171 št. - 4. leto.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 30 K. Letno 360 K. Inozemstvo:
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Poštnina pavšalirana.
Današnja številna veija i'e0 K
V
toctck 22. julija 1921-
Uredništvo:
/	Wolfova ulica 1/L Telefon 360.
4>..
. J, Uprava:
‘re 8. Telefon 44.
% ^ —
'•) ne vračajo.
/■	e	priložiti	znamke
"	i	odgovor.
Atentat na ministra Oraškoviča.
1Minister mrtev. — !Atentator bosanski musliman.
5, 21: julija. Danes dopoldne ob desetih je bil v Delnicah izvršen atentat na ministra n. r. Draškoviča. Atentator se imenuje Alija Aliagič, je mizarski pomočnik, star 18 let in je doma iz Beline v Bosni. Minister na razpoloženju Draškovič je sedel na neki klopi s svojimi otroci. Atentator je šel Plimo klopi, kakor drugi izprehajalci, naenkrat pa je potegnil samokres in dvakrat ustrelil na ministra. En strel je pogodil ministra ravno v srce tako, da je bil na mestu mrtev. Atentatorja so takoj aretirali in razorožili. Priznal je, da je izvršil atentat iz principa kot prepričan komunist. Preiskave so V teku. ■■?.• j v
Beograd, 21'. julija. ,Vest o umoru bivšega notranjega ministra Milorada Draškoviča je napravila na Beograd globok vtis. Po mestu so nabiti veliki lepaki, ki poročajo o umoru. Pred izložbenimi okni stoje skupine ljudi in či-.tajo došle brzojavke. Na zbornici je visela črna zastava že dopoldne.
Beograd, 21. julija. Ministrski svet je sklenil, da se pogreb pokojnega bivšega ministra za notranje stvari Milorada Draškoviča izvrši na državne stroške in z vsemi vojaškimi častmi.
Delnice, 21. julija. (Izv.) Takoj po aretaciji atentatorja Alije Aliagiča se Je Izvršilo njegovo zaslišanje. Atentator Alija Aliagič, mizarski pomočnik, je rojen leta 1895 v Bjelini v Bosni. Tekom zaslišanja je izjavil, da je prišel v pondeljek v Lokve blizu Delnic z namenom, da ubije ministra Draškoviča. K atentatu ga je nagovoril dijak zagrebške eksportne akademije, Dragoljub Če-Uakovič, srpsko-pravoslavne vere, istotako rodom iz Bjeline Aliagič navaja, da je prišel dne 4. t. m. v Zagreb v namenu, da si poišče delo, katerega pa ni mogel nikjer dobiti. Pri tej priliki se je sestal s Čeljakovičem, kateri mu je rekel, da ne more dela dobiti in ga tudi ne bo dobil radi Obznane, katere avtor Je minister Draškovič. Takra^ je začel Čeljakovič prigovarjati Aliagiču, da naj ubije Draškoviča. Aliagič trdi, da je bil pri sestankih s Čeljakovičem vedno sam ter se razgovarjal z njim o atentatu. Dne 17. t. m. se je zopet sestal s Čeljakovičem, kateri mu je izročil revolver sistema Brovvning in mu-nicijo ter mu obenem dal 300 dinarjev za potovanje v Lokve, kamor ga je napotil. V Lokvah se je nastanil v gostilni »Amerika«. V Delnice je prišel trikrat. Dne 20. t. m. je videl tamkaj sicer ministra Draškoviča, vendar pa ni hotel izvršiti atentata, ker so se nahajali pri ministru Draškoviču tudi njegovi otroci. Danes je prišel zopet v Delnice ter izvršil atentat. Ministra Draško-.viča on ni poprej poznal. Aliagič izjavlja, da je komunist, odkar obstoji ko-munistična stranka. — Dragoljub Čeljakovič je dovršil trgovsko šolo v Sarajevu ter je nato študiral agronomijo v Češkoslovaški. Do prevrata je bil navdušen nacijonalist, a je potem zašel v komunistični tabor.
Zagreb, 21. julija. (Izv.) Pokrajinski namestnik Juraj Demetrovič je odpotoval danes dopoldne z avtomobilom v Delnice, da sc na licu mesta informira o atentatu na ministra Draškoviča.
Zagreb, 21. julija. (Izv.) Takoj, ko se je razglasila vest o atentatu na ministra Draškoviča, je bilo iz Zagreba v Delnice odposlanih večje število uradnikov in detektivov zagrebške policije, da vodijo preiskavo, oziroma, da vrše Poizvedbe o nadaljnih sokrivcih atentatorja.
Preiskava radi atentata na regenta.
Novi krivci.
' T 'V. r • • •	■.	r	'
Beograd, 20. julija. Preiskave radi atentata se nadaljujejo. Policija sistematično odkriva nove krivce. Aretirali so 25 letnega Nemca Roberta Libischa, 31 letnega Madžara Andrijo Polgarja in Istvana Palinkasa. Privedli so jih iz •Novega Sada. Izpovedali so mnogo interesantnega v zadevi organizacije rde-5e garde, ki naj bi postala neke vrste vojska, ko bi izbruhnila revolucija. Za Wečo gardo so nabirali ljudi iz delavskih slojev, katero je poslanec Kovačevič razporejeval v desetnije in stotnije. Palinkas in Polgar'sta izjavila, da so bili glavni vodje tega pokreta Kovačevič, Mojzes in Vič. Preiskovalni sodnik je nabral nove podatke o nabavi eksplozivnih snovi. Kakor znano, je aretirala policija ruskega generala Komisarova, bivšega poveljnika orožni-Stva v Rusiji, ki je povzročil pogrome proti Židom leta 1909 in 1911. Policija J* že davno sumila, da je anarhist. Nastanil se je v naši državi (v Pančevu) ate leta 1920 in tamkaj zbiral okrog sebe ljudi ter imel zvezo z boljševiškimi jagenti. jV, bolnci so zaslišali dr. Bossieua in vojake, ki so bili ranjeni pri atentatu. Dr. Bossieu je izj»VJX da zase, ne zahteva nikake odškodnine, samo da
SI kaznujejo krivci..
Burni prizori v italijanski zbornici.
'Pretepi v zbornici ,
., ^m» 21. jhlija. Komunistični poslanec Punta je na včerajšnji seji zbornice ostro protestiral proti postopanju karabinjerjev napram političnim ujetnikom, rasisti so govornika prekinili in v zbornici je nastal velik vrišč, radi česar Je bil Predsednik zbornice De Nicola prisiljen prekiniti sejo. Hrup pa je trajal še dalje. Poslanci so proti skrajni levici metali stole. Predsednik De Nicola 'je izrazil svoje obžalovanje radi incidenta, nakar je proslavil vojni minister Italijanske vojake in častnike ter v svojem govoru posebno počastil vojvodo 3’ Aosto in druge generale. Vsa zbornica razen skrajne levice je sprejela izdajanja vojnega ministra z živahnim odobravanjem. Z ozirom na izvajanja poslanca Punte pa je izjavil ministrski predsednik Bonomi, da je armada Izven strank, n«
m-
UJEDINJENJE SOCIJALISTIČNIH STRANK V NAŠI DRŽAVI.
Beograd, 21. jul. Da se organih žira v državi socijalistična stranka, neodvisna od komunistov, so dolo-i čeni delegati vseh dosedanjih socija-lističnih skupin, ki se bodo sestali k skupni konferenci in ustvarili skupno podlago za ujedinjenje.
REGENT NA POVRATKU.
Beograd, 20. jul. Regent Aleksan-Abi ie na sotu y, Pariz zapustil Jhtrij,
ZA UREDITEV CARINSKE k SLUŽBE.
Beograd, 20. jul. Finančno ministrstvo izdeluje načrt reorganizacije carinske službe in revizijo celokupnega carinskega postopanja.
PRIHOD FOCHA V PRAGO.
• Praga, 21'. jul. »Tribuna« piše, da Pride maršal Foch' v Prago prve dni meseca avgusta. Ali pride z njim tudi ministrski predsednik Briand, Še ni znano,,!' *
ČEŠKI LISTI OB SLOVESU IVANA HRIBARJA.
Praga, 31. julija. (Izv.) „Čas“ priobčuje topel poslovilni članek praškemu poslaniku naše države, gospodu Ivanu Hribarju, ki je Čehoslovakom prirastel tako k srcu, da v njem niso videli samo zastopnika tuje države. V Češkoslovaški osvobodilni zgodovini bo zavzemal minister Hribar častno mesto, ker je ustvaril med Prago in Beogracjom bratske odnošaje. List ieli Hribarju na njegovem novem mestu najboljše uspehe.
USTANOVITEV KOMUNISTIČNE INTERNACIJONALE STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
Moskva, 21. jul. Kongres revolucionarnih strokovnih organizacij je končal pri glasovanju z zmago levega krila, ki je s 337 proti 11 glasovom glasovalo za ustanovitev komunistične internacionale strokovnih organizacij.
PAPEŽ ODLIKOVAL LJUBO JOVANOVIČA.
Beograd, 21. jul. Poslanec in bivši minister Ljuba Jovanovič je odlikovan od papeža radi zaslug za konkordat z velikim križem Gregorija Velikega I. razreda. Za nošenje tega reda je predpisana posebna uniforma in je določen poseben pravilnik.
SPREMEMBE V ČEŠKEM SENATU.
Praga, 31. julija. (Izv.) Mesto od-stopivšega poslanca Hybesa pride v skupščino učitelj Macak, ki pripada socialnodemokratski stranki. S tem zgube komunisti enega zastopnika v senatu.
POSLOVANJE JUGOSLOV. TRGOVSKE ZBORNICE V BRATISLAVI.
Bratislava, 31. julija. (Izv.) Jugoslovanska' trgovska zbornica v Brati-savi je pričela ta teden z delom.
ZDRUŽITEV ČEŠKOSLOVAŠKIH
SOCIJALISTIČNIH STRANK?
Praga, 31. julija. (Izv.) Poslanec Pilk toplo priporoča „Novi Dobi“ združitev oziroma skupen nastop vseh socijalističnth strank, ki naj tvorijo temelj države in demokracije,
PRVI MEDNARODNI KONGRES DIJAŠKIH UDRUŽENJ.
Freiburg, 20. jul. Včeraj se je pričel prvi mednarodni kongres dijaških udruženj, ki bo trajal tri dni. Navzočih je 52 delegatov, ki zastopajo 24 narodov.
SOVJETSKA VLADA IN LAKOTA.
Moskva, 21. julija. (Izv.) Komunistična stranka je izdala na prebivalstvo oklic, v katerem ga roti, da naj se brezpogojno pokorava naredbam sovjetske vlade glede oddajanja živil, ker bi sicer nastala v Rusiji splošna lakota. Nadalje se svari kmete iz onih pokrajin, katerim grozi lakota, pred izselitvijo, ker so ceste in pota v takem stanju, da so nevarne tako za ljudi kakor za živino. Oklic apelira slednjič na delavstvo, da naj se zaveda, da je rešitev vseh Rusov mogoča le potom sovjetske vlade,
BOLJŠEVIŠKI NAKLEPI. "
Budimpešta, 21. julija, (Izv.) Pariški zastopnik Ukrajincev je poslal madžarski vladi načrte 3, internacijo-nale, tičoče se Madžarske. Iz teh’ načrtov je razvidno, da hoče Moskva zanetiti v Evropi splošno revolucijo. Te moskovske namere se dajo sklepati iz cele dosedanje propagande Sinov-jeva, .'»..'.-••vv.ir.,%,. -v:,<'	»	■■■■iti
POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJI.
London, 21. jul. »Morning Post« poroča, da so zavezniški komisarji naznanili poslaniški konferenci, da bo treba zvišati zavezniške čete v Gornji Šleziji od 20.000 na 60.000 mož, če se takoj ne reši gornješlezij-sko vprašanje.
