List 48. Tečaj XXXV. / 9\ % vy • t. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta gold za četrt leta 1 gold.; poSiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr 'ft i Ljubljani v sredo 28. novembra 1877. * ' r « Obseg: Občni zbor družbe kmetijske Kranjske 21. novembra t. ^ostava zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu (Konec.) Naši dopisi V Kranji in okolici. (Konec.) Novičar. Trdnj ava Kars Angora. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari y naj Občni zbor družbe kmetijske Kranjske 21. novembra t. 1. nozdravniške šole velikih poprav treba, ki jih odbor ni mogel daije odlašati, zato je zbor naprošen odobri stroške za te poprave. — Zbor pritrdi. Družbe odbornik in blagajnik Brus objavi tudi v tisku predloženi družbeni račun za leto 1876., ki kaže dohodkov 9017 gld. 54 kr., stroškov pa 7994 gld. Predsedoval je zboru, v katerega je prišlo 39 udov, 79 kr., tedaj blagajničnega ostanka 1022 gld. 74 kr. družbe prvosednik baron Karol Wurzbacb ? c. de želno vlado je zastopal glavar rovanja vitez Kaltenegg Fladung, tudi dežel se je udeležil bo Premoženje družbino je konec 35.302 gold. 14V2 kr. 1876. leta zneslo Računski sklep je bil odobren in revizorjem družbinega računa: c. k. vladnemu svet-niku gosp. Pal 1er ju, dež. odborniku gosp. M u r n i k u Po pozdravu došlih udov z nemŠko in slovensko in odborniku družbenemu gosp. Sou van u zahvala iz besedo imenuje predsednik gospode, ki so v dokaz rečena za njihov trud. Pri proračunu za leto 1878. se je izpletla ob- prijatelj9ke zveze od vnanjih kmetij skih družeb bili poslani kot njih zastopniki v zbor. Dr. Bleiweis na kratko razloži zboru v tisku širna razprava. Dr. Ahačič želi pojasnila f kako to da dohodki družbenega vrta so proračunani na i/i • »t vj i u i»» úl Muw x uiiiuai fuui u y uionu ili/ , ua u u u u u a i ui u6ucucga v i ia ou pivu podano poročiio, v katerem centralni odbor našteva, 60 gold., stroški pa na 301 gold. 40 kr. kaj je delal in storil preteklo leto. Na vprašanje pred-sednikovo : ali želi kdo govoriti o tem poročil«, se oglasi m v ru- dr. P o k 1 u k a r ter oni točki 7 briki 7. so stroški za podkovsko in živinozdravniško šolo prevdarjeni na 633 gold. — Tega razgovora so se ki govori o z lož bi udeležili gospodje Schollmayr, Brus, dr. J. Blei- naj centralni weis, dr. Poklukar, vitez dr. Kaltenegger, pred- (komasaciji) zemljišč, dodaja nasvèt odbor po primerni poti skrbel za to, da se kmetijsko sednik baron Wurzbach in Ogulin. Vprašanje dr, ljudstvo poduči o tej važni in čisto novi vredbi Ahačića je razjasnil blagajnik Brus zemljišč, ki jo vlada po vsem cesarstvu upeljati na- 60 gold., ki so v 7 rekši > da ti stih proračunu družbenega merava. vrta za leto Deželni glavar vitez Kaltenegger pod- 1878. postavljeni, utegne presežek stroškov za to ----.----------.-----rt''---- . ~--------í"> fc> ~ ' r , ' "« pira ta predlog, pa misli, da pravi čas poduka nastopi leto biti, ki pa ostaj a zmirom le v računu admini- takrat, kedar je načrtana postava že prestalarazpravo strator ja družbenega vrta, v stroških z 301 gold, v državnem zboru. — Podružnice Novomeške podpred- 40 kr. pa tičijo zemljiški in hišni davek z dokladami, sednik Ogulin misli, da nameravani poduk moral bi plača za dimnikarja, hišni popravki in pa administra- tudi obsegati pojasnilo o tem, odkod se bo dobil de- torjev honorar, ki se plačujejo iz družbine blagaj- narni zaklad za poravnanje dotičnih stroškov. Župnik nice. Schollmayr želi, da bi se stroški za podkov-Šular povdarja potrebo, da se kedar bi 6e zložba sko in živinozdravniško šolo in pa stroški za zemljišč pričela, postava dá, po kateri bo zabranjeno družbini vrt v računu strogo ločili in račun in pro- neprenehano razkosavanje zemljišč, katerega na račun ae jasno razložil. Isto želi tudi dr. Bleiweis. škodo kmetijstvu pri nas na Kranjskem ni konca ne Dr. Poklukar misli, da računarstvo je sicer povsod kraja. Deželni glavar dodaja, da to se bo pri z 1 o- tako osnovano, da v tem znanstvu ne podučeni ne raz-žen ih zemljiščib vsakako zgodilo, pri nezloženih umejo lahko strokovnjaških računov, vendar bilo bi se taka prepoved ne dala opravičiti. Pa . . sovanji se sprejme dr. Poklukarjev in dr. Kal ten eggerjev predlog. Predsednik baron Wurzbach v dalji razpravi od- Pri gla- treba nekak formular osnovati, po katerem naj bi bla- Of 8 ajnik izdeloval račune. Blagajnik Brus odgovarja, da tiskani račun, ki ga ima si. zbor v rokah 7 obsega skupne številke, ne pa na drobno izkazano 7 ka- borovega poročila stavi predlog: naj se centralni odbor tere vsak ud , komur je za to mar, vsak dan lahko v obrne s prošnjo do c. k. deželne vlade, da se zdaj ko pisarnici družbini razvidi. Vitez dr. Kaltenegger se se nove zemljiške (gruntne) bukve vpeljujejo, posest- sklada z dr. Pokl u kar j e v i m mnenjem, ker tudi nikom v roke dadó njim neznane nove katasterske njemu ni račun jasen, in nasvetuje, naj bi centralni mape, da vsak kmetovalee vé, pri čem da je soglasno sprejme predsednikov predlog. Zbor odbor prevdarjal kako se dalo morebiti bolje gospo- bere predsednik iz odborovega poročila «-iuvi v;uuui jj'i u v u tu jfJkl ) tv a rvv; mi ou uaiu ujwi^mih mvijv o r^ Konečno darstvo z družbinim premeženjem vpeljati. — Ogulin uvi v pivuoçuiiia i u vu uvri uvc^a pui u v/tia, ui teku 27 let je bilo na poslopjih podkovske da po pre- priporoča tako imenovano „rubrikensehema", kakor je in živi- navadno pri državnih računih. Predsednik baron Wurzbach obljubi, da se bo zgodilo, česar občni zbor želi, in dodaja željo, da bi se na družbinem vrtu vec poskušinj, kakor dozdaj, dělalo, in če tudi ni na-men tega posestva, ki je 20.000 goldinarjev vredno, da bi denarnega dobička veliko donašalo, naj bi bilo vsaj na korist kmetijstvu splob. — Scboilmayr misli, da se z družbinim poaestvom vendar ne more tako gospodariti kakor s kmečko zemljo; take družbine naprave so povsod s stroški združene ; će si. zbor hoče, 'f da družbini vrt izpolnuje svoj namen, naj doplacajo dežela in udje družbe. Kakor rečeno, naj se stroški šole in vrta locijo , da se bode vedelo , koliko šola, koliko vrt stroškov prizadene. Zato nasvetujem, naj .se centralni odbor pomnoži z izvedenci o preiskavi : kaj v poslopjih pripada sols t vu, kaj pa vrtnému oskrbstvu. — Vitez dr. Kaltenegger odgovarja Schollmayrju, da ni res, da bi dežela nobene podpore ne dajala družbi. — Dr. Bleiweis ne more pri-trditi Scboilmayr jevem u nasvetu, da bi se še le zdaj dolocevalo, kaj o poslopjih je šolskega, kaj pa vrtnega, ker to je že davno določeno po jasnih sklepih občnega zbora družbe kmetijske leta 1844. in pa 1849., in na podlagi teh sklepov je c. kr. ministerstvo notranjih naprav dovolilo iz odpravljenih govejib premij podporo za zidanje šole in c. kr. ministerstvo nauka potrdilo šolski program. Oskrbstvo vrta, ki obsega 4 orale, ima zemlje dovolj za skušnje kmetijske, da drug druzemu ni na poti. — Predsednik bar. Wurzbach konečno iz vseh teh razprav stavi predlog: Cen-tralnemu odboru se nalaga, razmere družbinega posestva na Poljanah prevdarjati in — s polnim varstvom pravic, ki ima podkovska in živinozdravniška šola do poslopij — prihodnjemu občnemu zboru poročati, kako naj bi se z družbinim vrtom gospodarilo, da kmetijstvu kolikor največ mogoče, donaša koristi. Ta predlog je bil sprejet. (Dal. prih.) , , ■—— ■ ■ - i r i--—i-1---ti--i---n-rr*^—r—if" Postava zastran obdelovanja Ljubljanskega mahii. ) (Konec.) Prineski Ljubljanskega mesta. §. 