LETO XLiv, ŠT. 50 Ptuj, 19. decembra 1991 CENA 25 TOLARJEV GENERALNI POKROVITELJ: Trgovsko podjetje Lipa ORFEJGKOVA PABADA '91 Športna dvorana Center 26. decembra ob 19. uri POKROVITELJ: Agroavtometal TGP Solid Zasebno podjetje Šega Cvetličarna Rožmarin Perutnina Ptuj PRODAJA VSTOPNIC: Radio — Tednik, Turistična agencija Anka in prodajalne Trgovskega podjetja Lipa UVODNIK- Kaj pa ljudje ? Kaže, da političnih igric glede diplomatskega prizna- nja Slovenije in Hrvaške ne bo tako kmalu konec. Čas — ali pred božičem ali pozneje — najverjetneje ni toliko po- memben, kot je pomembno to, kar se na Balkanu dogaja. Trenutna izhodišča za priznanje niso enaka za obe re- publiki, zato splošni okviri za priznanje, povzeti iz helsinških in pariških načel, ki naj bi jih upoštevale države dvanajsteri- ce pri posamičnem priznavanju, dajejo Sloveniji več možno- sti za priznanje kot Hrvaški. Vsekakor za Slovenijo ni vzpodbudno, da se priznavanju izogibajo zavezniki izpred petdesetih let. Vprašanje je, ali smo naredili kakšno politi- čno napako ali pa je bojazen pred izbruhom novih spopadov v doslej mirnih republikah vzrok za odlaganje priznanja ali pa smo tako nepomembni, da bi lahko naoljili zarjavelo ko- lesje svetovne politike. Kakorkoli, do priznanja bo, čeprav po kapljicah, ven- darle prišlo. Da pa je visoka diplomacija oziroma politika silno nečeden posel, pa kažejo vsakodnevne televizijske slike s prizorišč na Hrvaškem, kjer dnevno umirajo Hrvati in Sr- bi, kjer ljudje ostajajo brez hrane in obleke ter strehe nad glavo in brez dostojanstva. Za to si zaslužijo de Cuelarji, van den Broeki, Miloševiči, Tudmani in še kdo oceno neza- dostno. Slovenci smo lahko hvaležni tistim našim politikom, ki so znali hitro narediti konec vojni in moriji, da se lahko v miru — sicer v kislih časih — pripravljamo na božične in novoletne praznike, ki so pred nami. Franc Lačen Naj svetloba premaga temo, naj ljubezen premaga sovraštvo, naj mir zav- lada vsem ljudem! (Foto: I. Ciani.) V pričakovanju Zakon o zamrznitvi plač nesprejemljiv Konec prejšnjega tedna so se v Mariboru srečali predstavniki Zveze svobodnih sindikatov — območni svet Podravja in ISeodvisnih sindikatov Slovenije ter občinskega sveta Neodvisnih sindikatov Slovenije Maribor. Tema pogovora Je bila uresničevanje kolektivne pogodbe, naraščajoča brezposelnost in zaščita dela. Kolektivna pogodba še naprej ostaja le črka na papirju, če spre- jemamo takšne zakone, kot je za- kon o zamrznitvi plač, so menili udeleženci sestanka. Poleg tega si je mogoče ta zakon interpreti- rati na več načinov: da to pome- ni plačo v višini oktobrskega iz- plačila za vse ali samo za tiste, ki za več kot 45 odstotkov presega- jo povprečje slovenske plače. Kolektivne pogodbe se tako ne uresničujejo, čeprav je tudi kole- ktivna pogodba zakon. V Podravju je najvišja stopnja brezposelnosti v Sloveniji in nič ne kaže, da se bo znižala; nas- protno. Vprašanje, ki ga posta- vljajo sindikati, je, kako država skrbi za socialni položaj brezpo- selnih, kakšna je njena politika zaposlovanja, in zaJiteva, naj bo ta aktivna s konkretnimi rezulta- ti, torej delovnimi mesti. Zagotovilo za uresničevanje kolektivne pogodbe je lahko le tfipartitni sistem: dogovor in so- delovanje oblasti, delodajalcev in sindikatov. Tako Zveza svo- bodnih kot Neodvisni sindikati v Podravju se zavzemajo za upo- števanje sindikata kot enako- pravnega partnerja, za aktivno zaposlovalno politiko in za zašči- to dela z vidika zakona in institu- cij. Ugotavljajo tudi, da se tožbe iz delovnega razmerja rešujejo tudi leto in več, da družbene pra- vobranilce ukinjamo, nadomesti- la zanje pa ni. ^ ^ Sejem in številne prireditve v ponedeljek so v Ptuju odprli božično-novoletni sejem. Orga- nizatorji Emil Mesaric (svečar- stvo), Bojan Miško (cvetličarna Roža), družba z omejeno odgo- vornostjo Plus in Alenka Kolarič (Pinocchio) so k sodelovanju po- vabili priznane obrtnike, podje- tnike in druge, ki bodo zagotovili ponudbo kakovostnega blaga. Stojnice so postavljene na Trgu mladinskih delovnih brigad, v Murkovi ulici in na Slovenskem trgu. Sejmarji so za nekaj dni po- vabili v goste Božička (19. de- cembra ob 16. uri), od 20. de- cembra pa se bo z otroki v ptuj- skem gledališču srečeval dedek Miaž, 24. decerobra ob 18. uri bo. na MDB božični večer s presene- čenjem, 27. decembra pa bo ve- lik ročk koncert za mlade. Za lju- bitelje božičnih in črnskih du- hovnih pesmi bo 25. decembra v cerkvi sv. Ožbolta v Ptuju nasto- pil z gala koncertom New Swing Quartet. Zadnji dan sejma — 31. de- cembra — bo pred mestno hišo javno silvestrovanje z Agropo- pom. Do konca decembra bo v Ptu- ju in okolici še več božično-no- voletnih prireditev. Ponudba je dovolj bogata, da bo lahko vsak izbral sebi primerno. Uspeh se- jemske prodaje je odvisen od po- nudbe in od cen. _ MG Skupščina občine Ptuj je na 20. seji dne !0. decembra 199! obravnavala poročilo o pomoči beguncem in ubežnikom iz Hrva- ške. Pomoč je obsežna in vsestranska. Vsem humanitarnim ustanovam in organizacijam, podjetjem, iniciativnim skupinam in posameznikom, ki organizirajo aii dajejo prispevke za ljudi iz Hrvaške - ISKRENA HVALA. Preverjanje znanja osmošolcev decembra, marca in maja Starši osmošolcev že vedo, da se Je včeraj začelo prvo preverjanje znanja, nadaljuje se danes in se bo končalo Jutri, kot Je zapisano v okrožnici osnovnim šolam Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport. Republiško ministrstvo za šolstvo in šport Je z letošnjim šolskim letom uvedlo skupinsko preverjanje znanja učencev osmih razredov. Os- novne šole povabijo k sodelovanju tudi tiste učence, ki so že končali os- novno šolo in želijo nadaljevati srednjo šolo v prihodnjem šolskem letu, pa tudi odrasle, ki so končali osmi razred in želijo nadaljevati šolanje. Poleg decembrskega bo pre- verjanje še marca in maja. Obve- zna predmeta sta slovenščina in matematika, tretji predmet je iz- biren — učenci se lahko odločijo za tuji jezik, fiziko, biologijo, ke- mijo, zgodovino ali zemljepis. Naloge za preverjanje znanja do- bijo šole od republiškega Zavo- da za šolstvo in šport, preverja- nje znanja pa spremljata v vsa- kem prostoru dva učitelja, ki pa ne učita predmeta, katerega zna- nje se preverja. Učenci naloge oddajo pod šifro, za reševanje nalog iz vsakega predmeta pa imajo na voljo 45 minut. Decem- bra in marca rešene naloge po navodilih zavoda ovrednotijo učitelji, ki učijo posamezne pred- mete, iz katerih se preverja zna- nje. Ravnatelj potem dobi spisek šifer z doseženimi rezultati in skupaj z učitelji analizira doseže- ne rezultate. Številčne globalne podatke o uspešnosti preverjanja znanja ravnatelji pošljejo Zavo- du za šolstvo, z njimi pa seznani- jo tudi svete šol. Pri majskem preverjanju zna- nja prinese naloge za preverjanje na šolo sodelavec Zavoda RS za šolstvo in je tudi koordinator preverjanja na posamezni šoli. Tudi v tem primeru oddajo učen- ci svoje izdelke pod šifro. Nalo- ge sodelavec zavoda takoj dosta- vi organizacijskim enotam zavo- da, tam jih ovrednotijo, rezultate pa obvezno pregledajo še kon- trolorji. V organizacijskih enotah zavoda podatke o doseženih re- zultatih vnesejo v računalnik za vsakega učenca in po dešifrira- nju še podatke o doseženi uspeš- nosti po posameznih nalogah in po posameznih predmetih. Vsa- ka šola dobi računalniški izpisek učencev in njihovih rezultatov. Ministrstvo za šolstvo bo pri- pravilo dopolnitev Pravilnika o vpisu v usmerjeno izobraževanje, kar pomeni, da bodo lahko učen- ci z dokazilom o doseženem uspehu pri preverjanju znanja v osnovni šoli uveljavljali ta rezul- tat kot enega od kriterijev za sprejem na srednjo šolo, na kate- ri bodo sprejemni izpiti. NaV 2 - DOMA IN PO SVETU 19. december 1991 - TEDNIK KOMENTIRAMO Po stečaju niso vsi enaki Ptujski Elektrokovinar je mrtev. Prejšnji teden so prodali skladišče na Rogozniški cesti in nekaj prostorov, ki so jih imeli v Mariboru. Še tisti delavci, ki so jih potre- bovali v stečajnem postopku, so zdaj doma -- brez dela. Tuintam jih srečam, spomnim se njihovih odločnih besed in nato brezupa, ko so spoznali, da predvsem zaradi ma- lomarnosti vodstva z Vladom Potočnikom na čelu firma nezadržno propada. Stečajni upravitelj je večkrat pouda- ril, daje firma šla v stečaj predvsem zaradi nesposobnega vodstva, posebej pa je tudi pripomnil, da je bilo v letu pred stečajem v njej veliko nepravilnosti. Še hujše od spoznanja, da je firma v škripcih, je bilo razočaranje, ko so spoznali, da vodstvo ni poskrbelo niti za ureditev pra- vic, ki delavcem gredo, če so na