Pariz, 21. jul. (Brezžično.) Excel-sior« javlja, da je komite francoskih zasedbenih čet v Porenju prejel povelje, naj ima pripravljeni za pohod dve diviziji, ki odideta v Gornjo Šle-zijo. Vodstvo gornje-šlezkih železnic je bilo pozvano, naj skupno z nemškimi železnicami ukrene vse potrebno za prevoz obeh divizij. Kot' ojačenje čet v Gorenji *Šlezijl priča-•loiteio tildi dveh italijanskih polkom
f MILORAD DRAŠKOVIČ.
•jo;; Zopet je odšel eden naših vodilnih državnikov v večnost.
Okoliščine, v katerih ga je dohitela smrt nam dado mnogo misliti. Padel je, zadet od revolverskih krogelj.
Ne bomo na tem mestu pisali nekrologa — važnejše za nas je, da presodimo državni pomen atentata, ki je tako tragično končal življenje enemu naših vodilnih mož.
Naše notranje razmere še niso urejene in kot kažejo^ dogodki zadnjega meseca se razvijajo v naravnost smrtnonevarno smer — ne le za posamezne vodilne osebe, temveč za notranji red v državi in državo samo. Politični boj se je zanesel na polja, ki so daleč od vsakega parlamentarizma — politični boj se je pričel bojevati z revolverji in bombami. In to je, kar nas navdaja 2 globoko skrbjo.
Ne bomo danes iskali vzrokov, ki so privedli do atentata, ki se je izvršil že pred nekaj meseci na Draškoviča in do tega zadnjega usodepolnega atentata. Ne bomo iskali pravega vzroka tega terorističnega dejanja, niti preiska-vali, jeli bil ta grozni čin sad komunističnega maščevanja ali česa drugega. Opozoriti hočemo le na, strašno nevarnost, ki nastaja za državo kot tako, ako se bo uvedla v naše politično življenje metoda bomb in revolverjev.
Z DrašKovičevo politično taktiko se prav mnogokrat nismo strinjali — toda osnovno napačno je boriti se proti nasprotni politiki, pa da je tudi nasilna, zopet s terorizmom. Po tej poti, ki vodi do negacije vseh človeških pravic, vse človeške in politične morale, pridemo prav hitro v popolno anarhijo vsega našega javnega življenja, ki mora imeti za nujno posledico propadanje in končni razpad naše, žalibog, troimene države. Nasilje rodi vedno le še hujše protinasilje in taktika nasilja ne more in ne bo nikdar rodila trajno-pozitivnih uspehov. Pač pa lahko nasilje v nekaj urah zruši mnogo več, kot zamore popraviti mnogoletno, trudapolno in mirno politično delo.
Nikdar nima pravice zahtevati obzirnosti in upoštevanja svojih socijalnih in političnih pravic oseba ali struja, ki te pravice sama negira. Nikdar ne sme protestirati proti terorizmu struja, ki se sama poslužuje terorizma v dosego svojih strankarskih ciljev. In ker stojimo na stališču absolutnega parlamentarizma, ki mora zajamčiti enakopravnost vsem in priznavamo kot edino pravo pot k temu cilju parlamentarno-evolucijsko pot, moramo najostrejše obsoditi včerajšnji atentat.
Bojimo se, da poženejo tl streli državo v nove večje notranje razpore, če ne bodo naši vodilni krogi obdržali hladne krvi in pravilno premotrili položaja. Sedaj je treba pri nas ne trde, temveč trdne in predvsem modre in previdne roke, ker sicer bo postalo nasilje sistem in atentati se bodo vrstili za atentati.	1
To so misli, ki nas navdajajo ob mrtvaškem odru našega notranjega ministra, ki je padel v boju za svoje ideje. Odkrito obžalujemo njegov tragičen konec, a naši državniki naj v njem ne vidijo le ošebno zadevo, temveč bolesten znak bolnega stanja, ki se v njem naša država danes nahaja.
„In predvsem za državo gre!
MINISTRSKI SVET.
Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih. Prečitalo se je poročilo o ustaji v Albaniji, nakar se je razpravljalo o položaju v Albaniji. Nato so ministri obravnavali vprašanje valut in deviz. Sklenilo se je ukiniti naredbo o valutah in devizah, ker se je večina denarnih zavodov v državi izrekla zoper to naredbo. Bančni krogi so izjavili, da te naredbe z ozirom na kurz dinarja ni mogoče več vršiti. Potemtakem se prenesejo vsa izplačila za državne nabave v inozemstvu na Narodno banko ter, se likvidira devizna centrala. Kavcije onih trgocev, ki niso izpolnili svojih obveznosti pri devizni centrali, propadejo v korist države. Na predlog prometnega ministra je ministrski svet sprejel sklep o tem, da se uporabi notranje državno posojilo za železniška dela,. Sklenilo se je, da se pri finančnem ministrstvu ustanovi posebna pisar-nica za trgovinsko pogodbo, ki bi zbirala posebne podatke, Nato je prometni minister, referiral o vprašanjih prometnega resorta, ki še niso rešena. Sklenilo se je, da se vpokoji delegat finančnega ministrstva Porok,
I	grško-turška vojna. ’ ‘
Atene, 21, julija, (zv.) Grške čete so po 5 dnevnem huderri boju zavzele Eski Šehir, Cete so bile od prebivalstva vseh veroizpovedanj, celo od muslimanov. z največjim navdušenjem sprejete, Število ujetnikov je veliko, Grki so ugrabili tudi mnogo orožja, municije in topov v, nepoškodovanem( stanju. Zasledovanje Kemalistov proti Angori se vrši z največjo vztrajnostjo,
^' Budimpešta, 20 jul. Kakor javlja »Az Est«, je uradnik madžarskega konzulata v Trstu Jožef Somlo poneveril pol milijona kron ter pobegnil. Somlo bi bil moral v; Beljaku pri ravnateljstvu avstrijske državne železnice poravnati razne račune konzulata ter je tudi odpotoval tjakaj, potem pa izginil.	v
REŠITEVi IRSKEGA' VPRAŠANJA.
London, 21'. jul. Kabinet' se je pečal včeraj popoldne ž irskim vprašaje©, Zvečes je bil LlQy.d George
velika poneverba.
sprejet pri kralju v avdijenci. Danes dopoldne bo predložil Lloyd George Vedaleri končnoveljavno ^ predloge glede rešitve irskega vprašanja.
AMERIKA SE UDELEŽI RAZO RO-
ŽITVENE KONFERENCE.
New York, 20. jul. Predsednik Harding je določil, da mora biti senat spričo odgovornosti, katero deli
V	zunanji politiki z vlado, zastopan pri razorožitveni konferenci.
ZANIMIVA STATISTIKA.
London, 20. jul. Najnovejša izdaja Lloydovega registra označuje skupno svetovno tonažo s 54 milijoni ton. Potemtakem je sedanje stanje ladjevja preseglo stanje leta 1914 za več kakor enajst milijonov ton. Ta diferenca izvira od tega, ker so dale Zedinjene države neposredno po vojni zgraditi za kakih 10 milijonov ton novih ladij. Japonska in Holandija imata manj tonaže kakor leta 1914, Anglija pa je prekoračila svoje stanje iz leta 1914 za 100.000 ton.
Curih. Devize. Berlin 7.85, Holandija 192, New York 608, London 21.80, Pariz 47.05, Milan 27.05, Bruselj 45.80, Kodanj 92.25, Stockholm 126, Kristiainja 78.25, Madrid 78.25, Buenos Aires 175, Praga 7.80, Budimpešta 1.85, Zagreb 3.75, Bukarešta 8.20, Varšava 0.32, Dunaj 0.77, avstrijske krone 0.80.
Dunaj. Devize. Amsterdam 26.574— 26.675, Zagreb 506-510, Beograd 2022-2042, Berlin 1079—1085, Budimpešta 260.50 —263.50, Bukarešta 1130—1140, London
2992.50—3012.50, Milan 3730—3750, Nc\v York 836—840, Pariz 6475—6515, P^sa
1078.50—1084.50, Sofija 7l2-5,°~^;2'50c, šava 43—45, Curih 13.750—idOOO. Valute. Dolarji 829-838, levi 695—705 nemška marke 1079—1085, angleški funti 2975— 2995 holandski goldinarji 26.375-26.475, italijanske lire 3710—3730, jugoslovanski dinarji (tisočak) 2012—2032, poljske marke 41—43, leji U25—1135, švicarski franki
13.712.50—13.762.50, - češkoslovaške krone niso notirane. Madžarske krone 260.50-* 263.50.
Zagreb? Efekti. Banka 'za Primorje 800 —850, Jadranska banka 1850—1860, Jugo-slvanska banka 535—540, Ljubljanska kreditna 800, Praštediona 51S0—5200, Riječka pučka 420—430, Narodna banka 550—560, Banka za trgovino, obrt in industrijo 245-* 250, Poljoprivredna banka 95—97.
Beograd. Valute. Funti 141—142, franC' franki 308—312, dolarji 39.40—39.55, drahme 612—612.50, lire 180—182, leji!56—57, češke krone 55—56, marke 54-54.25, avstrijske krono 5.30—5.40. Devize: London 145—146, Pariz 309-311, Solun 215—220, Milan 182.50—183, Berlin 52.80—53. Praga 53,30—5240, Dunaj 4,85—4.90, /
Stran S
MpSUjfcH
* JUGOSLAVIJA" 22. julija 1921,
171 5tev.
..JU*,«*-
Politika simpatij.
m
Zai ig, t, m. zvečer so VocJifčljj JDS na tihem sklicali sestanek ljubljanskih zaupnikov v Mestni dom, kjer, sta poročala dmokratska poslanca dr. Žerjav in Reisner. Javnega shoda si nista upala sklicati, temveč sta o svojem ..državotvornem" delovanju poročala pri zaprtih vratih, Ko bi rre bilo predvčeraj poročalo o tem sestanku „Jutro", bi nikdo sploh ne vedel zatj. Poročilo „Jutra“ pa je poučno za vso javnost, ker dokazuje, kako napačno pojmujejo demokrati državnost, 'državljanske pravice in dolžnosti. Demokrati stojijo kratkomalo na stališču, da so oni, edino le oni državotvorni, da so edino le oni država, Vsi, ki niso z njimi, so torej protidržavni, za katere ne eksistirajo državljanske pravice,
Namesto pravice in objektivnosti so uvedli strankarsko nadvladje in to imenujejo politiko simpatij. Namesto stvarne, objektivne, rps državljanske politike, delajo politiko strankarskih simpatij in — antipatij, Kar je njim strankarsko simpatično, to je baje državno, edino to, in kar je njim antipatično, to je po njih' nazorih protidr-žavno in se mora zatirati in zatreti z .vsemi sredstvi in za Vsako ceno. To je najizrazitejše nativladje ene stranke in izrabljanje vladne moči v samopašne strankarske nan/ene. Da se demokrati Pri tem ne strašijo nobenega nasilja, zato je dokazov več kot dovolj.