42. Dolžnost Ljubljanske mestne občine je, da vzdržuje in trebi znotraj pomerija deželnega glavnega mesta reko Ljubljanico in pa njeno pritočnico Grada-šico, kakor tudi dolinsko zatvornico med Golovcem in med Gradom v varstvo Gruberjevega kanala, v kolikor privatno-pravne obveznosti ne vtemeljujejo kakega iz- jemka. Pri teh stvaréh v namen obdelovanja močvirja ukazana nova kopanja in uravnavanja, potem take poprave, kopanja in trebljenja, katera se morajo storiti vsled vremenskih nezgoď ali vsled drugačnib vnanjih vplivov, katerim izogniti se ne leži v moči mestne občine, katera bi tedaj prizadevala izredne ali za mestno občino nerazmemo velike stroške, mora po smislu §. 23. tudi znotraj mestnega pomerija nositi zaklad za obdelovanje močvirja, to pa tako, da pomaga mestni občini Ljubljanski s prineskom , kateri se ima od slučaja do slučaja po razmeri dotične mestne koristi preračuniti. Razsodba o prepirib zarad teh prineskov pristaja politični deželni oblasti, v pritožnem slučaji pa c. kr. ministerstvu kmetijstva, in c. k. deželna vlada ima, če *) Tej postavi je dodau izkazek „ozemlja spadajočega k Ljubljanskem močvirju", kakor ga je nacrtala c. kr. deželna vlada. Tega izkazka ne natisnemo, in sicer zato ne, ker se bo moralo veliko popraviti, da bode resnično , kar bo storil prihodnji deželni zbor. gre za to, v kolikem znesku naj se močvirski zaklad vdeleži prineska, poprej v dogovor stopiti z deželnim odborom. Razglasevanje in pritožbe zoper přiklade. §. 43. Sklepi odbora za obdelovanje močvirja o vsakovr8tnih prikladah za obdelovanje močvirja se morajo očitno po občinah mocvirskega okraja razglaševati. Kdor misii, da se mu s takimi sklepi krivica godi, more svoje opomine zoper to vsaj v štirnajstih dneh, računajoč od dneva razglaševanja, vložiti pri prvomest-niku odbora za obdelovanje močvirja. S temi opomini se ima, ako odboroví sklep ne potřebuje nobenega dalj-nega potrjenja, ravnati kakor s prošnjami za presojo , v nasprotnem slučaji pa se imajo priložiti prošnji za potrjenje tega sklepa. Iztérjavanje přiklad. §. 44. Za iztérjevanje přiklad za obdelovanje močvirja veljá §. 84. občinskega reda od 17. fabruarija 1866. leta. Tlačanska delà se morejo v slučaji kasnobe po odboru za obdelovanje močvirja napraviti na račun zani-krnežev, ako treba, se morejo tudi naprej poplaćati iz zaklada za obdelovanje močvirja ; iztérjanje povračil takih stroškov in pa pravnomočno naloženih kazni v denarjih (§. 46.) imajo opravljati politične oblasti po poveljih o političnih izvršbah. Moc deželnega odbora. §. 45. Deželnemu odboru pristoji višji nadzor, da se v namen obdelovanja mahú storé potrebna delà, da se napravijo in ohranijo stavbě, nasadi, prekopi in pota; potem mu pristoji nakazovanje v §. 35. omenjenih deželnih prineskov, ter določba, kako naj se ti prineski porabijo, in pa razsodba o pritožbah zoper naredbe odbora za obdelovanje mahú. Prestopki kazni. §. 46. Kar se tiče preâtopkov in kazni, postopati je gledé vseh v §. 1. omenjenih reči po določilih od- delka IV. postave od 15. maja 1872. leta o rabi, nape- ljavanji in odvračanji vodá. Uradovanje kázeňsko pri teh prestopkih toraj pristoji samo in edino političnim oblaatvom, kolikor ne spadajo pod občno kázeňsko postavo ali kjer niso poljske okvarbe, katere je kaznovati po postavi od 17. januarija 1875. leta (dež. zak. št. 8.). Kazenski denarji ali globe, ki jih kdo zapade, tekó v zaklad za obdelovanje močvirja. §. 47. Z začetkom delovanja glavnega odbora izgubi svojo moč postava od 24. maja 1866. leta, s katero se požiganje mahovja uravnuje (dež. zak. štev. 9.) in prestane delovanje c. k. Ljubljanske komisije za vsu-šenje močvirja ter se v to dobo šteje, da je imenovana komisija razpuščena. Popotne crtice. V Kranji iu okolici. (Konec.) Drugo jutro zgodaj, ker je bilo vreme deževno, odpeljem se 8 Kranja po pošti proti Cerkljam. Bilo je prav mrzlo in sneg je bil pobelil planine prav daleč dol. Voznik mi je rekeí, da bo 03tal, ker mu je pre jšnji dan, ko je peljal se v Kokro, tekla dolgo časa lesica po cesti pred vozom, kar je za znamenje soaatral, da potem sneg kmalu pade. benčurji postojiva. Ta vaa je zgodovinsko imenitna. Je namreč dom slovečega nemškutarja G o lio ba, ki je ob zadnjih volitvah zmagonosnemu Kam- n novimi zvonovi. Mi smo jih zato naročili jih slišali. To ; da pa ni nič. simo *V M Wj I> • ju VW ái«uujiu ÎV11VTM1I ttujM^vuvwuvujii OlUiU A KJ StftFC^S ^ KAL UíiU^a XJ1V;« V^tUU fJCk 11 £% niskemu Kecelju, vračajočemu se s Tržiča, prepregel ki nas stane 4000 gold., če ga ne slisimo?" druzega nič. Mi, na Zgornji Brnik sli- emu pa nam bo zvon, cesto s slavolokom ter njegove že tako vinjene volilce Res je res u vnoviČ napajal. Zato si bo ta sicer poštena vas obra- mite to blago, nila mesto v zgodovini, čez sto in sto let še bodo žabe « pritrdijo drugi 7 11 kar nazaj vze 17 H a h a velike kotle v sredi vasi pravile svojim otrokom > kako se nasmejem je takrat bilo, ko se je slavni Kecelj s svojimi volići sem jaz zvonar iz Ljubljane? a 71 vi tedaj mislite ) da akoz vas peljal; venec pa, ki je na slavoloku visel ? Gollobova rodovina hranila v večen spomin Sicer bo pa „Kdo pak!' „Motite seu, c odgovoré vsi. jih zavrnem, „jaz nisem zvonar. Meni so zvonovi ravno tako malo všeč. kakor vam." Mar- a * ^ \s w a v» v v # mm » ot > m m ^ w w v v m v m m.m m m* w rvy m w » j^/ v-w aj v/ j» f w jla v w m M v^i ? aj v/ v m a m V> ^ ^ ^ wf 1 V/ v u w V 4 > wf m \J a» f vv t^mJt # je vas velika in lepa, hiše zaporedoma nastavljene ob sikaj sem še slisal kritikovati prosto ljudstvo, kar ni Neprijetno je le poleti kvakanje žab, katerih na bilo na hvalo zvooovom. vodi. tisoče prebiva v kótli sredi