čakanju. Nadomestila in podpore seveda ne bi rešili njihovih težav, bi jih pa bi- stveno omilili. A zaradi malomarnosti vodstva delavci ni- so dobili niti tistega, kar jim gre. Morda se bo komu zdelo nepotrebno obujanje spo- mina na stečaj Elektrokovinarja. Toda kaj bi storili vi, če bi potem, ko ste ostali brez dela, na lepem ob obisku srednješolskega centra ugotovili, da vašega otroka uči (in malce tudi vzgaja) ravno človek, ki je zavozil firmo in po- kazal neizmerljiv cinizem in aroganco do vas kot delavca. In če ob tem še veste, da okoliščine stečaja in nepravilno- sti še niso raziskane — bi ostali ob tem hladnokrvni? Go- tovo bi vas zanimalo, kdo je trojico iz zavoženega podje- tja brez skrbi zaposlil in dovoljuje, da poučuje vašega otroka. Ja, stečaji podjetij so v razvitem svetu res nekaj nor- malnega, toda le malokateri mestni svet ali šolski upravni odbor bi si upal po taki polomiji zaposliti ravno tiste lju- di, ki so pri propadu firme nosili največ odgovornosti, in si ob tem še domišljal, daje naredil svojim otrokom s tem nekaj zelo dobrega. Darja Lukman STUDIO MARKETING UUBUANA PREDSTAVIL DELOVNO GRADIVO PROJEKTA TURISTIČNE IDENTITETE OBČINE PTUJ »Ptuj — vase zaprto provincialno mesto« Današnji Ptuj je mesto z velikim potencialom, ki ni pravilno uporabljen in predsta-; vljen. V glavnem živi za lastno prebivalstvo, manj za druge. Je vase zaprto provincialno mesto z velikim, a žal neizkoriščenim turističnim potencialom, smo med drugim slišali \ na predstavitvi delovnega gradiva projekta turistične identitete občine Ptuj, ki ga je iz- delal Marketing center — Studio Marketing Ljubljana. Po pogodbi, ki je bila podpisa- na 7. avgusta letos, je izvršni svet kot naročnik zanj plačal 1,3 milijona takratnih dinar-, jev iz nepovratnih sredstev za razvoj občine. Studio Marketing je uveljavljena firma, ki je iz- delala tudi projekt identi- tete Republike Slovenije; to je prvi korak k obliko- vanju razvojne strategije republike. Ptujski projekt je, kot je povedal direktor mag. Zlatko Jančič, že konkretizacija omenjene- ga projekta, saj kaže, kaj delajo na ravni mesta. V bistvu gre za vzorčni pro- jekt za ureditev turistične- ga kraja in so Ptujčani na nek način pionirji na tem področju. Magister Zlatko Jančič poudarja, da gre v prime- ru ptujskega projekta za drugačen projekt, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Vklaplja se v novo razvoj- no strategijo in govori o tem, kako na pameten na- čin doseči spremembo v družbi. Projekt so začeli z raziskavo med Ptujčani. Ptuj ima pred drugimi turi- stičnimi centri bistveno prednost v tem, ker edini od teh mest živi kot pravo mesto in ne služi samo turi- stom. Maribor je prvo zaledje za razvoj ptujskega turiz- ma. V korist tega govorijo drugi splošni dejavniki. Med Ptujčani je veliko idej v zvezi s turizmom. Naloga študija Marketing ni v na- števanju idej, temveč v str- nitvi teh, da bi dobili jasno vizijo razvoja turizma. Cilji projekta so: intenzivna popularizacija turizma v Ptuju (sedaj je turizem v družbenem proizvodu ob- čine udeležen le z 1,3 od- stotka), spodbujanje raz- voja podjetništva na po- dročju turizma in popula- rizacija ponudbe. Raziskava, s katero so začeli projekt, je zajela 200 Ptujčanov. 14,5 od- stotka anketiranih ima ab- solutno negativno mnenje o stanju v Ptuju, 18,5 jih je nezadovoljnih s sedanjim stanjem in so zelo kritični, a navezani na Ptuj, 29,5 odstotka jih je zmerno kri- tičnih do sedanjega stanja in se zavedajo vseh težav, 21,5 odstotka je nekriti- čnih do sedanjega stanja. 16 odstotkov pa je zado- voljnih z vsem in ne vidijo nobenega problema. Ptujčani v 37 odstotkih vidijo svojo prihodnost v turističnem razvoju, 22 odstotkov se jih je odloči- lo za industrijo, 20 jih vidi prihodnost v kmetijstvu, 15 v sedanjem stanju in 5 odstotkov v trgovini. 82,5 odstotka je takih, ki so pripravljeni pomagati v razvoju turizma. Največ bi jih pomagalo s prostovolj- no obliko pomoči, 27 od- stotkov se jih je pripravlje- no učiti jezikov. V prime- ru brezposelnosti se jih je samo 3,5 odstotka pripra- vljena preseliti na podeže- Ije. Vizija turističnega raz- voja Ptuja se kaže v turi- stičnem mestu srednje- vropskega formata. To je mesto z izjemno, a razno- vrstno in povezano po- nudbo. ŠTIRI OBDOBJA TURISTIČNEGA RAZVOJA Studio Marketing v svo- jem projektu predlaga etapni razvoj turizma. V prvi etapi naj bi prišlo do oživitve mesta, v drugi do profiliranja ponudbe, v tretji do diferenciacije le- te in v četrti do diverzifi- kacije ponudbe. Prvo ob- dobje bi bilo hkrati ob- dobje izletniškega turiz- ma. Ko bo dosežen prvi namen, se bo začel turisti- čni razvoj po tematskih sklopih: Ptuj — rimsko mesto, Ptuj — srednjeve- ško mesto, Ptuj — mesto zdravja in vitalnosti, Ptuj — bogato naravno okolje. V tem obdobju bo turisti- čno zaledje Ptuja že cela Slovenija. V tretjem ob- dobju se bo začela razvija- ti spektakularna ponudba (ob ikovalo se bo rimsko naselje, ptujski karneval bo prenašala Evrovizija). V četrtem obdobju bo Ptuj bogato mesto. V turistično ponudbo se bo intenzivno vključevalo podeželje. množično se bodo začeli odzivati tuji vlagatelji, če- prav bodo prvi začeli pri- hajati že v etapi oživljanja mesta, to je v prvem ob- dobju turističnega razvo- ja. Projekt turistične iden- titete občine Ptuj je izde- lan za 20-letno obdobje. Elementi ptujske turisti- čne ponudbe zajemajo: zgodovinsko dediščino^ kulturno-zabavne priredi- tve, gostinske in trgovske lokale, izobraževanje in kongresno dejavnost. Veliko nalog bodočega turističnega razvoja zade- va organiziranost, usklaje- vanje glede turističnega razvoja, komuniciranja, promocije in drugega. TURISTIČNI DELAVCI NEZAUPLJIVI Predstavitve delovnega gradiva projekta turistične identitete občine Ptuj, ki je bila 12. decembra, so se udeležili predstavniki iz- vršnega sveta, nekateri go- stinskih in turističnih or- ganizacij, novinarji in ne- kateri drugi. Razprava je bila izredno kritična in je hkrati pokazala nezaupa- nje do projekta studia Marketing, predvsem za- radi nedorečenosti projek- ta in podobnih razmišljanj glede turističnega razvoja občine v preteklosti. Nare- jenih je bilo več študij o turističnem razvoju obči- ne, pa so žal vse ostale v predalih, saj ni bilo sode- lovanja med pripravljalci in uresničevale! razvoja. Predstavniki studia Mar- keting Ljubljana niso skri- vali dejstva, da so pri pri- pravi projekta upoštevali nekatere ugotovitve dose- danjih študij. Projekt, o katerem bo še razprava v številnih okoljih, ima to prednost, da na enem me- stu združuje vse, kar sodi v nek turistični razvoj. Po- leg tega ga je pripravila institucija z referencami. Boris Miočinovič iz ptuj- skega pokrajinskega mu- zeja je najprej govoril v imenu Janeza Mikuža, ravnatelja Zavoda za kul- turno in naravno dedišči- no Maribor. Ta namreč meni, da se v projektu preveč poudarja rimsko in srednjeveško obdobje. Za- tem pa je načel problem centralne arheološke stav- be, v kateri bi koncentrira- li vse najdbe. Aleša Gačni- ka, prav tako iz Pokrajin- skega muzeja, je zanima- lo, v kakšno globino bo šel projekt. Dobil je odgo- vor, da* gre za polizvedbe- iii projekt, v katerem je poudarek na strategiji. Dušan Grdiša je povedal, da ljudje premalo vedo o vsem, zato po potreben iz- reden vložek v komunici- ranje. Mag. Jančič je ob tej priložnosti poudaril, da bo nujen korenit ko- rak, s katerim bo občina pokazala, da s turizmom misli resno. Ptuj bo po- trebno predstaviti na vseh sejmih, stimulirati bo po- trebno goste in Ptujčane. Franc Hercog je predlagal, da se projekt pripelje v vi- šjo etapo, saj delovno gra- divo ne dopušča dovolj konkretne razprave. Franc Ivanuša, član izvršnega sveta, je govoril o prome- tni ureditvi Ptuja, ki v tem trenutku najbolj razburja občane. Mnenja o tem, ali naj se mesto zapre za pro- met, so deljena, pa tudi številne študije, ki jih je doslej Ptuj naročil in pla- čal, so glede tega različne- ga mnenja. Studio Marke- ting se v svojem projektu zavzema za zaprtje mesta. Ptujčani pa seveda glede na dosedanje izkušnje ni- so za to. Sonja Cerčič je prepričana, da bodo Ptuj- čani, če se bodo odločili za turistični razvoj, morali mesto zapreti. Kristina Šamperl —Purg, članica izvršnega sveta, je prepri- čana, da bi anketa poka- zala drugačno sliko, če bi bil vzorec drugačen. Izvr- šni svet se je odločil le za vzorec v mestu, se je glasil odgovor. Slavka Gojčič je poudarila, da če si bomo konkurirali in iskali trg znotraj Slovenije, bomo propadli. Prepričana je tu- di, da če bo prišlo do raz- voja zdravilišča, bo to