.Vsem so še v spominu izjave mini-•tra dr. Kukovca, ki je dejal uredniku ,Nove Dobe“ v Celju, da demokrati nikakor ne morejo pripustiti v važnih’ občinah ,,kar je slučaj prinesel", temveč, da mora odločevati njihova volja, ki se smatrajo za čuvarje države in 'državotvornosti. Enako in jasno je povedal tudi dr. Žerjav na omenjenem sestanku v v Ljubljani. ,,Jutro" poroča sledeče: "Našteval je (dr. Žerjav namreč) kaj ima od države pričakovati Ljubljana in sedanja Slovenija. — Naša država je čisto parlamentarna in glasovanja se vrše mnogokrat čisto po simpatijah. (Podčrtali mi.) Ljubljana, ki bo zbadala državo in njen centru m z avtonomističnimi resolucijami in s poudarjanjem, da je občina v odločnem odporu proti ustavi, bo trpela škodo, ki se ne da povedati v številkah. Mesto, ki se zavzema za direkcijo železnic, za železniške delavnice, za državni licej, za državni muzej, za državni konservatorij, za odpis potresnih posojil itd. itd., tako mesto ima še manj vzroka igrati se s svojimi interesi, kakor ljubljanska univerza, kjer, nekateri pridno zbadajo, da izgube simpatije.’ Zalo volitev ljubljanskega župana ni lokalnega značaja, ampak zavisi od nje usoda tega mesta. Ljubljana mora delati politiko srčnih" zvez in simpatij z vsem narodom, zlasti s Srbi in Hrvati, če hoče obdržati svojo pozicijo v državi",
Zc dr. Kukovec je jasno povedal, da vlada nikakor ne more potrditi sicer pravilno izvoljenega župana gosp. Peska, ker ne sme dovoliti, da bi gospodovali na magistratu ljudje, „ki bi znali staviti resolucijo za revizijo ustave." Dr. Žerjav je pa šel še dalje. Povedal je jasno, da delajo v Beograda politiko simpatij in ker bi nar. socijalisti in g. Pesek vendar le pri Srbih in Hrvatih' utegnili imeti vsaj nekaj simpatij, je bilo potrebno Peska (.črniti, oblatiti ih denuncirati. Zato sq ;-,a razkričali za avstrijakanta, separatista, revolucionarja, ki ima prav tesne prijateljske zveze s komunisti, s klerikalci in vsemi protidržavnimi elementi itd. Blatijo ga, da je moralno manj vreden, da je berač, ki se mu ne more zaupati počenega groša, kaj šele cele Ljubljane, drugič pa, da je moralno dvomljiva eksistenca, ker si je pridobil med vojsko milijonsko premoženje, da je verižnik itd. Namen posvečuje sredstva!
„Volitev ljubljanaskega župana ni . lokalnega značaja, ampak zayisi od njega usoda mesta," pravi duševni voditelj demokratov, mesto, ki se zavzema za direkcije železnic, za železniške delavnice, za državni licej, za državni konservatorij, za odpis potresnih posojil itd. itd., tako mesto nima .vzroka se igrati s svojimi interesi ter zbadati, da izgubi zadnje simpatije.",
—	Torej če Ljubljana ne bo demokratska, ne dobi direkcije železnic, ne drž, liceja, ne konservatorija in se ji ne odpiše potresno posojilo itd, itd, Ta grožnja je impertinenca prve vrste ter kaže vso nadutost demokratov v pravi Juči. Kar ima mesto Ljubljana dobiti od države, to ni nikaka miloščina demokratov, temveč to je državljanska pravica Ljubljane.
V	Avstriji smo bili Slovenci državljani druge vrste, imeli smo pač dolžnost plačevati davke in služiti vojake, vse pravice pa so si lastili oholi N?mci in Madžari. Le po trdem boju so nam naši poslanci izvojevali tu in Lam kako drobtino. Istotako vladajo in hočejo sedaj vladati v svobodni Jugoslaviji Slovencem Slovenski (!) demokrati. Prei nas ie tlačil tujec, danes
nas Koce tlačiti pol 3ubatal lastnih bratov Slovencev, politična klika 'demokratov, ki nima niti 2 odstotka naroda za seboj,
„Lu<bIjan» tnofa 'delati politiko srčnih' zvez in simpatij z vsem narodom, zlasti s Srbi in Hrvati, če hoče obdržati svojo pozicijo v državi*4, pravi H koncu dr. Žerjav, Res je in to bo tudi delala brez demokratov.
Podlo denunciranje je, 'da slikajo demokrati Slovence bratom Srbom in Hrvatom kot protidržavne, protisrb-ske in pfotihVvatske, iTakO denunciranje je v resnici protidržavnov ker vzbuja sumnje io neti mržnjo med bratf ter ovirai „naravnoi mešanje'*, ki ga imajo 'demokrati tako radi na jeziku,
Navdušene in ‘dobre narodnjake 'de-nuncirajo 'demokrati zgolj radi svojifi strankarskih' interesov.
Pesek ne sme biti potrjen z$ ztf-pana, ker potem Ljubljana baje ne bo delala srčnih zvez in simpatij z vsem narodom, zlasti ne s Srbi in Hrvati, Domišljavost, velika domišljavost demokratov je, 'da so le oni zmožni delati srčne zveze in simpatije z všem narodom, zlasti s Srbi in Hrvati. Ampak napuh gre pred padcem in baš nadutost demokratov je 'dospela do točke, ki žnači agonijo. Tudi Nemci v Avstriji in Madžari na Ogrskem so pred padcem postopali tako naduto, in dr. Šušteršič žalostnega spomina je neposredno pred svojim padcem uveljavil slično strahovlado, kot jo uveljavljajo sedaj slovenski demokrati.
Merodajnim krogom v Beogradu pa naj se že odprejo oči1, da spoznajo, kdo da so pravi državotvorci in komu da da je državotvornost le sredstvo za strankarsko nadvladje. Uvidijo naj, da so pravljice demokratov o protidržav-nih in protisrbskih elementih drugih strank v Sloveniji podle denuncijacije demokratske klike, ki se hoče na ta način obdržati še nadalje na vladi. Če hoče Beograd, da bodo zavladale res srčne zveze in simpatije Slovencev Sploh, in posebej Ljubljane z vsem troimenim narodom, naj ne posluša denuncijantov in intrigantov, temveč naj respektira voljo naroda ter naj ne gazi najelementarnejših državlanskih' pravic na ljubo politični kliki, ki v narodu ničesar več ne pomeni.
Silna vročina povsod.
Iz vseh krajev se poroča o siliti vročini. Nemčija ima prav tako vroče dni ko mi, iz Francije se poroča, da traja tam neznosna solnčna pripeka že več tednov. Solnčni žarki pripekajo in palijo s tako silo, da se dogajajo tudi smrtni slučaji. Najhujše je v južnem in južnovzhodnem delu dežele. Tako na pr. so delavci pri delu kratkomalo popadali zadeti od solnčarice. Ponekod, zlasti ob obali jn v vzhodnem delu so nastopile silovite nevihte, ki so zahtevale mnogo žrtev,
V Švici so 13. julija registrirali V /tenevi maksimum temperature v senci s 35 stopinj Celzija, v Bazlu 11. julija 35.3, v Ziirichu 34.2 stopinje Celzija. Najvišjo toploto doslej so v Ziirichu zaznamovali 1. 1911 17. julija s 35.7 stopinj Celzija. Nahajamo se torej v največji vročini, kar je pomni Evropa zadnja desetletja.
V Italiji so na pr. 13. julija zaznamovali v Milanu in Rimu 33 stopinj Celzija. Relativno manj huda vročina vlada v južni Italiji in na Siciliji.
Najhujša vročina vlada vsekakor v Španiji, le da so tam na silovite pripeke že sploh navajeni. Po celi notranjosti primanjkuje vode, ker dežja že dolgo niso dobili. Po mnogih krajih se je dvignila temperatura do 39 stopinj Celzija. — Potemtakem ostajamo v Ljubljani s svojimi 31 do 32 stopinjami Celzija vendarle še nekoliko na boljšem.
Tudi Anglija se nahaja v veliki vročini; na mnogih' krajih nastajajo gozdni požari. Zrak je tamkaj miren
—	kar je za Britanijo pač velika redkost, da so videli v Londonu nenavaden pojav, namreč fato morgano, ki se javlja navadno le v puščavah. V gotovem trenutku so opazili v zraku lepo modro jezero. Iz Londona hite ponoči cele kolone avtomobilov izven mesta, odkoder se na jutro .zopet vračajo nazaj.
NajHujše pa se godi Amerikancem.
V	'državi Dakota je vročina dosegla 42 stopinj, in na mnogih drugih krajih do 40 stopinj Celzija. Povsod se množe smrtni slučaji vsled solnčarice, zlasti v državi Ohio; že do 13. julija so šteli 47 mrtvih'. Na obali pri Newyorku sicer vročina ni tako visoka, toda neznosna pa je celo bolj radi velike sopa-rice, ki jo povzroča vlaga. V Newyorku vlada v velikanskih’ poslopjih, kjer je zazidanega toliko jekla, taka silovita vročina, da je nemogoče spati v njlH. Gbčina je dovolila vzpričo tega občinstvu, da spi po parkih in vrtovih’, kjer vlada vsaj količkaj bolj svež zrak. Po mestnih' ulicah so prirejena na hitro posebna pršilna kopališča, kar postaja seveda za ulično sliko silno zabavno:
kajti moški In ženske se javljajo na ulicah v kopalnih kostumih, drenjajoč se, da pridejo čim preje na vrsto. Kdor, more seveda, je ušel k morju, kjer ©stane ves dan y vodi, O številnih nesrečah, ki jih povzroča spanje na, strehah, se poroča sleherni dan,
V. Ljubljani k sreči še nismo tako 'daleč, Toda vročina je tudi nam neznosna, zlasti pa se jezimo, da je za kopanje tako slabo urejeno. Treba se je Voziti v oddaljene Laze, kjer je bilo na pr« v nedelja nad 2000 ljudi, Koliko bi jih' še bilo, če bi se Laze nahajale zadaj za Čadom ali na pr, koncem zadnje postaje električne železnice. No, to si moremo misliti le; kot! Jato morgano,
Kako se godi našim ro* jakom v Ameriki.
Neki amer. slov. list piše: Na naš list in brez dvoma tudi na ostale liste v Ameriki, prihajajo od časa do časa prošnje raznih društev, posameznikov in celo občin iz domovine, v katerih se prosi ameriške Slovence denarne pomoči. Naznanjamo, da ne moremo nobenih takih prošenj priobčevati, dokler bodo tako težki časi za slovenske ameriške delavce j kot so danes. Ali rojaki v domovini resnično mislijo, da žive ameriški Slovenci v izobilju? Ameriški Slovenec se nahaja danes v večji bedi kot rojaki v stari domovini. Bilo bi krivično beračiti pri tukajšnjih rojakih, ki so po večini brez dela ali delajo le dan ali dva na teden, da podpirajo razna društva v stari domovini, katerih člani so več ali manj posestniki. Dobro vemo, da vlada v domovini obča beda, toda še hujša beda vlada danes tu. Čudovite pojme imajo rojaki o nas, celo taki, ki se štejejo inteligentne. Neki gotov uradnik iz domovine nam je nekoč poslal prošnjo, v kateri je prosil, da mu naj nekdo ameriških Slovencev posodi tisoč dolarjev. S tako hladnokrvnostjo je prosil, kakor, da je to najmanj, kar more ameriški Slovenec posoditi
Še enkrat, dokler bodo takšne razmere tu kot so danes, ne bomo priobčevali nikakih prošenj iz domovine. Ameriški Slovenci bi danes sami rabili koga, da bi jim pomagal, žal, da oni nimajo nikogar na svetu, kot svoje lastne roke.
Vljudno prosimo slovenske liste v domovini, da to ponatisnejo.
Za spomenik f F. Pod-limbarskemu.
Četrto leto bo skoraj poteklo, kar je legel v grob mož, mučenik naše narodne ideje, pisatelj Franc Maselj —Podlimbarski. V tuji zemlji — v Pulkavi na Nižjem Avstrijskem počivajo njegovi zemeljski ostanki — a narod slovenski, za katerega je tako vroče bilo njegovo izmučeno srce do zadnjega utripa, se mu še do danes ni najmanje oddolžil.
V slovenskih časopisih se je či-talo že mnogokrat, kako naglo pozabimo Slovenci svoje zaslužne r.iože, a do kakega dejanskega oddolženja noče priti nikjer.
Tako je ostal med drugimi tudi naš Podlimbarski pozabljen.
V njegovi rojstni občini Krašnja se je sestavil odbor, ki je sklenil, da mu v hvaležen spomin vzida in odkrije spominjsko ploščo v njegovi rojstni hiši v Spodnjih Lokah.
Komu izmed zavednih Slovencev ni znan Podlimbarski, mož, ki je našo slovensko književnost obogatil z mnogimi proizvodi duševnega dela, a si je s knjigo »Gospodin Franjo« nakopal pregnanstvo iz domovine in svojo predčasno smrt!
Odbor prosi mnogoštevilne njegove prijatelje in znance ter vse Slovence prispevanja v denarjih, da omislimo dostojno spominsko ploščo ter isto oikrijemo s primerno slavnostjo koncem avgusta t. 1.
