i'r.tö»
S 1 : i l'ìlfl
C. fit 153
Leto V«.
lir h


Y Celju, dne 25. avgusta 1910.
» mww
-sne: r[kO .BiMT
o'so ai .Mß? IžA J siliš " ' "02!;"" oov
az;UT
i':'- ;

izhaja vsak. Četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — 7»a pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na nailov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, ca pol leta 9 K, ca Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 6 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna ite«Sika stane 10 vin.
Oglasi ie računajo po 19 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah cnaten popust po dogovora. Pristojbine ca oglase je plačevati po pošti na naslov: „>Tarodni List" v Celjn.
507 glasov, 143
»
52 glasov. 37
»
Izid volitev v celjski« okoliški občinski zastop:
Y	III. razredu:
Slovenski kandidatje nemškutarji
Y	II. razredu:
Slovenski kandidatje nemškutarji
Y	I. razredu:
Slovenski kandidatje	13 glasov,
nemškutarji	12 „
Sijajna zmaga v celjski okolici.
23. t. m. se je končal večmesečen trdovraten boj za Celjsko okolico s sijajno zmago združenih Slovencev. Ta novica ne bode vzbudila samo živega veselja v srcih celjskih in okoliških Slovencev, našla bode gotovo tudi radosten odmev po celem Spodnjem Štajerju. Kajti Celjska okolica je ena največjih in po svojem položaju najvažnejših okoliških občin na slovenskem Štajerskem; ona tvori železen obroč okrog nemškega mesta Celje, ona je naša trdna opora za zadnji in odločilni boj proti srcu spodnje-štajerskega nemštva, katero leži v Celju. Sicer so poskušali Nemci zadnja desetletja večkrat naskočiti Celjsko okolico; ali tako hud še menda ta naskok ni bil kakor baš tokrat. Pospeševalo ga je več za Nemce ugodnih okolščin: v občini se je nabralo precej tistih nezadovoljnežev, ki so zaradi malih, dozdevnih krivic šli tako daleč, da so pozabili na svoje slovenski ime in domovino ter volili s celjskimi odpadniki, kteri so jih šuntali in zapeljevali na vse možne načine. Dalje so si Nemci zadnja leta vslfed slovenske nepaznosti povečali nekoliko svojo posest v okolici; zlasti se je okrepila s pomočjo slovenskih delovnih sil in slovanskega denarja nemška industrija, katera je znala svojo davčno moč primerno uveljaviti pri občinskih volitvah. No in končno so sc Nemci v veliki meri zanašali na razdor v slovenskem taboru, na obče znano nasprotstvo med obema slovenskima političnima strujama in posameznimi, izven strank stoječimi konservativnimi politiki.
In vrgli so se z veliko silo na okolico. Cele zadnje mesece in tedne je tekel po mestnih in
okoliških gostilnah »Freibier« na Südmarkine stroške; Nemci so trosili novice o poneverjenju občinskih denarjev, o zapravljanju občinskega premoženja in slepili z njimi lahkoverne in nepoučene ljudi. Grozili so posameznikom z gospodarskimi škodami. Zlasti moramo v tem oziru pribiti postopanje We-stenovo. Slišali smo že, da je v torek odpustil zaradi volitev zavednega slovenskega delavca; zadnje dni je hodil s svojim glasovitim ravnateljem in različnimi celjskimi nemškutarji v Gaberju in Sp. Hudinji okrog različnih žensk za pooblastili in pritiskal je na razne od njega odvisne volilce. Mi mu bodemo seveda vrnili milo z dragim in bodemo primerno pospeševali njegov izvoz na Balkan. Celjski Nemci so nadalje glasove plačevali z visokimi svotami; imenujejo se ljudje, ki so dobili po 800 do tisoč krou za svoj glas ... Seveda so taki Judeži zgubili za vselej dobro ime in spoštovanje med svojimi sosedi.
Pokazali pa so že volilni sestanki v okolici, da nemškutarjem vsa ta sredstva ne bodo pomagala veliko. Narodna zavest je v naši okolici silno vzrast-la. Pred leti je še bilo treba ljudi malodane splošno z umetnimi sredstvi spravljati na volišče, tokrat jih je prišlo sto in sto z resnično zavestjo in prepričanjem, da izpolnjujejo z oddajo svojega glasu sveto narodno dolžnost. Strankarstvo torej ni rodilo tistih slabih posledic ,kakor so tožili nekateri v slovenskem taboru in kakor so upali Nemci. Narodna stranka je storila v tem volilnem boju popolnoma svojo dolžnost; na neštevilnih shodih je bilo videti njene vodje kot govornike navduševati okoličane, da branijo svojo lepo slovensko občino do zadnjega. G. dr. Hra-šovec je kot predsednik pripr. odbora za volitve storil in opravil velikansko delo, odlikovali so se pri podrobnem delu slov. akademiki in obrtniki — in vsi našteti so se trudili v lepi slogi s celjskim duhovni-štvom v agitaciji in na volilna dneva, da je bila slov. zmaga tem lepša. V pondeljek in torek smo videli za to vse naštete sloje in njihove zastopnike, da so po volilnih izidih na Ostrožnem skupno navdušeno zapeli našo narodno himno ...
Številke so našemu občinstvu že znane. V tretjem razredu je bilo 507 slov. in 143 nemškutarskih glasov; v drugem razredu je bilo to razmerje 52:37, v prvem 13:12. Nemci bodo seveda sedaj pisali o svoji znatni manjšini in se hvalili z doseženimi številkami. Treba je zatorej pretehtati vrtednost teh »nemških« glasov. Med 143 glasovi v tretjem razredu je najmanj polovica poblastil, za katere se je opeharilo in pregovorilo mnoge ženske; ostalo so od posameznih Nemcev gospodarsko odvisni ljudje in pa nekaj mestnih Nemcev, ki imajo svoja posestva v okolici. Nemških glasov je med temi 143 zelo, zelo malo. Isto tako je tudi v drugem razredu. Tudi tam je pravih nemških glasov malo; večinoma so tu
LISTEK,
0 železnicah.
Spisal železnični uradnik.
(Dalje.)
,	si..*-?.h
Ni torej težko uvideti, kako težavno je bilo si dovoljenje za zgradbo železnice izposlovati, osobito ker je še poleg vseh ovir često tudi zavladal nazor, da je vse le goljufija, ki si nikakor ne more zagotoviti trajnih uspehov. Cesar Ferdinand je n. pr. leta 1836. podelil današnji severni železnici dovoljenje za zgradbo s prepričanjem in izrecno pripombo, da se vzdržati täko podjetje itak ne more. Pruska ministra sta leto potem v posebnem razglasu opozorila narod, naj bode oprezen pri vstopu v železniška podjetja. Pod takimi okolščinami je seveda umljivo, zakaj je med osnutkom in izvršetkom take železnice poteklo v tisti dobi najmanj deset let. Vkljub temu se podjetja vendar niso dala ugnati. Sprva so bogataši kakor Rotschild, Sina i. dr. s svojim lastnim denarjem gradili železnice. Kmalu so se pokazale z a velika podjetja moči posameznika preslabe in treba j%bilo misliti na dobavo denarja drugim potom. Vr-
šilo se je to na prav pregleden in sicer dvojen način. Po prvem načinu razdelil se je ves za zgradbo potreben kapital na manjše zneske ter so za te zneske napravili posebne deležne listke, ki so se imenovali akcije ali delnice. Vsak imejitelj delnice je postal po
vplačilu na listu označene svote ud družbe, se obvezal predpisom družbe pokoren biti, toda v neposredni zvezi s podjetjem zavoljo tega ni bil. Deležen je bil samo skupnega j>o odštetju vseh stroškov ostalega čistega dobička ali pa tudi skupne zgube in v poslednjem slučaju samo do višine vložene glavnice. Delnice so se izdajale šele potem, ko je bila vsa potrebna glavnica že zagotovljena. V jamstvo tega je bilo potrebno najprvo dovolj podpisov, s čemer so se navadno denarni zavodi bavili. Da bi zamogli tudi manj petični ljudje k tem podjetjem prispevati ter dobička v sorazmerju njih uplačilu deležni postati, dovolilo se je celo te vrednostne papirje nabaviti v obrokih. Za posamezne obroke izdajali so se začasni izkazi, delnica se je pa izročila lastniku še le potem, ko je že zadnji obrok vplačal. Kakor delnice, nosili so tudi začasni izkazi ime lastnika.
Ker ni nobena reč večna, tudi te družbe niso bile za večno ustanovljene. Ponajveč je bilo že v naprej določeno število let njih obstanka. Iz tega je izvirala potreba, v tistem določenem času zopet rešiti vse akcije, to je glavnico lastnikom vrniti, kar se je imenovalo amortizovati. Vsako leto se je torej določeno število lastnikov delnic izžrebalo, kojim se je zadružništvo odpovedalo. Tirjale so se od njih delnice, ko se jim je povrnila na njih zaznamovana vsota. Število lastnikov je postalo vsako leto manjše in v zadnjem letu so bili zadnji udeleženci izplačani. — Kaj se je zgodilo s podjetjem odslej naprej, povedali bodemo pozneje. Za zdaj smo hoteli samo pokazati, kako se je nabavil za zgradbo železnic potreben de-
nemškutarji, kupljeni za pijačo, denar ali kake gospodarske ugodnosti. V prvem razredu pa je Westen na umeten način ustvaril kar 4 nemške glasove ... V tem oziru bodo morali Slovenci v bodoče paziti v tem in v 2. razredu; nič ne bi škodoval kak tozadeven stalni odbor ali vsaj bi se naj določili gotovi obč. odborniki, ki bi natančno pazili na gibanje slovenske in nemške posesti in davčne moči v okolici. V ostalem pa svetujemo novemu odboru popolnoma odkrito, naj se ravna napram Nemcem v okolici tako, kakor dela celjski magistrat s Slovenci. Kake mehkobe ali pretirane pravičnosti tu tako dolgo ni treba, dokler ne bode v mestu drugače. Okolica se mora neprestano zavedati, da je v boju proti mestu in da ima to mesto gospodarski popolnoma na vrvici. Tisto kamenje, katero je 23. t. m. letelo po celjskem mestu za Slovenci, mora ostati na ta dan izvoljenim občinskim odbornikom v okolici v živem spominu ...
Vemo, da je bil mnogi, ki je v tem volilnem boju agitiral proti Slovencem, dasi je sam slovenske krvi, zapeljan. Temu veljaj naše odpuščanje in prizanaša-nje. Saj bode sčasoma sam uvidel, kako je bil zaslepljen in bode s tem večjo vnemo delal poslej v slovenskem taboru. A našim zavednim narodnim volil-cem kličemo odkritosrčno in prisrčno: Cast in slav» vam, vrli možje! (.;...... . . _ j.......
Občinske volitve v celjski okolici.
Udeležba v III. razredu je bila ogromna. Od blizu 1000 volilcev se jih je udeležilo 650. Take udeležbe v tej občini ne pomnijo. Slovenski volilci so šli z navdušenjem na volišče. Iz posameznih vasi so se pripeljali kar skupno na velikih, s slov. zastavami okrašenih vozovih. Bral si z njih
obrazov nar. zavednost in ponos. Čast vsem!
•
V III. razredu so dobili slovenski kandidati gg. Ivan Bade j, Breg, 507 glasov, Ivan Gllnšek, Gornja Hudinja 506, df. Anton Božič, Celje, Jernej Čečko, Pristova, Ferdinand Gologranc, Gaberje, Fran Trupej, Babno, 505, Viktor Konečnlk, Gaberje, 504, And. Bobnič, Košnica, 503, Jure Dimee, Medlog 502, Jure Knez, Ostrožno, 498 glasov. Nem-čurski kandidati so dobili komaj 128 do 143 glasov. Torej ogromna večina! Živeli slovenski volilci tretjega razreda!
nar jjp kako se je vračal (amortiziral). Dandanes se splošno računa, da se vsota za zgradbo kake železnice uporabljena (investirana) v sedmih do desetih letih podjetnikom povrne. Kmalu potem ali celo vsporedno s prvim načinom dobave denarja, razvil se je tudi drugi način. Ker se je namreč večina železnic sprva slabo obnesla, so imeli prizadeti od glavnic, ki so jih podjetjem prispevali, le majhen ali celo nikak dobiček (dividendo). Vsled tega bi bilo zanimanje bogatcev za železniška podjetja zamrlo* pa obljubilo se jim je za njih denarne vloge plačevati nespremenljive obresti. Tako so nastale pijori-tetne obligacije, po katerih je bilo upnikom že v naprej zajamčeno, da prejmejo obresti določene višine. Pozneje, ko je dobava denarja za železnice vsled naraščujočih drugih kupčijskih in industrijalnih podjetij postala še težavnejša, razvili so se še drugi načini dobave denarja. Izmed teh bodi omenjen samo ta, pri kojem je država podjetjem prispevala ter bila tudi v sorazmerju dobička deležna, oziroma postala po preteku določenih let in izplačilu sopodjetnikov lastnica železnice.
Avstrija ni bila v tem oziru zadnja, vendar pa je v nadaljnem zavozila, ker je prepuščala železnice zasebnikom. Opravičevala se je, da ji nedostaje k takim podjetjem sredstev. V novejšem času seveda stremi za podržavljenjem vseh železnic. V i. 1849. 1859 in 1866 pa je potrebovala Avstrija zavoljo vojn mnogo denarja. Prodajala je železnice za piškavo ceno ter se tudi precej hitro iznebila priznano najboljših železnic. Dandanes kupuje nazaj ravno iste
V pondeljek zvečer se je vozilo po mesta več vozov s slovenskimi volilci. Imeli so na vozovih trobojnice in so peli slovenske pesmi z veselja nad lepo zmago v 3. razredu. Celjska policija je pa bila menda z ostalo mestno nemškntarijo vred tako pobita, da je pozabila intervenirati. Policaj Gračner se ni niti razburil, ko je sinoči nemškntarski pomočnik Dokler od pleskarskega mojstra Träfe nigga viteški napadel domn se vračajočega šibkega slov. dijaka in ga tepel. Svetujemo g. Trafeniggu, da
si ta tepež posebej napiše v spominsko knjigo.