po- tegnilo za sabo tudi razvoj drugih dejavnosti. Magister Jančič je pove- dal, da je turistična pri- hodnost Ptuja izrazito konkurenčna in da konku- rira vsem slovenskim me- stom. Studio Marketing želi, da je Ptuj najboljši med vsemi. Cilj, ki ga ho- čemo doseči, je še pouda- ril, je vreden tega. V pri- meru turističnega razvoja Ptuja ne gre za nekajod- stotno povečanje turisti- čnega prometa, ampak za to, da Ptuj postane po- membno turistično mesto. Razprava o delovnem os- nutku projekta išče tudi nekaj nasvetov o zaključ- kih. Ptuj mora v sedanji etapi najprej urediti sam sebe in izkoristiti sedanjo pripra- vljenost prebivalcev za turi- stični razvoj. V prvi etapi bo potrebno urediti mesto, tudi prometno, vse pa je se- veda odvisno od ljudi, od vlade, ki je pripravljena storiti marsikaj, čeprav lju- dje o njenem delu vedo zelo malo. Odgovori iz ankete so tudi pokazali neko ne- zaupanje do strukture vo- dilnih ljudi v Ptuju, srednje zaupanje pa imajo do ljudi, ki delajo v turizmu. MG SLOVENSKA BISTRICA Kako umiriti brezposelnost? Resnica o 1487 nezaposlenih konec letošnjega oktobra v bi- striški občini je nesporna in boleča obenem. Med njimi jih je 27 z višjo in 12 z visoko izobrazbo. Do vključno 26. leta starosti je 873 iskalcev zaposlitve ali 47 odstotkov. Med nezaposlenimi je 710 žensk. Ob tej armadi pride iz raz- nih šol vsako leto še prek 400 mladih, ki prav tako iščejo zaposlitev ob vseh tistih, ki jo med tem ponovno zaradi takšnih ali drugačnih vzro- kov izgubijo. Kako rešiti ta problem? O tem so govorili na seji slovenjebistriške vla- de, ko je Alojz Kocjančič, se- kretar Sekretariata za gospo- darstvo in finance, sicer podal svojo vizijo rešitve te proble- i matike, o tem pa so govorili \ tudi na zadnji seji bistriške občinske skupščine, ko je za- poslovanje spadalo med na- jaktualnejše točke dnevnega reda. Poslanci sekretarja niso verjeli, ko je govoril, da so rezerve v kmetijstvu, obrti in podjetništvu. Dotaknili so se vprašanja aktiviranja prosto- rov vojašnice, kjer naj bi do- bili svoje prostore obrtniki za širitev dejavnosti ali pa za odpiranje novih obrti. Dobili so odgovor, da so prostori slovenjebistriške vojašnice namenjeni za enega izmed učnih centrov slovenske voj- ske. Lotili so se tudi vprašanja prekvalifikacije, vendar se mnogim zdi, da o »prekvali- fikaciji« ljudje nimajo prave predstave in denarja, ki ga za to področje namenja Zavod za zaposlovanje, gre tudi za osebne dohodke firme, ki je tik pred izdihom. Tudi okoli pripravništva je bilo precej ostrih besed, še posebej ker to ni trajna oblika zaposlova- nja. Vse to in še kaj je motilo poslance ob besedah sekre- tarja sekretariata za gospo- darstvo in finance, da naj bi v bistriški občini v petih letih pridobili 3000 delovnih mest, ko pa se denimo na področju kmetijstva dogajajo velike spremembe in ko se število delovnih mest osiplje. Zadnje čase pa so v bistri- ški občini odpirali samo trgo- vine in gostilne. Mnoge je za- nimalo, koliko sredstev so posamezniki dobili za odpr- tja novih delovnih mest. Poslanci so ob koncu spre- jeli pobude za izboljšanje problematike zaposlovanja v bistriški občini. Tako so spre- jeli pobudo za ustanovitev zasebne posredovalnice za delo in ustanovitev podjetni- škega inkubatorja. Bistriški poslanci naj sprožijo v repu- bliški skupščini pobudo o drugačnem reševanju pri- pravništva. V bivših objektih JA naj se del prostorov na- meni mladim, ki imajo zna- nje in ideje, nimajo pa mate- rialnih sredstev. Na prihod- nji seji Slovenjebistriške skupščine naj bi predstavniki banke povedali kaj več o mo- žostih kreditiranja obrtnikov. Med pomembnejše spada po- buda, da mora občina poma- gati nadarjenim šolarjem, ker le-ti lahko v prihodnje kaj pomenijo za občino. Vida Topolovec Razstava malih živali tudi v Kidričevem Zaradi izredno velikega zanimanja in od- mevnosti razstave malih živali v ptujski špor- tni dvorani Center so se člani Društva gojite- IJev malih živali iz Ptuja odločili, da razsta- vo pripravijo oziroma ponovijo še v Kidriče- vem. Tako bo ta petek In soboto (20. in 21. decembra) razstava na ogled še v veliki dvo- rani PAN — restavracije Kidričevo. Nekaj sto kancev, golobov in okrasne perutnine bo pripravljeno požirati dnevno od osme do de- vetnajste ure za samo 50 tolarjev za odrasle, 30 za otroke in 20 za skupinske obiske. Gle- de na to, da je snega bolj malo, se šolam po- nuja lepa priložnost za naravoslovni dan z obiskom te razstave, vabijo pa seveda tudi vse druge ljubitelje narave in življenja v njej. -OM TEDNIK - 19- december 1991 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 Govori se, . . . . . da v študijski knjižnici pri- pravljajo gradbeniško inovacijo: predlagajo, da najprej kupite oma- ro, nato okrog nje zgradile sobo ali liišo. Tako se vam ne bo zgodi- lo, kar se je njim: kupili so veliko omaro in je sedaj ne morejo spra- viti v knjižnico. Reva sedaj zmrzu- je na dvorišču. Mogoče se bo v mrazu skrčila in bo šla skozi vra- ta' . . . da si nekateri Plujčani pri- dobivajo specialno znanje »deutsc- he Spracne« po novi metodi — pod nipnozo. Tega vsajevanja no- vih programov je deležen tudi ob- činski izvršni glavar. Občani v strahu upajo, da v novem progra- mu ne ho kakšnega virusa, ki hi komu zmešal dosedanje zmoglji- vosti softwara. . . . da že na stotih slovenskih šolah učitelji bojkotirajo popra- vljanje šolskih nalog, učenci jih menda zato tudi ne pišejo. V ptuj- ski občini pa še kar po starem, na- loge so še vedno oblika šolskega dela. Da bi učiteljem pocrkale podgane in se jim posušite denar- nice! (Bo denar ali ne bo. to je zdaj vprašanje.) Odločna podpora delavcem TGA Kidričevo yVa seji predsedstva SDF Ptuj, ki je bila 16. decembra in so na njej sodelovali tudi predstav- niki TCA Kidričevo, iniala, območnega odbora ZSSS Ptuj in predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, so dobri dve uri razpravljali o problemu TCA Kidričevo, ki je izjemnega pomena za naše ce- lotno območje. .\e gre samo /a ptujsko, temveč tudi za slovenjebistriško občino, saj je proizvodnja y Impolu odvisna izključno od proizvodnje v TCA. V razpravi je bilo povedano veliko več ali manj znanih poda- tkov, ki vsi utemeljujejo upravi- čenost proizvodnje aluminija v Kidričevem, proizvodnjo glinice pa so že itak opustili. Ce bi to- varno zaprli, ne bi s tem ničesar rešili, le veliko novih in težkih problemov bi naredili. Izdelana je bila najnovejša študija o problemu proizvodnje aluminija v Kidričevem, konča- na je bila prav na dan seje, in ta študija naj bi bila vodilo za vse nadaljnje aktivnosti. Razpravo so končali z dogovo- rom, da bo izvršni svet SO Ptuj v sodelovanju s klubom menežer- jev sklical okroglo mizo, katere glavna tema naj bi bila stroko- vna razprava o omenjeni študiji. Nanjo bi povabili ugledne stro- kovnjake in predstavnike vlade iz Ljubljane. Gre za to, da se problem proizvodnje aluminija prenese v strokovna razmišlja- nja; doslej so bila le politična in so služila le dnevni politiki posa- meznih strank. Strokovne ugotovitve iz študi- je, dopolnjene s stališči iz okro- gle mize, naj bi bilo tudi gradivo za razpravo na seji Skupščine ob- čine Ptuj. Stališča občinske skup- ščine bodo potem krepka opora za nadaljnja prizadevanja, da proizvodnja aluminija v Kidriče- vem ostane. F F SDP bije plat zvona Uspešno gospodarstvo je pogoj za uspešno delo tudi na vseh drugih področjih. Ta stara in vedno znova potrjujoča se resnica je bila vodilo na skupni seji predsedstva in poslanskega kluba SDP Ptuj 9. decembra, ko so govorili o problemih v ptujski ob- čini. Sklenili so zastaviti vse svoje delo in vpliv za to, da občin- ska skupščina še v tem letu temeljito razčleni stanje gospodar- stva v ptujski občini in na podlagi poglobljene analize nakaže stvarne možnosti izhoda za posamezne gospodarske dejavnosti in podjetja. , Zaskrbljujoča je ugotovitev, da je Slovenija pred gospodar- skim in socialnim zlomom. Ži- vljenjska raven ljudi je padla že pod kritično mejo in še stalno pada, zato pa socialna stiska ve- čine prebivalstva nezadržno na- rašča. Vse to boleče občutimo tu- di v ptujski občini. Nezaposle- nost skokovito raste, vse več ptujskih podjetij, med njimi več doslej uspešnih, je potisnjenih pred vrata stečajev, zato bo neza- poslenost še večja, beda ljudi še hujša. Kako zaustaviti ta plaz, najti rešitve za posamezna podjetja, tudi za TGA, iskati možnosti za odpiranje novih delovnih mest, izvajanje kolektivnih pogodb in uresničevanje socialnih progra- mov to so osrednja vprašanja, ki jim bo SDP namenjala skrb in jih pomagala