Ker je danes vse drago, tudi taka* plošča velja lete tisočake; zato pričakuje odbor, da zavedni Slovenci in sploh Jugoslovani omogočijo z obilnimi prispevki odkritje spominske plošče Podlimbarskemu.
Skupen izkaz bomo priobčili v slovenskih listih. Slavnostno odkritje bo 28. avgusta tl. Darove sprejema: Podlimbarski odbor v Krašnji pri Lukovici.
Odbor za odkritje spominske plošče Podlimbarskemu v Krašnji 17. julija 1921. — Anton Germek, nadučitelj; Janez Štrukelj, sodni oficijal; Alojz Mentoni, posestnik.
Beležke.
Dr. F. 1.
piše jako pogosto in o vseh mogočih stvareh. — Naj variiramo slovensko reklo ter rečemo: ali dosti ve, ali se pa dosti usti. To nazadnje bo prav gotovo dostikrat res. Ko piše o zaslugah sedanjega ministra Pribi-
čeviča 'omenja tudi znano sežiganje madžarske zastave na 'Jelačičevem trgu. Moramo ga opozoriti, da je to zastavo »na žalost« (g. dr. F. I.) takrat zažgal Stipica Radič, bil zato nelegiran in šel študirat v Pariz na politično akademijo. Kakšni spomini so res nerodni in zamolčati se pa kakšna stvar tudi ne sme, . ;
Josip Kremen	‘
ima pa nasprotno jako dober spomin. Kar pozabiti ne more, da je delal reklamo za Eversovega »Vampirja«. Sedaj upa na enak način popularizirati Dositeja Obradoviča. Poslovenil je na kratko neke bukvice, ki jih je dobil pri Gezi Kohm. Do tod je vse ,v redu. Ampak, da tipični Jugoslovan Josip Kremen do danes ni vedel ničesar o velikem Dositeju Obrado-viču, to je za nas novo. Kakor vidimo, nismo v poznavanju bratskega srbskega naroda zadnji. Mi, ki smo tako nedržavotvorni in ki nismo dobili ne avstrijskih ne jugoslovanskih državnih štipendij, smo že davno
poznali Ivelikega sr5skega prosvite-lja — še do danes pa ne poznamo »Vampirja«, zlasti ne, ker je izpod znanega kritičnega peresa prinesla »Ncue Freie Presse« precej drugačen slavospev o tem krvoborbnem delu krvobomega Eversa.
Veseli nas, da se podajajo tudi ul-iracentralisti-državotvorci na zdravo pot medsebojnega poznanja, ki jo ml že dolgo hodimo.
»Jutro« in »škandaK
Današnje »Jutro«, najboljše Informirani dnevnik, se zopet enkrat huduje na ljubljanski dopisni urad, češ, da je škandal, če poroča, da so ljubljanski dijaki igrali v Beogradu Cankarjev. »Škandal«. Najboljše Informirani dnevnik bi pač moral vedeti, da se je Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« že opeto-vano vprizarjalo tako v Srbiji, kakor na Hrvatskem pod naslovom »Škan-‘ dal«. — Res je, da mora »Jutro« napraviti škandal tam, kjer ga ni!
Politične vesti.
Iz male antante. Te dni se poda naš ministrski predsednik Nikola Pasic v Marijine Lažne na dopust. Iz istih razlogov se podasta tja tudi Take Jonescu in dr. Beneš. Ob tej priliki se bo med temi državniki vršil sestanek, na katerem se bo razpravljalo o sedanjem stanju male antante. Temu sestanku se pripisuje v čeških političnih krogih velik pomen.
Povratek dr. Smerala iz Moskve. Iz Prage poroča „Rovnost“, da se bo še tekom tega tedna vrnila iz Moskve češkoslovaška komunistična delegacija med njimi tudi dr. Smeral..
Stavka na bivših kraljevih posestvih v Češkoslovaški. Komunistična glasila javljajo, da je ministrstvo poljedelstva kot upravni organ za kon-fiscirana bivša kraljeva posestva odbilo pogajanja za uvedbo kolektivnega dogovora s poljedelskimi delavci na teh posestvih. Radi tega so delavci treh največjih posestev stopili v stavko.
Novi kurz v Zagrebu. Kakor hitro je zasedel mesto kraljevega namestnika v Zagrebu g. Juraj Demetrovič, se je pokazala nova njegova metoda zatiranja novinarstva. Prvo, kar je
storil, je bila zaplemba „Jutarnjega lista", katerega izdaja njegov lastni brat Evgen Demetrovič. To je storil kraljevi namestnik zato, da bi s tem zatrl kritiko nad lastnim početjem. Tudi „Hrvat“ je bil deležen konfiskacije. Zanimivo je, da je policija jemala tudi privatnim osebam že kupljene liste, kar znači odvzemanje pri-vatne lastnine in kar doslej še ni bilo v praksi. Pač nova »policijska metoda".
Kedaj bo seja vrhovnega sveta?
Diplomatični sotrudnik lista ,,Eks-hange Telegraph" javlja, da je obiskal francoski poslanik zunanji urad, kjer mu je Lloyd George izrazil svojo željo, naj bi se čimprej sestal vrhovni svet. Vendar pa ni veliko upati, da bi se vrhovni svet kmalu sestal, ker je Francija trdno odločena, da ne postavi na kocko svoje varnosti v zadevi uki-njenja prisilnih naredb in v zadevi izročitve gornješlezijskega vojnega arzenala Nemčiji. S francoske strani se poudarja, da Anglija in Zedinjene države še niso ratificirale jamstveno pogodbo in da mora imeti Francija jamstva, da se noben napad z nemške strani ne bo več izvršii.
Gospodarstvo.
Naš valutni problem, j m.
Nadaljevanja članka pod zgornjim naslovom v številkah od 16. in 17. t. m. se nam je pečati še z nekaterimi posledicami nasilne devalvacije naše krone. S tem, da se je določilo dinar kot edinico naše valute, se je kakor že omenjeno onemogočilo, da bi se naša krona mogla povzdigniti v vrednosti nad 25 vinarjev odn. para. Vsi posestniki kron so bili s tem oškodovani za tri četrtine premoženja in sploh vse naše narodno v kronah naloženo premoženje se je pomanjšalo trajno na eno četrtino. To sc bo posebno poznalo, ko se bo dinar enkrat povzpel do normalne vrednosti. Do-čim bodo srbske banke, ki so imele predvojno delniško glavnico recimo od 20 milijonov dinarjev, v tem slučaju zopet proste do glavnice polnovrednih 20 milijonov dinarjev, bodo prečanske banke, ki so imele pred vojno delniško glavnico od 20 milijonov kron približno 21 milijonov dinarjev, izkazovale delniško glavnico od 5 milijonov dinarjev. Istotako bodo vse naše dobrodelne kulturne in slične ustanove izkazovale le eno četrtino predvojnega premoženja. Isto bo veljalo z vse prečanske sirotinske zaklade. Ako bi se bila določila krona kakor denarna edinica* bi s časom prišla kronska premoženja do normalne veljave in nikdo bi ne zavidal Srbijancem, da bi se njih predvojno denarno premoženje zvišalo na štirikratno vsoto, kar naj bi jim bila nekaka odškodnina za njih velike žrtve za naše osvobojenje. Nepravična posledica devalvacije krone je bila tudi ta, da so z dolgovi obremenjena posestva, ki so itak 20 do 30 krat pridobila na vrednosti vsled splošnega poslabšanja naše valute, mogla se bi plačati svoje hipotekarne dolgove ne le v splošno poslabšani, nego še v za eno četrtino devalvirani kronski va-lutj. Ena neposrednih posledic devalvacije krone je bilo tudi to, da se je na enkrat povišala kupovna moč dinarskega področja, ki je prišlo s tem v položaj, da je pomoglo relativno ceno pokupovati blago v kronskem področju in tako izvleči mnogo blaga iz poslednjega v svoje področje. Posledica tega je bila, da so, kakor je to naznačeno v prejšnjem članku, kmalu nastala tendenca v kronskem področju višati cene ter, iib bližati
dinarskim cenam. To podraženje blaga v kronskem področju je bilo pa v škodo samemu dinarju.
Tako smo prišli do paradoksalnega rezultata, da je danes v dinarskem področju draginja še večja, nego v kronskem, a tudi kronsko področje bo avtomatično prisiljeno izravnati se z dinarskim, kar se tiče draginje. Ako bi se bila dovršila krona, kakor denarna edinica, bi se bil vršil ravno nasprotni proces t. j. nastala bi tendenca za nižanje cen v svrho kronske vrednosti. Ta nasprotna valutna reforma je torej ubila krono in dinar zvišala draginjo, plače, mezde, davke ter otežila gospodarsko obnovo zemlje še bolj, nego je vse to moralo nastati vsled naravnega poslabšanja naše valute. Dolžnost je zakonodajne skupščine, ki ima pravico revidirati vse do danes izdane naredbe torej tudi naredbo glede devalvacije krone, da popravi, v kolikor se pač da vse pogreške storjene z omenjeno devalvacijo. Če ne drugo, naj se doseže saj to, da se omogoči kroni, da se povspne sčasoma na predvojno vrednost s tem, da postane zopet denarna edinica v naši državi. Ta zahteva je opravičena tembolj, ker je kronsko področje prineslo v skupno državo veliko bogastvo in davčno moč. Davčna moč je pa glavna fundacija valute države, vsekakor večja, nego okolo 60 milijonov zlata, ki so služili kakor kovinska podlaga za 600 milijonov dinarjev. Vse to pa bodi reče-, no, ne da se omalovažuje vrednost srbskega dinarja, nego, da se koristi skupni stvari in sicer kroni ln dinarju. Krona naj ne zgubi na svoji vrednosti, a dinar naj se poviša na štirikratno vrednost. Tak kompromis bo koristil kroni in dinarju ter pripomogel, da se vzpostavi v narodu dobro razpoloženje proti državi, ki ga je, valutna reforma v veliki meri pokvarila.
r-K Zveza Kočevje Brod Mvra-vice. Po naredbi ministrstva za promet se je pričelo pred nekaj dnevi trasiranje proge Kočevje—Brod— Moravice. S to progo bo dobila Slo* venija direktno zvezo z Reko.
Kavarna MZvezda“ v Ljubljani. Danes koncert godbe drav. divizije. Vstop prost
171 štev.
JUGOSLAVIJA" 22. julija 1921."
Stran 3:
Dnevne vesti.
—- * olitika simpatij. Včeraj smo pod tem naslovom zavzeli principijelno stališče napram izjavi duševnega voditelja slov. demokratov, danes pa priobčujemo polemičen članek ter opozarjamo nanj.
— Obratno ravnateljstvo južne železnice nam sporoča, da z odpisanjem stojnine ?vr j Rutgers v Hočah ni hotelo niti ni škodovalo delavcem omenjene tvrdke, ker nela ta tvrdka izključno le za južno železnico in bi morala južna železnica plačati potrebne izdelke ravno toliko dražje, kot bi sedaj prejela stojnine. Ker ve to tudi tvrdka ‘\utgers sama, ni imel odpis stojnine nobenega vpliva na potek pogajanj delavstva v tvrdko. Priobčujemo, ker nočemo nikomur delati krivice.
— Trgovski vlsokošolcl (brez ozira na mesJ° študija) se nujno poživljajo, da se udeleže sestanka radi I. kongresa jugosl. trg. vlsokošolca, ki se vrši v petek dne 22. tega meseca ob 20. (8.) uri zv. v restavraciji Narodnega doma. — Pripravljalni ddbbr.
— Štajerski Nemci nas poznajo. V Gradcu prirode jeseni veliki semeni (»ura-zer-Messe«), za katerega so izdali poseben časopis, tudi v slovenski Izdaji. Svojfcčasno, ko smo bili tudi štajerski Slovenci še pod Gradcem, niso hoteli poznati našega jezika. Veseli nas, da so nas ločene začeli sedaj upoštevati in spoštovati. V uvodu pravijo: »Naš graški semenj si stavi jako pome-nito(?) nalogo, da zopet pričenja staro trgovinsko občevanje z Jugoslavijo, Ogrsko itd. — Ker bomo imeli tudi v Ljubljani naš veliki semenj, bi prirediteljem kazalo poskusiti z enakimi vabili na Nemce. Od njihovega odziva bi bilo odvisno, ako naj Slovenci vrnejo obisk graškemu semnju.