*
V torek je bil hud in odločilen boj v 2. razredu. Končal se je z zmago slovenskih kandidatov, kateri so dobili po 52 glasov. Nemškutarji so ostali s 37 glasovi v manjšini. Ni jim pomagal ne golež, ne grožnje ne denar: zavedni Slovenci so prišli do zadnjega moža na volišče za svoje kandidate/'* >
Že ob pol 11. uri se je vedelo, da je slov. zmaga v II. razredu sigurna. Takrat je bilo razmerje 52 slov. proti 36 nemškutarskim glasom. Še le proti 11. uri je pripeljal mladi Škoberne, sin znanega „mornbirta" v Celju, kateri živi samo od Slovencev, mesarja Grenka in ta je oddal zadnji nemškntarski glas. Ob 11. je bila volitev zaključena in se je pričel skrutinij. Ko je po 12. uri naznanil predsednik volilne komisije gosp. dr. Božič zmago slov. kandidatov, so zadoneli živijo-klici in na dvorišču pred volilnim lokalom se je z nepopisnim navdušenjem zapelo „Hej Slovane". Mnogim so tekle solze iz oči samega veselja, da je zmagala pravična slovenska stvar!
Izvoljeni so za odbornike v 2. razredu sledeči možje: Josip Jezernik, Polule; Franc Klinar, Ložnica, Franc Pušnik, Gaberje, Franc Šribar, Dobrova, Ivan Samec, Lokrovec, Anton Fazarinc, Otrožno, Jernej Enmer, Pečovnik, VinKo Kukovec, Lava, dr. Ivan Benkovič, Celje, Miha
Levstik, Miklavški hrib.
*
Zmagoslavje na Bregu in v Gaberju. Veselje vsled sijajne zmage slovenske se je pokazalo v torek zvečer z velikimi ovacijami na Bregu in Gaberju. Ob 8. uri je šel oddelek celjske »Narod, godbe« po Bregu in sviral narodne koračnice. Pridružilo se mu je kmalu nekaj sto ljudi, ki so klicali »Živijo«, »Na zdar slovenska okolica«, »Doli s Celjem« in dr. Sprevod so pozdravljali iz vseh hiš. Ko so šli potem nekateri Slovenci in pa oddelek Narodne godbe skozi mesto, so žvižgali za njimi različni celjski pouličnjaki; na Bismarkovem trgu se je zbralo nekaj golobradih gimnazijcev in trgovskih pomočnikov, ki so začeli metati na Slovence kamenje. V pretep se niso upali spustiti. Razume se, da celjska policija ni ganila niti s prstom v obrambo Slovencev. Po Zavodrii, še bolj pa po Gaberju se je vršil na to velik sprevod z lampioni in godbo; pozdravljanja in petja ni hotelo biti konca. Z občinske hiše v Gaberju in s Sokolskega doma so vihrale trobojnice. Videti je, da si bodemo počasi v okolici Slovenci vzgojili svojo ulico in bode
potem nehal nemški terorizem po celjskih ulicah!
*
Tolažba celjskih Nemcev. Naši ljubi nemški prijatelji v Celju vpijejo po graških listih o »krivicah« in »našilstvih«, ki so jih bojda zakrivili Slovenci pri okoliških volitvah napram njim in pa njihovim nemškutarskim bratcem v okolici. Nekoliko tolažbe in pa moralnega zadoščenja morajo imeti za grd poraz! Slovenci so v teh volitvah postopali strogo pra-
železnice za visoko ceno, kar je jasen dokaz kia-vernega gospodarstva, pod kterim vzdihuje avstrijski državljan.
Na tem mestu ne bodi pozabljeno povedati, da so se pri nabavi denarja za železnice izvrševale če-sto velike sleparije in še premetenih krivcev, čeprav so očividno goljufijskim potom obogateli, kaznovati niso mogli.
Višina potrebne glavnice je bila odvisna od prav različnih okoliščin. V prvi vrsti je bilo upoštevati kraj, kjer bode tekla železnica, to je premaganje naravnih ovir (vode, gore, močvirja). Ozirati se je bilo na draginjo posestev. Kajti tla, namenjena za tir železnice, mora kupiti podjetnik. Da ob takih prilikah poskoči cena posestev, je umevno. Ce bi to ne bilo, tedaj bi sploh ne poznali tako imenovane prirastne rente. Upoštevati je bilo dolžino in obseg železnice. Prezreti niso smeli draginje stavbnega mäterijala in delavskih moči, kar se je čedalje bolj podraževalo vsled ustanavljanja raznih drugih podjetij. Navzlic temu je bilo zanimanje za železnice veliko. Našle so dosti vztrajnih podjetnikov, kar je pa potrebno spraviti v sklad z dejanskimi potrebami. Pravico to razsoditi, prisvajale so si države. V tem pogledu je bila Avstrija prva. Dne 18. rožnika 1. 1838. so izšle postave za privatna podjetja, tičoče se železništva, pod okrajšanim imenom »Concessions-Directiven«. Njih vsebina obsega vse, kar se v tistem času tiče železnic, osobito pa dobavo denarja in zgradbo železnic. V § 1. si lasti država pravico železnice nadzorovati,
vilno in postavno; da niso imeli z renegati kakih ob-
zirov, se samo po sebi razume.
*
Oechs seveda skrbi v teh resnih časih za zabavo. Sinu celjskega konjederca je grozil včeraj, da si bode mestò Cèlje dobilo posebnega konjederca, ako voli oče s Slovenci. Ali ima Oechs znabiti že kake kompetente, katerim hoče spraviti to mastno mesto? Ali — kaj se ve — špekulira znabiti sam na njega ? In saj jih je še več takih njegovih bratcev. Imena nam niti ni treba navajati.	rtvJiM ' b" -•: *
Tovarnar Westen se je že v torek zjutraj prav po nemškem maščeval nad slovenskim delavcem Ivanom Črepinškom iz Sp. Hudinje, kateri je včeraj volil po svojem srcu in prepričanju s Slovenci. Odpravil ga je iz tovarne in mu odpovedal službo. G. Črepinšek je tako zaveden, da je izjavil svojim bratom volilcem, da jih ne pozna več kot brate,
ako ne volijo slovenskih mož! Cast vrlemu možu!
•
Jeden najbolj zagrizenih nemškutarskih agitatorjev je neki Ocvirk z Ostrožnega, kateri je včeraj trdil, da je „deutsch Bauer". No — kazen ga je že zadela. Mož se je zgubil k Zagodetu in tam fceilal s svojimi zapeljanimi in napitimi bratci nemškutarji. Žena njegova je pa zavedna Slovenka; prišla je po moža v gostilno in ga je prav občutno podučila, kako se mu je obnašati. Danes
se tepenemu nemškutarju smeje celo Ostrožno.
•
Iz Zagrada pri Celju nam pišejo o nekem Juriju Hrastniku, ki je takoj, ko je zvedel za volitve, začei letati od hiše do hiše in nagovarjal kmete, naj volijo protestanta Ambroschitza in kračmanskega Westina kandidate. Na dan volitve ga je taka čast doletela, da se je peljal v zaprti kočiji volit. Najbrž je imel še od letanja otekle noge, se je pa skril v kočijo. Nazaj je pa menda Volmotovega osla jahal. G. Volmot pa se je tudi zmotil, ker je mislil, da je Nemec, pa je le en stari Kranjc.
*
OSEL JE NA PRODAJ?
KATERI ? KJE ?
Oni v mestu Celju, ki so ga nameravale v slučaju zmage v okolici celjske barabe v torek zvečer v zasmeh slovenskega prebivalstva zavitega v slovenske barve, z godbo in bakljado voditi po mestu. Spredaj bi se bil nesel napis: »Der letzte windische Esel von Gaberje«. To vemo iz avtentičnega vira. In ti ljudje, ki so v torek zvečer in s kamenjem ometa-vali skozi mesto idoče Slovence in ki so nameravali na tako podel način sramotiti celjske Slovence, lažejo, da hočejo s slovenskim okoliškim ljudstvom živeti v miru in sporazumljenju? Celjski »nemški« trgovci in obrtniki si naj zapomnijo: zaradi posledic, ki jih bodo trpeli oni vsled lumparij raznih Ambro-schitzev, Bechinetov in drugih, naj primejo slednje za ušesa. Slovensko ljudstvo v okolici je spregledalo in s podvojeno silo pojde v boj proti svojim škodljivcem!
Razmere na kolodvoru na Pragerskem.
Slovenec od nemških železniških uradnikov pretepen in telesno poškodovan. — Ali si ne bomo več življenja varni?
Pragersko, 17. avg. 1910. V nebo vpije škandal, ki se je danes tukaj dogodil. Zdi se, da je nemškonacijonalno uradništvo južne železnice pod novim ravnateljem postalo še predrznejše.
ter jih, predno se prometu izročijo, oceniti glede njih kakovosti. V nadaljnih paragrafih se dovolj obširno in natančno bavi s pravicami in dolžnostmi podjetnih družb. Pa seveda tudi ne pozabi na svoje pravice. Tako n. pr. zahteva za slučaj, da ima ktera železnic nad 15% dobička, znižanje voznine, ukazuje železnicam voziti poštna, uradna in druga pisma brezpogojno, druge poštne pošiljatve pa proti odškodnini. Zahteva ugoditi vojaškim oblastvom glede vojaških transportov in več drugega. V § 9. in 10. je povedano, da zasebna podjetna družba ostane samo 50 let lastnica železnice, to je v tem času morajo vsem udeležnikom biti povrnjene glavnice, ki so jih k zgradbi prispevali. Ta rok se sicer lahko podaljša, če podjetje dokaže, da mu spričo velikih stroškov ni bilo možno zadovoljiti vseh upnikov. Toda kadar je vsa v podjetju naložena glavnica upnikom oziroma udeležencem povrnjena .preide vsa železnica iz-vzemši nje premičnin v last države. Po teh postavah lahko tudi kazenskim potom preide železnica v last države, n. pr. če bi se prekoračil dogovorjeni rok glede zgraditve železnice, ali če bi se vkljub opominom ne spoštovale postavne določbe.. Država tudi zahteva, da železniška podjetja, ki so zaznamovana po dein, družbah, dovolijo k vsem svojim posvetovanjem pristop zastopniku deželne politične oblasti. Ta bode imel preprečiti vsako protizakonito postopanje. Stroške pa, ki jih ima država z nadzorovanjem, ji je prisiljeno povrniti železniško podjetje.
Dalje sledi.)
Danes sta pred popoldanskim brzovlakom dva Slovenca zahtevala vozne listke do Ljubljane v slovenskem jeziku. Ker je uradnik zahrul nad njima, da ne zna slovenski, naj govorita nemški, sta šla v sobo in zahtevala pritožno knjigo. Tudi tam ju seveda niso hoteli razumeti. Asistent Balder je celo zaklical: »Rufen sie mir zwei Puffer; dass sie die zwei Buben hinausschmeissen«. Ko je te besede še enkrat ponovil, se eden od Slovencev ni mogel več vzdržati in je prisolil Balderju zaušnico, ki jo je pošteno zaslužil. Nato pa sta priletela dva druga, sta tega Slovenca prijela in držala, Balder pa ga je tolkel s pestjo po glavi. Nasproti orožniku je pozneje (najprej je tajil!) sam priznal, da ga je udaril najmanj 10-krat. Eden onih, ki sta Slovenca držala, je bil pisar nakladnih listov Schreiner, zagrizen in nadut germanček. Nato so oba Slovenca zadržali kot »aretirana« in poklicali orožnika. Med tem so uradniki drug drugega skušali prekašati v psovanju obeh Slovencev, posebno neki adjunkt Wuchte, ki se je izrazil, ko mu je eden Slovencev povedal, da je vpo-kojeni častnik: »Ich pfeif' auf den Officier, ich bin selber einer«. Adjunkt Schwal pa se je demonstrativno sprehajal s plavico okoli in dovoljeval izzivajoče opazke. Tudi kolodvorska trafikantka se je hotela vmešavati, pa je bila pošteno »sfurana«. Asistent Willman tudi ni hotel znati slovenski in je naravnost predrzno žalil oba Slovenca. Tudi orožnik sprtfa ni hotel znati slovenski in je sploh kazal čudne simpatije do nemškonacijonalnih pretepačev v uradnih uniformah. Najlepše še je to, da očeta od obeh Slovencev ,ki je hotel pomirjevalno vplivati na sinova, niti postajenačelnik niti uradniki niso pustili v sobo. Ker obeh »aretiranih« niso hoteli pravočasno izpustiti, sta z očetom in materjo vred zamudila brzovlak, s katerim so bili namenjeni in bi se bili morali naprej peljati.
O celem dogodku bode samo ob sebi umevno govorila sodnija. Mi smo ga verodostojno podali, da vidi naša javnost, kako predrzni so postali nemški uradniki, ki živijo od naših denarjev, na naših tleh proti nam. Ne le da nočejo na slovensko zahtevo postreči strankam, ne le da jih na najnečuvenejši način šikanirajo, tako daleč smo že, da nas bodo pretepali in telesno poškodovali, če hočemo, da se nam postreže na slovensko zahtevo. Kaj takega je mogoče pač le pri nas v Avstriji, kjer od minister-skega predsednika pa doli do najzakotnejšega državnega pravdnika vse brani in ščiti nemško surovost in prepotenco. Pravice ne bomo iskali več v teh krogih, ampak vzeli si jo bomo sami.