vasi. Zdaj so bile tihe jih je zeblo, kakor mene. > ker Mene to premisljevanje tako prevzame, da me iz tudi Tudi jaz se podam za ljudmi v cerkev ; opravilo trajalo do pol ene popoldne Sam cerkvi zagledal sem zamaknjenoaîi zbudi še dregijej poštarja ) 7 ki Je hotel poštni pakét vzeti izpod mene, marveć iz skrinjice pod Dozdaj sem se peljal sam, tu pa dobim družbo Morda so tudi njega ki pa ni bil nič kaj veaeiega obraza kmetj pri ) kak mene mano. Zato Dan ni bil nic prijeten, vreme mrzlo in mokr se udam prigovoru prijateljev iz šolskih let v osebi mlađega gospoda duhovnika, kar mi je jako mi živita v kaplaniji, in ostanem čez noc tam. ljubo. V pogovoru mi razkazuje vasi in kraje, ki se prijetna je bila zabava zvečer v farovžu, katerega i ime- pogovoru mi razkazuje vasi in kraje tu vidijo in med katerimi je zopet grad StrmoJje , niten zavoljo iastnika svojega, nemškutarja Edvarda Urbantschit3cha. To je vrag, da so povsod taka nem- ki Prav sem se bil bilo jaz prej &.bal iz raznih vzrokov. Zvečer pa je drilo se tu in ljud ter gostoljub župnik čurska gnjezda nasejana ! skrbel za to, da nam je večer še prekmalu preteke! Na pol zmrznjen se pripeljem v Cerklje kjer megl Tudi drugi dan je bil meni jako prijeten, čeravno • 1 f r • % f . • t î t i i in mrzel pojo se mirno vaedi" me učitelj 'i íju.1 L nj c u ac fj i i j.» cij t; ui v voi rijcj ajci uir^icu iu lui&cí* „i^jci jjuju, tje oc miliju vcscu in župan gosp. Va v ken prijazno sprejme. pravi nemšk pregovor, v Cerkljah pa se mnogo in Cerklje so ena najzaljših vasi pod gorami na prav lepem kraji. Visoka cerkev je lepa, njen zvonik se vidi iz vseh krajev že od daleč. Povsod se vidi, da so Cerkljani pridni in snažni. Polje je lepo obděláno, glasbenika in skladatelj POJ dobro petj v cerkvi in družbi. Cerkvene pevka so lep izurj pa skrbi kvartet in imajo kaj lepe gl i mi jako za družbeno vse pod vodstvom gosp Va v k Vs ega i je Ie senožet je po mojih mislih premalo, zato tudi goveja tu národno, domače, slovanska zavest prod živina ni kaj posebno prida. Meni se je zdelo ta kraj posebno tudi j y da Je radi beró ke za sad jere j o ugoden, ker pošto dohaja lepo število listov } je zava- večidel slovenskih. Le enega kavra zagledam tu med rovan mrzlih severnih vetrov ; škoda, da sadjereja tu časniki — „Laib. Tagblatt". Radoveden, kdo je naro-ni na primerni stopinji. Ljudje se pač najbolj pečajo čen na-nj, pogledam in berem: „Sr. Hochwiirden Herrn s poljedelstvom. Vas T A3 je una v oa u a uugau , y oo pia^uiuui; uuicvcuu, ker je bila ravno nedelja in vrh tega se je imel blago- bila vsa na nogah Ulzh vse praznično oblečeno goče šam ? Pfarrer in Michelstâtten" y da duh Dá č odg ta » Je 77 avi juiin i »> ui; uu«v/»j« iu »»4* vv/^t» ov jiiuvi uia^u" ociuj« --i jo uu^u ï ui , p 1 »loviti nov altar. Največ pa je bilo vzrok temu to, da ga je popustil in zdaj bere prej je turški list"? imel „Slovenca , 1» turski list' ( to mo- popra- pa No so Cerkljani dobili troje novih zvonov k enemu sta- menda je to med duhovščino edini narcčnik „turškeg remu iz Samassove livarne v Ljubljani; ti so imeli pr ; lista' vikrat skupno peti > zato vrelo vse skup. Reči mo- Dobro naj mu tekne Veselja člověku igra srce y če na kmetih v ram y da je tudi mene trla radovednost, da sem komaj političnih rečeh izvedene ljudi. Nemčurji nam oči- čakal, da bi zvonovi zapeli. Proti deveti uri res za- pojó. drugi Des vendar že Jaz napnem ušesa in najdem y da je najveći taj y da po kmetih zmagujemo pri volitvah le zavoljo ; tretj F in četrti jB. Ni sicer čist moli y tega, ker so kmetji nevedni. Prav rad bil mel y da y ali gre, naj bo. Toda kaj je to? Glaaú manjka, prostim kmetiškim bil kak tak člověk slišal moj pogovor ta dan s pri mozem y ki stari izvrstni Des predoni vse druge y V daljavi se ta. Ljudjé nevoljno majô z glavami, meni se 1 • V • SllSl pa Ie Slove volil prejšnji dan med Kranjskim „purgarjem u i ki y in svoj da je blago v njih slabo. Grem poslušat od daleč. zabit in neveden, kakor zid, a priprosti „kmet" izveden zdi, Res premaga jasni glas star ega zvoná na pol težjega v vseh rečéb većega, to se ne dá tajiti. Novi zvonovi nekako zabuhlo meščansk dal Dollenzu. To je kakor noč in dan, , purgar « y da pojó, kakor da bi bili s kako cunjo oviti, nič pravega lje. Zato se ni čuditi, da gredó nemškutarjem na limance, kmetiški glasu ni z njih. Vrh tega je neki gosp. Samassa pa ne. y Reci kakor sem slišal, prvemu zvonu, ki se mu je bil skaz dal z dletom odbiti blizo poidrug cent, da ga je spravil pa moram, da sem zavoljo tega, kar sem v Cerkljah videl, skusil in slišal (izvzemei se ve da nove zvonové) bil tako vesel y da bil prav rad do nižjega glasa. Ker je na ta način zvon pre te n a k, vdal se vabilu starih prijateljev ter mudil se še par je dal mu prelahek kembelj gotovo boječ se y da dni med njimi Al dolžnosti pokliča mojega mi vele- ne bi se ubil. Naj mladi gosp. Samassa nikar ne vajo vrniti se v Ljubljano nazaj. Prav težko tedaj se j da njegovo zvonanjo kdo nalašč preganja y misli dopustiti vendar mora, da nismo gluhi pred zvonovi sedem na voz, ki me je potegnil do Kranja. Neko- poslovivši od prijazne domačinske in prijateljske družbe star ega Samassa in pred novimi zvonovi Ililcerjevimi. liko Časa Je bil z mano tudi skladatelj Da vor i n Nam ne gre za osebo, — zvonovi so predmet kriti- Jen ko, ki je bil přišel iz Beligrada, kjer je ka-kovanja. Ker pa je to blago drago, mora biti kritika pelnik gledišča, vedrit se na svoj dom in zabavat se z po starodávnem pregovoru: „wer da baut auf offenen lovom. Ko je s svojim tovarisem, zdravnikom gosp Strassen, muss die Leute reden lassen". Doide me tropica kmetov. Pozdravijo me y pa me ogovori prvi 71 Slabo so se obnesli". potem Globočnikom, stopil z voza ter vkrenil v hosto za klju- bii sam na vozu na poti, po kateri se nači in zajci,*8era čem ? u vprašam začuđen. je par mesecev pred mano peljal nosni Kamniški Kecelj, župan in vrag 7 iz Tržiča zraago- vedi a 7 kaj S6» K ran ji mi je večer zopet naglo pretekel v pri- jetili družbi. Je že vae lepáe v mestu, Kjer veje slovenski dub, kakor na pr. v Kamniku, kjer je poloo njimi, strast in groza se je oglasila iz prvih vrst, tam kje veje slo- pa tam si v njih slišal imé: Kazančic. Nihče ne misii na odpočinek, vsakedo se tlači Keceljnovih netopirjev in ves zrak po nemčurskem naprej, vse je radovedno, kaj je tako zeló potrlo prednje dihu okužen. Zjutraj sem zapustil mesto, ki je o zadnjih volit- zančič. vrste in zakaj se o groznih vriskih razlega ime Ka- vah z Loko vred resilo čast vseh Kranjskih mest, kjer počiva dr. Prešeren in je rojstni kraj našega dr. Blei wei sa. Kaj » kaj se^je pripetilo Kazančiću?" povpra-in gnal se je naprej. kričali so in kazali prednjih Zabavno berilo. Angora. ševal je in kričal Stefan „Le-sem pogledi !" — vrst vojnici, ki so bili malo popřeje vstavili se nena doma. Da, žalostěn pogled je bil to, gnjusoben, ki je po-kazal se Stepánu Lazarjeviću. Nastlano je bilo Tatar- skih trupov in konjskih mrh okr o in okrog i da je to Zgodovinski - romantičen obraz. val bil iz samih mrličev , a sredi tega vala so pobiti ležali Srbski junaci, ki so bili s Kazančičem vred od- zaval (Dalje.) 