razreševati. V ptuj- ski občini je to tudi uresničeva- nje razvojnih načrtov Haloz in Slovenskih goric in ne nazadnje — vrsta ukrepov za ohranjanje in zagotavljanje zdrave pitne vo- de. FF Izjava za javnost Občinski zbor Demokratske stranke Ptuj ob napovedanem zbo- rovanju proti namestitvi vojaških objektov na ozemlju občine Ptuj iz- haja iz naslednjih dejstev: 1. Liberalnodemokratska stranka se šteje za pravno naslednico Zveze socialistične mladine Slovenije; 2. Dogajanja na sedežu Liberalnodemokratske stranke dne 27. junija 1991 v Ljubljani v javnosti nikoli niso bila eksplicitno de- mantirana; 3. Liberalnodemokratsko stranko Ptuj smatramo za konstrukti- vno stranko. Glede na povedano je torej ja- sno, da ima Liberalnodemokrat- ska stranka glede vojaških vpra- šanj zelo čudno stališče. Poveda- ti je namreč treba, da je Zveza socialistične mladine Slovenije sodelovala pri organizaciji vsa- koletnih proslav v Beogradu, na katerih so nastopali tudi vojaki Jugoslovanske armade. Glede na to je imela ZSMS torej pozitiven odnos do Jugoslovanske armade ali širše gledano do vojske. Zato se nam zdi, daje tudi organizaci- ja zborovanja proti namestitvi vojaških objektov v občini Ptuj, torej objektov, v katerih naj bi bivala SLOVENSKA VOJSKA, na predvečer ustanovitve prve proletarske brigade v mestecu Rudu tkot nas uči zgodovina) svojevrstna posebnost, če ne že kaj drugega, še posebej če se za- vedamo tudi tega. da v času, ko je v Ptuju bivala Jugoslovanska armada, nikoli ni bilo nobenih zborovanj, ki naj bi imela za vse- bino izselitev le-te. 27. junija 1991, ko je Jugoslo- vanska armada s tanki uničevala Slovenijo ter ko je z avioni priče- la trositi letake s pozivi sloven- skemu narodu na sodelovanje, je Liberalnodemokratska stranka oziroma njen predsednik Jožef Školč \ Ljubljani predlagal, da obrambni minister Janez Janša in predsednik vlade Lojze Peter- le odstopita\ter da je potrebno obsoditi grobo kršitev človeko- vih pravic s strani Teritorialne obrambe, ker za barikade upora- bljajo civilna vozila. Kakšne po- sledice bi to imelo za Slovenijo, lahko le slutimo, dejstvo pa je, da gre zahvala za to, da je takšen predlog ostal /a zaprtimi \rati. gospodu Miletu Šetincu (članu LDS). To dogajanje je i)pisa! Da- nilo Slivnik v knjigi Slo osamos- vojitvenih dni (ČZP DI-LO. Lju- bljana 1991, stran 143) ter s stra- ni Liberalnodemokratske stranke nikoli ni bilo eksplicitno deman- tirano. Vseeno pa dogodki kaže- jo, da večinsko mnenje stranke ni bilo naklonjeno takšnemu predlogu Jožefa Školča ter da so bili nekateri člani celo zgroženi. Ugotavljamo, da v Ptuju ni bi- lo do sedaj nobenega strokovne- ga in argumentiranega pogovora o usodi vojaških objektov ter je torej kakršnokoli zborovanje v podporo ali zavračanje vojaških objektov v Ptuju prenagljeno in nekonstruktivno, vsak posamez- nik pa se bo o udeležbi na takš- nem zborovanju moral odločiti sam, po svoji vesti in poštenju, ne pa glede na svojo strankarsko pripadnost. Demokratska stranka Ptuj ima Liberalnodemokratsko stranko Ptuj za resno, odgovorno in kon- struktivno stranko ter jo glede na to poziva, da tako tudi ravna. Menimo, da pomeni organizacija zborovanja nepotrebno trošenje energije ter da je v tem trenutku bolj potreben strokoven pogovor vseh strank in pristojnih organov oblasti o usodi vojaških objektov v Ptuju. V takšnem pogovoru bo ob upoštevanju kulturnih, eko- nomskih, gospodarskih in voja- ških kriterijev možno najti tudi ustrezno rešitev za Ptuj - staro- sto slovenskih mest. V takšno prepričanje nas utrju- je tudi dejstvo, da je članom Li- beralnodemokratske stranke lah- ko jasno, da pomeni vprašanje obrambne sposobnosti Republi- ke Slovenije nacionalni interes in torej področje, na katerem naj se i ne pridobivajo poceni politične j točke ali simpatije. To je še pose- j bej pomembno zato, ker v nepo- \ sredni bližini nas divja neusmi- ' Ijena in srdita ter krvava vojna. V Ptuju, 16. 12. 1991 Predsednik lO Demokratske stranke Ptuj: Ivan Lovrenčič Izjava za javnost Občinski odbor Liberalnode- mokratske stranke Ptuj je v četr- tek, 12. decembra, na svoji redni seji razpravljal in sprejel nasled- nje stališče glede spornega 54. člena nove slovenske ustave. Zagovarjamo naslednje bese- dilo imenovanega člena: »ZA- GOTOVLJENA JE PRAVICA DO SVOBODNEGA ODLOČA- NJA O ROJSTVU SVOJEGA OTROKA. VKLJUČNO S PRA- VICO ŽENSKE DO ABORTU- SA. DRŽAVA ZAGOTAVLJA POGOJE ZA URESNIČEVA- NJE TE PRAVICE.« Človek lahko odloča le o roj- stvu svojega otroka in je nujno, da se tako tudi zapiše (starši ne morejo odločati o rojstvu svojih vnukov). Nasprotujemo ohlapni določbi o OMEJEVANJU teh pravic, kar omogoča tudi širše omejevanje od dosedanje prakse. Želimo torej, da se v novo slo- vensko ustavo eksplicitno vpiše pravica ženske do abortusa, to pa je, da pravica do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok vključuje tudi pravico /cnske do umetne prekinitve nosečnosti. Na koncu mimogrede opozar- jamo na dejstvo, da drugi in tre- tji odstavek delovnega besedila pozabljata, da pravica do svo- bodnega odločanja o rojstvu otrok meri tako na odločitev ZA rojevanje kot na odločitev PRO- TI. Kot drugo izjavo za javnost je občinski odbor Liberalnodemo- kratske stranke Ptuj sprejel sklep o izvedbi protestnega shoda pro- ti temu, da bi se v bivše vojaške objekte ponovno nastanila voj- ska - tokrat SLOVENSKA. Za ta shod smo se odločili v podporo občinski skupščini ter vsesplošnemu prepričanju, da v najstarejšem slovenskem mestu — mestu muzeju ne potrebujemo nobene vojaške formacije. Predlagamo, da se prostori bi- vše kasarne namenijo za klub mladih in mladinski počitniški dom - »VOUTH HOSTEL«. Zavedati se je potrebno, da v Ptuju ni več nobenega prostora za mlade, kjer bi se le ti lahko dobivali ter tam združevali in razvijali svoje kulturne in druge želje. Ne nazadnje pa si najsta- rejše slovensko mesto ne zasluži imena »VOJAŠKO MESTO«, kakor ga \ enem prejšnjih pri- spevkov v Tedniku vidi in ime- nuje dr. Adolf Žižek. Prepričani smo, da se moramo vsi prebival- ci občine Ptuj potruditi, da Ptuj resnično postane TURISTIČNI BISER - mesto, vredno imena MUZEJ. Na protestni shod pozivamo vse občane občine Ptuj, ki želijo razvoj mesta in njegove okolice. Shod bomo organizirali v petek, 20. decembra 1991, ob 12. uri. Zborno mesto je pred občinsko zgradbo na Srbskem trgu v Ptu- ju. Za izvršni odbor LDS Ptuj: Vlado FridI -pismo »od blizu« v evropski politiki je očitno vse mogoče, zato ne hi presenetilo, če se dogovorijo, da letos božič prestavijo januar ali morda celo februar. Morda pa bomo praznovali pravoslavni božič oziroma novo leto. kije. če še kaj veljajo moje beograjske izkušnje, malo pozneje. Problem je namreč z obljubo Nemčije, da bo Slovenijo priznala še pred hožičom. po nekaterih predvidevanjih po četrtkovi seji nemške vlade. Nemški predlog je ostal osamljen, evropska dva- najsterica je namreč sprejela sklep o soglasnem priznanju Slovenije in Hrvaške. Smo Slovenci zopet žrtev mednarodne zarote ali ujetni- ki ilirske ideje, kot je te dni srbsko-hrvaški konflikt opisal eden iz- med eminentnih slovenskih zgodovinarjev. Lahko hi rekli prvo in drugo. Nemčija namreč ne priznava Slovenije, ker bi čutila do nje kakšno posebno naklonjenost, temveč to dela izključno zaradi svo- jih interesov, ne nazadnje pa gre v ozadju za reinkarnacijo Nemčije v evropski in svetovni politiki. Morda je res problematično samo priznanje Nemčije in je bolje, da Slovenija počaka paket priznanja evropske dvanajsterice. kol tudi morda dveh, treh drugih držav, re- cimo ZDA in SZ. Sicer bi Slovenci svojo državnost pretihotapili preko Nemčije, kar pa prav gotovo ni niti sedanja niti prihodnja perspektiva slovenskega državotvorjenja. Ne glede na to, ali se bo Nemčija pod velikimi pritiski odločila za priznanja v četrtek, je seveda slovenska država tukaj in zdaj. Mednarodno priznanje bo moralo slediti slej ko prej, vprašanje je le. ali bo Slovenija zdržala recimo nekaj mesecev ali pa celo nekaj let brez priznanja, saj bo ozemlje celotne Jugoslavije verjetno prišlo pod protektorat OZN. To pa seveda pomeni, da se priznanje Slove- nije časovno odmika v negotovo prihodnost, v kateri niso izključena stara geopolitična nasprotja med državami stare celine kol tudi no- vim svetom. Smo torej v fazi negotovega čakanja, ki pa ho moralo postati normalno stanje do razrešitve srhsko-hrvaškega konflikta oziroma do dne. ko bo tudi Srbija prisiljena iskati mednarodno priznanje? Morda Slovenci res premalo razumemo pojmovanje države v za- hodni civilizaciji. }ne bi bi- lo nič boljše, če bi bil on prvi mož. Je pa Kidričevo izziv za vsakega ekonomista in politika. MG S SLAVKOM ERLAČEM, GLAVNIM DIREKTORJEM KMETIJSKEGA KOMBfMATA PTUJ. O UKINJANJU DEJAVNOSTI GOSTINSTVA IN TURIZMA »Nihče ni ostal brez zaposlitve. . .