Baš danes se je dogodil tukaj še drugi slučaj: Uradnik je slovenskega kmeta, ki je zahteval vozni listek slovenski, sunil vstran, češ da ga ne razume. Šele drugi baš skozi Pragersko se vozeči uradnik je moral onega poučiti, da kmet ni dolžen zaradi njega znati nemški, in da bi se kot uradnik bil moral naučiti nekoliko več olike.
Neverjetno je skoraj, kar se godi na Pragerskem, in vendar resnično. Ni še dolgo, kar je bil eden teh zagrizencev obsojen zaradi svojega postopanja, in že se je zgodil drug slučaj, dosti odurnejši, dosti neču-venejši nego oni. Ponavljajo se taki slučaji od dne do dne, samo da ne pridejo v javnost, razun če se pripete človeku, ki krivice noče mirno prenašati.
Gospodje imajo danes res še zaščito za svoje predrznosti v svojih predpostavljenih, a prepričam naj bodo, da ne odnehamo, dokler tudi raznih nemškonacijonalnih pretepačev v uradnih uniformah ne naučimo olike, poštenja, dostojnosti in — vpošteva-nja našega jezika!	. ... .
Zopet 87. pešpolk.
Žalostne razmere še vedno vladajo pri 87. pešpolku ne samo v Pnljn, ampak tndi v Celju. Zaradi v Vaših časopisih navedenih podatkov se pojavlja zdaj dan na dan večje psovanje in zmerjanje vojaštva. Polastila se je ta lastnost gg. feldveblov 1. bataljona. Pri vsaki najmanjši priložnosti se psuje moštvo na vse mogoče načine. Slišijo se vsa živalska imena, samo človeških nikoli. Ubogi vojak ima dober želodec, ki mu vse dobro prebavi. Pred kratkim se je izrazil feldwebel Janšek od 1. stotnije vpričo več moštva prvega
letnika: „Mir ist lieber ein Kroat beim A-----
als ein Slovene beim Gesicht". (Ees nobel gospod! Op. uredn.) Vprašamo Vas, g. feldvebel, od kod neki prihajate, iz rajha ali pa iz lepe slov. šta-jarske dežele? Kdo Vas plača, ali ne tudi slovenski kmet? in kdo Vas neki sili, da se jezite tukaj nad slovenskim moštvom ? Ako Vam ne ugaja vojaška služba, jo lahko odložite^ mislim, da ne bodete imeli prevelikih sitnob pri odložitvi.
„Der strammste von allen Längerdienenden" tako se sam imenuje g. feldwebel Urch' 2. stotnije. Je velik prijatelj vina, magari če je „gratis". Nekoč pravi: „Wegen 15 Windische und 2 Bataillone strenge Bereitschaft halten"! Iz kterega gnezda ste Vi gospod prileteli? Mislim, iz slovenskega. In za koga neki je bila „bereitschaft", za Slovence ali Nemce? Ne za Slovence in Nemce, ampak za take posilinemce, kakor ste Vi. Slovenski ste že pozabili, nemški še pa ne znate.ä Imejte torej g. feldvebel, zaupanje, da bo boljše, kadar se bodete nemški naučili. Do tedaj zdravstvu jte!
3z političnega sfata.
Ivan Hribar ni potrjen za ljubljanskega župana.
Neverjetno in vendar se je zgodilo. Kar bi ne bilo mogoče v nobeni drugi državi, še v Turčiji ne, to je mogoče pri nas. Proti ljudski volji se postavi vlada in predlaga cesarju, da ne potrdi za župana moža, ki ima ogromne zasluge za Ljubljano in za — državo. Tako se postopa proti Slovencem.
Hrvaški sabor je bil 22. t. m. razpuščen. Nove volitve bodo na jesen. Dosedaj združene hrvatske in srbske stranke bodo šle tudi tokrat skupno v volilni boj proti vladi in klerikalcem.
Princ Lichtenstein, vodja nemških klerikalcev, je nevarno obolel.
Črnogorskega kneza Nikito, ki postane v kratkem kralj, sta obiskala te dni italjanski kralj in bol-f arski car.
Beležke.
Ljudsko štetje. Ministerstvo je izdalo odredbo glede izvršitve ljudskega štetja po stanju 31 decembra t. 1. Pri tem štetju se bo v prvi vrsti oziralo na vprašanja, zadevajoča aktuelni tema socijalnega zavarovanja. Zato se bo posebej dognalo poklice, menjavo poklicov in prehod od samostalnih v nesamo-stalne poklice. Dalje se bo skusilo statistično dognati stanovanjske razmere, število slepih in gluhonemih ter število oseb, ki sploh imajo zemljiško posest. Glede jezikovnega momenta ostane štetje pr! starem načinu občevalnega jezika in to vkljub splošni zahtevi Slovanov po statistični določitvi maternega jezika. Ministerska odredba to, lenobo nemške birokracije naravnost pospešujočo odločitev zagovarja na silno neumen in klavern način.
Slovenci, učimo se pri Čehih! Neka gospa iz slovenske rodovine, ki biva že mnogo let na Gor. Štajerskem, je prišla k nečaku — Nemcu — v Prago. Tu je stopila v veliko prodajalno ter zahtevala nemško. Trgovski sotrudnik se ji je nasmejal. Stopila je k drugemu ter ponovila zahtevo. Tudi ta se je nasmejal in tretji in četrti, naposled se je smejala vsa prodajalna. Gospa je osramočena odšla. Drugi dan je šla mimo iste trgovine v družbi nečaka ter mu po-vedaia, kaj se ji je zgodilo. »Sreča, da se ni zgodilo kaj hujšega« pravi ta, »Glej, kaj je napisano na vratih: »Tu ne dobi noben Nemec ničesar!« O, ko bi hoteli naši celjski Nemci vračati Čehom tako, da bi napisali na svoje trgovine: Slovencem vstop prepovedan! Potem bi se nekateri naši ljudje morda le naučili.
Pridni otroci. Maksi Radoš, sin g. Ignaca Rado-ša, zlatarja v Bukarešti, zavednega narodnjaka, je prinesel v uredništvo danes cel zavoj štanjolnega papirja ter znamk, kar je vse zbral s svojo sestrico Marijanko za Ciril-Metodovo družbo. Med znamkami je 200 avstrijskih, 43 rumunskih, 10 amerikanskih. 38 ogerskih, 13 nemških, 9 francoskih, 4 angleške. 1 belgijska in 1 turška. Malega Maksla, ki je šolo v Bukareštu dobro zaključil, je poslal oče na počitnice v domovino k staremu očetu in mali narodnjak je prinesel celi zavoj s seboj. Bog živi vrlo narodno rodbino, vrle narodne malčke!
rŠtajerc" je izdal posebne vžigalice z namenom, da bi spodrinil na deželi Ciril-Metodove. Nemški listi jih že priporočajo z vso vnemo v nakup.
Iz službe pri Južni «železnici. Prestavljeni so: asistent Mihael Gala iz Predinga na Pragersko; asistent Jože Jenko iz Zaloga v Špital ob Dravi; aspi-rant Jakob Černjavič iz Hrastnika v Sežano; Matija Schwagel, pristav, iz Trbovelj v Celje; revid. Peter Jane iz Poljčan v Trbovlje; pristav Maks Mihelčič iz Pragerskega kot postajenačelnik v Sežano; aspi-rant Leopold Maholda iz°Vuhreda v Št. Jur ob J. ž.
Nov telefonski tarif razveljavljen. Ker je našel telefonski tarif v industrij alnih in trgovskih krogih na najodločnejši odpor, se je odločia vlada, da ga za sedaj opusti in predloži industrijskemu svetu v pretres. Kot referenta sta določena predsednik liberške trgovinske zbornice in obrt. zbornice Neumann in predsednik zveze avstrijskih industrijalcev Zeller.
Podravska podružnica „Prosvete" v Mariboru otvori v nedeljo, dne 28. t. m. ljudski knjižnici v Stojncih pri Rogatcu in v Puščavi pri Sv. Lovrencu nad Mariborom.
I. Dreflak — šolski nadzornik za mariborski politični okraj. V soboto smo dobili vest, da je bil imenovan nadučitelj v Cirkovcih na Dr. p. g. J. Heric za šolsk. nadzornika v ptujskem in ljutomerskem okraju. Dreflak je torej določen drugam — in kakor smo zvedeli iz sigurnega vira — za šolskega nadzornika v mariborskem političnem okraju. Pa vest bo zadela ne le mariborske Slovence in okoliško učiteljstvo temveč celi Sp. Štajer kot udarec s pestjo v obraz.
Čebelarski tečaj se vrši od 5. do 11. septembra na deželni kmetijski šoli v Grotenhofu pri Gradcu. Udeležijo se lahko štajerski čebelarji. Pouk je brez- ~ plačen, za hrano si morajo udeleženci sami skrbeti. Javiti se je pri ravnateljstvu zavoda.
XII poročilo južnostajersk. hmeljarskega društva v Žalcu z dne 24. avgusta 1910 o rasti hmelja v Savinjski dolini. Obiranje goldinga je pri ugodnem vremenu v polnem teku; ono poznega hmelja bode temu takoj sledilo. Pričakujemo, da bode letos toliko hmelja kot v minolem letu — ali nekoliko več, to je 25—26.000 stotov ä 50 kg. Društveno vodstvo.
Poročil se je 20. t. m. dopoldne ob pol 12. uri g. Slavko Reich, profesor v Mostaru z gdč. Martino Frančičevo iz Ljubljane in g. Jože Kune, notarijatski kandidat v Metliki z gdč. Marico Frančičevo v Ljubljani. Poroki sta se vršili v Črnomlju.
(«tisti oüraj. .
Slovensko delavsko podporno društvo v Celju
ima od zdaj naprej svojo društveno sobo na Grabnu št. 7. na levo od vhoda, (kjer je bil dozdaj otroški vrtec). Soba bo služila vsled opusta gostilne za društveno bralno sobo, za vaje društvenega pevskega in tamburaškega zbora ter za seje odbora. Soba bo odprta vsak večer, čez dan pa se bo dobil ključ pri najemniku stanovanja na dotični strani.
Vrtno veselico v »Skalni kleti« priredi »Slov. del. podporno društvo v Celju« dne 4. septembra. — Odbor prosi, naj se druga celjska in okoliška društva na to blagovolijo ozirati in naj ne prirejajo ta dan veselic. Obenem pa opozarjamo cenj. gg. pevce aa pevske vaie, ki se bodo vršile s prihodnjim tednom začenši redno v društveni sobi. Dnevi se vedno pravočasno javijo.
Vse v Št. Pavel pri Preboldu dne 4. sept., kjer se vrši velika veselica z javno telovadbo na orodju in s prostimi vajami. V Št. Pavlu pri Preboldu se - je vzbudilo velikansko zanimanje za »Sokola«; vsak mladenič hoče biti sokol, vsak hoče stati v vrsti braniteljev slovenskega naroda. Da nam bode mogoče to društvo »Sokol« kar najpreje ustanoviti, sklenilo se je, da se priredi sokolski zlet v prid šentpavelskemu Sokolu. Pripravljanje za veselico je velikansko. Naše častite narodne dame hočejo priskrbeti najboljšo postrežbo, mladina šentpavelska bode skrbela, da se bode nudilo na ta dan, t. j. 4. septembra vsem cenjenim gostom obilo zabave. Pripomnimo tudi, da bodo nastopila razna sokolska društva s krasnimi vajami; tudi pevska in druga društva bodo sodelovala. Na postojanko. Št. Pavel preži mnogo naših narodnih nasprotnikov, tem hočemo preprečiti pot, zemlja na tem delu ob Savinji ostane naša. Še enkrat najuljudneje vabimo na to veliko veselico, koja je velikega pomena. Noben Savinčan naj ne ostane doma temveč naj pride na ta dan v Št. Pavel. Noben oddaljeni Slovenec, ki čuti z nami, naj se ne odtrga od te prireditve. V nadi, da bodete podpirali našo narodno stvar, vam kličemo : »Na svidenje! NžC-zdar!«
Iz Polzele. Slavno občinstvo opozarjamo že sedaj na 8. september, ko prirede naši diletanti s sodelovanjem domačih dijakov veseloigro »Lumpacij Vagabund« ali »Zanikerna trojica«.
Ogledovanje živine za okraj Šmarje in obenem premiranje bikov, krav, brejih telic, teličk in bikcev (od 1/2 d<> !1/2 leta) murodolskega plemena bo vsled sklepa štaj. dež. odbora v četrtek I. septembra I9I0 v Šmarju pri Jelšah. Darila v srebru: a) za bike: 4 državna po 100, 90, 70 in 60 K, 1 deželno po 70 K, 2 deželni po 50, 1 okrajno po 40, 3 okr. po 20 K, 1 darilo Hran. in pos. v Šmarju po 20 K; b) za krave: 2 državni po 60 in 50 K, 3 državna po 40 K, 2 dež. po 30 K, 2 okrajni po 80 K, 8 okrajnih po 20 K,
1	darilo Hran. in pos. Šmarje po 30 K, 2 darili Hran. in pos. Šmarje po 20 K, 2 darili občine Ponikva (le za občino Ponikva) #) 20 K, 2 darili občine trg Šmarje (le za občino trg Šmarje) po 20 K, 1 darilo občine Žnsem (le za občino Šusem) po 15 K; c) Za breje telice; 2 okr. darili po 30 K 4 okr. darila po 20 K, 2 darili Hran. in pos. Šmarje po 20 K, 2 darili obč. Ponikva (le za občino Ponikva) po 10 K; d) Za bikce in teličice:
2	drž. po 40 in 30 K, 2 deželni po 20 K, 3 okr. po 20 K, 4 okr. po 10 K, 3 darila Hran. in pos. Šmarje po 10 K. Vseh daril skupaj je za 1795 K.