5. Nevspešno je Jefrem razdiral to drzovitost ■■■P WKM Hi) skali buzdovane; Kazančić sam Je da vojščakov tako majhno trumo, kolikoršna je njegova, če se loči od glavne vojske, da jo bodo gotovo zajeli Tatarji, ki so tako, kakor kobilice. že krili trgali se od Stepanove vojske, še o svoji smrti so sti- je ležal na gromadi Tatarskih trupov , postlal si je bil poslednjo posteljo sè svojim buzdavanom , ki je še zmirom krepko držal ga da ka- v hladni pesti in ves je posut s Tatarskimi puščicami »v i v «wjvit xuiiMijij ai ou taau, aotvui rvu uiiivc, AO au i krajino, Srbski vojski bili za hrbtom in gnali Otomane ti pa so bežali. ; Groza se je vsakega poiotila o tem prizoru, Stepan sam se je zamislil, solza mu je zalesketala v oku; po nekolikih trenotkih pa je stresnil glavo, nasmeh je zaigra! mu okrog usten in z jasnim okom je pogledal Mohameda. » Ne } ne : 1" odbijal je Kazančić srdito ni ure Zdaj stoprv u opomnil je )) pozdravljam te 9 več ne morem strpeti blizo te šleve, ki nevredni sestri žrtvuje svoj národ; čim popřeje bodem v svoji domo- tim preje bodemo raznetili národu nevoljo, da za- iz svoje srede zavrže potomstvo sicer slav- da bodeš Turške države sultan." Mohamed je zaničljivo skrivil ustna. ,,Ali zdaj vini stoprv? « povprašal je in le z okom pokaza! Kazan ničevajoč čićevo truplo. „ta kukavica, nega carskega rodu. Sveti Sava!" — vskriknil je ta Stepan Lazarjevic goji in zopet v svoji domovini zaplodi plamen njenih bodočih rabljev! Proč od tù, zato da tim popřeje zapremo svete Srbské meje njenemu nevrednemu knezu !" „Da, zdaj stoprv!" potrdil je Stepan t> dokler je ta živel, majai se je pod teboj tvojih očetov prestol ; da, morda se je tiho, kakor bi bil pošepetal. je majai tudi moj prestol!" — pristavi! a Gledite" — šepetali so drug drugemu najpuhlejši Po teh besedah je švignil konja in zdirjal je od sužnji ,,zmirom smo trdili to, da se člověk težko Stepanove vojske, ki je niso več vznemirjali Tatarji vendar je razmerno in svobodno umikala se. ) a protivi kneževi volji! u Zdaj pa je zgubljeno vse govorili so neka- Kaj namerja ta Kazančić, ker sè svojimi ljudmí vred dirja v gotovo nevarnost?" y tišti njegov odhod. ki so spredaj bili na pohodu, ter prvi povpraševali so se zagledali y po bliskovo hitro so po vae bojne vrste zvedele, da je Kazančić sè svojimi ljudmí vred odlocil se od vojske. „Pozorni bodite! zgodi se nekaj; Kazančić se ni zaman nagrozil knezu" — opominjali so tišti, ki so sli-šali Kazančićeve besede in videli, da je nagrozil se. teri drugi, katerim je v prsih še telela národnega ponosa iskra, pa so bili vendar že zgubili toliko samo- da bi bili samosvojno vêdli da jih kdo drug otme; „po-ginil je prvi Srbski junak, kaj se zgodi z nami, ker nas knez prodaje svoje sestre sinu (Dalje prihodnjič.) > stalnosti, da se niso upali se, temuč pričakavali so, 9« f) Kaj še?' govorili so nekateri 19 upreti se kneževi volji, ko bi tudi krivična bila. težko je * Slovensko slovstvo. Obcne zgodovine, spisal in založil polji Da profesor na c. kr. gimnaziji v Trstu del trinajst let je minulo po bitvi na Kosovem srednji vek, je ravnokar přišel na svetio. Jesenko, obsegajoč 9 a že so bili v mrzko sužnost pogrezneni tako globoko, da je težko zdelo se jim to, da bi se bili uprli krivični kneževi volji. Ko je bil Stepan Lazarjevic zvedel, da je Kazančić odšel, močno se je zamislil, po nekolikih trenotkih pa je pogledal sultaniča Mohameda, idočega poleg njega, ^ "j * » ~ « > Í—-- — —— Marljivi delavec na zgodovinskem polji, prot. J e- slovensko slovstvo oboga- in opomnil: „Moje sestre sin svojih očetov!" ? nisi se sen ko, je imel dobro misel titi s knjigo, ki smo je zeló potřebovali. Ze ranjki ne-pozabljivi nam Vrtovec je čutil potrebo občne zgodovine v slovenskem jeziku in „Novice" so delo njegovo f 9 sedel na prestol Sla sta dalje po poti nazaj ; mesec jasen kakor katero je po smrti Vrtovčevi dovršil vrli Vrne kot ďoklado svojemu listu na svitlo zaČele dajati leta 1853., se ve da Vrtovčeva „občna povestnica", 28 pól obaegajoča, bila je namenjena le bolj prostému na- (c ribje oko, světil je njijunim korakom, razsvitljal jima rodu našemu, katerega je naš izvrstni „ljudski pisatelj je tir, kodar so bežali Turki, a kjer koli so jih bili do- podučiti hotel v dogodbah svetá. Profesor Jesenko, hiteli Tatarji, ležalo je orožje polomljeno, ležale so cele ko je strokovnjaško peró zastavil spisu „občne zgodo- luže krvi, ležali posamezni trupi in nakupičeni; to je kazalo, kje so se bili spopadli Tatarji in bežeči Turki. , ko malo vine a > bi O Cm y LA J C% VJ \J L/V/L V 4LÉ CAt sJ U C® " 14 MJ/»^ U, j j v v ^ pa je pred očmi imel srednje naše sole ____x__J___O 1, 1 in dozdaj srečno dovršil 2. del „občne zgodovine t kate- remu ima, če vlada potrdi in del slediti kmalu Zopet so rani solnčni žarki rudeli na obzoru je knez Stepan svojim vojščakom ukazal, naj se malo 3. (zadnji) del. Čeravno pa je prof. Jesenko posebno oddahnejo. Ali njegov ukaz ni prodrl ni do najpred- namenil šolam svojo knjigo, je ona jako pripravno be- njejših vrst, vstala je bila nenadoma velika vřelost med rilo vsacemu naših ljudi, ki hoče dogodbe svetá poznati iz najstarejših časov do današnjih kajti pisana cvet. Pred sedanjo vojsko je imelo mesto (brez posadke) je jasno in v lepem domaćem jeziku, i*i oo * o^ tistih prisiljenih novotarij, v katerih nekateri naših da ijiu , aaju ptoau« * * »««»«jv .J j • ki se ogiba vseh še kakih 16.000 prebivaicev Razprostrta je trdnjava ob hribu, na večerni strani jih pisatelj demonstrativno ščej slave" Po globoka in strma struga reke vsem tem spolnujemo le dolžnost, če topio priporočamo v * JeJ bramba, vse drugo K naravna arejeno po Jesenkuvv; jj^b^1^^*------,^ knjigarnam in narodnim čitalnicam po deželi godovino" vsem Slovencem, ljudskim stvom najboljsih Pruskih in Angieških inženirj črtih in pod vod sv. Ra da pi — -----o- -----j- ~ zakladati delo, z izdajanjem jenih in oboroženih šanc zen glavnega obzidj satelj y ki ima pogum ima trdnj