— Bivši minister dr. Momčilo Ninčič, predsednik naše delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo, pride na daljše počitnice k Bohinjskemu jezeru.
— Sekvestr! se ukinejo? Komite iz raznih ministrov je imel te dni v Beogradu konferer.ee zaradi odprave sekvestrov ih likvidacije premoženja tuiih državljanov, □lede sekvestriranih posestev v Sloveniji se Je sklenilo, da se bo zahtevalo natančnejše poročno in informacije ter se bo šele 11 a podlagi teh posebei sklepalo.
.	. Kaznilnici v Begunjah in Mariboru
cln,1 nadzoroval načelnik ministrstva pravde dr. Kostič ter se o obeh jako pohvalno izrazil.
a , ^t?Kovor nemški nagajivosti. K^r je Avstrija ustanovila naš tranzitni promet na Pr°Si Maribor-Špilje-Radgona so naše oblasti ukinile tudi avstrijski tranzit na progi uradec—Maribor—Celovec, obenem' pa zaprle most preko Mure med Gor. Radgono in mestom Radgono.
(	— Promocija. V Zagrebu sta bila 15.
■ega meseca promovirana doktorjem prava g. Jože Krapež iz Ptuja in g. Amon Šraj iz Lesec na Gorenjskem.
— Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi do-šlih prošenj sledeča predavanja tekom prihodnjega časa in sicer: 1. v nedeljo 81. tm. pri sv. Petru pod Mariborom (strok. učit. inž. Petkovšek o poljedelstvu); 2. v nedeljo ]■ avgusta:	v Godešičah pri Skofjilokl kkmet. svetnik Rohrmann o poljedelstvu); 3. v nedeljo 14. avgusta: V Slatini (viš. ži-vinozdr. nadz. inž. Zidanšek o -živinoreji' n pridelovanju krme); v poudeljek na Praznik 15. avgusta v Rogatcu (viš. živin, aadzornik inž. Zidanšek o žvinoreji).
— Za Gosposvetski Zvon so darovali
Pb priliki skupnega izleta gg. protosorji in
Profesorice Tehniške srednje šole v Ljub-
hani po g. dr. Rožiču v Ljubljani 130 K 22 v.
dio v “rac'n"{| in uslužbenci so darovali ^48 K.
— Gasilno društvo v Škofilioki priredi Dovodom blagoslavljanja novega gasilnega doma in 23 letnice 7, avgusta veliko vrtno veselico z bogatim vsporedom, na kar se vsa sosednja društva opozarjajo.
— Adventisti v Sarajevu. Že dalje časa obstoji v Sarajevu sekta adventistov, ki krščava svoje odrasle pristaše v Miljački Drl1 Alipašinem mostu. Tej sekti je bilo dosoljeno, da opravlja svoje obrede samo ,v ;*{jrtih prostorih, a v Zadnjem času so pri-bm SV°I nauk širiti javno s kolportiranjem Dr/m’ brošur itd. Policija jim je to njihovo fi”D**«ndo zabranila. Sekta šteje okrog 60
n°v» a njen voditelj je neki delavec. Clr„7P°Zly vsem podružnicam družbe sv. vednin, Metoda, narodnemu občinstvu, za-čllnlm 8ostHničarjem In kavarnarjem. pla-ba »v ra,‘farjem in natakaricam! — Druž-števlln lla in Metoda ima v zalogi veliko nikov v	listkov, ki	čakajo	naroč-
UubJe zaht arl- Narodna zavest in rodo-lavnih inJ-i#*** da se uporabljajo po vseh drag dSl C. M. računski listki! Za tvrdk nnm,a kujete od raznih židovskih Vede MdS8 računske listke ter tako ne-An va^ ne ^oderuhe «n P«avke naroda, naša prosveti ?,ob tacih PrlI'kab na misel
Se S v nPružba?! ?Sanite sc in na’
11W Rinki triA rn^ C. M. družbe v Ljub-
Snf na a&i«1,00 ,,stkov) 80 p0 4 K’ st«. j™ odstotknl Jatakarice dobe popu" le edin« w vr« i P°dpirajte »Družbo«, ki veffko d’pjA w °.treno in nesebično ono snžnostL *	*tittlo naše	rodne brate iz
Ivanu	Danica. Posestniku
od 16. na 17 Klečah so	ukradli	v noči
požete PšeniJ , 2,niegove	njive'6	kupov
bliža sedaj doh= ,^ 1000 Kron. Ker se priliki opozarja. rto°bskib tatvin se pri tej nujejo Jako strogo* se PolJske tatvine kaz-
—. Nasilen sin.	,
glasnega postopača AdoH £ zadrla slabo-grozfl svoji materi « smrl1nDražila, ki je enkrit presedel W! zaporu« *“rov,n Je zc ie svojo, mater pretepal, mesecev, ker
Ljubljana.
„ '*»' Tudi Vdina uprava naj Stedit vra* včerajšnjim je Imelo naše vojaštvo .vaie nAU Rožnikom ter bučno Streljalo s stroffi Puškami, nato pa odšlo, ne da bi pobralo da. hes dragocenih kovinskih stročnic. Prišli so otroci ter nabrali polne žepe teh stročnic,, en otrok jih je prinesel v naše uredništvo čez 20. Kadar bo potrebne kovinske: zmaniKalo, pa nam znajo zopet po-med®n,? svečnike ln kljuke, kakor je lalS avstrijska vojna uprava med vojno.
N« Prulah je dogradila Češka' Indu-hi*« banka dvonadstropno stanovanjsko Drot *.^8V?,e	Stavbo	je	izvršil
bn®tn tistemu	pof uajnovejšem' stav-
most v,Trn°vem. Nesreča ne-J?«*« Gradaščicp pred
gnavtim rarlorilo it arioamaala, da to. p*'-
prej most za silo popravili, sedaj pa delajo novega.
—	Nova naselbina na Mirju. Vseučiliščni profesorji so si ustanovili stavbno zadrugo »Mirni dom«, ki začne svojim članom že to jesen graditi lične rodbinske hišice na Mirju ob podaljšani Gorupovi ulici.
= Češka Obec v Ljubljani pordda veči-rek na rozloučenou s p. Preclikem v restau-raci Nar. Domu dne 23. t. m. v 20 hod. Vstup volny, hoste vitdni.
— Državna posredovalnica za delo. Pri vseh pbdružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. julija 1921 dela 212 moških in 94 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 134 moških in 95 ženskih delavnili moči. Posredovanj se je izvršilo 243. Promet od 1. januarja do 16. julija 1921 izkazuje 18.798 strank in sicer 9473 delodajalcev in 9325 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4690. — Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, natakarji, natakarce, trgov, sotrudniki, sotrudnice, dninarji, dninarice, sedlarji, čevljarji, knjigovezi, sluge, perice, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, usnjarji, mizarji, čevljarji, tesarji, ključavničarji, zidarji, šteparice, pisarniške moči, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. >
= Člane načelstva NSS opozarjamo, da se danes ob S. vrši v tajništvu stranke izredna načelstvena seja. Udeležba vseh nujna.
= Velika poštna poneverba — tat aretiran v Ljubljani. Ljubljanska policija je prijela nekega 22 letnega mladeniča radi sumljivega obnašanja. Mladi mož se je legitimiral z domovnico na ime Leopold Haber iz Berna. Policija pa ga je kljub temu še malo bolj pretipala in našla pri njem železniško legitimacijo z njegovo fotografijo. Glasom te legitimacije je mož poštni asistent v Hru-ševcu na Moravskem. Poleg tega so našli pri njem najprejc eno prerezano poštno nakaznico, vredno 800 čsl. kron s pečatom pošte Hrušvani, pri daljnem iskanju pa še ko-picp čekov in sicer že odrezanih z dvemi oddelki. Čeki so reprezentirali vrednost nekaj čez 29.000 čsl. kron. Mož, ki se, imenuje Roth, je končno po daljšem zaslišanju priznal, da je poštni asistent v Hrtiševanih na Moravskem, kjer je te čeke poneveril. O)»držal je namreč oba dela čekov in denar, mesto, da bi izročil vse skupaj blagajni. Domovnico, s katero se je najpreje legitimiral je kupil na Dunaju. Policija ga je oddala državnemu pravdništvii, ki bo odredilo tozadevno nadaljne korake, da pride mož v svoji domovini do zaslužene kazni.
= Sodna Izpraznitev stanovanja. Miha Finšgar je bil zaposlen kot žagar pri Kranjski stavbinski družbi in je imel kot tak stanovanje. Zaradi nekih nerodnosti ga je družba odpustila iz službe, s tem pa je izgubil Finšgar seveda tudi stanovanje. Finšgar je prosil, naj ,se mu dovoli primeren rok za izpraznitev stanovanja. Kljub temu, da se je FinŠgarju rok šč podaljšal, Finšgar stanovanja ni hotel izprazniti, češ, da ne more najti drugo stanovanje in da veljajo zanj stanovanjske naredbe v zaščito najemnikov. Družba je prosila sodišče za sodno izpraznitev stanovanja. Okrajno souišče je zahtevi ugodilo. Miha Finšgar sc je pritožil proti tej sodbi in izvajal, da temelji prva sodba rta napačni pravni presoji in oceni ter na pomanjkljivem postopanju z ozirom na poizvedbe po pričah in stanovanjskem uradu. Oskrben senat je vzklic zavrnil kot neutemeljen in potrdil prvo sodbo, če,š, da to stanovanje ni oddano po najemni pogodbi, marveč po mezdni pogodbi in ima Finšgar stanovanje ne kot najemnik, marveč le kot uslužbenec.
— Dvojna mera. Prav jc, da vlada sili ljudi zidati. Eden med temi je Nemec 1. C. Majer, ki prav poceni, skoro zastonj stanuje s svojim podjetjem v mestni hiši. Gospod ima svojo glavno trgovino v Gradcu, kjer tudi največ prebiva. Ljubljanska trgovina mu nese letno čistih 10 milijonov kron — dokaz naše narodne zavednosti. Naj tudi tega gospoda vlada prisili, da zida — ali pa gre!
— Smola. V neki baraki sta se naselila radi pomanjkanja stanovanja dva zaročenca na hodniku pred stanovanjem. Tam sta večkrat nočila. Nad tem so se zgražali otroci — po izpovedi obtoženke pa le 15 letna hči sosedne stranke, ki je, dasi še tako mlada, že jako živahna in jo že tu,di policija radi veselega življenja dobro pozna. Ta je opozorila stražnika, ki jih je presenetil neko jutro ob 5. uri. Pred sodiščem obtoženka, ki ima zabranjen povratek v mesto, izpove, da že dalj časa prosi za dovoljenje bivanja, češ, da se bo poročila. Njen zaročenec kot priča to potrdi in prizna tudi, da je z njo občeval. Državni pravdnik razširi obtožbo tudi na njega in oba sta bila obsojena in sicer radi občutne žalitve čuta sramežljivosti, obtoženka pa tudi radi prepovedanega povratka v mesto, na 3 tedne strogega zapora, vštevši 14 dni preiskovalnega zapora, njen obtoženec pa na 48 ur zapora.
~ Nevarno nočevanje v Mestnem logu. Mestni log na večer oživi, pojavijo se sumljive sence,, ki se porazgube kot vešče po raznih lopah, barakah in po gostem grmičju. Čuden svet se zbira iu, zbor beračev, postopačev in tatov, med katere pa zaidejo včasih nočevat tudi pošteni ljudje, ki pa to nočevanje večkrat drago plačajo. Tako se je pripetilo mestnemu delavcu J. S. Šel je obiskat svojega tovariša tam v Mestnem logu, zakasnela sta se in ker on daleč na drugem koncu mesta stanuje, je prenočil kar ž njim v veliki baraki. Slučajno je ravno to noč napravila policija v Mestnem logu pogon in slučajni nočevalec je prišel policiji v roke. 14 dni je sedel v preiskovalnem zaporu, dokler se ni dokazalo, da ga za enkrat ne doseže noben paragraf. Bil je oproščen, toda brez odškadnine za čas pripora, ker je aretacijo zakrivil sam s tem, da je šel mesto domov, nočevat v Mestni log.