Kdor prižene k premiranju najmanj 3 govedi, ki dobe državna ali deželna darila, prejme vrhu teh daril bronasto kolajno — kdor prižene najmanj 6 takih goved, prejme srebrno kolajno. Vsak lastnik obdarovanih živali je zavezan rabiti iste in sicer bike najmanj eno leto, krave, teleta in telice pa najmanj dve leti od dne obdarenja naprej za oplembo oziroma jo sme prodati le izjemoma štajerskim živinorejcem, ki prevzamejo spolnjevanje te dolžnosti, sicer se mora v smislu § 27 postave z dne 17. aprila 1896 št. 41 d. zak. 1. o povzdigi govedarstva sprejeta premija vrniti. Živinorejci šmarskega okraja, pričakuje se, da na dan ogledovanja najpoznejše do 7. ure zjutraj svojo najlepšo goved v obilnem številu na se-menjski prostor ti ga Šmarje postavite! Na pozneje došlo, še tako lepo goved se ne bode oziralo! Svetuje se, da je goved toliko poprej prignati, da se še do 7. ure more od hoda spočiti, nakrmiti in če potrebno osnažiti. Vsaka goved mora za se svojo vrv in gonjača imeti. Posestniki bikov so zavezani iste brez izjeme, so-li licencirani ali ne,
že premirani ali ne, okrajni ali privatni, na ogledovanje prignati. Pri letošnjem licenciranju premirani bik zgubi darilo, če se ga k ogledovanju ne prižene. Za vsako goved je treba živinskega potnega lista in če mogoče tudi spuščalni list Ogledovanje in premiranje se vrši ob vsakem vremenu.
I« Gotovelj. Cenjeni g. urednik, prav ste imeli zadnjikrat, ko »te nekoliko poštriglali go-toveljske klerikalne backe. Med njimi je tudi neki Tonček, ki ima že čisto zmešano glavo. Ni vredno v našem poštenem listu, da bi temu fantku kaj bridkih povedali; šel je v Celje za gospoda študirat in se tam tako dobro učil, da je kar tečaj za tečajem trojka letela mimo njegovih kosmatih ušes. Prvo leto je še komaj prifural enojko domov. Drugo leto prvi tečaj dvojka iz matematike in naravoslovja, drugi tečaj trojka iz religije, nemščine, matematike in naravoslovja. Tretje leto repeticija. Četrto leto prvi tečaj dvojka iz matematike in fizike, drugi tečaj trojka iz religije, nemščine, grščine in matematike. Sedaj pa prav lepo doma gospoda špila in je postal najbolj zagrizen klerikalni fantič ter ima svoj dolg jezik povsod poleg, kjer ga treba ni; saj še niti ne ve, kaj je klerikalec, kaj liberalec. Naj sedaj zadostuje, pa ker je postal cerkveni pevec in še vse kaj druzega, se je vendar enkrat naučil narodno pesem:
Jaz sem enkrat en študentek bil, Pa sem v celjskem mestu brco dobil.
Od mlečnozobnega fanta, ki je presedaval v gimnaziji takozvani „karcer", ne bo vrlo napredna vas Gotovlje nikdar klerikalno-nazadnjaška. Za vse slabo vneti Tonček, ali imaš sedaj dosti, če ne boš dal miru, povemo še ti par gorkejših.
Gotoveljska napredna mladina.
Loka pri Zidanem mostu. V št. 32. »Slovenskega Gospodarja«, z dne 11. avgusta se je nekdo obregnil ob nas naprednjake, ki nas imenuje »bedake«. Kakor bi leva bolelo, če ga osel nariga. Pravi, da župnikova posojilnica dobro napreduje. No da, 23 K in nekaj vinarjev rezervnega zaklada za 1. 1909, to je že nekaj, kaj? Seveda okoli 700 K rezervnega zaklada pri kmečki posojilnici — to ni nič! Psuje nas za nočno druhal. Pa menda ni nas zamenjal za »čuke«, ki cele noči ne dajo miru?! Pravi tudi, da nekatere osebe delajo dolgove. Hudo je, hudo, če takemu le dopisniku dolgovi že iz grla mole. Dopisnik stanuje v »grabnu«, v »samoti«, pa pravi, da nekateri možje svoje žene preatepavajo. Bog nam torej pomagaj — njemu pa naj bode v spomin, da je ob času, ko je delal žago, svojo ženo tako po klerikalno pretepel, da je bila tri dni bolna in mu še jesti ni mogla skuhati. Kaj takega še pri nas vendar ni bilo slišati. Povedal bi še marsikaj, pa ker nočem delati sovraštva pri sosedih, kakor »Gospodarjev« dopisnik, raje dru-gokrat. Če pa želi, imamo blago bodisi na meterske stote, pa tudi na stare cente. Torej na svidenje, če drago!
Iz Laškega trga. Za novega občinskega zdravnika je imenovan dr. Herman Zangger, rojen Celjan.	»
Iz Laškega trga. Na tukajšnjem kolodvoru je oddal nekdo zavoj, na kterem je bil označen slovenski naslov »G. N. N. Brežice« in dodatno »Rann«. Uslužbenec je prečrtal besedo »Brežice«. Na ugovarjanje pošiljatelja se je zadri: Naslov mora biti pi* san pri pošiljatvah po železnici le v nemškem oziroma v madžarskem jeziku. (Kako se pa piše ta predrzni železničar? Op. ured.)
Cesarska slavnost na Plevni pri Gotovljah. — v V idiličnemgradu, kjer Nj. ekscelenca biv. min. predsednik baron Beck v poletnem času s svojo rodbino prebiva, se je dne 18. avgusta 1.1. povodom 801etni-ce rojstva presvetlega cesarja vršila kaj primerna slavnost. K cesarski maši, ki se je darovala v grajski kapelici, je bila povabljena vsa šolska mladina iz Gotovelj. Pri maši so peli šolski otroci. Nato so se zbrali na prijaznem prostoru pred gradom, kjer so bili bogato in ljubeznivo pogoščeni. Soproga Nj. eks-celence jih je tudi fotografirala. Nadučitelj Brinar je v primernem govoru na šolske otroke -razložil pomen slavnosti; v imenu šolskih otrok se je tudi za* hvalil blagim dobrotnikom. Otroci so peli mnogo naših ljubkih narodnih pesmi, ki so gospodi prav ugajale. Tako bo 801etnica cesarjeva ostala gotovelj-ski mladini v najlepšem in najtrajnejšem spominu, hvaležno se bode pa tudi spominjala Nj. ekscelence in njegove rodbine, ki so tukajšnjemu prebivalstvu prav naklonjeni in žive z njim v prijaznem stiku.
Zahvala. Kako se naj zahvalimo dovolj iskreno Vam, cenjene dame, in Vam, dragi bratje, ki ste s toliko požrtvovalnostjo poveličali veljsko sokolsko slavnost. Ali moremo naštet ipoimenoma vse, ki so pripmogli do tolikega uspeha in sijaja naše slavnosti. Res v veliki zadregi smo, saj je sodeloval na dan slavnosti smelo trdimo skoro vsakdo, ki čuti v Celju slovensko, sodelovali so slovenski okoličani in okoli-čanke, sodelovale so pa tudi cenjene dame iz Pe-trovč, Žalca, Št. Pavla, Št. Petra, Št. Jurja in Laškega trga Velik Vaš trud je bil kronan s prekrasnim u-spehom. fn zavest, da ima vsak. ki je sodeloval svoj delež na velikem narodnem uspehu, bodi vsakemu najlepše plačilo. »Celjski Sokol« je pa vam vsem, ki
ste mu ijjaii ob proslavi njegove dvajsetletnice,
..o hvaležen in bo strogo hvaležnost izkazova z neumornim in nèustrasnim delom v korist naroda slovenskega. Na zdar! Odbor »Celjskega Sokola«.
Čudovito krasen meteor sva opazovala v petek večer ob tri četrt na 9. s prijateljem na sprehodu na Dol. Meteor jè bil svetel;kót električna obločnica v velikosti otroške glave ter je razmeroma počasi »jadral« v smeri jugovzhod-severozahod (na južnem nebu), puščajoč za seboj dolg žareč sled. Pogled je bil tako krasen, da še nisèm videl kaj lepšega na nebu.
Nesreča pri kopanju. Iz Zidanega mosta nam pišejo: Dne 21. t. m. popoldan je tukaj utonila pri kopanju v Savinji gospodična Nina Krämer — nevesta gospoda E. Frankeja, asistenta južne železnice. Ta tragična smrt naj bode večno svarilo pred lahkomiš-ljenostjo pri kopanju, ki požre toliko žrtev z mladimi nadami.
Kazenska razsodba zoper svetnika Grebenca potrjena. Kakor znano, je bil deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Gornjemgradu od okrajnega sodišča v Celju zaradi razžaljenja gornje-grajskih tržanov, katere je imenoval »Gesindel«, obsojen na 40 K denarne globe, oziroma 48 ur zapora. On je vložil zoper to razsodbo vzklic na okrožno sodišče v Celju. To pa je daljši razpravi vzklic zavrnilo kot neutemeljen, ter je prvo razsodbo potrdilo tako, da je postala pravomočna.
Iz Gaberja. Na večer zmage v okoliški občini se je nabralo v veseli družbi v Sokolskem domu 7 K za Ciril-Metodovo podružnico gabersko.
Dobrnske toplice je obiskalo do 20. avgusta 444 strank s 779 osebami.
Iz Ljubnega. V proslavo 80 letnice rojstva našega presvetlega cesarja se je prizadevanju voditelja c. kr. politične ekspoziture v Mozirju, gospoda dr. Hohla, sestavil odbor za ustanovitev šolarske kuhinje na Ljubnem. Na dan cesarjevega rojstnega dne se je nabralo med tržani prostovoljnih prispevkov nad 200 K. Tudi med okoličani se bo nabral primerni znesek v gotovini oziroma potrebna živila, kakor, krompir, fižol, zabela in drugo. Na ta način je zagotovljena ustanovitev šolarske kuhinje, katera bode za telesni razvoj šolske mladine velike važnosti.
»Šentjurski Sokol« priredi v soboto, 27. t. m. zvečer v gost. g. A. Kincla odhodnico svojim na tuje odhajajočim bratom ter ob enem vsem fantom vojaškim novincem. Usojamo si tem potom vabiti vse prijatelje, stariše in dr. na prav mnogoštevilni poset, da se v prijateljskem krogu še porazgovorimo ter odhajajočim olajšamo pot v tujino. Vsaka dobra duša —dobro došla! — Ob enem pa tudi vabimo za nedeljo pop. k izletu na Ponikvo, kjer se udeležimo veselice tamošnje C. M. podružnice, koji nameravajo skriti in odkriti intriganti škodovati! Na plan — kdor ni zaspan! Na zdar!
Iz Ponikve ob iuž. žel. V nedeljo dne 28. avgusta se vrši v gostilni gosp. Podgoršeka Veselica z igro »Ne kliči vraga« v prid naši šolski družbi. Vljudno vabimo vse prijatelje te družbe, da nas ob tej priliki posetijo. Torej na veselo svidenje v nedeljo' na Ponikvi, h
Iz Mozirja. Osemdeseti rojstni dan Njih Veličanstva cesarja se je tndi tukaj jako slovesno obhajal. Vse bjše v, trgu so bile okinčane z zastavami ; kp, pa nastopil mrak, so se iste .tudi razsvetile. Po trgu je korakala godba, katero, je spremljala požarna hramba z lampijoni. Zlasti se je ta večer v svoji krasoti ponašala vila „Zora" na Brezji. Bogato okinčana z zastavami se je v prekrasnem večernem svitu kar lesketala, kar se je videlo po vsej okolici. Ravno tako je bil tudi v,presepi syitlobi zyonik cerkve na Brezju.! Istp tako je tpdi umetni ogenj vzbujal pozornost tukajšnjega prebivalstva Zahvala za to prekrasno prireditev pa gre g. Ogriseku in njegovi cenjeni rodbini,, kateri je vse izvedel t^r je tako , mnogo pripomogel, da je bila cela slovesnost tem sijajnejša.
Zvečer se je pa zbralo mnogo občinstva y vrtu pri pošti, kjer je svirala godba. V primernih govorih se je spominjalo tistega, kateremu na čast seje ta slovesnost. priredila. Iv. Lipoid je nazdravljal presv jtlepiu .cesarju, napi val rodbini Qgrisek; in predstojniku tukajšnje pol.,ekspoziture. Nadučitelj g.Praprotnik je v daljšem, navdušenem govoru zbranemu občinstvu > podal živo sliko o cesarjevi'vsestranski in za celo na^o državo tako bjagonosni, delavnosti....Kazal je naše cesar^vo, kakoršuo je bilo nekdaj Jn kpkoršno je sedaj, ,kp so vsi avstrijski državljani nanj ponosni M ko uživa isto tudi v inozemstvu največje spoštovanj^. Za to se.moramo y prvi vjsti zahvaliti cq-saijjevi ^obrofrčpostj,, njegovi |^vanj:edaj (Bnerži^in pa veliki vladarski modrosti! Gotovo bode ta tako zvišena slovesnost, . katera se. .jo. v spomin. 80. rojstnega dneva Njega Veličanstva piesvitlegp, i ,ce^rja priredila»,, pri tukajšnem prebivajstvn p i trajpfm spominu oßtala. . , , 8. , . . , ,n, ( ■ . .. Prostovoljna požarna branvba v Rečici priredi dne 4. septembra t. L blagoslovljenje nove parne; brizgalne in obenem ljudsko veselico. Sosedna društva (katerim se bódo vabila*'' že i kratkim doposlala)•—- se na to vljudno opozarjajo in zaprosijo1, da na ta dan ne prirejajo svojih veseliè.
ty-Jr.-.\r >„-vf	..	... .... r.. . <... •„,. ! (
Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju pri Jelšah. Dne 28. avgusta 1910 ob 3. uri popoldne se bode slovesno blagoslovila nova brizgalna. Po blagoslovljenju se vrši v gostilni g. Mih. Skaleta veselica s koncertom, (svira šmarska godba), sre-colövom, šaljivo pošto itd. K obilni udeležbi se vljudno vabi.'