še več dobro vtr obširne knj škode. Dgum, sam zaKiaaau aeio, z izuajaujeui jcum i u uu^^cum o vsaj vrh truda ne trpi še materijalne njavo in katere mora f k so namenjene braniti trd sovražnik vzeti, predno mora na pasti trdnj Po vseh vtrditvah bilo nič manj ko * Narodnih slovenskih pesni in piČ prišla sta na svitlo. Cena pičema pa znižana cena 1 gold. 50 kraj piču je 90 krajc., obema sno- 350 kanón večidel Kruppovih, tedaj noveje posadka pa stroj Temu naznanilu dodajamo se to, da samo pn gosp Franj D r e n i k v v K Ljublj in pri gosp. Josip znašala okoli 20.000 mož, dobro z žive-žem in strelivom preskrbljenih. Zato so izkušeni vojaki trdili, da bo Kars trd oreh za Ruse, ki si bodo polomili še mnogo zob nad njim ali ga se celó vzeli ne Kocijančiču navedena dva snopića na Primorskem se dobivata bodo, ampak le oblehli, da bi ga morda izstradali î kar yy 8 1 O V. d n i h p e s n i" , ter bi pa utegnilo dolgo trajati, vsakako do spomladi da se naročila sprejemajo z nakazanimi novci. Kar se tem drugim nemogoče ali vsaj težavno zdelo, storila je Ruska hrabrost veni noci. Med 18. m. v deževni noči so Rusi pod poveljstvom in 19. t Mnogovrstne novice, * Novi bankovci po m goldinarjev se bodo generala Loris-Melikova kneza Mihaela přijeli trdnjavo od vseh strani. Boj je bil ljut in strašen, najprej so splezali Rusi na predtrd- in v nazočnosti vélikega ) od vseh strani. dali prihodnji mesec Vendar bodo dosedanj forintači njave ) po lestvah. Pri tem so se vodj in petaki veljali še nekoliko časa skušali v hrabrosti s priprostimi jaki y sak silil # Turska goveja kug pričela je Ogerska vlada ukazala oštro zaprtij proti Srbiji. Sliši se pa v Srbiji, zato o Ogerske meje da že tudi na Ogerskem se naprej, umaknil se ni nihče. General Grab be je padel na čelu krogli. »jih y prvi dosp v sanco, po sovrazni Tako bilo vso noč; ko so bile pred nj vtr je prikazala jiesrečna ta pošast, po kateri ste pred vsem Hrvaška in Stajarska v nevarnosti okuženj" rr>"/j: y se po mestnih ulicah pričel krvav boj Tudi na bilo 20. dne t. m. ditve vzete / Turki so se obupno branili, a vse ni nič železniski postaji vCeski-Lipij 137 goved ustavljenih, ki so prišla od Srbake meje Ker je njimi pomagalo; ob z gradom vred v oblasti osmih zjutraj je bila trdnjava Rusov. Ob enajstih je general Mel i ko v izročil klj u uoiavijvutu , ». «v f —----------<1 bilo že nekoliko za govejo kugo bolnih med zato so pobili vseh 137. Ta pošast je zdaj že zeló razširjena tudi v našem cesarstvu, kajti imajo j° v Galiciji, na Moravském trdnj s vesen Ruskému vélikemu knezu, potem pa je bil ubod v njo z Rusko himno ,,Bože cara hrani ) v Bukovini, v Doljni Avstrij * NavduŠenost Magj za Turke da po poročilu nekega Erdeljskega časnika tako velika e nek Ma Ko je Turska posadka videla , da se trdnjava ne more več braniti, je okoli 10.000 mož vdarilo z nje, da bi se rešili na cesti proti Erzerumu. Ali Ruski kozaki in prisilijo, da in dragonci mahnejo za njimi, jih dobité ) se podaj gjar UU1JUU11, VA« o^i -----;----— ^------ t XCIJC», un j»c»i/uo;o» ^nuuunu » uv^u»» premagali, hoče se ves namazati s petrolejem in se prostora med najslavnejšimi dej bij ubil da če še enkrat sliši, da so Turki Ruse To letj bila gotovo J bitva tega sto najvažnejša pridobitev sedanje vojske; vredna je potem od veselja zažgati Prismoj to bljubo godov ploh lahko storil namazati 1 vedé > da se mu ne bo treba s petrolejem To Je k m y ka hrabrost y ki se ponosno sme meriti z vsakim drugim narodom Vspeh je pa bil tudi truda vreden Kajt z naj * Rudolfova (gorenjska) železnica je bila koncem nejsim mestom Armenije vred je padel Rusom v roke lanskega leta d dolžna, ki jih jej j 30 milij in 141.553 gold velik vlada posodila , na obresti pa tudi plen, 350 kanón, veliko druzeg orožja, strelj in miiijo in 824.811 gold, na dolgu ostala To je ziveza, o pas in čez 12.000 mož, čez 5000 pa bilo ubitih Ru 80 gubili I e 2500 oj ako tedaj .ie V se lep >> šumica << i zato utegne ta železnica kmalu d zmaga ni bila posebno firag železnica, se vé, da bo to zopet draga kup Res ^o, vzetjo ——----j- —7 j---—7 v eni noči z naskokom je junašk čin, da mu ga ni in ga ne bo mu kmalu para. Slava Ruskému junaštvu! tako močne trdnj kakor je K * Banka Viktoria v magjarskem Erdeljskem na kant prišla, po katerem bodo neki veliko zgubo trpele nekatere druge banke in pa mnogo druzih ljudi pri Kako strasten hrup so gnali o po- njej h lomu banke „Slovenije" liberalni časmki, čeravno ^n o-vatelj in ravnat njen y ni bil Slovenec, o banki „Vik Naši dopisi. Rusije 11. nov. y. (Konec.) Rusij imamo in marsikateri drugi, ki je nesrečen tonji pa mirno poročaj konec ) trdnj dana Ozir na Rusko-Turško bojisce. Trdnjava Kars. adniem listu smo ob kratkem omenili propada J . m • t r7 • vcasi tudi zabavo tak, kakoršni so tukaj vlažno, hladno legel spat ter se prekrižal sanje ali kaj druzeg mi dan novembra, na primer, je bil jesenski dnevi: blato, oblačno, sem Ob pol enajste, kakor po navadi y a namesto da bi obudil ke molil j sem premišlj grehe dpusti!), kako si na m Lom zabavljaj kako Muktar z Izmajlom skače čez Armenske K k ajmočnejše mesto Armenij Zi e bila skoro ob enem z Erzerumom in je imela s tem mestom zmiraj bli enako osodo Kar prišla Turkom v roke, jela je propadati gledé prebival druga griče, gore na zvito pozicij ob me praša: „ dém kako okoli P1 strelj v (Bog drug ilove Drugo jutro pa mi Maša prinese samovar, namesto navadnega pozdrav» n> 1 ; v; 1 :____U,,; „ „ATrnafî 9í Barin, slišali ? > ,ja liš toljk vstal y gd stj? stva, kakor sploh pod polomesecem nič ne more v pravi slišatj novostj stj ?ťí „Kakuj ešče ne vijhodil, vse že novostj i horošaj ? a mne 38 i » (vesela) novostj ! „Nu, kakaja novostj? govori : U( y ,Flagi (zastave) vijvesivajut. Razve eto novost, vijvešivatj a gi? vot samoje glavnoje, vijvesivajut flagi potomu, pel mirni in skromni se in ko je ozdravěl, se je strašno maščeval nad Bul- Prej je on v svojih dopisih v „Daily News" slavo neutrudijivi pridaosti gari nravi m čto vzeli samago glavnoga Tureekago pašu i sami glavni Bulgarskega naroda, ki nikakor ni zaslužil, da bi ga rn_____i;_____] ___„ J___, u „ „ U^^-l U ti ; J* :: i __ _ tti__«____ VT • _ _____i_ Turecki gorod ; pozdravljaju, barin, s po be doj. Kaj divji Turčin zatiral. Zdaj pa g. For bz v „Nineteenth vraga moje: „ y uctili vue loue ao. o j^uutuujj uuigaia&ts tvuijts i^iuuiju vrtići ù ruzauif, ou?ga.r se senu tebé bulka (žemlja)!" dém Maši, brž se napijem čaja pred kočo pod vinsko trto, koča njegova je polna vsa ! ! si mislim, koliko zmag je to! kaj hočeš, srce Century" poje vse drugo pesem. On pripoveduje Vozmi vot tebé za pozdravljenje s pobedoj vot Bulgarske koče kinčijo vrtići z rožami Bu^gar da se senci ter hitim na ulico. In mesto je res že v zastavab. čega blagá, a za vse to se ima Bulgar zahvaliti Okoli stebrov z oznanili in na vogalih se zbirajo grupe Turski vladi, kratko, Bulgarom pod Turško vlado naroda, eni se križajo, drugi čitajo velikauske plakate, je bilo, kakor trdi g. Forbz, veliko boljše, kakor je to spet drugi nekaj razjasnujejo drug drugemu ter pošte- kmetom pod Angleško vlado (to je najbrže res); vajo na prste, otroci upijejo: „urá!" tam pa tam kla- je narod top in nebvaležen ki voju ue% piov^ J v/nuv* • ^jMt w • »MU! »»V. jg uai vu iv^ ili u^u y aiç^gu j i ] 6 pO&llC&l Ru9G , věrno čenčá kak Poljak prečitavši „Muktar razbit na preganjajo njegove dobrotnike! Turčija, po mislih __i____a rv n lin! f a nr* Simla Prnri i? naam A I^amU«« ^ nr.»