= lz beračevih krogov. Vi ste beračili žganje! — Ne, gospod sodnik, jaz vem, da ne smem žganja beračiti, kdo pa bo beračil žganje i— kupiti sem ga hotel. — Pa vi imate prepovedan povratek v mesto! — Ja, gospod, pa jaz brez mesta ne morem živeti. — Zakaj pa ne prosite za dovoljenje. —• Kako Pa gospod, kako bom prosil, ko me takoj primejo za tilnik, ko stopim v mesto. —* Ko-IJKokrat ste bili že kaznovani radi prepovedanega povratka. — Štirikrat, gospod. — Koliko Je bila zadnja kazen? — Pet tednov, «°spod. — No, sedaj jih bo pa šest z 1 postom, trdim ležiščem in eno temnico, da boste Imen dovolj! — Z Bogom, gospodi —>
=■ Pobegu, kaznjenec. Iz skladišča lesne trgovine Robijeve na dolenjskem kolodvoru je pobegnil kaznjeneo 37 letni, oženjen kme-invale&;jBittelimaa Mustafa Hanžič, Obsojen
je, bil zaradi hudodelstva tatvine na 10 mesecev težke ječe. Begunec je ušel v letni kazenski obleki.
= Kolcsarslza dirka — cilj na policiji. Vedno bolj in bolj se množe slučaji neprevidnih kolesarjev, ki dirkajo po cestah in pridirkajo končno v polževem tempu s spremstvom stražnika na policijo. Tako je ustavi! danes dop. stražnik nekega neprevidnega dijaka, ki se je'treniral za dirko po cesti ob otroškem igrišču pod Tivoli. Nesrečneža je spremljala do policijskega praga v primerni razdalji cela kopica njegovih tovarišev, ki so izražali svoje ogorčenje nad neusmiljenim stražnikom. Ko je izginil tovariš v zaporni prostor na policiji so se razšli s tolažbo, češ, dve ure bo sedel, pa bo dober.
= Zopet dve. Policija je aretirala dve nevarni potepenki; že dobro poznano znano Frančiško Zabavnikovo, ki je že 8 krat kaznovana zaradi raznih vrlin in pa Franjo Bagdetovo, ki je že sedemkrat kaznovana zaradi potepanja. Svoje bivališče in opazo-vališče sta imeli v neki skrivnostni utici v hladni šumi pod hotelom Bellevue.
—	Dvojen rop na cesti v Mestni log. Pred par dnevi smo poročali, da se je izvršil na omenjeni cesti zagoneten roparski napad na delavca Ivana Kozjeka iz Loga pri Brezovici. Danes smo doznali o tem izredno predrznem ropu sledeče zanimive podrobnosti: Dne 16. t. m. je prišel delavec Ivan Kozjek k trafikantinji Frančiški Štefan v Kopališki ulici ter tam nakupil za 1000 kron raznega tobaka. Po kupčiji se mu je pridružil neki Franc Štefan in ga prosil, da naj mu posodi kolo. Kot vzrok je navedel, da nima njegova svakinja več tobaka in bi on šel hi-tfo s kolesom po tobak. Čez dobre četrt ure se je Štefan vrnil s kolesom in ga izročil Kozjeku. Ta je naložil tobak in se odpeljal proti domu. Na cesti v mestni log ga je sreča! na samotnem mestu neki Zagorjan Štefan. Ustavil ga je in se predstavil kot policijski agent. Zahteva! je od njegsd 3000 K, ali ga pa pelje na policijo. Kozjek mu ni hotel plačati zahtevane vsote in obrnila sta se proti mestu,- Med potjo sta začela z dozdevnim policijskim agentom mešetariti za nagrado, če ga izpusti. Zagorjan je odnehal na 400 kron, katere mu je Kozjek tudi res izplačal in se napotil proti domu. Komaj se je dojiro otresel prvega napadalca za ceno 400 kron, ga ustavita zopet nenadoma 2 napadalca. Potegneta ga s kolesa. Tobak in denar! Kozjek se je branil in začeli so sc na cesti pretepati.' Med prerivanjem na je udaril eden napadalcev Kozjeka tako silno s ključem po glavi, da je ta. padel. Dobil je dve težki poškodbi in ima na dveh krajih prebito lobanjo. Napadalca sta mu pobrala tobak in pobegnila v gozd. Kozjek je imel pri sebi za 2320 kron tobaka. Policija, ki je imela pri tem srečno roko, je kmalu prijela glavnega aranžerja teh kompliciranih ropov in sicer bivšega iz službe spodenega policijskega agenta Franca Štefana iz Ljubljane in enega njegovih pomočnikov Štefana Zagorjana, delavca iz. Velike Loke. Omenjena sta delj časa tajila in se nista niti poznala med seboj. Končno sta po dolgotrajnem in mučnem zaslišanju rop celotno priznala. Policija jih Je izročila državnemu pravdništvii, kjer počakata prihodnje porote.
=» Koncert v soboto 23. t. m. in vsaki večer ob vsakem • vremenu, na najlepšem in največjem restavracijskem prostoru, na terasi hotela in kavarne »Bellevue«. Igra prvovrstni umetniški kvartet s solo — harfa in petje ruske umetnice gdč. Larise Vasiljev-nc Začetek od po! 19. ure do 23. ure. Ob nedeljah in praznikih od 16. ure naprej. Vstop prost. Dobra postrežba, pristna vina, vedno sveže mrzlo pivo, .priznano najboljša vina, v steklenicah Mariborske »Grajske kleti«. Vedijo gorka in mrzla jedila v večji izbiri. Cene primerne. Za obilen obisk sc priporoča Mirko Tratnik, restavrator.
Maribor.
Obsodba in izgon. Pred sodiščem V
Mariboru je bil danes obsojen radi hudodelstva tatvine češkoslovaški državljan stolar Stakny Josip na 8 mesecev težke ječe. Po prestani kazni dne 1. januarja 1922 bo izgnan v svojo domovino.
Sokolstvo.
Celje.
Župni zlet celjske Sokolske župe se
vrši dne 24. avgusta v Šoštanju.
čist dobiček prireditve ob priliki zadnjega »Dečjega dne« je znašal 25.045 K 20 vin. Ta denar sc je naložil kot osnovna glavnica za otroško zavetišče v Celju, ki se namerava ustanoviti v doglednem času.
Strela je udarila ob priliki zadnje nevihte-v hlev pos. Petka v Homcu nad No-vocerkvijo pri Celju ter ga vpepelila. Zraven stoječo hišo so gasilci oteli.
Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo 24. tm. pop. izlet V Rimske toplice, kjer priredi ob 3. uri popoldne v kopališču koncert z bogatim vsporedom.
Sklep šolskega leta ua državni rudarki šoli v Celju. 14., 15. In 16. tm. so se vr. šili izpiti pod vodstvom rud. glavarja dvor. svetnika inženirja Stergarja. Šolo je obiskovalo 82 dijakov. Od teh je bilo usposobljenih 20 z odliko, reprobiranih je bilo 6 dijakov iz enega predmeta. — Prihodnje šolsko leto prične 15. septembra.
Pošten najditelj. Roza Ograjenšek, nameščena pri tvrdki Sancer v Celju je na poti v mesto izgubila 1000 dinarski bankovec dne 17. tm. Našel ga je isti dan in oddal na policiji Franc Dobne, kovač v Kemični tovarni. Seveda ga čaka predpisana nagrada.
Primorje.
Bomba ranila štiri dečke. Na nekem travniku ob ulici Sette fontana v Trstu so igrajoči se dečki našli lepo škatljo, ki so jo začeli metati, da bi se odprla, škatlja pa je bila bomba, ki se je z groznim pokom razpočila ter hudo ranila 4 dečke.
Šport in turistika.
»Šport« štev. 30 Je Izšla s sledečo vsfebino: Dempsey Carpentler, Konjske dirke v Št. Jerneju, Mariborsko pismo, Športni teden 1921, 10 letnica S. K. Ilirije, Plavalna tekma na Ljubljanici, Lahkoatletični miting v Celju, Josip Goričar. Razen tega prinaša list tudi krasne slike in ga vsem toplo priporočamo. ,
Izlet kolesarjev in motociklistov v Novo mesto priredi v nedeljo dne 24. julija kolesarska »Ilirija«. Odprto za vse kolesarje, bkupni odhod ie z Dolenjskega mostu ob 5. uri zjutraj.
Razširjajte Jugoslavijo^.
Glavni dobitek 60.000 K. Sokolska loterija v Novem mestu. Srečka 1 dinar.
Žrebanje nepreklicno 20. avgusta 1921.
Sokolska efektna loterija v Novem mestu. Kraljevo ministrstvo poljeprivrede in voda je podaljšalo rok za efektno loterijo za zgradbo Sokolskega doma v Novem mestu, vsled česar se vrši žrebanje nepreklicno 20. avgusta tl. pod državnim nadzorstvom. Poživljamo vsa bratska sokolska društva, kakor tudi narodno zavedno občinstvo, da prav pridno kupuje srečke, da na ta način kar najizdatneje podpre sokolsko akejo, ki bo v korist celokupni sokolski stvari. Srečke se naročajo pri Mestni hranilnici v Novem mestu in 'so na prodaj v raznih bankah in narodnih trgovinah. Srečka stane samo l dinar. Del efektov je razstavljen v Ljubljani pri g. A. Magdič, kjer se dobe tudi srečke na prodaj.
Znanost in umetnost.
Razstava »Probude«, društva jugo-slovcnskih umetnikov, industrijcev in trgovcev se vrši v petek 22. tm. v Kranju, v nedeljo 24. tm. na Bledu, v torek 26. tm. v Škofji Loki. Razstava je v narodnem, gospodarskem in umetniškem oziru vele-važnega pomena, zato se cenjeno občinstvo najvludneje vabi, da si razstavo gotovo ogleda.
Pokrajina.
Sevnica. Nedavno je izšla v »Jugoslaviji« notica, v kateri se napada novoizvoljenega župana g. Lamperja. Očita se mu, da nima še pravice izvrševati županskih poslov, ker še ni potrjen, na drugi strani pa se mu predbaclva, da ne ukrpne nikakih korakov za znižanje mesnih cen. Že to protislovje, da se dela nepotrjenega župana odgovornega za taka vprašanja, zadosti jasno dokazuje, da napad ni bi! utemeljen. Ker se sumniči da(je izšla omenjena ljotica iz vrst krajevne organizacije NSS v Sevnici, izjavlja podpisana organizacija, ker noče delati nikomur krivice, da z omenjeno notico proti g. Lamperju nima ničesar skupnega in da ni izšla iz njenih vrst. — Krajevna organizacija NSS v Sevnici.
Jesenice. K tozadevnemu našertiu dopisu z dne 15. tm. nam poroča zaupnik. G. Anton Kokalj, vpokojen strokovni učitelj in posestnik (ne Veleposestnik!) na Bledu, je star mož, rodom Ljubljančan, dober .Slovenec, ki svojega prepričanja ni nikdar skrival in je baš zaradi tega imel med Nemci dosti neprilik. Izšolal se je v Ljubljani v takratnih nemških šolah — slovenskih še ni bilo — in je služboval kasneje ves čas med trdimi in zagrizenimi Nemci, nazadnje v Voitsbergu. Njegova soproga je rodom Gradčanka, torej Nemka, dasi ni narodno zagrizena. Vkljub vsemu temu pa je g. Kokalj ostal značajen Slovenec in se je vedno zanimal za slovensko kulturno življenje. Res je, da ie tudi njegova hčerka rojena na nemškem ■ Štajerskem in da do zadnjega časa ni znala slovensko govoriti, dasi je ko-Iikortoliko razumela naš jezik. To neznanje slovenščine pa ni izviralo iz »pnngerman-Stva« ali ker bi sc bilo v rodbinskem krogu »pljuvalo« na slovenščino, pač pa iz neke gotove komoditete očeta, provzročene po razniii tozadevnih težkočah. Ta greh je g. Kokalj, še pred vojno večkrat obžaloval, zatrjujoč, da ga bo sedaj, ko biva na Bledu v domovini, in ko ima zato lepo priliko, skušal čipi preje popraviti. Med tem je prišla vojna, po vojni prevrat, in razmere so nanesle, da že nekaj let nisem bil za dalj časa na Bledu. Ne dvomim, da je g. Kokalj ostal, kar je bil in da se mu dela krivica, če se ga imenuje »pangermana«. Nastavitev njegove hčerke na šoli na Jesenicah je stvar šolskih oblasti; če pa ima gospodična sicer potrebno kvalifikacijo, zdi se mi, da iz narodnih ozirov ni povoda nastopiti proti njej.	Justus.