Žepni tat na poštnem vlaku. Na vožnji iz Ljubljane do Zidanega mosta j& ukradel nekdo svinjskemu trgovcu Iv. Pernatu iz notranjega žepa na oprs-niku 1.000 K. Spal je v nekem kupèju III. razreda. —-Orožništvo je preiskalo dva pótnika, ki sta se vozila z njim, a našlo ni ničesar.
. Gomilsko. V trajen spomin na proslavo stoletnega obstanka tukajšnje šole osnoval se je letos tu jubilejski sklad za revne učence. Ta je sedaj narastel na tisoč kron, kar je za naše razmere gotovo veliko. Vsem blagim darovalcem in vnetim pospeševalcem te dobrodelne zadeve izreka se še enkrat prav iskrena zahvala. Njih imena s prispevki vrèd zabeležila šo se V pomnjo zianamcem v šolskej kroniki. Obenem se jim tem jpotom javi, da se je omenjena svota naložila v Okrajni posojilnici na Vranskem in vinkolirala. Od glavnice se ne sme nič dvigniti, vsakoletne obresti pa obrneta krajni šolski svet in šolsko vodstvo sporazumno v podporo revnim učencem. — Hkrati se zahvalimo tem potom vsem tistim rodbinam, ki so v pretočenem zimskem tečaju sprejemale ednaj-stero revnih učencev na opoldansko hrano. Prosimo jih tudi, naj aam zanaprej v istem zmislu naklonijo svojo podporo. Bog plati! Šolsko vodstvo na Gomilskem dne 24. avg. 1910.
Brtžifti oKraj.
Brežiški Sokol priredi dne 4. septembra 1910 v vseh prostorih Narodnega doma veliko narodno veselico. pri kateri svira polnoštevilna veteranska godba iz Zagreba. Rojaki! V nedeljo dne 4. septembra 191« vsi v Brežice.
Brdo-Loke pri Planini. Od klerikalne stranke vloženi priziv proti občinskim volitvam, ki so se vršile dne 17. svečana t. L, je namestnija v Gradcu odklonila. Kedaj bo volitev župana, še ni znano, ker še sedajni župan nekaj špekulira; sicer pa ne bo nič pomagalo nobeno zavijanje. Tudi tukaj se bo spoznalo, da ima laž kratke noge.
Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Na občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Peter in okolica dne 21. t. m. se je izvolil sledeči odbor: predsednik: Dr.; Ferdo Kunej, zdravnik v Št. Petru; podpredsednik: Kramar Janez, posestnik v Zagaju; tajnik: Franc Levstik, učitelj v Št. Petru; namestnica: gdč. Hudina Micika v Zagaju; blagajničarka: gdč. Hanza öherbaz, učiteljica v Št. Petru; namestnik: cäiid. med. Maksò Morie v št: Petru. Pregledniki računov: Kramer Franc, gostilničar v Stj Petra, Kralj Anton, usnjar v Polju. Nam. odborniki: Tanšek Franc, poštar v Št. Petro, Planine Ivan, pek v Št. Petru, Božiček Franc, posestnik v Zagaju.
Iz Sevnice ob Savi. Vodstvo šestrazredne ljudske šole v Sevnici je priredilo dne 14. avgusta 1. 1. Šolsko veselico z razstavo ženskih ročnih del. Vse se je izvršilo gladko, mirno in neprisiljeno (hè kakoi je navada na šulferajnskih veselicah). Otroci in starši so bili veseli. Pozdravni govor je imel g. nadučitelj Mešiček. Nato je sledila krasna Adamičeva spevoigra: »Slava Fr. Josipu I.« Uspeh je pokazal, da ni bil trud zastonj. G. učit. Drnovšek je lahko ponosen na izvajanje. Spremljal je petje prav spretno g. Pišelj. Občinstvo, zlasti gostje Hrvatje, so zelo hvalili igro. Deklice so prav lepo izvajale rajalne vaje s petjem pod spretnim vodstvom ge. učit. Mešičko-ve. Hvala ji z^trud. Nekaj posebnega pa je bila razstava ženskih ročnih del, — aranžma vrle gce H. Arkove. Ves čas je bil prostor natlačeno poln. Veselje je bilo gledati starše, ki so iskali dela svojih hčerk. Ponosno šo jih poterti kàzali znancem: »Glej, kako zna naša.« Res, lahko ste ponosni na svojo slovensko šolo in učiteljstvo. Da je pa baš slovenska šola izvrstna, dokazuje tudi to, da so dijaki srednješolci skoro vsi odličnjaki. (Koliko jih je pa iz nemške? Op. s*t.) To naj bo bodrilo za vse one brezvestne starše, ki V lastno škodo in nesrečo pošiljajo otroke v po-nemčevalnico. Navadno ne znajo otroci, ki so hodih v šulferajnsko šolo, niti nemško, niti slovensko. — Zdramite se! Slovenski otrok mora v slovensko šolo! Da se na slov. šestrazrednici poučuje tudi nemščina, skrbi že nemški dež. šol. svet. Napačna je .torej trditev, da se rta slov. šestrazrednici pOučuje salilo v slovenščini.
Iz Zabukovja pri SevnlcL Dne 18. t. m. je umrl i
v Zabukovju 831etni starček Jožef Božič, nekdanji, župan. Bil je blag in vrl mož, ki je lepo vzgojil svoje otroke. Čislala ga je vsa občina. Vrli in narodni rd-dovini izrekamo naše iskreno sožalje!
Pišece. Bralno društvo v Pišeeah priredi v nedeljo 28. avgusta veliko ljudsko veselico, v slavnost 80 letnice Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav gostov. 2. Slav-. nostni govor. 3. Petje. Po slavnosti gledališki igri; »Doktor Hribar« in »Dve tašči«. Med odmórom svira godba, nazadnje ples. Ker naš premili vladar praznuje letos 80. leto, kar je zagledal luč sveta in ker že skoro 62 let vlada veliko avstrijsko državo s tako mogočno roko, zato se pričakuje, da se bode slavno občinstvo te slavnosti in veselice tudi iz sosednih krajev v obilnem številu udeležilo in da pokažemo S tem udanost in ljubezen do milega vladarja.
.. . .< ,, . << H .,,
Iz Podsrede. Neizmerno me je veselilo, ko sem čital, da osnuje »Prosveta« tukaj svojo knjižnico. Tako se bomo lahko izobraževali in spopolnjevali. Želeti bi bilo tudi, da bi se skrbelo za predavanja. Poleg tega pa naj bi se vedno bolje širilo naše napredno časopisje, osobito »Narodni List«. Z veseljem opažam, kako se ta list širi in kako »Slov. Gospodar« pada. Le tako vztrajno naprej.	Mladenič.
Iz Podsrede. Napredna mladina, varuj se pijančevanja. Če alkohol še ne bi imel imena, imenoval bi ga jaz »hudič«. Koliko zla je že zakrivil. Ko bi na našem pokopališču odprli grob za grobom in vprašali mrtvece po vrsti: kaj te je tako hitro spravilo v grob? Kolikrat bi čuli žalosten vzdih: pijača, čezmerna pijača! — Če bi se ozrli po naši fari v prejšnja desetletja, bi videli mnogo veleposestev, ki so danes razkosana, v tujih rokah, njih nekdanji lastniki so pa hlapci in njih žene dekle. Mnogo imen bi lahko navedli. Kdo je kriv? Alkohol! Ta prokleta kuga na naših kmetijstvih! Doma je plakala in delala žena, mož je pa v gostilni pil in — zapil posestvo! In naša mladina? Vino in ženske! Polni vinskih duhov se fantje zaradi deklet klofutajo, ko so pa suhi, pa gredo pit zastonj k kaplanu. Delajmo, učimo staro in mlado, da je alkohol nesreča človeštva. Nihče vam ne pravi, dragi fantje in dekleta, da ne smete piti vina, a pijte zmerno in ostajajte pametni in trezni!
Dobova. Občina Rigonce je volila nov občinski odbor. Odbor je izvolil pretečeno nedeljo za župana gospoda Blažinča. Upamo,, da se je županstvo po. veriló dobrim rokam, ker gosp. Blažinča dobro poznamo in bo znal občino zastopati. Zahvaliti pa se je treba tudi prejšnjemu županu g. Ogorevcu, ki je sedaj častno zastopal svoje mesto. Saj je znano, da se je občina Rigonce toplo zavzemala za sedajno Želez: postajo, dasi se ji sedaj v hvaležnost slabo vračuje. Živel nov župan! — Tudi občina Veliki Obrež je volila letos nov odbor, a se izvolitev župana zavlačuje ràdi vloženega rekurza. Občina Veliki Obrež je znana kot vrlo napredna in je upati, da si bo izbrala tudi tacega župana. Ona je prva med občinami, kadar je treba za kako stvar žrtvovati. Za upeljavo brzojava je že privolila 30 K, — Občina Ga-brje pa si je letos izvolila za župana g. Vučanjka, ki bo gotovo skušal občino dobro voditi. Tudi ta občina ima smisel za napredek, za kar nam jamči, da je ona prispevala za upeljavo brzojavnega urada. Od drugih občin' pa dosedaj še ni bilo čuti o kakem prispevku, a omenimo, da ne bo dolgo, ko se bodo tudi One pridružile omenjenima občinama. Kaj pa Kapele?
StoVctJjtgrašKi eKraj.
Iz Šoštanja. Poroča se nam o strašnem zločinu. Državno praydnistyo- ne more v miru niti spati nad toliko zavrženostjo. Neznani zlikovec je preobrnil veliko reklamno tablo za »nemško hišo« v tihi noči na — germanska tla. Tudi mi strmimo, kajti bogme, tabla ni lahka in ni iz papirja, kakor sokolski lepaki. A kdo je to storil? — Čemu vprašanje, ko je vsa stvar jasna na dlani. Na podlagi veleumnega strokovnjaka črevljarja Mačka se je prav razločno videlo na otiških v blatu, da je bil storilec obut. No, Obuti hodijo tudi sokoli. Torej enostavno: bil je sokol. Hajdi torej v luknjo. Preiskovalni zapor, zasli-šavanje in navedena strokovnjaška izjava mora dovesti do obsodbe. Tega mnenja je tudi c. kr. orožnik Hojnik, ker drugače bi gotovo ne bil rekel: »Ste-II krivi ali ne, kaznovani pa morate vendar biti!« Mi te izjave nikakor ne smatramo za vplivanje na sodnika, pač pa nam podaje jasno sliko težkoč, s katerimi se bori mlado telovadno društvo. Saj bi to ne bil prvi Slučaj, da še zapre člana tejovadrtega društva samo radi samega osumljenja na sokrivdi. Hočemo ta slučaj zasledovati. '	' ~
Strašno! Iz Šoštanja se nam piše: Govori se v naših nemških krogih, da hoče telovadno društvo »Sokol« v Šoštanju prirediti drugo nedeljo, namreč dne 28. avgusta, neko veselico z javnim nastopom. VoČigled vsemu zatiranju teh prokletih sokolov, kaj takega vendar ni več mogoče! Bode pa zopet treba pöslati različno, vinažejno druhal, da rta predvečer razmeČe za vsak slučaj različne šotore, potrga zastave ter naredi kolikor mogoče škode na veselič-rtem prostoru. In v takem kraju še naj človek župa-nuje! Bog zna, koliko prečutih noči so že zakrivile rdeče srajce, iti še vendo noče biti miru.
Telovadno društvo „Sökol" v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne pri Raj-šterju na vrtu veselico z javnim nastopom. Izvrševale se bodo proste in orodne vaje. Nastopi tudi naraščaj in sicer prvokrat v telovadnem kroju. Ker ni v bližini nikjer kakšne večje prireditve, nudi se vsem izletnikom lepa priložnost, da se je vdeleže. Vlaki dohajajo od obeh stranij ob 2. uri popoldne in odhajajo ob pol 8. uri. Ker je ves dohodek namenjen za telovadnico, vabi odbor „Sokola" vsa sosedna telovadna društva, da se odzovejo, ter dohitijo mlademu društvu na pomoč >n okrepitev.
Iz Šoštanja. Zadnjo nedeljo so priredile naše narodne gospodične igro: „Gostilna pri zlati goski". Vloge 90 bjle brez izjeme dobro naučene mora se priznati, da je gledalce'par mojstrsko pogojenih prizorov naravnost navdušilo. Po gledališki igri, .smo imeli priložnost slušati nekaj koncertnih komadov na gosli, a spremijevanjem glasovira, Upajmo, da nsm bodo gospodični Kol-šekovi in gospodična Fisterjeva kmalu zopet nn-
V i !.*">*»< '■:. .— C »t tttlrtii I \r »nv ptt rt *
dile enak užitek. Dvorana je bila za naše sedanje razmere še precej polna. Vendar bi bilo nekaj več smisla za take prireditve želeti od strani naših obrtnikov. Ker so prirediteljice vse dohodke darovale za „Sokolski dom" bodi jim tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala.