« »Zadeve okrog turizma in gostinstva so odmevne tudi zato, ker se vse dogaja v go- stilnah. ISereaino bi bilo pričakovati, da bi še kaj naredili iz kmetijskega dinarja, saj ima kmetijstvo za svojo reprodukcijo premalo denarja. V vseh teh reorganizacijah, ki jih v podjetju izvajamo, gre v bistvu za decentralizacijo, urejanje podjetja v smislu ka- pitalskih povezav. !\i nobenega razloga, da hi turizem in gostinstvo delila usodo Kme- tijskega kombinata, kar se je do sedaj dogajalo. Gostinstvo ni bilo nikoli rentabilno, do notranje povezave znotraj Kombinata pa je prišlo predvsem zaradi tega, da bi se re- šilo izgub. Izguba pa je tudi sedaj in to bo potrebno pokriti znotraj Kombinata. Oddaja lokalov v najem je bila nujna, sicer bi prišlo do stečaja, kar bi pomenilo, da bi bili vsi zaposleni v nekem obdobju na cesti, brez zaposlitve. Prepričan sem, da se bodo vsi zasebniki znašiL Gostinstvo je značilno dejavnost, ki gre v zasebnem sektorju, ne pa tudi v družbenem. V Kombinatu smo v sprejem teh ukrepov šli zavestno, zaveda- joč se, da s tem ukinjamo dejavnost znotraj podjetja. Za Ptuj je pomembno, da ostaja tu. Vprašanje gostinstva smo rešili na najbolj neboleč način. JSihče do sedaj ni ostal brez zaposlitve. V najboljših časih je bilo v tej dejavnosti zaposlenih okrog 300 delav- cev, v zadnji etapi oddaje lokalov v najem so jih zasebniki prevzeli 75, nekatere smo prerazporedili znotraj podjetja, drugim smo omogočili upokojitev. Sedaj pa iščemo re- šitev za devet presežnih delavcev. Nekateri med njimi bodo šli na šestmesečno čakanje, polovica pa jih bo poiskala rešitev v zasebni dejavnosti Četudi bodo nekateri delavci na čakanju na delo doma, jim bomo skušali poiskati novo zaposlitev,« je uvodoma po- vedal Slavko Erlač. Kaj pomeni ukinjanje dejavnosti zno- traj Kmetijskega kombinata Ptuj? ^ »Omejil se bom na gostinsko in turi- stično dejavnost, ki sta bili svoj čas or- ganizirani znotraj dveh temeljnih orga- nizacij — gostinstva Haloški biser in Ptujskih toplic. Obe dejavnosti smo kas- neje združili v del podjetja — Turizem in gostinstvo, po reorganizaciji KK v okviru zakona o podjetjih pa sta združe- ni temeljni organizaciji dobili status de- la podjetja kot nekatere druge dejavno- sti. Gostinstvo že nekaj časa posluje z iz- gubo. Razlogov je več in jih ne bom razčlenjeval. Nesporno je, da gostinstvo v družbenem sektorju nima dolgoročne perspektive. To ni samo naša ugotovi- tev, poznajo jo tudi drugi. Gostinstvo je ena izmed dejavnosti, ki se jo da hitreje privatizirati kot druge. Ko smo se odlo- čali za sprejem ukrepov, smo želeli dvo- je: sanirati poslovanje gostinstva in za- gotoviti delovna mesta perspektivnim delavcem, zaposlenim v našem gostin- stvu. Najprej smo dali v najem zunanje lokale, zatem mestne. Prve izkušnje so bile pozitivne. Pred kratkim smo oddali v najem šest gostinskih lokalov. Vsem zaposlenim smo omogočili, da so kon- kurirali na internem natečaju s ponud- bami, nekatere pogoje pa smo predhod- no določili.« V javnosti je precej pomislekov glede pogojev . . . »Gre za dve stvari: višino najemnine in število zaposlenih, ki so jih morali prevzeti najemniki. Znesek najemnine smo določili na os- novi amortizacije, ki jo je potrebno obračunati, da objekti in oprema ohra- nijo tudi v bodoče vsaj takšno vrednost, kot jo imajo danes. Kmetijski kobinat bo tudi v bodoče skrbel za vzdrževanje zgradb in streh, v katerih so lokali. Z oddajo lokalov v najem smo vse do- sedanje zapsolene zaposlili tudi v bodo- če. Drugi kriterij za prevzem lokalov je bil obvezna zaposlitev vseh delavcev v teh objektih. Bojazen, da bodo ti delavci ob delo v bodoče, je odveč. Najemne po- godbe vključujejo določilo, ki govori o tem, da so najemniki dolžni obdržati vse zaposlene v nekem obratu. Če tega dolo- čila ne spoštujejo, se pogodba prekine. Najemnikom lokalov smo tudi omo- gočili, da poleg gostinske dejavnosti opravljajo tudi druge, dopolnilne. Ne- kateri se zanje že odločajo. Prepričan sem, da so zasebne pobude pozitivne, in verjanem, da bo večina najemnikov uspela. V Kombinatu se tudi zavedamo, da lahko v posameznem primeru pride do stanja, kakršnega imamo v enem od ob- jektov (Beli križ), ki smo ga že prej dali v najem. V vsakem takem primeru bomo zadevo na novo reševali. Objavili bomo interni razpis, če ne bo zanimanje zno- traj kolektiva, bomo objavili že zunanji razpis ... in znova bodo ti delaci prvi, ki bodo dobili zaposlitev ...« Boste politiko oddajanja lokalov -nada- ljevali? »Mi smo oddajanje lokalov v najem v glavnem končali. Znotraj Kombinata bo ostala restavracija Ribič kot reprezen- tančni lokal. Vprašanje grajske restavra- cije in Ptujskih toplic pa bomo reševali skupaj z občino. Grajsko restavracijo bomo brezpla- čno prenesli v upravljanje SO Ptuj. Ta- ko se bo lahko postopoma v tem delu grajskega kompleksa razvila z odlokom predvidena dejavnost. Del sredstev, ki (Foto: JB.) jih bomo dobili z oddajo tega objekta, bomo vložili v razvoj Ptujskih toplic. Ob tem moram povedati, da vsa sredstva, ki jih dobivamo iz najemov lokalov, izklju- čno nam.enjamo za razvoj turistične de- javnosti — Ptujskih toplic. Tudi zakon o denacionalizaciji ne bo prizadel sedanjih najemnikov, saj po- godbe ostanejo v veljavi, le najemnine bodo plačevali morebitnim prvotnim lastnikom oziroma njihovim nasledni- kom. Ptujsko zdravilišče bo postalo družba z omejeno odgovornostjo, ki bo v enem deležu družba Kombinata, v drugem družba SO Ptuj. Pridružili se ji bodo lahko še drugi partnerji, lahko bo prera- sla v delniško družbo. Še naprej smo v stikih s tujimi part- nerji, kar je v tem trenutku izredno po- membno. Pri Toplicah gre za velik inve- sticijski zalogaj, ki ga ne morejo zagoto- viti domači partnerji in banke. V pogovorih s tujci — v glavnem gre za italijanske investitorje — je zelo po- membno, da imamo podporo občine. Zanje je namreč zelo pomembno, oče se v razvoj vključuje tudi država. V Kom- binatu imamo zanje zelo dober odgo- vor, saj se v primeru Toplic občina vključuje kot partner. Zanimivo je, da se v teh pogovorih odpirajo tudi nekatere druge možnosti, ki nimajo neposredne povezave z zdra- viliščem. Toplic ne želimo »skrivati« znotraj Kombinata, zato skušamo pritegniti vse, ki to želijo.« MG PODJETJE ZA IZDELAVO ŠIVANE ZAŠČITNE OBUTVE »ČEVUARSTVO« KIDRIČEVO Gradili bodo nove proizvodne prostore v obdobju, ko skoraj ni investicij, je razveseljiva novica iz kidričevskega Čevljarstva, da bodo kmalu po novem letu pričeli graditi proizvodne prostore v velikosti 600 m\ Vrednost celotne inve- sticije je 8,990 milijona tolarjev. Deset odstotkov vrednosti bodo zagotovili sami, 10 odstotkov KBM — Poslovna enota Ptuj, preostali del pa sklad za malo gospodarstvo Slovenije in Edeling, menežerski forum. Novi objekt bo montažne- ga tipa, in kot pravi direktor Vlado Premzl, ne bi smeli graditi več kot 120 dni. V no- vi hali bodo izdelovali čevlje za specialne namene. So tik pred podpisom pogodbe, ki je vredna 1,8 milijona nem- ških mark. 28 različnim ti- pom čevljev, ki jih že izdelu- jejo, bodo dodali novega, če- velj Krpan. Ta ima vgrajeno vzmet torson in je za vodo neprepusten najmanj 7,5 ur. Vrednost novih čevljev je 121 DEM za par, izdelali naj bi jih 15 tisoč, dobavili pa v pr- vi tretjini prihodnjega leta. Pri novem programu bodo zaposlili predvidoma osem delavcev. Gre za kader s srednjo šolo in kvalificirane delavce. Trenutno jih zapo- slujejo 45. Njihov povprečni mesečni neto zaslužek je 7500 tolarjev, najnižji 6500, najvišji pa 36 tisoč. Priprave na gradnjo pospe- šeno potekajo. Projekta grad- benih in izvedbenih del že imajo, gradbeno dovoljenje naj bi pridobili še pred kon- cem leta. Poskrbeli so tudi že za zemljišče in potrebno in- frastrukturo. V investicijskem progra- mu, ki so ga sprejeli novem- bra, je poleg povečanja pro- izvodnih prostorov zajeta tu- di razširitev upravnih prosto- rov in ureditev računalniške- ga centra. Že poleti pa so ku- pili del nove opreme, ki jo bodo uporabljali v novih prostorih. Kljub nekaterim težavam v plačilnem prometu in oskrbi z materialom bodo poslovno leto dobro končali. Načrto- vano proizvodnjo bodo pre- segli; v enajstih mesecih so izdelali 28 tisoč parov obutve različnih vrst, do konca leta jih bodo še tri tisoč. Ne glede na to, da se specializirajo za izdelavo drage obutve, ne