Veliki semenj v Ljubljani od 3. do 12. sept. 1921.
Radi stavke mizarskih delavcev, so se gradbena dela za Ljubljanski veliki semenj zavlekla v toliko, da ni sigurno, ali bi mogla biti gotova do prvotno določenega časa. Zaradi te nepredvidene zapreke, ki ima značaj višje sile, je bil glavni odbor prisiljen preložiti semenj na čas od 3. do 12. septembra 1921. Izvršitev vseh velikih del na sejmišču je, tudi ako bi stavka trajala dalj časa, sedaj zasigurana. Obenem je s preložitvijo ustreženo mnogobrojnim željam tako Us krogov razstavitcljev, kakor kupujočega občinstva, da naj sc semenj preloži na klimatično ugodnejši čas v septembru. Radi podaljšanja roka bo tudi omogočeno postaviti one zgradbe in paviljone, ki bi sc s.iccr letos radi prekratkega časa ne mogli postaviti. Veliki semenj radi tega le pridobi in obeta postati sijajna prireditev.
K razstavi je priglasilo svoje izdelke jako veliko število industrijskih in obrtnih podjetij vseh v naši državi zastopanih strok, ki bodo na semnju razdeljene v posamezne skupine, oziroma oddelke. Blago, ki se ne izdeluje v naši državi, bo razstavljeno v bogati izbiri v trgovinskem oddelku, kjer izložijo trgovci-grosisti in jugosloven-ski zastopniki inozemskih tvrdk.
Legitimacije za poset velikega semnja sc začno v kratkem prodajati po zastopnikih Ljubljanskega velikega semnja v vseh večjih mestih naše države. Legitimacije upravičujejo za polovično voznino na vseh železnicah naše. države. Ob nakupu legitimacij se bodo sprejemala tudi naročila na stanovanja ter se bodo pravočasnim naročnikom stanovanja zasigurala.
Mariborsko zdravniško društvo. Dodatno k naši včerajšnji vesti o konstituiranju odbora mariborskega zdravniškega društva je treba še omeniti, da so bili izvoljeni v odbor razun že navedenih gospodov tudi gg.! dr. Bela Štuhec (Ptuj), dr. Ivan Rajšp (Celje); dalje kot namestnika: dr. Ljudevit Jenko (Ptuj) in dr. Vinko Železnikar (SlovenJ-gradec); kot preglednika pa dr. Ivan Jureč-ko (Maribor) in dr. Klasins (Pragersko).
*	Zboljšanje brezžičnega brzojava.
Marconiju se je posrečilo izboljšati svoje
vsprejemne aparate pri brezžičnem brzojavu tako, da je atmosferlčno motenje popolnoma izključeno in da je možno sprejemanje brezžičnih brzojavk tudi, ako. ie .ozračje napol-rjjenc! g, elektriko,
*	Največji rubin na svetu. Malokdo Ve, da je to rubin Timor, ki se nahaja sedaj med angleškimi kronskimi dragulji in tehta nekaj preko 325 karatov. Ta izvanredni dragulj je odnesel Timor, ki je I. 1389 zmagal nad Delfi. Pozneje, v vojni med Per-žani in Tatari si ga je prisvojil šah Abbase, ki ga je daroval 1. 1612. hindostanskemu cesarju, s čimer je prišel rubin zopet v Indijo. Ko je perzijski šah premagal Indijo, je prenesel rubin v svojo rezidenco in dat vanj zarisati napis: Ta rubin je dragulj izmed 25000 draguljev kralja kraljev, sultana Sahiba Ouirana, prinesen semkaj 1. 1153 z dragutjev hindostanskih. Dragoceni rubin je ostal nekoliko generacij pri afganistanskih knezih nakar so ga dobili skitski vladarji; ko so Angleži 1. 1849 zasedli to deželo, je postal rubin last »Gast India Compagny«, ki ga je razstavila na 1. 1851 na svetovni razstavi v Londonu, nakar ga je darovala angleški kraljici Viktoriji.
r Jugosl. kreditni zavod v Ljubljatil
sc je preselil ter se nahaja v novourejenih prostorili iste hiše Marijin trg 8. ob Ljubljanici. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotkov ter jih izplačuje brez odpovedi. Vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. O novem letu 1922 se spremeni Jugosl. kreditni zavod v banko, ker je ministrstvo odobrilo pravila delniške družbe Jugoslovanska kreditna banka ter dovolilo koncesijo zq banko.
Proda sc:
JERMENICE (R1EMENSCHEIBEN)
razne velikosti. Poizve se v upravnlštvu,
ENONADSTROPNA HIŠA
z lepim vrtom v Ljubljani. Kupcu stanovanje na razpolago. Poizve se v upravni-štvu »Jugoslavije«-.	1504
SREDNJE VELIK VOZIČEK
četverokolesen, pripraven tudi za uprego. Poizve sc v upravništvu.	1505
4	OLJNATE SLIKE
iz srbske narodne zgodovine ugodno. Na ogled v pisarni anončne družbe Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1503
LEPO POHIŠTVO
se takoj proda. Dunajska cesta 25, pri spej L. H.
2	STAVBENI PARCELI
na prodaj. Poizve sc: Jeranova ul. 5.	1290
POZOR!
Vsled rodbinskih razmer v lepem kraju V Savinjski dolini idealno posestvo z vsem inventarjem, živino itd. Obstoji iz prijazna zidane hiše, sušilnice za hmelj in vsemi gw spodarskimi poslopji. Rodovitne njive, trav« niki, sadni vrt ca vagon sadja, vinska trtaj gozd v najlepšem stanju in okrog doma. Ls resni kupci naj vprašajo*za naslov v, upravi tega lista.
VEČJO MNOŽINO LIKERJA IN VERMUTHA
po najnižji ceni. Poizve se Ivan Sušteršift Logatec.
UPRAVA GRAŠČINE ODDA
Uprava graščine Planina v Sevnici odda ponuik benim potom 3000 m0 bukovega lesu na panju, uporabnega za železniška prage in kurjavo. Natančna pojasnila se dobe. pri gospodarskem uradu na Planini pri Sevnici kjer so tudi grv ščinski uslužbenci vedno na razpolago, da re» floktantom los pokažejo. Isto odda uprava 20 vagonov pararelno rezanih smorokovlh in jelkovih desk 13 m/m, 20 m/m, 25 m/m in 30 m/m dobline 4 m širine in 8 do 10 cm širine. Let se lahko ogleda na parni žagi graščine Planina v Sevnici kamor naj se tudi tozadevne ofert« do 8. avgusta t. 1. do 10 ure dopoldne predloži,
12831
VOZIČEK
še nov urejen, primeren za malega konja, oziroma za prvažanje lesa. Polše-Reber 15»
v	1296
t Službe:
PRODAJALKO
izurjeno sprejme takoj Kocbek, Kram]. 30f
PRODAJALKA1
vešča manufakturne in mešane stroke iell službe. Cenjene dopise se prosi pod »Prodajalka 5237« na upravo »Jugoslavije«. 1300
TRGOVSKO IZVEŽBANI POŠLO-VODJA
želi premeniti mesto, prevzame tudi stalno mesto potnika. Cenjene ponudbe na uprav, ništvo lista pod »Poslovodja«,'	1299
Razno:
STANOVANJE
2 velikih sob, kuhinje itd. se zamenja z istotakim — manjših sob. Ponudbe na upravništvo.	1512
1506
KDO BI POSODIL
v vojni težko prizadetemu trgovcu K 60.000 proti visokim obrestim in vknjižbi na posestvo. Za nagrado dam en vagon bukovih drv. Cenj. ponudbe se naj pošljejo pod »Vrnitev, y 3 letih na upravništvo »Jugoslavije«.	12W
Gumijeve cevi
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto hsbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i, t. d. ima trajno veliko zalogo
..PROMET1* tek ind. podjetje
Ljubljana.
Zahtevajte
Jugoslavijo'
množino. Ponudbe pod „Premog“ na
in Doljnji Lendavi.
čistih brez odbitka rentnega
Neposredno pod državnim nadzorstvom,
Podružnica v Murski Soboti
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in	^
v vlogo na tekoči račun po	1
Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 126,000.000 K.
v,-s •,r,,T.,iarrjTrsssr.'S'~~"  —V","::.'.'""
Okrajni zastop v Mariboru razpisuje gradbo okrajne ceste Mama—Velita (odčina Ploderšnica) v dolžini 3-3 km.
Gradba se mora izvršiti točno po načrtih, ki so interesentom med 8. in 12. uro dopoldan v uradnih prostorih okrajnega zastopa Koroška cesta ‘26 na vpogled. Tam so razvidni natančnejši predpisi glede izvršitve gradbe in kakovosti materijala, po katerih naj-se točno sestavi cela ponudba.
V	obče so obvezni za deloprejemnika vsi splošni in posamezni pogoji za oddajo javnih del.
Ponudbe je vložiti zapečateno najpozneje do 1. septembra 1921.
Priložiti jim je potrdilo o plačani 5 % varščini cele ponudene *vote.
Varščina naj bodo vložne knjižice kakega domačega denarnega zavoda.
Z delom naj se prične takoj, dovršiti ga je do 31. decembra
1922.
Okrajni zastop Maribor, dne 15. julija 1921.
1	Vladni	komisar:
1	Dr.	Leskovar.
Kolo tur e za štednjake
(Herdringe)
rešetke za peči (Roste)
i sav fini trgovački lijev izradjuje i dobavlja:
IjMonica željeza „5 KI E V", temnice strojena u Ujelo«™.
Državni premogovnik v Velenju je začel s strojnim izdelovanjem prvovrstne zidne opeke ter nudi isto v vsaki količini po najnižjih cenah.
Naročila naj se pošljejo direktno na
Državni premogohopnib v 'Jelenju.
PRODAM
1 in pol ure od Maribora tik farne cerkve gostilno, mesarijo, trafiko in posestvo radi preselitve. Vpraša se v Trubarjevi ulici 79, V Mariboru.
Sprejmejo se takoj:
2	učenki, 2 stalne boljše pomočnice in več delavk, ki sprejemajo delo na dom. Vprašati:
Izdlovalnica perila — Benica lTojsfaa
Poljanski nasip 10.
.OdKovorni urednik: Dominik Čebin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*,
GOska »Zisaaa tekanja« s UubUul,
Promet
tehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče Itev. 9. jako poceni
zaradi premenjene dispozicije
—.— ■ proda 1 električni motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Bpweri z reostatem in drugimi pripadki.
I električni motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost.
Sttan 4.
Michel Zčvaco:
»NOSTRADAMUS."
Marijina omedlevica ni trajala dolgo. Kmalu se ji je vrnila zavest, in njena prva misel je bila, da bi stisnila otroka k sebi. Toda ... o groza! Naročje je bilo prazno! Otroka nikjer! Nesrečna mati je planila kvišku in Zgrabila Henrika za roko.
»Kje je moje dete?!.« je kriknila nad njim.
Henri je ponovil mrzlo:
»Rekel sem vam, da ste svobodni.«
»Svobodna? ... Ah!... Dobro, pa mi vrnite otroka, da odidem ž njim!...«
»Brabant« je zaklical Henri.
»Evo me, visočanstvo!« je dejal trd, oduren glas.