Šmartin pri Slov. Gradcu. »Kam Kac pljune, tam ližete vsi!« Tako je govoril naš nadžupnik Janez Lenart faranom pred volitvo občinskega odbora, dne 18. avgusta 1.1., zelen od jeze, da so naši volilci stali kakor skala ter se niso dali premotiti od njegovih slinavcev. V nedeljo pred volitvo pa je na prižm-ci tarnal in prosil s povzdignjenimi rokami: »Darujte in žrtvujte za popravilo naše farne cerkve, sezite globoko v žep, bodisi pristaš narodne stranke ali kmečke zveze«. Torej, kadar je treba seči globoko v devžek, kadar je treba dati bernjo, kadar je treba prispevati za cerkvena popravila in dober namen, tedaj so tudi naprednjaki dobri in narodna stranka prava, drugače pa so brezverci, druhal, suroveži, podivjane zveri, ubijalci..... Golavabuškega komisarja boljši polovici pa svetujemo, če hoče po kom pljuvati, naj pljuva doma po svojih prascih, da ne bo po pristaših naše stranke pljuvala, za to bomo že skrbeli. Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci, enaki ste pobeljenim grobom, zunaj lepo beli, znotraj pa polni mrvaških kosti in vsakovrstne gnjilobe. Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci, ki dajete od mete, janeža in kumine desetino, opuščate pa, kar je važnejše v postavi — pravico, usmiljenje in vero, pravi Kristus. Allahu ekber, dragi Kara-Mustafa! In saecu-la saeculorum.
V Vuzenicl so različne vrste nemških junakov. Jedni napadajo mirne ljudi po dnevi, n. pr. pri rib-ljenju, drugi so že bolj zavratni, počakajo raje po noči kje na samem in planejo kakor risi na svojega nasprotnika. Zopet drugi čutijo otroško veselje, če morejo poštenejšim potom kot so sami, postreči z zarjavelim nožem ali pa z vilicami, ki se kar bliščijo od zelenega volka. Le veselite se svojih junaštev, neotesanci, toda bodite uverjeni, da se bodo naposled drugi smejali. Masla imate kar na cente na glavi in zadnje pasje dni navadno solnce najhuje pripeka; pazite, da se vam nenadoma ne raztopi vse!
Iz Vuzenice. V sredo 17. t. m. zvečer je prvič zasvetila električna luč po našem trgu; gotovo bode ta dan ostal vsem v nepozabnem spominu, ter gre za ta časten napredek našemu rodoljubnemu podjetniku, g. inž. Fr. Paherniku tem večja hvala, ker se je imel od započete pa do izvršene napeljave neprenehoma boriti z velikimi težkočami. A tudi sedaj se še pojavljajo nekatere dvomljive prikazni in žalostne figure, katere nevedne tržane hujskajo, češ da nima g. Pahernik niti polovice od tega, kar zahteva za razsvetljavo, pravice računati. Da pa to podlo šču-vanje zoper g. Pahernika izvira le iz gole .zavisti in onemogle jeze, ali pa iz duševne revščine, sledi lz tega, da: 1. niti g. Pahernik niti kateri drug njegov pooblaščenec ni govoril napram odjemalcem o tako nizkih cenah, kakor so si izmislili ti junaki-veternja-ki; 2. so cene, katere je g. Pahernik določil za rai-, svetljavo, v primeri s ceno marnberške občine, däle- j ko ugodnejše, da ne govorim o kvaliteti tvarine. — Torej le lepo tiho, gospoda, sicer se vam bodo na drugi način zamašila usta.
Iz Velenja. Kakor znano, je okrajni zastop cesto od Velenjskega trga do mosta na okrajne stroške razširil; na prostora, v kolikor se ga za cesto ne rabi, bi menile biti nasajene cvetlice in drngo parka podobno grmovje, tako je bilo vsaj od okrajnega načelnika obljubljeno. Dejanski je pa ta prostor dosegel popolnoma drug namen. Bizjakov atek so napravil na njem lesno skladišče, drogi tržani pa zlagajo tam drago šaro, tako da si lahko tam ob razmetanih lesnih hlodih po noči noge polomiš. Okrajni zastop pod Špenk--Cazeljnovo komando je dotični svet odBizjako-vega ateka za drag denar knpil, ma kozolec brezplačno prestavil, mu vso delo za dober zaslužek prepustil, za nameček so mu pa okrajni odborniki delež kupljenega zemljišča za plot podarili nazaj brez vsake odškodnine in končno še ima tamkaj lesao skladišče. Cela ta transakcija stane okraj nad 8000 K. Tako je klerikalno nemškutarsko gospodarstvo; Bizjakov a frajla se pa vozijo v Wolfsberg itd. hajlat In ta Hans Hartriegl pa kmete farba, kako jim njegova stranka pomaga. Omenim še, da okrajni odbor za druge najpotrebnejše reči, kakor za popravo cestnih jarkov v šoštanjski okolici nima drobiža. Heil Spenk-Cuzelj. «p	/ j: i.
Iz Šmartnega pri Slovenjgradeu. Pri volitivi občinskega odbora v Šmartnem p. SI. G. dne 8. t. m. je sijajno zmagalä napred. stranka; klerikalci se volitve niti udeležili niso. Iskreno častitamol
Mariborski oKraj.
Ruška koča vabi sypje prijateljice in prijatelje na prijazni sestanek dne 4. septembra. Isti dan bode maševal pri Sv. Arehu č. g. dr. Medved. Planinke in planinci! Pridite v velikem številu, da si prijateljsko stisnemo desnici na zeleni trati, v senci košatih hojk. Planinski pozdrav!
T JLembahu prt Mariborn smo praznovali cesarjevo osemdesetletnico prav slovesno. Na pred-
večer je bila vsa vas razsvetljena, zjutraj nas je zbudila vrla vrhovdolska godba, ob osmih se je vršila slavnostna služba božja, a potem je pogostil g. župan Julij Robič na mičnem vrtu svoje gostilne vse učence naše šole. Mladina se je ob prijetnih zvokih godbe prav srčno razveseljevala in gotovo nikdar ne bode pozabila tega lepega dne. Zato hvala vsem prijateljem in dobrotnikom malih, najiskrenejša zahvala pa blagemn g. župana Robiča, ki je žrtvoval mnogo truda in blaga v ta vzvišeni namen!
Iz Maribora. V nedeljo, dne 21. t. m. se je poročil v frančiškanski cerkvi gospod Ivan Tomažič, nadzornik prve »Češke« z gdč. Marico Paserjevo. Vrlemu Slovencu in sokolu krepak »na zdar!« in obilo neskaljene sreče.
Iz Maribora. Pevski kvartet kluba »Narodni Pi-pec« je g. Tomašiču in njegovi nevesti zapel v soboto zvečer ljubko podoknico. Dejstvo, da ga bratje pip-čarji, kakor bratje »Sokoli« ljubijo in cenijo.
Iz Maribora. Ali ste slišali? — Klub »Narodni Pipec« priredi nà dan 11. septembra v zgornjih prostorih Narodnega doma veliko slavje! Nekaj izvan-rednega. Na vsporedu je koncert, petje, gledališka igra, ples. In kak koncert?.! — »Glasbeno društvo« sodeluje, gospa Družovičeva nastopi v solospevih, pevski kvartet poje in gledališka igra: »Ne zapeljuj«, dvodejanka se je spisala nalašč za to prireditev. In potem ples. Prav domač in zabaven večer bo to. Mala dvorana v »N. D.« bo na ta dan spremenjena v japonsko kavarno, kjer bodo mične Japonke prodajale kavo, vino, šampanca, sladkarije itd., kdo bi vse naštel. »Pipec« je zaradi tega že v dogovoru z japonskim dvorom in Mikado je tej prireditvi zelo naklonjen. Bilo bi torej zelo lahkomišljeno, če bi Slovenci iz mesta in okolice in tudi od drugod izostali.
Umrla je v Račah 74 letna Barbara Mešl, mati tamošnjega gostilničarja in posestnika Mešla.
Nesreča vsled prehitro vozečega automobila. V petek opoldne se je peljala iz Maribora proti Leiteršpergu na enovprežnem vozičku posestnica Šuta s soprogo poštnega uradnika Ferlana, ki je imela s seboj dva mala otroka. Nasproti se je pripeljal tovarnar Wetzler iz Gradca. Ker je Wetzler prenaglo vozil, se je konj splašil in zvrnil voz. Šuta je dobila pri tem rano na desnem očesu, jeden od Ferlankinih otrok je pa vsled težke rane na glavi nezavesten obležal. Pa se še automobilisti pritožujejo, da jih ljudje ne marajo!
Ponesrečeni uradnik Južne železnice. Minulo soboto zvečer se je zamudil železnični uradnik v Breznem Franc Hanzliček do 12. ure ponoči v gostilni gospe Grögl. Ko je šel domu, je padel z nekega železničnega mosta 8 m globoko. Zjutraj ga je našel železniški čuvaj Gradišnik nezavestnega. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer se je dognalo, da si je stri lobanjo in desno roko. Ostal bo težko pri življenju.	(
Z mlekom zastrupljeni. V Laporju se je zastrupilo pri pòs. Mastinšku šest članov rodbine z uživanjem pokvarjenega mleka. Došla je še pravočasno zdravniška pomoč, ki jih je rešila.
Camile grof Cavour.
.i
or«mi s:
fc^t
Wim .
ÉW
wtt "i
''^»lipÄrnaWRi! \\\ii ßJwHfn»p dv. fA ' ilo v . 0».1s30Vß'Kl K- ' iti?
Dne 10. t. m. je minulo 100 let, kar je bil rojen največji državnik in ustvaritelj današnje mogočne Italije, Cavour, v Turinu na Sev. Italjanskem. Posvetil se je vojaški službi. Z bolestjo v srcu je gledal, kako je bila njegova domovina raztrgana. Postal je član sardinské Zbornice, 1. 1850. trgovski in mornariški minister, 1. 1851. pa finančni minister. Njegov cilj je bil: osvoboditev in zedinjehje Italije. Zato je Skušal osamiti Avstrijo in pridobiti proti rtjej druge države. Tako je prišlo do za'Avstrijo nesrečne vojske 1. 1859. Sistematično je delal ria to, da so se pö-sarriežn6 pokrajine Spajale s SkrdTnijo, in že 186L'je užival srečo, da je mogel proglasiti Viktorja Emanuela za kralja Italije. TO je bflo l4. marca, a že 6. Junija tistega leta je Cavour uftirl.
m ■
£jtitotncrsKi oHraj.
Iz Radgone. V/ Siqvenslfj, gQrj^so dobili fantje 3 cigane ravno- pri»delu«: kradli so ponoči kokoši. Dva cigana sta zbežala, tretji pa se je poskusil s krampom braniti. Fant Klekl pa mu je vzel kramp in ga vrgel natia, kjer so ga fantje zvezali in držali, dokler ni došel orožnik.
Jesenska dirka v Ljutomeru se vrši dva dni in sicer v nedeljo 28. in v pondeljek 29. avgusta.
Iz Zgornje Radgone. Tukajšnjemu sodišču se je pred kratkim javil 36ietni Breznik in priznal, da je zabodel trikrat z nožem nekega fanta. Po priznanju pa mu je najbrž postalo žal. Prosil je sodišče, da sme na stran. Na stranišču pa jo je popihal skozi okno in ga do sedaj še niso dobili.
Iz Ljutomera. Prijetna dolžnost nam je, zahvaliti se iskreno vsem, ki so pripomogli k tako lepem moralnemu in gmotnemu uspehu naše sokolske slavnosti zz dne 7. avgusta 1.1. K moralnemu uspehu pripomogle so največ sestre sokolice iz Varaždina z njih elegantnim proizvajanjem posameznih vaj, domači pevski zbor z br. Zacherlom na čelu s svojim preciznim prednašanjem nekaterih pesmic ter g. Fran Se-rajnik s svojo izborno narodno godbo središko. A k gmotnemu uspehu pa so kot vselej tudi letos največ pripomogle naše narodne dame s svojim sodelovanjem v različnih šotorih. Neumorno in neutrudljivo stregle so ga. dr. Grossmanova, gdč. Elza Repičeva, Jetica Škrlečeva in Mina Žagarjeva v jestvinarni, ga. Kocuvanova, gdč. Olga Cvahtejeva, Mara Kocuva-nova in Angela Karbova v kavarni, gdč. Vikica Repičeva in Olga Lahova v cvetličarni ter ga. Vesell-čeva in gdč. Mika Karbova pri srečolovu. Obilo truda imele pa so tudi pri razprodavanju konfetov itd. gdč Marica in Tončka Cagranova, Pavlina Repiče-čeva in druge. Ker ni mogoče vseh navesti, ki so si pridobili za dobro uspelo našo slavnost kakih zaslug, izrečemo kratkomalo iskreno sokolsko zahvalo vsem ki so se za to našo prireditev trudili in žrtvovali. — Na zdar! — Odbor »Murskega Sokola«.
Ptujski okraj.
