Stara dobra gostilna
Zopet je minilo leto in silvestro-vanje. Marsikatero čašo smo spili na zdravje novega leta in v spomin na vesele dni starega leta. Ob tem smo se spominjali tudi preteklih silve-strovanj. Starejši so se z veseljem spominjali sUvestrovanj svojili mla-dih let; kaj se ne bi, saj so bili mladi! Prav dobio se silvestiovanj spominja
Miha Jerflia: ,JPred vojno so ljudje v gostilnah malo jedli in veliko pUi sedaj pa delajo obo-je.'
tudi bivši in zelo znani gostilničar iz Zadvora Miha Jeriha, po domače Glastovec. Vsa silvestrovanja, kijih je priiejala predvojna Svoboda iz Za-dvora, so namreč bila v njegovi dvo-tani. Takrat so nastopili znani in re-volucionarni občani, ki pa jih žal
zvečina ni več med iivimi, saj so padli kot borci ali pa umili po in-ternacijah.
Danes je Miha Jeriha upokojen in brez gostilne.
,,Od kdaj je nimate več? "
,,Ce se dobro spominjam - od leta 1948. Takrat smo obrtniki na veliko vračali dovoljenja, saj so v obrti prenekateri gledali ostanke ka-pitalizma. No, danes so različne obrti še mnogo močnejše, pa ni-komur ne pade na um kaj podob-nega."
,,Pa med vojno - je bila tudi go-stilna? "
,,Bila, vseskozi, kljub temu, da sem bfl v internaciji na Rabu. Takrat jo je upravljala hči MatUda."
,,Koliko časa pa ste imeligostilno ¦ pred vojno? "
I ,,Jaz sem jo prevzel leta 1922 in nasledrjje leto bi torej praznoval 50-letnico. Prevzel sem jo od ma-tere; sicer pa sem bil gostilničar na-šega četrtega rodu. Lahko si mislite, koliko vina je steklo po grlih v naši gostilni in kolflco se je v njej dobrega pojedlo."
,,Zanima me,  če so ljudje pred , vojno več pili ali več jedli po go-stilnah!"
,,Jedli so preccj manj. Mnogo več so pili vina. Piva ne, prav tako ne žganih pijač - razen kakega žganja ali ,ta zelenega'. Jedli gostje prak-tično niso, če pa so, so kar s seboj prinesli kmh in klobaso. Jedila so se bolj .odprla' tflc pred vojno, po-sebno tedaj, ko je v dvorani na-stopala zSdvorška Svoboda. Ce so priredili Silvestiovo ali pustovanje, pa je bilo tudi jedi vedno premalo."
,,Kakšne so bile diužbe v go-stilni? "
,,Zelo vesele. Cela soba je bila ena sama družba! Ne tako kot danes, ko je za vsako mizo svoja družba. Po-navadi so se vsevprek smejali dov-tipom, ki jih je prispevala celotna družba. Takrat sploh ni bilo loče-vanja med omizji. Poudariti moram, da je bilo to predvsem pri meni, ker so sem zahajali le domačini in vsi so bili člani ali simpatizerji Svobode. Člani drugih strank k meni niso ho-dili."                                            *
,,Kakšna pa so bila silvestrovanja, v čem je bil njihov mik? "
Predvsem v tem, da je bila pri-reditev tudi politično obarvana. Nanjo so se vedno zelo dobro pri-pravili z različnimi zabavami prizori, tako da so se ljudjesmejali, rasnično od srca smejati. Ob polnoči pa je se-daj že pokojni Nace Ferfila običajno udarjal s kladrvom na nakovalo in s tem nazanil novo leto. Takrat je bil višek vsega in tega so se še dolgo vsi radi spominjali."
,,Pravite da je na teh piireditvah sodetovalo več znanih ljudi Lahko poveste, kateri so bili? "
,,Največ jih je že v grobu; pa niso umrli naiavne smrti. Skoro vsi so šli že leta 1941 v paitizane in prav ti so ustanovili tudi prvo partizansko četo v Sloveniji. Med najbolj agil-nimi so bili: Jernej Gašperšič in nje-gova dva brata, nadalje Jože Mo-škrič, Tone Trtnik, Miha Berčič, btatje Vidergarjevi in drugi."
,,Torej se tedanjih silvestrovanj z veseljem spominjate? "
,,Seveda se- jih. Prvič sem bil mlad, drugič pa so bila resnično do-bro pripravljena. Pa tudi družbe so držale bolj skupaj in ne tako kot da-nes!"
,,In kako jedanes? "
,,Mislim, da se z današnjimi sil-vestiovanji tedanja sploh ne dajo primerjati. Res da je bilo zabav manj, toda bile so dobre in dru-iabne. Danes pa so na vsakem ko-raku pa preveč skomercializirane. Tudi televizija ljudi zadižuje doma. Vsak se stisne v svoj kot in drugemu ne dablizu."