V	celico je stopil mož železne postave, črnih brkov in grabežljivih očii razodevajočih tolovaja, ki je pripravljen storiti vse, samo da dobi plačilo.
»Brabant?« je dejala Marija z dr-gečočim glasom.'»Kaj me briga Bra-barit! Otroka hočem, otroka! Visočanstvo, rekli ste, da sem svobodna. Je li mogoče, da sin francoskega kralja laže?... Dajte mi otroka in pustite me odtod...«
»Svobodni ste,« je ponovil Henri s tako mračnim poudarkom, da je Majlja vsa odrevenela. »Brabant, kje je otrok?...
»Na varnem, visočanstvo!«
Marija je divje planila proti razbojniku; toda Henri jo je zgrabil in Vrgel v kot. Zgrudila se je na tla in sklenila roke:
»Milost, visočanstvo! Rajša ostanem tu do svoje smrti. Rajša ne vidim soproga nikoli več. Priklenite me, ako hočete, a dajte mi moje dete * * »f
»Brabant,« jo je prekinil Henri, »ponovi ukaz, ki sem ti ga dal; videt-hočem, ali si me razumel.«
Brabant se je namrdnil in poškilil na nesrečnico.
•»Trda naloga, visočanstvo!« je iz-pregovoril z raskavim glasom. »Toda obljubil sem, in zato hočem storit! po vašem naročilu, ali pa nisem Vei Brabant Brabanson.«
‘»Kdo te kaj vpVaša!« je srdito zarjui Henri. »Ponovi, kar sem ti rekeFS«
»Takole je. Zdaj je ura devet. 0 polnoči me poiščete na mojem stanovanju in mi porečete: »Nesi otroka materi!« Tedaj, visočanstvo, vzamem otroka in ga ponesem naravnost njegovi materi, na krajci nii ga poveste.«
»In če o polnoči ne pridem k tebi?« je rekel Henri.
»Ah, to je kruto povedati, visočanstvo!« je zamrmral razbojnik.
»Ali boš govoril, živina!«
»Naj bo. V tem slučaju počakam eno uro; natanko uro. Ko mine tudi ta, bom vedel, da je otrok zapuščen od Boga in od ljudi. In ker je dokazano, da je satanskega rojstva, je moja naloga izvršiti sodbo. Vraga, visočanstvo ... nu da, obljuba je obljuba. R.kla sva tedaj, da polijem malega hudička z blagoslovljeno vodo in ga odnesem k rablju, ki ga odveže od tega sveta. To je vse.«
»Dobro. Hodi zdaj. In pazi na otroka, če ti je glava mila!«
Razbojnik je izginil. Marija je hropla brezvezne besede. Henri se je sklonil, prijel jo za ramena in jo postavil na noge. Njegov obraz je bil bledejši od njenega.
»Hočem, da se mi vdaš,« je zarežal. »Čakal te bom do polnoči v rjoncherollesovem dvorcu v Sekirni ulici. Zapomni si dobro. Slišiš?«
Pri Roncherollesu, v Sekirni ulici,« je zahropela Marija kakor v smrtnem boju.
»Ako prideš, ti vrnem otroka. Ako ne prideš, se izvrši obsodba. Zdaj si svobodna in lehko greš, kamor hočeš!«
III.
Marijin grob.
Na hodniku je srečal princ ječarja Gillesa.
»Pojdi za njo,« je dejal. »In pridi povedat, kaj bo storila. Z glavo si mi porok zanjo.«
Nesrečna mati je stala deset minut, ne da bi vzdihnila ali črhnila besedo.
Nato je bruhnil iž njenega grla strašni krik ordpane matere, tožba bitja, ki mu trgajo srce, možgane in drob iz telesa. Vila je roke, ruvala si lase in se zaletavala z glavo v zid. Klicala je otroka, klicala je Renauda; njeni obupni kriki so prepodili ječarje, poslane, da bi jo pehnili na
»JUGOSLAVIJA14 22. julija s1921.
  — -   ...........................
cesto. Naposled je zagledala odprta vrata in planila Tia hodnik. Njeno vpitje je napolnilo vsa stopnišča in dvorišča v Templu. Ječarji so jo rinili od zadaj, dokler je niso spravili preko dvižnega mostu. Kriče je zdivjala naravnost tjavendan. Izginila je v Pariz. Bila je že črna noč.
Polagoma se je pomirila nje glasna bolečina. Njeno izsušeno grlo in njene nabrekle ustnice niso več zmogle glasu. Proti polnoči jo je privedi? ! tajna sila na Grevski trg. Počenila je pod pristrešek. V mraku njenih misli se je svetilo samo nekaj razločnega :
»O polnoči moram biti v Sekirni ulici, v Roncherollesovem stanovanju. Ako ne pridem, ubije krvnik , mojega otroka . . .«
Bron zvonov je zarohnel in oznanil dvanajsto uro.
»Moram se mu vdati!« je ponovila Marija še enkrat. In vstala je, stokaje nalik ranjeni živali, ter se napotila v Sekirno ulico.
Trepetala je od groze; zobje so šklepetali. Hotela je pospešiti korak, toda neznana, tajinstvena sila jo je vlekla za noge. In zdajci se je zvrnila po cesti. Nekdo je bil planil iz teme, sunil jo z bodalom in izginil.
Ta nagli prizor je opazil človek, ki je sledil nesrečnici že od Templa; pistopil je ter se sklonil k nji.
»Mrtva?« je godrnjal ječar Gilleš, tipaje Marijo za srčno stran. »Zdi se, da srce še malo triplje ... Ni mrtva, bogme ne! Toda bolje bi bilo zanjo . . . Hm, kaj naj storim? Ali naj ubogam Margoto?«
Mož je stal in premišljal. Marija je ležala nepremično v cestnem prahu. Izmed stisnjenih streh je sijal mesec z bledim žarkom na njeno otrplo lice.-In zdajci je Gilles zapazil solze, ki so ji tekle iz odprtih oči. Vztrepetal je. Srdito se je pridušil, vzdignil mlado ženo, vrgel si jo preko rame in jo odkuril naglo po temnih ulicah, dokler ni prišel v svoje stanovanje blizu Templa. Tam je našel Margoto, ki mu je pomagala dati Marijo na posteljo. Nato se je vršilo med ječarjem in njegovo ženo dolgo posvetovanje, kaj bi storila. On se je izprva grozil in upiral, počasi pa je začel kimati in nazadnje je rekel, da bodi v božjem imenu tako, kakčr ona hoče. Stekel je v Sekirno
ulico in dospel k Roncherollesu tik pred eno.
»Nu?« ga je vročično vrašal princ.
»Visočanstvo,« je odgovoril ječar, »tista ženska je mrtva«.
»Mrtva?!« je kriknil Henri.
»Mrtva, da, visočanstvo. In zato sem dejal, da vas moram vprašati, kaj »aj storim ž njenim truplom?«
Hinri se je odmeknil ter izbuljil oči, kakor bi gledal prikazen. Nato je razprostrl roke, zakričal in padel na obraz.
»Lopov!« sta zarjula Ronche-rolles in Saint-Andre ter planila nad ječarja. »Umoril si njegovo visočanstvo!«
»Gospoda, storil sem le, kar mi je sam ukazal!« je rekel Gilles s trdnim glasom.
»Spravi se odtod! . . .«
Tisti hip pa se je jela princu vračati zavest.
»Počakaj!« je velel Roncherolles. »Preden greš, nama razloži, kako je umrla, da moreva potem poročati negovemu visočanstvu.«
»Umorili so jo,« je odgovoril Gilles.
»Umorili!« sta vzkliknila plemiča in se vznemirjeno spogledala.
»Umorili, spotoma, ko je šla v Sekirno ulico! Jaz sem ji sledil v razdalji desetih korakov, kakor mi je bilo ukazalo njegovo veličanstvo. In ženska je hotela baš zaviti v Sekirno ulico, ko je nenadoma priskočil neki plemič ter jo sunil z bodalom, rekoč: ,Če nisi moja, tudi njegova ne boš!
»In kdo je bil ta plemič?« je hlastno vprašal Roncherolles.
»Spoznal sem ga v mesečini,« je dejal ječar. »Toda rajši bi položil glavo pod krvnikovo sekiro nego izdal to skrivnost.«
»Moj brat!« je zarjui Henrik sam pri sebi. »Moj brat jo je! . . .«
Zaprl je oči, hoteč utajiti, da je slišal.
»Dobro,« je velel Roncherolles po kratkem premisleku. »Imej truplo do jutri pri sebi, zakaj mogoče ga bo njegovo visočanstvo hotelo videti.’ Ako ne, ga pokoplji jutri na pokopališču Nedolžnih otročičev.«
Štirinast dni po teh dogodkih se je odpravljal kralj s sinovoma in vso armado v Provanso, ki jo je bilo tre-<
171 štev.
ba zavarovati pred Karlovim napadom. Bodisi iz praznoverne groze ali iz prevelike bolesti Henri tisti večer ni hotel pogledati Marijinega trupla. Nekaj dni kesneje pa je prišel v Tempel in velel ječarju Gillesu, naj gre ž njim. Ječar ga je ubogal. Henri je krenil na pokopališče Nedolžnih otročičev. Tam se jq obrnil k Gillesu ter mu dejal:
»Pokaži mi kraj, kjer je pokopana.«
Ječar ga je brez besede odvedel k nedavno nasuti gomili. Kraljevič mu je mahnil z roko, kakor bi hotel reči, naj ga pusti samega. Grobar je kesneje pripovedoval, da je ostal princ Henrik do črne noči na grobu in da ga je slišal plakati in ihteti.
Še preden je odpotoval v Provanso, je dal Henri zgraditi na go-* mili, ki je bila po Gillesovem zatrdilu Marijin grob, lep spomenik v obliki kapelice. Na vratih te kapelice je ukazal Vdolbsti napis:
TUKAJ POČIVA MARIJA
Da bi v nebeškem raju odpustila njim ki so jo umorilHi
ŽIVI JI OBLJUBLJAJO MAŠČEVANJE.
Henri je tudi vprašal, kaj je z Marijinim sinom. Bolest in gnev sta se borila v njem za prvenstvo; a prevladoval je gnev, zlasti, kadar je pomislil, da se mu je Marija že hotela vdati, ko jo je zadel morilčev sunek. Vzlic vsemu pa je v svoji grozi za« želel nad njeno smrtjo, da se z otro-. kom ne bi bilo zgodilo po ukazu. To-i da ko je vprašal Brabanta, mu je od-» govoril divjak mirnodušno:
»Opravljeno je, visočanstvo. Hudiček se je vrnil k Satanu, svojemu očetu in gospodarju!«
Ta novica ni preveč vznemirila princa. Otrok je bil končno vendar samo orodje, s katerim je izkušal zvabiti mater v zasedo. In zdaj, ko je bila Marija mrtva, se mu je zdelo odveč žalovati za njim.
{Dalje prih'.)]
Naročajte Jugoslavijo 1
Opozorilo!
V	nedeljo zvečer v osebnem vlaku Ljubljana—Maribor je bila eni dami pomotoma vzeta talka; ta taška se na} takoj pošlje na naslov Bežigrad Celje. DotiCna oseba katera se dobro pozna, naj isto takoj pošlje nazaj, v drugem sluiaju se bode sodnijsko postopalo,
. Spreten
uin
verziran v manipulaciji z vinom v steklenicah. Dobi dobio io tajno mesto.
Ponudbe na vinarno
Bartušek, Zagreb
Bakačeva ulica 11.
Svojim cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam,' da sem svojo delikatesno trgovino preselila h Wolfove ulice v isto hišo, vhod iz Marijinega trga, ter se i« v naprej toplo priporočam.
S	spoštovanjem
I. Janc
prvovrsten, spodnještajerski, primeren za industrije in za domačo porabo dobavlja na va-
t	"
gone, kosov ec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako
upravništvo lista.
„Phillipfit“
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana.
Raznovrstno
Bohlerouo jeklo
nk drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peci, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
..PROMET", telui. ind. podjetje
LJUBLJANA.