Veličane. Dne 23. avg. je bila ivanjkovska požarna bramba krščena v ognju. Ob 7. uri je med hudo nehihto treščilo v Krampergerjevo vi-ničarijo pri Jeruzalemu, župnije Sv. Miklavž. Čeravno je bilo to za marsikaterega gasilca do eno uro daleč, se je vendar navzlic vode in blata polnim klancem zbralo z nabrežno brizgalno v najkrajšem času 21 mož domače in dva hardeške požarne brambe na torišču ognja. Vsled vztrajnega dela in spretnega vodstva se je posrečilo, da se je obranila lesena hiša, ki bi sicer zgorela do tal in da niso pogorela vrata v klet, kjer je bilo še nekaj polovnjakov viua. Iznosilo se je tudi viničarjevo pohištvo in rešila živina. Zgorela pa je preša, ki jo je strela vžgala, in precej posode v njej. — Pohvalno moramo omeniti gospodično učiteljico od Svetinj, ki je do odhoda gasilcev nalivala vodo.
Imenovan je suplent Artur Stiebler za pravega učitelja na ptujski deželni gimnaziji.
Neprevidni stariši. Zakonska Škrinjar v Zavrču pri Ptuju sta odšla z doma in pustila 3 letnega otroka samega doma v sobi. Otrok se je igral z vžigalicami in zažgal. öosp. Ulm je sicer razširjenje ognja preprečil, vendar pa se je otrok že tako opekel, da je nmrl.
. Kaj vse napravi, pijanost. Gostilničar in posestnik Habjanič v Kicarju pri Ptuju je že dalje časa sem hado popival in potem doma nečloveško razsajal. Zadnji čas pa je postalo to razsajanje vedno hujše, tako, da mu je 18. t. m. ušla žena. Zadnjo nedeljo zjutraj pa je skušal posiliti svojo 16 letno hčer. Dekle se ga je v obupnem boju ubranilo ip ušlo napol nago k sosedom. Potem je Habjanič zaprl vsa vrata, zažgal hišo in se podal v klet, kjer se je z revolverjem ustrelil. Sosedje so komaj rešili živino iz gorečega poslopja, katero je ogenj razdejal do tal.
Pastirji proti automobiiistom. V graški »Tgp.< se pritožuje nek automobilist, da so nastavili pastirji pii Sv. Lovrencu na Dr. p. na cesti dva noža in ju utrdili s'kamenjem, tako da bj morala prerezati gumijeve obroče na automobilu, ako bi ju automobilist pravočasino ne opazil. Automobilist pravi, da ima kmečko prebivalstvo sploh antipatijo proti automobi-lom in da jih spravlja v vse mogoče nevarnosti. — Nikakor ne odobravamo surovosti proti avtomobili-stom in zahtevamo, da se jih strogo kaznuje; ali strogo naj se kaznuje tudi tiste automobiliste, ki se vozijo z največjo naglico tudi skozi obljudene kraje in se nič'ne zmenijo za nevarnosti, v katere spravljajo ljudi in živali..Ako se zgodi kaka nesreča, potem pa jo ti junaki navadno junaško odkurijo. Potem, se ni čuditi, da tudi kmečko ljudstvo ni ravno preveč navdušeno za automobiliste.
Kmet. bral. društvo na Polenšaku priredi v nedeljo, dne 28. avgusta 1910 po večernici v prostorih nar. Sole na Polenšaku narodno veselico s petjem in igro „"trijé tički". — Pri veselici igra domača godba. Prosta zabava v gostilni gosp. Šoreja.' K obilni udeležbi va^i odbor.
• , r .
V. Halozah kažejo nekateri vinogradi prav lepo; vinogradniki upajo ponekod celo na polovico navadnega! pridelka. Vinske cene so poskočile na 48 do 50 vin. liter.
V Stoprcah pri Rogatcu si je g. drž. posi. dr. Ploj osebno ogledal škodo, katero je povzročila toča. Ukrenil bo vse potrebno za podporo.
Podpore za ptujsjd politični okraj. Dne 17. t. m. je imel pomožni odbor za ptujski, ormoški in rogaški okraj, v posvetovalnici ptujskega okrajnega glavarstva sejo, katero je vodil g. komisar Fr. Lybec. Razdelile so se na občine, k^ so lani trpele po toči in
vsled poljkih miši škodo, denarne podpore. Vsled vsled poljskih miši škodo, nedarne podpore. Vsled ka gora 600 K, Dobrina 420 K, Žetale 620 K, Kočice 630 K, Cermožiše 450 K. Občina Nadole dobi znatno podporo vsled lanske toče. Radi podpor glede letošnje toče v rogaškem okraju e vršijo nujnim potom potrebne predpriprave. Na ptujski okraj se še je določila državna podpora občinam, katere je lani dne 12. junija in 3. avgusta zadela toča. Ker je tudi dežela dala 5000 K podpore za one, ki so lani v ormoškem okraju dne 24. julija imeli točo, se je tudi ta podpora primerno razdelila.
Iz Vurberka. (V pozdrav dr. Korošcu.) Moralo bi se tudi reči: državnemu in deželnemu poslancu; ali tega imena mu shoraj ne moremo privoščiti, ker si ga še dosedaj ni zaslužil. Gospod urednik, prosim, zakličica posluh bralcem narodnih časnikov kakor tudi drugih. Vse stranke so slišale pred letom, kaj je bilo krika in vika, prošenj in tudi groženj takrat, ko so bile deželnozborske volitve, da bi tudi delavci, o-brtniki in tudi mali posestniki volili Korošca kot zastopnika Tias siromakov. Ali kaj imamo sedaj od tega? Nič. Ni še bilo slišati, da bi ta naš odrešenik z najmanjšim prstom ganil za to, kar bi bilo nam siromakom in našemu ubogemu ljudstvu v korist. Ja, moji dragi. On vendar niti ne utegne priti in vprašati: zakaj ste me za poslanca izvolili? Ali vprašati: vam je predobro šlo, da ste sami sebi šibo spletli? Zakaj bi pa hodil k nam, saj on je dobro plačan, kaj še potem treba. Je vendar boljše se po Dunaju po Pratru voziti in z židovkami neumnosti uganjati, kakor pa iti k svojim volilcem ter jim naznaniti, kaj se lahko doseže ali kaj ne. Vsak dosedanji poslanec je še prišel k svojim volicem, dr. Korošca pa ni od nikoder. Ali je že umrl ter se že v peklu pokori ali ga je sram, da še ni nobene zinil za nas siromake ali bo menda preveliki gospod, da bi se kaj potegoval za nas uboge pare! Ker je že nekoč na nekem shodu rekel, da je dobro za kmeta, kaj v razoru zraste, za siromake potem misli, da bo že na vratniku veljalo, zato pa se je nam samo obljubilo, pa nič storilo. Da bi se vsaj polovico ali četrt storilo, kaj so nam ob-ljubovali, bi bili zadovoljni, celo nič je pa vendar premalo. Obljubilo se nam je, da se bo skrbelo za stare in onemogle delavce, pa še beračit ne smejo, če toča, mraz, suša vzame kmetu poljske pridelke, no, kmet še dobi vsaj nekaj podpore; kdo pa da u-bogemu viničarju kaj v pomoč? Kmet dandanes pri nas plača 30 do 60 vinarjev na dan dnine, kako potem hoče en siromak živeti, posebno kateri ima ženo in še otročiče? To, kar na dan zasluži, stane en kilogram moke; biti pa bi še morala sol. obleka, obutev itd. Kaj je pa s kruhom, če si ga ni iz česa napraviti? Za kupiti pa ni, ker hleb, ki je vreden 10 vinarjev, stane 40 vinarjev. Ali tudi tu ni pomočka? Gospod dr. Korošec! Pridite, vsaj enkrat se prikažite ter nam povejte, kaj ste že vse dosegli za nas, mi smo si zastopnika volili, da bi nam pomagal v sili, in sila v tej draginji je skrajna. Ali naš poslanec spi kralj Matjaževo spanje? Če res nočete nič storiti za nas, pa vsaj drugemu prepustite in se ne vsiljujte zraven samo zato, da bi po nevrednem prejemali lepo letno plačo. Vi pa vzemite v roko brevir in rožni venec ter se poprimite redno svojega poklica. Tudi tisto bo vam nekaj neslo; in lepo čuvajte, da ne bo vera v nevarnosti. Prišle bodo še enkrat volitve; takrat bomo obračunali, kaj ste storili za nas. Na svidenje! — Več delavcev.
Xonjlftf «Kraj.
Iz Konjic. 16. t. m. zvečer je udarila strela v kozolec pos. Zormana. Požarni brambi se je sicer posrečilo rešiti bližnja poslopja, vendar znaša* škoda 6.000 K. — V okrožju dveh ur od Konjic je tisti večer strela trikrat udarila. — 17. t. m. zjutraj smo videli v smeri proti Slov. Bistrici goreti neko hišo.
Umrl je v Konjicah upokojeni hlevar kneza Win-dischgrätza, g. Friderik Evers. Pokojnik je bil iz Vir-temberškega in se je udeležil nemško-francoske vojne 1. 1870/71, pozneje pa bosanske okupacije.
Gospodarji patatai.
Kako bomo gnojili ozimi nam?
Bliža se zopet čas setve in skrbeti je treba, da nam za pruihodnje leto ne bo zmanjkalo kruha. Ta pa je podlaga človeški hrani in kako je hudo, kjer ga ni, ve le oni, ki je kruha že stradal. Torej bodi naša največja skrb, da si ne bomo sami krivi, če nam naša žitna polja ne rodijo obilnega sadu. Da setev, oranje in ves naš trud ne bo zastonj, je treba v prvi vrsti skrbeti, da dobi polje izdatne hrane, kajti tudi zemlja ne more vedno le dajati, ampak mora se tudi zalagati z zakladi, da daje obilne obresti.
Znano je vsakemu kmetovalcu, da zahteva pšenica zelo dobro zemljo, dočim je rž glede zemlje bolj skromna; da je pa treba obem rastlinam tudi gnojiti, tudi ne bo nikdo zanikaval. Gnoji se oziminam navadno z domačim ali hlevskim gnojem, toda s tem gnojenjem se ne spravi v zemljo nikdar toliko hranilnih snovi, kolikor jih ena žetev iz zemlje vzame. Če se pomisli, da je v 1000 kg dobrega hlevskega gnoja le približno 4—6 kg kalija, 2—3 kg fosforove kisline in 4—5 kg dušika, tedaj bi se morala spraviti na njivo ogromna množina hlevskega gnoja, da bi zadoščala popolni potrebi zemlje. 2e samega kalija porabijo ozimine na 1 hektarju okrog 40—60 kg, potem še približno isto množino fosforove kisline in dušika.
Ker hlevskega gnoja nima nikdo v preobilni množini na razpolago, nam bodo torej umetna gnojila prav dobrodošlo nadomestilo in vrh tega še si
prihranimo z umetnim gnojenjem mnogo dela in truda. Za 1 hektar = 1®A orala je treba: 150—200 kg kalijeve soli, 500—600 kg Tomasove žlindre in 150 do 200 kg čilskega solitra.
S tem gnojenjem dobi zemlja 60—80 kg kalija, približno 80—96 kg fosforove kisline ter 22—30 kg dušika. Preračuna sedaj vsakdo lahko sam, koliko hlevskega gnoja bi potreboval, če bi hotel z njim spraviti ono množino hranilnih snovi v zemljo.
Glede porabe umetnih gnojil je sledeče pomniti: S čilskim solitrom se gnoji deloma v jeseni, deloma v spomladi. V jeseni se naj potrosi le ena tretjina vse množine in sicer hitro, ko je prišla setev iz zemlje, ali pa tudi pri setvi. S tem dosežemo, da ozimine hitro rastejo ter do zime dovolj okrepijo. Če so ozimine ob nastopu zime krepke, tedaj jim zimski mraz ne more tako lahko škodovati in zato dosti boljše prezimijo. Ostala množina čilskega solitra se pa potrosi prihodnjo pomlad po vrhu in sicer v dveh deležih. Pri tem pa se naj pazi, da se trosi čilski soli-ter ob času, ko so rastline suhe, ker na mokrih čilski soliter obvisi ter jih lahko osmodi.
Kalijevo sol pa pomešamo s Tomasovo žlindro in ta zmes se naj, če mogoče, podorje kakih 14 dni pred setvijo. Lahko pa se seveda gnoji tudi kratko pred setvijo, da celo pozneje po vrhu se še sme gnojiti. Zimska vlaga bode hranilne snovi že v zemljo sprala.
Če se pri gnojenju le eno zgoraj navedenih gnojil izpusti, tedaj gnojenje ni popolno ter ne more prinesti pravega uspeha, ker hrana rastlin ni popolna. Kdor bo gnojil tako, kakor je tu navedeno, je lahko dobička gotov, če vremenski uplivi ne bodo nasprotovali. Zoper naravo pa se človeška moč ne more bojevati.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu se prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 20 prostih mest. Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 K na leto, v zimskem tečaju pa 150 K. Prošnje za sprejem in za ustanove je poslati ravnateljstvu imenovane šole do 15. sept. ti. Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Tržne cene.
Dne 18. avgusta 1910.
Jabolka (mala srednja vrsta)	K 16 do	K	32;
	pada;		
namizna jabolka	|K 30 do	K	40;
	se drži;		
hruške	K 50 do	K	80;
se jako iščejo; grozdje (črno ogrsko)	K 50 do K 60;
•9 •'"	mealo;
„ Uadeče in belo) K 80 do K 100; (pasatuti)	K 90 do K 110;
slab in se iščejo boljše vrste; paradiž ni ce	K 20 do K 24;
kumare	K 8 do K 10;
čebul	K 9 do K 11;
krompir (rudeč)	K 8 do K —;
„ (rumen)	K 10 do K — :
Tržni položaj splošno ugoden. (Avstrijska posredovalnica kmetijske prodaje na Dunaju).
Zadnji dopisi.