bo- do zanemarili nobenega kup- ca. Še vedno pa bodo opra- vljali nekatere drobne če- vljarske storitve za občane. Načrtujejo tudi ureditev trgo- vine — butika. To je naloga še iz prejšnjih let. Leto 1992 naj bi prineslo tudi večji iz- vozni posel. Tuji trg, pred- vsem Italija in Avstrija, že kaže zanimanje. Prodor v svet jim bo uspel tudi zato, ker so se vključili v center za management Slovenije. Ta jim pomaga pri marketin- škem uveljavljanju, pri prido- bivanju kreditov in nepovra- tnih sredstev za razvoj ter drugem. MG TEDNIK - 19- december 1991 TRŽNI KAŽIPOT - 9 10 - TRŽNI KAŽIPOT 19. december 1991 - TEDNIK TEDNIK - 19- december 1991 TRŽNI KAŽIPOT - 11 12 - TRŽNI KAŽIPOT 19. december 1991 - TEDNIK TEDNIK - december 1991 PRAZNIČNA STRAN - 13 14 — PRAZNIČNA STRAN 19. december 1991 — TEDNIK TEDNIK -19. december 1991 NAGRADNA KRIŽANKA - 15 16 - NEKOČ IN DANES 19. december 1991 — TBOMIK PREJELI SMO • PREJELI SMO # PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO O policentričnem razvoju Slovenije lS'oČein se hvaliti, vendar menim, da sem prvi začel javno razmišljati o policentričnem razvoju Slovenije, kot se pojavlja v zadnjem času v Jav- nih občilih in celo v osnutku ustave Slovenije. Že 11. avgusta 1990Je bil aa S. strani Večera objavljen intervju z menoj pod naslovom »LJubljana ae sme biti edino središče« s tremi podnaslovi: »Ptujčan dr. Adolf Žižek razmišlja o policentričnem razvoju Slovenije«, »Z nepremišljeno politi- ko smo ponekod izpraznili podeželje« ter »Znanstvene institucije bi mo- rale biti tudi v provinci«. »Prihodnost Slovenije ni v eno-, dvo- ali tricentričnem siste- mu, pač pa v policentričnem, pri čemer je vsekakor treba upošte- vati zgodovinske in druge dano- sti.« »Kot znanstvenika dr. Žižka moti predvsem, da je v Ljubljani, kjer živi četrtina slovenskega prebivalstva, zgoščenih več kot tri četrtine slovenskih kulturnih, političnih, znanstvenih, šolskih ustanov in institucij. Takšno sta- nje v razmerju center-provinca je negativno in v svetu že preživelo (ni nujno, da je glavno mesto tu- di kulturno središče). Vsa kultur- na politika se izvaja iz centra, provinci pa preostane le, da jo sprejme ali zavrne, vplivati pa nanjo skoraj ne more, oziroma mnogo manj kot na političnem področju, kjer je vpliv mogoč prek poslancev v skupščini.« »Glavni problem pa vidi dr. Žižek v tem, da dajemo ves de- nar za šolstvo, kulturo itd. v Lju- bljano, od koder priteka majhen delež nazaj tako, da v manjših krajih ni niti možnosti za profe- sionalno ukvarjanje s kulturo.« »Rešitev vidi dr. Žižek v de- centralizaciji, v policentričnem razvoju tudi na področju visoke- ga šolstva, profesionalne kulture, v izgradnji znanstvenih institucij tudi v provinci. Predvsem pa je treba ustvariti pogoje, da se bo- do intelektualci dobro počutili tudi v manjših mestih in s tem prispevali k enakomernejšemu razvoju Slovenije.« »Dr. Žižek, roien v Zagrebu, je po rodu Ptujčan in se v svojem mestu najbolje počuti. Sam dr. Žižek razmišlja takole: >Za znan- stvenika je zelo težko, če dela zu- naj raziskovalnih inštitutov, še težje pa je v podjetjih in gospo- darstvu uresničiti svoje ideje.< Nekaj časa je bil docent na mari- borski univerzi. Za svoje razisko- valno delo je prejel Prešernovo nagrado in leta 1980 tudi nagra- do prof. dr. Bedjaniča (za naj- boljši doktorat s področja elek- trotehniških znanosti v Jugosla- viji).« »Tako je dr. Adolf Žižek spet oživil idejo, ki je sicer prisotna v vsakdanjih pogovorih med ljud- mi. Vsi pač vemo, da nam v pre- teklosti centralizem, ne samo na političnem področju, ni prinesel nič dobrega, zato se je treba se- daj, ko je čas sprememb, boriti tudi proti kulturnemu, znanstve- nemu in šolskemu centralizmu.« Toliko iz omenjenega članka z dne 11. 8. 1990, ki je ponekod po Sloveniji pridobil mnogo privr- žencev. Čeprav mislim danes do zadnje črke isto, kot sem mislil pred poldrugim letom, menim, da so me nekateri takrat razume- li napačno. Pod zgodovinskimi dejstvi in policentrizmom na- mreč nisem mislil na to, daje tre- ba Slovenijo po avstroogrskem modelu razdeliti na šest dežel: Primorsko, Dolenjsko, Gorenj- sko, Štajersko, Koroško in Prek- murje. Primerjava z državami, ki imajo podobno porazdelitev na dežele, ne vzdrži, saj je cela Slo- venija manjša od ene same od omenjenih dežel, v tem primeru pa tudi ne moremo govoriti o po- licentnzmu, pač pa (če izvzame- mo Ljubljano) o heksacentrizmu, (heksa = šest), kjer se pojavijo kot novi centri moči: Koper, No- vo mesto, Kranj, Maribor, Slo- venj Gradec in Murska Sobota. Pri takšni porazdelitvi moči bo- do vsa občinska središča na slo- venskem Štajerskem, razen Mari- bora, izgubila. Namesto enega oblastnika nad seboj, Ljubljano, bodo imela odslej dva: Ljublja- no in Maribor kot sedež dežele Štajerske. S stališča Ptuja je to podobno stanje, kot je bilo za ča- sa mariborskega okraja, ko je po ukinitvi ptujskega okraja in nje- govi pripojitvi k mariborskemu Ptuj izgubil poklicno gledališče, avtomobilske številke, svojo av- tonomijo, Maribor pa pridobil univerzo, center SPIZ-a, Zavod za varovanje kulturne dediščine. Jasno je, da se bo v eventual- nem heksacentričnem razvoju Slovenije razvijalo poleg Ljublja- ne še predvsem šest naštetih cen- trov (vedno je tako, da se razvija- jo predvsem centri). S stališča Ptuja, ki bi na ta način dobil nad seboj dve nadrejeni mesti (Lju- bljano in Maribor), pa tudi zara- di v zvezi s tem ponovno prebu- jajočega se štajericianstva (giba- nja za enotno nemško zgornjo in spodnjo Štajersko), ki je bilo v zadnjem stoletju vedno protislo- vensko (nemško ali nemškutar- sko) in protiversko gibanje, ki smo ga štajerski Slovenci čutili pred prvo svetovno vojno, med njo, zlasti pa med drugo sveto- vno vojno, trdim, da heksacentri- Čni razvoj Slovenije ni tisti, o ka- terem sem govoril v intervjuju »Ljubljana ne sme biti edino sre- dišče«, pač pa sem mislil na tak- šen razvoj, v katerem bo ustre- zno upoštevan tudi Ptuj. Žal mi je, ker so me nekateri razumeli napačno. Dr. Adolf Žižek, dipl. inž. O Vesenjakovem ptujskem turizmu v zadnjih številkah Tednika sem zasledil prispevke, objavlje- ne pod naslovom Ptuj — prvi v turizmu, ki jih je napisal Peter Vesenjak, član IS SO Ptuj, ki ta- koj uvodoma pravi: Zelo zveneč naslov, ki ga vsi želimo slišati... ter nadaljuje: »Ptujčani polaga- mo veliko upov v razvoj turizma v naši občini.« Takoj nato pa že priznava, da bomo morali do na- slova razvitega turističnega kraja premagati še veliko ovir ... Ugotavljam, da ima g. Vese- njak brez dvoma dobre namene, ideje, saj je med drugim dala ob- čina (verjetno na njegovo pobu- do?) pri Studiu Marketing izde- lati nekakšen projekt o strategiji razvoja turizma v naši občini, kar je občino oziroma nas davkopla- čevalce veljalo kar 55.000 DEM oziroma preračunano v tolarje kar 2.225.000 tolarjev, kar prav gotovo ni mačji kašelj, posebej če vemo, da vsebujejo projekti pač le zajeten paket popisanega papirja — in nič drugega! No, v projektu so pač zapisane ideje in misli projektantov, kaj vse bo se- daj potrebno postoriti, da bomo Ptujčani res PRVI V TURIZMU. PUSTNI KARNEVAL ŠE NI TURIZEM Turizem naj bi Ptuju navrgel vsako leto zajeten kupček turisti- čnih tolarjev oziroma točneje de- viz. Kaj vse bi lahko turistom po- nudili, da bi k nam prihajali tru- moma? Toplice, kjer žal še danes nimamo hotela, ki je brez dvoma eden prvih pogojev za turizem? Res imamo v starem mestu nov hotel Mitra, pa ta ne bo kaj dosti priJ5omogel k razvoju turizma. Bo morda novi most, ki ga pa- metnjakoviči načrtujejo s Prešer- nove ceste prek Drave do Ptuj- skih toplic, pomagal? To bo še ena zgrešena investicija, pa na Ptuj ne bo privabila trume turi- stov, ki si jih želi g. Vesenjak. Morda ima v mislih pustni kar- neval, ki je, kot vemo, vsa leta prinašal le izgubo. Karneval že dolgo ni več zanimiv, ker pač manjka vsebina, izvirnost, lepo- ta, ne pa da se po ulicah vozijo umazani traktorji, pa še kakšni cigani s konji. Kurenti, ki naj bi vedno bili nekakšen osrednji mik za gledalce, pa so že tudi preveč znani. Karneval je torej preživel. Drugo bi bilo, če bi imel vsaj malce tistega sijaja, kot ga imajo karnevali v Niči, Riu de Janeiru. Še karneval v Litiji je mnogo bolj izviren, zanimiv. PTUJ - UMAZANO MESTO Na turizem poglejmo še z dru- ge, zelo senčne strani, ki še kako vpliva na dotok turistov. Ptujča- ni smo namreč že dolgo in dan za dnem priča onesnaženosti me- sta. Upam, da je g. Vesenjak pre- bral daljši prispevek Darje Luk- man. Pri smeteh smrdi, kako naš monopolist Komunalno podjetje Ptuj skrbi