/^^! In f ^^ ^ <1 ^ U C M M ^ A U ^ • ^ ^ golovu em daljše po ulici, tem živeje. Pred kosarno Forbza, je naredila v tej vojski veliko napako; ona bi se ziblje ogromna množica naroda; sredi nje dva vo- bila morala, ko je Rusija vojsko napovedala, pregnati jaka pobirata s tal svojega tovariša, dva druga vlečeta vse za pazduho Turka. Grem bliže ter prašam, kaj se je y Bulgare, polja! zgodilo: Vjeti Turek je skočil zavolj zastav in Muktara v želodcu ga hoče zadržati za kar ; je po- iz kosarne ; vojak stojeći na straži, Turek pa mu zasadi nož v trebuh, tem přejel spodobno placilo. Se dalje po ulici skače množica mladine ter kriči „urá!" Vmes se sliši tenorov mogii slavo požgati vse njihove vasi in pokončati vsa Kakošen srd je naredilo Bulgarsko grozdje „poštenega" ženteljmena! Pa naj se potolaži Forbz, Turki so izpolnili njegove želje, kolikor so î * yy juhej ! juhej Kam?" Mladina vriska, napravim se po ulici tje he j a ! u Molebeoj molebenj!" „Daljše! u hujskanjem. in Angleži bodo imeli na večne čase prokleto katero so si vdobili v tej vojski z nepoštenim y od Celja 24. nov. (Prošnja do gosp. prof. dr. Blei- weisa.) Ne morem si kaj y da ne potožil „Novicam", kodar se sliši vrisk, pa na poti pred stebrom zagledam kako se vršijo včasih pri nas živinozdravniške znanega Čitateljem vojaka lakaja Bazilija > puhštabira afišo. On me tudi zagleda ter poprosi : Visokoblagorodje, pročitajte mné, požalujsta ki ,Vaše objav- zadeve, če kakega gospodarja nesreča zadene, da mu y živina zboli. Naj na kratko povem britko dogodbo. uiuujc, pi uv^i loj it- uju^, pv^^jav«, Gosp. P. Kranjcu, tukajšnjetnu mestjanu , so pred ne- Čitam mu s stebra: „23. oktjabra (starega kimi meseci konja pobiti dali, kakor pravi jo, smrka- t« 1 j e n j e ! stila) sojedinennije otredi generalov Gejmana i Tergu- . j ~ -----------• ---J---------O » ~ ty — V.. , kasova posle devetiča3onago boja razbili vojská Muk- sumljive, zaprli in jih še danes zaprte drži jo. tara i Izmajla pašej na ukrepljennoj poziciji Deve- vega. Zarad tega so mu ostale še tri konje, okuženja Gosp. Krajne, v strahu Bojnu. Turki bežali v polnom razstrojstve brosiv (po- 4. dne oktobra y da ne pustivši) lager, orudija (topove) i zapasi a » Eto Blei weisa ali teiegrafiral še teh treh konj v Ljubljano po zgubil y .1® g- dr. vse ? « me praša Bazilij. „Vse", mu odgovorim. yy y ce on ne mogel priti. po gosp P. Skaleta, učitelja na živinozdravniski šoli Ljubljanski, ■MH HHHHHI^^H Ker nobeden ogledat. Plevna? a Erzerum?" me z začudenjem spet praša. naj pride kontumacirane konje „Kto vam govoril, čto Plevna vzeta ili Erzerum ?" mu živo zaželenih gospodov ni mogel priti, je lastnik bojec dém. men y) vot y vas odgovarja Francuz gospodin Nortškoc- se y da bi mu še ostalih 3 konj ne pobili, po preteku lebnja po slučaju vzetja Erzeruma i Plevni!'4 volnujet detej trebuja ino- 15 doi kontumaciie sam se peljal v Ljubljano; Skale je přišel po tem ž njim v Celje. Nu y VIS si mislim, Gurko je dvakrat potolkel Turke, konje natanko preiskal. On je gosp V3e nobenega ni smrklja sum vzel jih je nekoliko tisoč in do 300 oficirjev, pa niti ljivega našel; kóoj (beiec) ni kazal ne najmanjšega ene zastavice niso pokazali na beli dan v cast njegovih znamenja kake bolezni nikjer; dve leti staro žebe zra- važnih zmag, dasiravno so zaslužile y da bi, ne po Sla- ven njega je imelo nosnično kožov neto in medčeljustne* gjarski z lojeoimi svecami, ampak z voščenimi raz- žleze zeló otekle pa boleče, kakor je to navadno pri , ker sta Tergukasov nedolžni smoliki, vzlasti mladih konj. Oba ta konja sta in Heyman pri Deve Bojnu dokončala slavno Avlijarsko v šupi zaprta , skozi katero mrzla sapa vleče. Tretji svetili vsa naša mesta: y danes pa zmago, za katero smo že davno molili, danes je v ca- konj v štali zaprt, ni kazal celó nič druzega kakor v šem mestu (edino v našem) že od jutra vse na iiogah, medčeljustji posamne drobne bulice, kakor se nahajajo ~ — ........so kedaj prestali smoliko* ki vse to samo zato, ker je moj drug Frarcoz Erzerum pogostoma pri konjih in Plevno čez noc izpod pazduhe vzel ter znorel vso Gosp. P. Skale je to, kar je pri preiskovanih konjih mladino, dvornike in vr^tarje! Pa kaj to? Francoska kri je že taka nil novi sub sole" Včeraj našel, v zapisnik Celjske mestne gosposke zapisati dal z opazko, da noben konj ni smrklja sumljiv, zato se -/ v w « « i 4 «v, WftO - JJUU « v.« UUWLA » v " j O^i^v.j«- - v w v, - si je Gam bet ta en las svojih po njegovem mnenji, ker je preteklo že po postavi brk s cigaretko na koncu zasmodil — ves liberalni svet predpisanih 15 dni, oba konja iz kontumacije izpustiti joka; čez noČ ae je ta strašna rana popolnem zacelila vsi liberalci juhejskajo. Jutri Bog vé y oh , v/u, ua, , jjvv4.u oo uu icu1u v.uu11, rt tvvi 3ç5 ovo.iv/, uo , uiui a pjouiaj^uu ULiVAVJ l^vi. celó hladna Angleška natura spreminja, kakor Ovi- oktobra je přišel c. k. dež. živinozdravnik dr. Klingau dijev Protej ! Angleški časopis „Daily News" je imel kontumacirane konje preiskavat. Kaj pa on najde? Iz- pri naši armadi v Bulgariji dopisnika, gosp. Forbza. rek tukajšnjega okrajnega živinozdravnika g. Raidin- Ta er. Forbz je tako iskreno resnično popisaval vse, gerja on potrdi, da sta dva konja smrklja sumljiva, kar se je v Bulgariji godilo, da me je vest hudo pekla, žebe pa da boleba za pokvarjenim želodcem, in da vsi zakaj oh ha! kaj bo y smela proti temu , da se zarad popolne varnosti čez morda dni še enkrat ogledata, žebé pa naj se prestavi v toplo a Kdo se bo temu čudil ko se štalo ce ne mora prehlajeno hudo zboleti. 20. dne ■■■■■■ sem nedavno „Novicam" piaal ----- r- — ----— t------j----- -----—? ; — da v Angliji je morajo še 15 dni kontumacirani ostati. 