Poskus nečuvene volilne goljufije. Po dolgi dobi več kot šestih let se imajo vršiti spet enkrat pri Sv. Lenartu v Slov. goricah občinske volitve. Kljub vsem ogromnim darom »Südmarke« in »Schulver-eina« se je obrnilo stališče tukajšnjih nemškutarjev jako na slabo. Zgodilo se je namreč, da so si pridobili Slovenci ravno v prvih dveh razredih premoč nad nemškutarji, v razredih, kjer niso glasovi tako po ceni kakor v tretjem razredu. Razpoloženi volilni imenik, katerega si je sestavila občina brez pomoči c. kr. uradov sama, pokazal je, da je razmerje združenih Slovencev proti nemškutarjem 7 proti 5, v drugem pa, da si držijo ravnotežje. Proti temu volilnemu imeniku, v katerem se nahaja med drugimi kot samostalen volilec drugega razreda občinska tehtnica, so vložili Slovenci pravočasno ugovor, in zahtevali med drugim izbris tega nepoosebljenega volilca, na drugi strani pa združitev davka, kojega plačuje g. Genovefa Zabukošek. Da bi namreč preprečila premoč Slovencev v drugem razredu, vpisala je naša pravična občina polovico davka navedene gosp pod ime Zabukošek, drugo polovico pa pod ime Gru-šovnik. Obe ti reklamaciji ter še cela vrsta drugih zavrnile so se kot »postavno« neutemeljene. Pač pa je dovolila reklamacijska komisija, obstoječa iz Jožefa Sedmineka, trgovca, Henrika Solaka,. mesarja, Karla Živka, krčmarja, Janeza Žiberta, c. kr. pen-zijoniranega strašmojstra ter državnopravnega funkcionarja in Franceta Zormana, peka, kot uradna oseba imenik popraviti sledeče:
V e d o m a je sprejela kot volilca prvega razreda z davkom nič manje kot 210 K 60 v. nekega Karla Muhiča, brezposelnega bivšega peka, človeka, ki si celo leto ne zasluži toliko, kolikor je v tem imeniku navedeno, da plačuje davka; v e d o-m a je pustila Vincencu Sarnicu ves njegov vpisani direktni davek po 1012 K 52 v. nedotaknjen in je vkljub temu ponovila še enkrat davek po 558 K 94 v. gori navedenemu zapopaden, ter vpisala kot druze-ga volilca prvega razreda Vincenca in Ivano Sarnic, na isti način je pustila Henrika Solaka v prvem razredu z 281 K 91 v. davka in vpisala tudi v drugi razred Henrika in Jožefino Solak z 132 K 43 v. V e d o-m a je pustila dr. Zirngasta v prvem razredu z 206
kron 60 vin. ter vpisala v tretji razred z že zapopa--denim davkom po 40 K, a pod ime dr. Theobald In Marija Zirngast. Proti temu porine dr. Tipliča z 3201 K 60 vin., iz prvega razreda in ne sprejme v isti razred ravno tako g. Marije Aubl z 182 K 20 v. Čeravno plačuje Solak sam samo 149 K 48 v. ter dr. Zirngast 166 K 44 v., ki sta pa zdaj volilca prvega razreda. Slovenskega volilca drugega razreda Franceta Rebernika z davkom 82 K 33 v. pa je ta lepo komisija sploh črtala, tako da še v tretjem razredu nima glasu. K temu še pride, da so v naglici svoje volilce kakor Janez Urbanič in Filip Zivko z istim davkom vpisali kar dvakrat. To je storila reklamacijska komisija, komisija, v kateri sedi celo funcijo-nar državnega pravdništva. Če se misli na tak način prigoljufati trhlemu nemčurstvu še par dni življenja, je žalostno. Vendar je ta goljufija tako bedasta in neumna, da je nemogoče, da bi ji mogel dati svoj blagoslov za nemštvo še tako goreči birokrat. Na svidenje, slavna komisija, — kje, boste že videli.
II. izkaz prispevkov za spomenik bratoma Dr. Benjaminu in Gustavu Ipavcu. Darovali so: Karol Kveder, Šentjur 3 K, Malči Nendl'nova nabrala od Žalčanov 8 K 70 v, Emilija Jelovšek, Šentjur 4 K, Amalija Sket, 2 K, Albina Böhm, 2 K, Šentjurski pevski zbor. prebitek od Ipavčevega koncerta v Šentjurju ob j. žel. 70 K 89 v, dr. Juro Hrašovec,. Celje 10 K, Juro Detiček, c. k. notar, Celje 20 K, dr. Jurtela, odvetnik, Ptuj 25 K, Marica Novak, poštarica v Šrr.iheiu nad Piiberkom 3 K, Ignac Šijanec, učitelj v Gornjemgradu 2 K, dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Ljubljani 50 K, Jetica Škrlec za Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru 10 K, Šentjurski pevski zbor prebitek Ipavčevega koncerta v Šmarju pri Jelšah 16 K 91 v, Posojilnica v Šmarju pri Jelšah 50 K, R. Stermecki, Celje 2 K, I. Zdolšek, naduč. v p., Celje 5 K, A. Jurca in sinovi, Ptuj 10 K, Robert Diehl, Celje 5 K, obitelj Šket, Dramlje 25 K, dr. Josip Sernec,. Celje 20 K, Anton Kolarič, profesor, Ptuj 4 K, Mihael Levstik, Celje 2 K, Josip Schmoranzer, nadzornik v Mariboru 2 K, dr. Ludovik Filipič, Celje 20 K, H. Schreiner, ravnatelj učiteljišča v Mariboru 5 K, 1. izkaz 5 K 30 v, torej skupaj 907 K 50 vin. Vsem p. n. darovalcem se izreka javna zahvala ter se prosi za posnemalce. Prosimo še v novič da naj prirejajo čislana pevska in druga društva koncerte in veselice, rodoljubi in prijatelji mile slovanske pesmi pa naj zbirajo prispevke. Vsak najmanjši dar posameznika povzdigne ponos našega velikega dela in šteje naj si vsak zaveden Slovenec v posebno častno dolžnost biti uvrščen v imeniku prispevalcev za spomenik našima priljubljenima skladateljema bratoma Ipavcema! Pripravljalni odbor je tudi založil prav krasne razglednice s slikama bratov dr. Benjamina in Gustava Ipavca. Slike se naročajo pri blagajniku pripravljalnega odbora gosp. Janku Artmanu v Šentjurju ob j. žel. Pripravljalni odbor za spomenik slovenskima skladateljema bratoma Ipavcema v Šentjurju ob j. žel. 16. avg. 1910. Josip Drofenig,	Franjo Kartin,
t. č. tajnik.	t č. predsednik.
Muhati ne %najo
to smo konštatirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdki Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.
Sprejme se takoj	211 2-1
prodajalka
v trgovino z mešanim blagom. Plača 30 K mesečno.
Anton Krichbaum, Oplotnica. Prodata se
Z soholska hroja
prav po nizki ceni. Kje pove upravništvo „Nar. Lista"4.	213 2-1
Proda se
posestvo z enonadstropno z opeko krito l&iŠO, v kateri se nahaja gostilna; prostor je tudi za mesarijo. Hiša je tik farne cerkve, s 7 sobami, 3 kuhinjami in celim gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju in tudi z opeko krito. K posestvu, katero je 10 minut od hiše oddaljeno, spada 14 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv in gozda. Nadalje se proda tudi mlin» kateri je na Ščavnici in ob okrajni cesti. Natančnejša pojasnila oaje lastnica Marija Trstenjak» posestnica, Sv. Jnrij ob Ščavnici, blizu Radgone, katera prosi, da se njej prej naznani predno pride kdo posestvo si ogledati.
212 2-1
Loterijske številke.
Dunaj, dne 22. avgusta 1910: 22, 29, 32, 45, 62-Gradec, „ „ „ « 10, 42, 82, 45, 43.
Edini najboljši ■ i i
za cepljenje trt se dobijo v Zvezni trgovini v Celju.
Ugodna prilika!
Kupci pozor!
Lepo arondirano posestvo, z gostilno in mesarsko obrtjo, v Ponikvi ob j. ž. se želi takoj lastnoročno prodati. Poslopje je vse v najboljšem stanju krito z opeko, tik poslopja jè sejmišče, ki je lastnina k tej hiši in je 6 letnih sejmov, tik je tudi nova Jubilejna šola. Proda se zelo pod ugodnimi pogoji, kupci naj se oglašajo 2—3 dni pismeno naprej, da pričakujem osebno iste doma. Ivan Zdolšek.
204 3-2
478 7-7
Veletrgovino z železnino
»Merkur1
Peter Mojdič, Celje
se priporoča.
no^B
TOS. CR ETNI«
izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ib juž. žel.
M
H
Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno.
Učenec
ki ima veselje do pekarske obrti se sprejme pri Alojzu Kainihu, pekarju v Hočah pri Mariboru. 14 dnevna preskušnja. — Pošten in marljiv dečko dobi hrano in stanovanje ter tudi obleko.	207 3-1
Prilika za nakup!
Tovarna mi je po požara izročila v razprodajo nepoškodovano blago, mnogo tisoč komadov
težkih flanelnih odej
krasnih modnih vzorcev in barv, obrabljene, imajoče popolnoma neznatne, komaj vidne madeže le od vode. Te odeje so primerne v vsaki boljši hiši za pokrivanje postelj in odevanje, so zelo fine. tople, 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam zbirko 4 finih, gospodarskih odej za 10 K, 3 fi-nejše flanelove odeje za 9 K. in 2 kosa najfinejših flanelnih odej za 9 K. Nadalje imam v zalogi veliko zbirko zelo krasno zbranih snovi za obleke, popolnoma brezmadežnih, v dolgosti od 30 — 35 m; dobijo se tndi delni kosi po 4 do 10 m za 13 K. — Rudolf Dušek, tovarniška zaloga odej Nàchod na Češkem. Za neugajoče vrnem denar.
171 6-5
Na proda)
je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikaiiskim nasadom. 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosuik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška p. Pesnica. 116
Ostanki
r' 4H"
parhasti za žeDske cbleke po 20 m, trpežni 10 K, zelo močni 12 K, posebno fini 14 K ; platna po 00 m, močnega 8 K, zelo trpežnega > 9 K. posebno močnega 11 K, razpošilja na* rodna veleirgovska hiša
R. Slermecki v Celju
3JÖ a>j
m hi
m
o»
T*

Ne odlagajte z naročili
na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ===== proti franko vrnitvi. ===

EssmziB^ssässfäBamESBBiz
IV. JaX & Sin, LJubljana
336 52 13
Dunajska cesta štev. 17
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
n
:gbbsb:
i i
?m
sa:
m
3

297 —22
Subieeva slika
praneeta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. ———
ssa;

U
man:
postne hran. račun st. 54.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno lalaganje gotovine - Telefon »t. 48. - ===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI DOM1
registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberjn pri C e 1 j n
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice St. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih © © © © ©
Gramofon za 3 E
na mesec dobi lahko vsakdo . s 6 ploščami in 200 iglami vred za 36 K ; gramofon je izvrsten, torej nobena igrača; jamstvo 2 leti. Ravnokar so izšle nove velike slovenske plošče, komad po 3 K; istotam se dobijo nove plošče od 2 K do 6 E ter najboljše igle 1000 po l'80j 2 in 3 K, kakor tndi vsi večji gramofoni po jakö znižanih cenah; stari gramofoni in drngi godbeni automati se zamenjajo za nove gramofone. Za 4 stare plošče damo eno novo. — Prosimo zahtevajte cenike.
Zinauer & Co.,
146 16-14
Najboljše se dobi le pri nas!
Zelo ugoden nakup 40 metrov ostankov.
Ceflr, voile, flanele in drago pralno blago, zelo lepo, sortirano. v dolgosti 1—8 m razpošilja po poštnem povzetju za 18 kron franko dobroznana razpošiljalnica
T. J. Havliček a bratr v Podebradech (Češko.)
Od ostankov se vzoici ne razpošiljajo. — Vzorce modnega blaga in mannfaktnre z nizkimi cenami razpošiljamo franko.
	'I	
		
		
[«%]**!# >iy >	*>:»- v; v- v; v- yo v v- n.	
MMN
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h ; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 6 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
__________ nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg pnha,
WW» W'i^WMBWWtsragi 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši'prsni; puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg,
v.-ps ..V

dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem J6 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 60 h, 4 K. - Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50, 5-20, 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradina. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-3
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko ■MM»
i.
arjafl.
(obi. varovano.)
i.t. lOCJ. 1
Edliz^ pristen z nuno kol varstveno znamko.
Največjega nčinka proti želodčnemu krču, napenjanja, zaslezenju, motejnu prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica. K 5—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitv^ še ta^o stara vnetja. 2 škat-ljici K 3*60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu
A. Thierry v Pregradi pri «Rogatcu.
315 18—15
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
J «« 0[
9#!uü »vbaiH
- -	V	I.	■ s
n r i n i • v
Rafael Salmic
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.


_
Nagrobne vence ~
t raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima t zalogi

«t-
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
»bum it iii	iiiò
JL ìitsiiift ^»(.loji «j 'iu
IoV .B
ti f M li 1
H
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju = prevzame vsakovrstna =====
61 50-31
■ J ih
v \K\Jl4x
4 A Ht*	& jfc S
	
l/i	t»
m	
isg	s
stavbena zias« tesarska dela.
* tt »» Wìubjs vjtQi&a Jiaw»b intAofl — .olartan»-
^ f '^,3ifl*T0*88,T°« * »m ot*fc mijwj** - .a t-oi :,»ias m n
eiisawaJa-s^iüe
■■■ ti
_
Odgovorni urednik Vekoslav Spin dl er.
i