za čistočo mesta in sploh za red v našem »turisti- čnem« mestu. Komunala ni spo- sobna, da bi smeti redno odvaža- la. Smetarjem se ne ljubi, da bi, ko praznijo smetnjake, ob njih pobrali še polne zaboje dodatnih smeti, ki jih ni mogoče spraviti v smetnjake, ker so že polni. Me- nim tudi, da bi občasno morala komunala obstoječe smetnjake temeljito očistiti znotraj, kjer je polno gnijočih snovi, ki zlasti ob vročini hudo zaudarjajo. Vse to menda le spada v čistočo in mor- da v projekt za razvoj turizma v naši občini. Neredko se namreč še dogaja, da smetarji po razpo- redu niti ne odpeljejo smeti, ma- pak šele teden dni pozneje. Da je to res, si lahko komunalci in g. Vesenjak ogledajo na fotografiji v Tedniku št. 45 z dne 14. no- vembra letos na drugi strani pod naslovom Pri smeteh smrdi. Kje, v katerem res razvitem turisti- čnem kraju si lahko kakšna ko- munala dovoli, da je glede odvo- za smeti takšen nered? Kako si potem sploh lahko zamišljamo, da bi resnično postali turistično mesto? In sploh da bi bili prvi! Ptuj ne bo nikdar, nikoli dohitel Rogaške, Radencev, Portoroža, Tudi Ptujčani ne skrbimo do- volj za lepoto mesta. Med privla- čnost brez dvoma spada tudi cve- tje na oknih, balkonih. Žal je te- ga pri nas (seveda poleti) bore malo. Pa tudi sami bi morali bolj skrbeti za čistost mesta s tem, da ne bi kar na pločnikih, ob vhod- nih vratih odmetavali vseh mo- gočih odpadkov. Naj navedem zanimiv primer. Pred leti sem bil v Moskvi. Čakali smo v vrsti, da si bomo ogledali Leninov mav- zolej. V žepu sem imel, če me spomin ne vara, neko avtomobil- sko vozovnico, pa sem jo odvrgel na cesto oziroma park. Takoj je to opazil neki uniformiran redar in zapiskal s piščalko. Vsi smo se spogledali. Pokazal je name in na tla. Takoj sem vedel, kaj sem zagrešil, ter tisti kos papirja po- bral in ga odnesel v bližnjo lično posodo za smeti. Naše najstarejše slovensko mesto bo brez dvoma moralo preživeti še nekaj generacij, pre- den bo postalo res čisto, in že sa- mo zato je zgrešeno vizionarstvo gospoda Vesenjaka, ki je prepri- čan, da če ima občina projekt o razvoju turizma, bo Ptuj že prvi v turizmu. Pa brez zamere! Franjo Hovnik Kako pomagati Mariji Venta (ODGOVOR NA ČLANEK V TEDNIKU ŠT. 47 - 28. NOVEMBRA 1991) Krajani si ne moremo kaj, da se ne bi oglasili s pismom na temo Kako pomagati Mariji Venta iz ene prejšnjih številk Tednika. Ledena ujma, ki je pustošila 18. avgusta 91, ni prizadela samo Marije Venta in Martine Matjašič iz Rucmanec ter Krajnčevih iz Savec, ampak je je- mala širok in dolg pas od Juršinec do Ivanjkovec. Zato smo krajani teh vasi vsi prizadeti in bi vsak lahko napisal svojo zgodbo, svoje trpljenje in po- manjkanje. Moramo se ob tej priliki zahvaliti vsem dobrotnikom, ki so nam pomagali — Krš- čanski demokrati, Karitas, Rdeči križ in posamez- niki, saj smo si že naslednji dan delili zelenjavo po vseh prizadetih hišah. Ker so bila gospodarska po- slopja odkrita, nam je KS Tomaž pomagala pri na- bavi opeke brez prometnega davka, prav tako smo dobili opeko na up, to pa je bilo potem poravnano iz združenih sredstev. Takoj je priskočila tudi za- varovalnica z akontacijo. Skratka bili smo potrebni pomoči in bili smo je tudi deležni. Zato se nam zdi tem bolj čudno, da po 4 mese- cih na račun toče Marija Venta spet prosi za po- moč. Bodimo pošteni in poglejmo stvar s poštene strani. Ventova ima 6 otrok, vsi so preskrbljeni in vsak ima svojo hišo. Zraven Ventove stare hiše so še tri nove. Sin Alojz ima družino in je le nekaj metrov vstran od domačije. Sin Franci, samski, ima tik ob domačiji dokončano visokopritlično tu- di novo hišo. Janez in Marija imata pa tudi novo,. še nedokončano hišo. Vendar toča pri tej gradnji nima nič opraviti, zato se nam vse skupaj že zdi iz- koriščanje. Nič drugače ni pri sosedi Matjašič-Škr- lec, saj poznamo primer iz Janine akcije za pomoč prizadetim ob zadnjem neurju (Ledeni pekel, št. 34), kjer so Matjašiči opisani kot najbolj prizadeta družina, kjer je mati sama s petimi otroki. Kje pa je mož oziroma oče? Moti nas tudi vse olepševa- nje stanovanjske hiše Matjašičevih, vemo pa, da razen fasade in centralne nihče ni nič premaknil od takrat, ko je bila zgrajena. Pri tej hiši so do lani gledali samo na mehanizacijo kmetije, saj imajo dva traktorja in vse stroje. Nekdaj so veljali za ve- leposestnike, sedaj pa so najbolj ogroženi. Ali so res, se vprašajmo, pri 9 kravah, 14 svinjah 15 ha zemlje itd . . .? Čudno, da Jana nič ne piše o novi hiši, ki jo imajo v Rotmanu — občina Ptuj. Kot se vidi, je Matjašičeva bila deležna pomoči od vseh strani — že ve potrkati na prava vrata, saj je mate- rial za novo hišo naložen ob stari in čaka na grad- njo. Očitno velja geslo Dajmo tistemu, ki že ima. Ne nas razumeti napačno (»Sosed pa je dobil več ko mi«) — žal je takšna resnica. Vemo in vidi- mo, da obstajajo hiše, kjer tudi smrdi po zatohlo- sti, ki se že skoraj podirajo, pa še lastniki živijo v njih, samo na žalost teh niso obiskali novinarji, sa- mi pa po časopisu ne prosijo pomoči. Mogoče za- to, ker so zadovoljni tudi z malo — z malim. B. P. (naslov v uredništvu) Odboru za KTV sistem v Ptuju Odboru za KTV javno po- stavljam naslednja vpraša- nja: 1. Zakaj na KTV še vedno sprejemamo program Mos- kva, čeprav je mnogo naro- čnikov izrazilo (tudi prek Tednika), da tega programa nikoli ne gleda? 2. Zakai je sprejem progra- ma Teleclub zadnie diii zelo slab (bliskajoča slika) in to samo ko vrtijo filme? Kje je bil kupljen dekoder za ta program in koliko je stal? 3. Kdaj lahko pričakuje- mo, da bomo tudi v Ptuju gledali 24 programov (kot v sosednjih oočinah), ne le 15? 4. Na katero telefonsko številko lahko naročniki KTV sporočamo svoje pred- loj|e,^ pripombe ... glede Andreja Vidovič FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V KEMŠKI VOJSKI 17. nadaljevanje Navsezgodaj 27. avgusta je bi- lo treba spet na Rdeči trg, kjer je bil zbor celotnega maršbataljo- na. Čudilo me je, zakaj je za zbor prišlo toliko različnih častnikov — večinoma so bili poročniki, nadporočniki in tudi nekaj sto- tnikov. Obšli so vrste postrojenih zelencev in si nas zvedavo ogle- dovali, tu in tam tudi spregovori- li kako besedo. Zdelo se mi je, da sem na sejmu sužnjev, ki jih ocenjujejo bodoči gospodarji, preden jih bodo kupili. Slovenci ali Spodnještajerci, kot so nas takrat uredno poklica- li, smo se morali postrojiti v po- sebno skupino. Obšel nas je nek podpolkovnik in kar z roko ize- načil, kateri in koliko v posame- zne manjše skupine. Bilo nas je okoli 80 Slovencev, ki so nas raz- delili na 6 skupin. Šele pozneje sem dojel, da to pomeni razdeli- tev v posamezne enote. Podpol- kovnik je še dobrohotno dovolil, da če je ta razdelitev na skupine ločila dobre prijatelje, je dopu- stna izmenjava med skupinami, vendar število skupine mora ostati nespremenjeno. Iz ene od skupin je pritekel k meni Lojze Križanič in me pov- lekel s sabo. Sam je namreč, ker je znal dobro nemško, navezal stik s stotnikom, ki je bil Avstri- jec in je prišel po moštvo za po- polnitev njegovega bataljona. To je bil motoriziran pionirski bata- ljon, podrejen komandi armad- nega območja in ni bil vezan na kako divizijo. Tako sem po Loj- zetovi zaslugi prišel v skupino za bataljon Pi 70 skupaj z 19 drugi- mi Slovenci. Druge skupine so bile razporejene v pionirske ba- taljone posameznih divizij. Naložili so nas na dva kamio- na, namreč moštvo za popolnitev bataljona Pi 70, in že smo se od- peljali proti fronti v smeri Belgo- roda. Po kakih 80 km vožnje smo pristali v štabu bataljona, ki je bil pod šotori v gozdu. Sledil je podrobni popis za bataljonsko kartbteko, dobili smo še nekaj dodatnega perila in opreme, med drugim tudi še eno konzervo ta- ko imenovanega »železnega obroka«. Prvi »železni obrok« smo pre- jeli že na Češkem s strogim opo- zorilom, da ga je treba varovati do zadnjega, saj je od tega lahko odvisno življenje vojaka. No, tu- kaj pa smo širokogrudno dobili še enega, s hudomušno pripom- bo podčastnika, da je možno do- biti tudi nadomestilo, če bi ga kdo slučajno izgubil. Pozneje sem opazil, da so nekateri vojaki imeli po cel kup tistih konzerv z oznako »železni obrok«; ostali so jim od padlih, ranjenih in po- grešanih. Tudi v tem batalionu so pri razporedu pazili, da niso bili Slo- venci skupaj, le po 1 ali dva v posamezni desetini. Sam sem bil razporejen v tretjo desetino prve- ga voda prve čete. Lojzeta je tisti stotnik kar obdržal za ordonanca v batalionskem štabu. Spet je bilo treba na kamion in po kaki polurni vožnji smo pri- stali v drugem gozdu, kjer je po- čival