15 dni preteču nobene komisije ni , ki bi bila nesrečnemu lastnike edini učenjak Frieman, ki resnico ljubi. Te dni je Forbz vendar mojo vest potolažil. Nažrl se je nam- izrekla konečno razsodbo. Se le 4. dne novembra pride reč Bulgarskega grozdja tako, da ga je začel želodec okrajni živinozdravnik Raidinger z gosp. dr. Koče- boleti. Kdo je kriv te strašne bolezni gosp. Forbza? varjem in gosp. Huthom, ki določijo, da kobila in žebe Bulgari* Gosp. Forbz se je vrnil v London zdravit morata se 14 dni zaprta ostati y po takem do 18. no- vem bra, tedaj celih 8 ted nov, čeravno sta oba konja ostala čista in zdrava, kakor ju je g. Skale 5. dne oktobra nasel. Revse žebe, ki je moralo zaprto bivati v mrzli šupi, je zdaj na vseh 4 nogah hromasto po prehlajenji v mrzli šupi. 20. dne t. m. pride spet komisija , in kaj razsodi? Konj se sme za domača delà rabiti, — kobila, njimše zmirom sumljiva, se bo čez ene dni za poskušnjo vpregla, — žebe pa bolno na pljučah mora še zmirom v šupi ostati!! Lastnik in drugi, ki tudi nekoliko poznajo konjske bolezni, pa še danes, kakor 5. dne oktobra gosp. Skale, ne najdejo nič bo-lestoega pri konji in kobili, pri žebetu pa le nasledke hude^a prehlajenja po mrzli štali, kakor je g. Skale prero&oval. Lahko se zato sprevidi, da so mestjani naši zeló nevoljni zarad brezkončne čudne zaprtije in da milujejo nesrecnega laatnika, kateri že cela dva meseca ne smé kónj rabiti in je zdaj še v nevarnosti, da mu prehlajeno žebe pogine. Ker delà ta dogodba veliko senzacijo po mestu, drznemo se gosp. dr. Blei-weisa, ki je bil zadržan v Celje osebno priti, vpra-šati : kdo je prav spoznal bolezen zaprtih kónj: ali tukajšnji okrajni zdravnik g. Ra i dinger ali pa gosp. Skale, ki je iz Ljubljane bil poklican preiskavati konje? — ali se smejo sumljivi konji, če se po preteku 15 dni nic bolestnega na njih ne kaže še zmirom zaprti držati? ali nima g. Krajne pravice odskodovanja zahtevati za škodo, da konj toliko tednov ni smel vpre-gati in da mu žebe morebiti še celó pogine zarad zaprtije v mrzli štali? Hvaležni bomo gosp. doktorju, ako nam na ta vprašanja stvar razjasni. Novomesto 24. nov. — V nedeljo večer so napravili dijaki pod vodstvom gimnazijskega ravnatelja gosp. Fischer ja in P. Hugolina Sattnerja glasbeno in deklamalno veselico kot večernico godu presv. cesarice. — Program petju je bil ta: 1) Beethoven, sonate op. 26. a. c. dvo-ročno na glasovirji. — 2) Weber, Jàgerchor aus „Frei-schutz", z glasovirjem. — 3) Weber, Cavatine, za so-pran-soio, z glasovirjem. — 4) Sattner, ,,Opomin k petju pevska popotnicaza mešani kor. — 5) „ Bivali", staročeška, — 6) Laininger ,,das Ettaler Bráustubal", mešani kor. — 7) Mozart, sonate Nr. 2. — S petjem so se vratile deklamacije (8 slovenskih, 9 nemških, večih in manjših). Deklamovali so dijaki od 8. do 2. gimnazijskega razreda; k sklepu pa so prvošolci predstavljali otroŠko igro „Schneewittchen". — Pevske in godbene produkcije so se izvrše vale prav dobro. Tudi deklamacije so bile sprejete z občno pohvalo (samo preveč, jih je bilo). Najbolj pa so se prikupile poslušalcem : Vil harjev „Trara, trara, trara"; ./Pesem s tare ga Kranjca"; Koseskega „R a j zgubljen," in pa „Gorenec— Dolenec" (dialog — vinski kupec Gorenec in pa vin šek Dolenec se razgovarjata vsak v svoj ej govorici; na koncu pa zapoje kor Potočnikovo: „Pridi gorenec z mrzle planine." — Na vse zadnje je stopil g. ra vDa telj Fischer na oder in se zahvalil obcinstvu, i ki se ga še nikdar ni toliko sešlo, za blagodušno priznanje, in za blagodarno pripomoč podpornému društvu ter naznani dalje, da bode na spomin godu cesaričnega pblekel 18 dijakov. — Dohodek tega večera je zne-sel 68 gld. 80. kr. I Iz Ljubljane. —■ Dvojna — dualistična — banka je tedaj vstvarjena ! Cesar absolutizem in reakcija ništa mogla 8tvariti — razcep cesarstva Avstrijskega na dvoje — stvaril je Beustov parlamentarizem z nemško tako imenovano ustavoversko večino. Zastonj so o še večem razcepu Avstrije po novi banki celó nekateri ustavo-verni, nekateri liberalni nemci in mnogi poslanci naše državopravne stranke v zbornici glas povzdigovali zoper novo napravo nesrečnega dualizma, ki jo je Kel-11er s per g „največo nesrečo Habsburške monarhije" imenoval, za katero po besedah Plenerovih utegne kmalu tudi priti razcep naše armade na dvoje, — vse ni nič pomagalo! Kar Magjari silovito hočejo in ž njimi kolovodja ustavovercev v đržavnem zboru Dunajském, dr. Herbst, zgodilo se je — s pomočjo tudi nekaterih Kranjskih poslancev, ki so glasovali za magjarski postulat: Dežman, vitez Langer, dr. S chaffer, dr. Supan. Hots chew ar j a, kakor pogostoma, tudi ta pot ni bilo v zboru, da bi bil svoj glas přiložil imenovani čvetorici, dr. Razlag pa še zmirom boleha. Vsi drugi slovenski poslanci našega programa, kakor grof H o hen-wart, grof Barbo, P f e i f e r, dr. V o š n j a k, Naber- gaj glasovali so unim nasproti in s tem zopet pokazali, da vodi jih le ozir na blagor enojne starodavne častit-ljive Avstrije, ne pa vklanjanje magjarski sili. Slava jim ! — (F seji dežel. odbora 24. novembra) se je z ozirom na prihranjenje stroškov dežeinega zaklada sklenilo, da imajo odgonsko-postajske občine kot odgonska oblastva na to gledati, da se od gon ci kolikor mogoče odpravijajo s prisilnimi pot ni mi listi, in da se potrebno učini, da se bodo od novega leta 1878. naprej odgoni (šub) pod spremstvom straže iz Ljubljane na Gore nj sko stran odpravljali z Rudolfovo železnico do Kranjske gore, na Notranjsko stran pa z južno železnico do Postoj ne oairorna do Sežane. Deželni odbor je pritrdil predlogu pomnoženoga kraj-nega in okrajnega solskega sveta, da se služba nadučitelja v Trebnem poděli učitelju Alojziju Jeršetu. — Da je nemško filharmoni eno društvo začelo hirati, kaže glas v ,,Laibacher Zeitungíť, ki pravi, da se je število udov od 400, ki jih je društvo iz začetka lanskega leta štelo, letošnje leto zmanjšalo na 280 , kar je tem britkejši udarec na društvene finance, ker so stroški koncertov njegovih zmirom enako visoki, ki znašajo za 5 vsakoletnih koncertov 1500 do 2000 gold. — Po takem 3 do 400 gold, en koncert! Kako, da taki ogromni stroški? Da precej denar já stanejo partiture orhesterskih komadov in druge reči, to je gotovo, al uganjka čuda velikih stroškov je lahka vsacemu, kdor bere programe fiiharinoničnih koncertov, in vidi, da se ne izvršujejo z društvenimi močmi, ampak s tujimi gledališkimi in^druzimi, ki se mnogokrat še iz druzih mest narocajo. Ce si gosp. Nedved skuša pomagati s tujimi močmi, bo že vedel zakaj, in z njegovega stališča mu tega nihče očitati ne more; al vsakako so pretirane potem tište himne, ki se tako rade pojó filharmonikarjem, kakor da bi njih zas'uga bila, kar je zasluga — tujega umet nika ali tuje umetnice. Nekdaj je filharmonieno društvo glasbo s svojimi močmi gojilo, ni si udinjevalo tujih moči. „Hinc illae lacrymae!^ dandanes je na svetu marsikaj drugače. — (Poziv.) V štacuno z mesanim blagom blizo Ljubljane se vzame zdrav fant od 12 do 14 let, ki slovensko in nemško brati, pisati in računati zná. Sta-risi ali varuhi, ki imajo tacega za štacunarsko izučenje pripravnega fanta, naj se oglasijo pri vredoištvu „ Novic" v Blaznikovi tiskarni, katero jim pové to mesto, v katerem je mlad člověk tako dobro spravljen, da si pošteni stariši ne morejo boljega želet?. — Nihče, ki je po nasvetu „Novic" šel „Parižke s tekl ene fotografije" ogledat, ni přišel povračila tir jat za potrošeno vstopnino. Rea le en glas je, da kaj tacega nismo še viděli v nobeni razstavi. Jutri se začne nova vrsta fotografičnih slik, katere predstavljajo Palestino (svete dežele), — v nedeljo pride spet druga vrsta v razstavo, namreč Parižke znameoitnosti, — drugi četrtek spet druga vrsta : Pariz po vojski in pod gospodarstvom komunistov, — in potem še druge razstave do 19. decembra. Od 30. — 31. decembra pride na posebno razodete še enkrat na ogled Poto dino" vanje po Ameriki, po Rusiji in Turčij y po Svici glasil, in v > po Egiptu in po ltalij ( Valvazor i davno kronike 21. snopić) přišel ne- Masten ga toži zarad menda ne bo — mast h^nAÉHSMifeflMMi « tarokirani posebno izvrstni učitelj žaljenja časti. Izid te tožbe za Mastna. svitlo, ki nadalj popis raznih znamenitosti, studencev, vodá in Cirkniškega jezera s podob (Povožena) sta bila v pondeljek v Spitalskih uli- „N. W. Tagbl." pise, da ni vec dvomljivo, da ste cah dva majhna otroka trgovca Ledenika s pestrno, ju je peijala na sprehod , ki si Dunaj ska in Pruska vlada zelo navskriž-misli o Rusko Turški vojski. Delega Hrvaško. sred vendar tako, da no- beden ni v nevarnosti življenja. Naj bi vendar mestna gosposka resno prepovedala po mestu, vzlasti po oz- n i ce po V o j as ki g ste sklicani 5. decembra na Dunaj Ogerski zbor je sprejei načrt žele tako hotli Poslanca Sram in Mihaj f kakor so sta živo zago M a g j jala drugo pot > kih ulicah hitro dirjanje, s katerim se posebno hočejo je zato velika in pravična skazovati kočije nekatere gospode, kateri se prav nič ne bode potolažilo to, da je 7 posla ) nikamur nemudi, da bi tako norćavo jahala svoje konj nič ni pomagalo! Po vsej deželi burjenost, katere nikakor v Hrvatov izsto- v katerem Podoba ranjcega dr. Ferd ZupanČica, biv šega predsednika Dunajské odvetniške zbornice, ki jo je deželi, da Hrvaška ni sužna dekla Magj pilo iz ,,kluba liberalne stranke Ogerske , * ne bi bili smeli nikdar biti. Čedalje bolj prodira misel po Aii bo koleg Dunajskih doktorjev prava daroval zbornici, se bila 12. t. m. v tej zbornici slovesno odkrila Rajnki prihodnji deželni zbor o mnozih zadevah postal gl dr ki Ferd. Zupančič si je tudi za dijake Kranjske dežele, videli bomo kmalu ; JtS.1 na JL/LI LI 3JÍ aiUUiiČlJLF, 11 c; JJ W ZJ cv Ul J 1 » ^ , V V^XIXVV^ íJwgiu^u itOUV/UI U i Prestop i > pri kateri je gospica Nig pokazal glasiti. Ob enem so pripravlj obletnici cesarjevega vladanja mi nenten talent za tragične nalog Gosp Odi, za zboljšanje kmetiškega stanu velike premembe in gospoda Kocelj in Schmidt so bili v tej igri popol gredó Iz Rusko- Tur s kega boj koncu. Dne 24. t m Dnevi pri Plevni so Rusi vzeli dobro vtr- nem v svojem elementu. Ker igra ni naše gore list, ne jeno mesto Etropol ins tem govorimo nič o njej Burka „Gluh mora biti je burka m se je glaciko vršila. torek manu, ki se bo zdaj moral prii dnj pot Os decembra Turki že Orhanje popustili podati se celó, da so ima v spomin zeló pohvalj P priti na oder že prvikrat zbira veliko Turske sodrge vsake vrste Ob Srbskih mejah se izvirna domaća opereta, Stockl Alešov > ki ple Zato so Srbi céva „Carovnica", o kaieri se je nadjati polne hi decembra ima knez oditi gio odiočili se za vojsko voj ) Dne sredi istega me- Novičar iz domaćih in tujih seca pa se vojska uradno napovedati dežei. so SI ojili vso zemljo ob Baru do S kad >g in zdaj Dunaj tudi tam vedno prodirajo. Le grad v Baru se jim Kar se je že naprej vedelo, zgodilo menda še ni podal. Pri tem jim je zopet prišlo v roke se je 21 dne t. m. o glasovanji za to ali naj se po 22 kanón. Albanci , Miriditi in Kući] se predlogu poslanca Schaupa odloži bankino vprašanje njimi in v Albaniji utegn počiti bratij z vsak hip ustaj ali pa po drugem predlogu prestopi v drob ob Tako se podira V3e na Turke, ki v tej zadreg ze be ravnavo bankine postave Pr predlog bil zavržen racijo za mir, pa povsod dobivajo odgo t s 185 gl proti 86, drugi pa sprejet s 160 gl proti 103. Glasovalo se je imenoma, zato ostane zgo drugač glasoval tej zadevi obrnejo do Rusije. Tak < tudi že tako zavezani grof Andrassy naj se v dgo )im je dal dovinsko znano, k d Je tako in kd Zdaj se vrši specijalna debata generalni debati naj Listnica ređništva. Gosp. dopisniku ,,z Dunaja' omenimo še to, da je predsednik posla grajal zato, ker je rekel: ,,Ministerstvo Schôffelna HHHP!Ker potrebujemo važnih razjasnil, zlasti o tem, kdo je tišti „stari eklo ? da Nav.....," ki nam je 26/n poslal dopisnico z Dunaja ? zato bode odstopilo (kvitiralo), če bo videlo, da nima več zaupanj zbornice. Jaz mislim » d smo za danes odložili „konec" Vašega dopisa. P z a kvitiranje čas in to b kar akter ja Poslanec Fisch nauka in bogočastj ali želni šolski nadzorniki i tovarši so vprašali ministra i res dal ukaz, da imajo de-oblast, nadzorovati kršanski Žitna cena k pošolah? Poslanec Prosk in tovarši so v Ljubljani 24. novembra 1877, Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaće 9 fl. 75. oanaška prašali ministra notranjih oprav: ali je vlada že kaj učinila za obrambo goveje kuge? 11 Û. 24. tursice 6 fl. 40. soraice 6 fl. 40. V r m* rzi o đ. 36. ječmena 5 fl. 36. prosa ó fl. 36. ajde 6 fl. 50. ovsa 3 fl, 25. Krompir 3 fl. 4 kr. 100 kilogramov. Zbornica posla pripustila, da bi se med zborovanjem poslanec Nabrga j vpreiskavo vzel zarad tožbe, ki jo je glasoviti učitelj M as ten v Proseku Kursi na Dunaji 28. novembra. proti njemu pel Masten šoli s palico tepel 7 to je je sina Nabergojevega V Unirani državni dolg 64 fl. 10 kr. Azij 104 fl. 75 kr Nabergoj v časniku „Citta Naredno posojilo 67 d. kr. Napolendori 9 ii. 50 kr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedičeY v Ljubljani.