vod, v katerega sem bil do- deljen. Sledila je predstavitev in namestitev. Vsaka desetina je imela svoje vozilo, imenovano »henschel«, posebej izdelavo za pionirsko enoto. Takoj za kabino je bil prostor za orodje (kompre- sor,svedri, kladiva, motorna žaga itd.). Potem so bili sedeži za vo- jake. Sedež je bil dejansko zaboj, v katerega si spravil telečnjak, drugo opremo in osebne potreb- ščine, pa tudi rezervno hrano. Zadaj je bil spet prostor za ne- varnejši tovor — razne mine, za- boje z eksplozivom in podobno. Vse skupaj je bilo ustrezno pre- krito s cerado. Vozila so bila že na zunaj pre- cej zdelana. Od šoferja, ki je edi- ni bil z vozilom od začatka voj- ne, sem pozneje zvedel, da je vo- zil že pri pohodu na Poljsko, po- tem Nizozemsko, pa nazaj čez vso Nemčijo, Madžarsko in Ro- munijo v Bolgarijo, kjer se je ba- taljon udeležil pohoda na Grčijo, od tam pa nazaj na sovjetsko me- jo. Enota je sodelovala v vseh bitkah v osrednji Ukrajini in sle- dila napadalnim enotam do Vo- roneža ob zgornjem toku Dona. Potem so se obrnili in »vedno naprej, domov v rajh«, se je po- gosto rad pošalil tisti šofer. Po namestitvi so nas novince poslali na krajši počitek, zakaj čakalo nas je delo vso noč. Videl sem še skupino nemških štuk, ki so tulile proti vzhodu, in začel jih je obdajati črni dim eksplodi- rajočih sovjetskih protiletalskih granat. Tam je bila torej že prva bojna črta. ZAPISI IZ DNEVNIKA Mali notes, enako velik kot molitvenik — to dvoje sem imel vedno s seboj v enem od žepov vojaške suknje, skrbno zavito v novo flanelasto krpo, kakršne so vojaki uporabljali za čiščenje orožja. Skoraj vsak dan sem izra- bil kak trenutek, da sem si v no- tes zabeležil najpomembnejše doživljaje tistega dne. Večinoma v kraticah in okrajšavah, vendar zame dovolj razumljivo, da sem si pozneje lahko priklical v spo- min podrobnosti dogajanj tistega dne. Prav te podrobnosti želim opisati. Danes ni več nobenih ideolo- ških, političnih in drugih zadrž- kov, zato lahko pišem po resnici, kakor sem pač stvari doživljal. Pišem resnico in samo resnico, kakor sem jo pač takrat dojemal, pišem tako, kot da je dokument časa, videnje strahot vojne skozi oči navadnega vojaka — novin- ca, proti svoji volji potisnjenega med kolesje dveh spopadajočih se tedaj največjih armad na sve- tu. Noč s 27. na 28. avgust V večernem mraku na kamio- ne in dobri dve uri vožnje proti Belgorodu, mestu brez življenja, v eni sami ruševini, in potem na- prej k reki Doneč. Izstopili smo in nadaljevali pot peš v največji tišini. Nebo je bilo jasno, posuto z zvezdami. Tu in tam se je sliša- la kaka oddaljena eksplozija. Na nebu se je zaslišalo rahlo brnenje enomotornega letala. Bil je ruski izvidnik, zaradi zvoka motorja so mu Nemci pravili »šivalni stroj«, njegovo poslanstvo pa imenovali s kraticami »ufade«, kar bi po naše pomenilo dežurni oficir. Zažarelo je nekaj snopov reklek- torjev, ki so v zraku iskali letalo, spremljali so jih snopi svetlih raznobarvnih isker protiletalskih izstrelkov. Tudi tam spredaj, kjer je bila prva frontna četa, je tu in tam poletela v zrak svetla luč, znak »tu smo mi«. Zdelo se mi je zanimivo in nekako pravljično, še zlati zato, ker sem imel varljivi občutek, da vse to opazujem iz Na čistini pred grmovjem, ki je obraščalo obrežje Donca, smo se postrojilL_Dostayili puške v pi- ramide, potem pa na delo. V naj- večji tišini, zakaj na drugi strani reke so bile baje že ruske pred- straže, je bilo treba razdreti velik pontonski most z nosilnostjo čez 50 ton, čez katerega so pred dve- ma tednoma grmeli »tigri«. Naj- prej čez, čez par dni pa nazaj, le da jih je ob povratku že nekaj manjkalo. Oprema za most je bi- la nova, tipizirana, zato je niso smeli prepustiti nasprotniku. Pri odstranjevanju mostnic je še kar šlo, težje je bilo pri masiv- nih jeklenih traverzah, saj je 30 mož moralo krepko poprijeti, da so jo dvignili. Še težje pa je bilo pri izvlaČenju in prenosu jekle- nih čolnov — pontonov. Vseeno je šlo brez večjih zapletov. Tedaj bi morali prispevati za to opre- mo ustrezna vozila, njihovih mo- čnih motorjev pa ne bi bilo moč utišati. Zato je hrup pripravilo nemško topništvo, ki je na gosto sipalo granate na nasprotni breg. Pribrneli so vlačilni in z najve- čno naglico je bilo treba začeti nakladati opremo. Rdečearmejci so zaslutili, da se tam dogaja ne- kaj pomembnega . . . Naenkrat je zabobnelo, kot da bi se parala nebo in zemlja. Sam ne vem, ko- liko sekund je bobnelo, zdela se mi je cela večnost. Pomislil sem na »katjuše« in temu ustrezno ravnal: potisnil nos in usta v bla- to, da mi zračni pritisk ne bi raz- trgal pljuč, ušena zakril z razme- ni .. . Dalie prihodnjič TEDNIK ~ december 1991 NASVETI - 17 ZA PSE IN MUCE Zima je tu Za psa in mačko je spre- hod v snegu, še poijebej po cestah, posutih s soljo, pogo- sto zelo mučen. Moker sneg povzroča teža- ve predvsem dolgodlakim ži- valim. Prime se krzna, poseb- no nadležen pa je na šapah. Dlaka je s snegom sprijeta v kepe, zato psa ob vsakem najmanjšem gibu neprijetno »čuka«.V snegu je ponavadi tudi sol, s katero posipajo ce- ste, na koži pa povzroča do- datne težave. Če se le da, sploh ne dovo- limo, da bi do tega prišlo. Zmotno je namreč mišljenje. da psa ne smemo pozimi po- striči. Moramo ga postriči (če hočemo, da se mu dlaka ne sprijemlje) po prsih, trebuhu in tačkah. Dlako med prsti naj ima kolikor mogoče krat- ko. S tem namreč prepreči- mo, da bi se sneg sprijemal v kepe, to pa žival boli. Redno po vsakem spreho- du očistimo tudi šape. Naj- bolje je, da se na sprehodu izognemo ulicam in cestam, ki so posute s soljo. Zaradi soli postanejo šape občutljive in boleče. Zelo dobro je, če jih pred sprehodom natremo z vazelinom. Blazinice bodo tako zaščitene. Nožne blazi- nice se prav rade tudi vname- jo. Živali preprečimo, da bi si lizala šape, saj lahko sol prek jezika pride v želodec in čre- vesje ter povzroči bruhanje in drisko. Po sprehodu živali umije- mo šape v mlačni vodi. V ta namen si pripravimo manjšo plastično posodo. Vanjo naj žival stopi z vsako tačko po- sebej. Vodi lahko dodamo tu- di smrekov ekstrat, ki ga do- bimo v vsaki lekarni. To sredstvo namreč suši rane, celi vreznine in raztrganine, po njem postanejo kožne bla- zinice odpornejše. Druga možnost je, da žival navadimo na čeveljce. Te lahko z malo spretnosti seši- jemo tudi sami, in sicer iz mehkega usnja (ostankov), na zgornjem delu pa vpelji- mo vrvico, da se ob gležnju lahko zavežejo. V nasprotju s psom za mačko ni nujno potrebno, da hodi ven, če vreme ni primer- no. Kadar muca teče po po- suti cesti, je to zanjo manj nevarno kot za psa. Mačka se namreč bolj intenzivno čisti z lizanjem, tako da pri njej le poredkoma pride do bruha- nja ali celo driske. Branka Kosenburger, dipl. veterinarka ISiovosti na videu Pred kratkim so y ptujskem kinu vrteli film Zandalee. Čeprav sodi med boljše filmske dosež- ke, si ga je ogledalo le manjše število gledalcev. Škoda. Še vedno pa si ga lahko izposodite v video- teki in prepričani smo, da vas bo pritegnil s svojo vsebino kot tudi s stranskimi ljubezenskimi pri- zori. Zandalee (Erika Ander- son), lepa mlada lastnica bu- tika, je poročena s Tierijem (JUDGE REINHOLD). Njun nekdanji harmonični zakon se vse bolj krha. V nju- no življenje vstopi Tierijev prijatelj iz otroštva Johnny (NICOLAS CAGE). Zanda- lee se zaplete v strastno lju- bezensko razmerje in kmalu ne more več kontrolirati svo- jih čustev. Poskuša sicer reši- ti svoj zakon in z možem za- četi znova, toda Johnny se noče odpovedati Zandalee. Kot v vsakem ljubezenskem trikotniku tudi ta zgodba ni- ma srečnega konca. Karen Allen, Keith Carra- dine in Jeff Fahey so glavni igralci v napetem trilerju BACKFIRE. Donija preganjajo spomini iz Vietnama. Ponoči ga zbu- jajo zvoki streljanja in ek- splozij. Se vse to dogaja v njegovi glavi ali prihajajo zvoki iz notranjosti hiše, v kateri živi z ženo Marv? Ma- ry je na zunaj ljubeča sopro- ga, v resnici pa želi napeljati Donije k samomoru. Po nje- govi smrti bi podedovala ve- liko premoženje in se poroči- la z ljubimcem. Njeni načrti se skoraj uresničijo, vendar v igro vstopi skrivnostni tujec Rid . . . Film WHISPER (Šepeta- nje) sodi v zvrst psihološke grozljivke. Spremljamo zgod- bo Bruna Klevela (Jean Lec- lerc), ki ubija ženske, podob- ne njegovi materi. Tudi mla- da pisateljica Hillary (Victo- ria Tennant) je v nevarnosti in le zaradi svoje pisebnosti kar dvakrat pobegne moril- cu. Tretji poskus umora je usoden za Klevela, Hillary ga v samoobrambi ustreli. Zgodba bi se s tem končala, če se ne bi Klevel zopet poja- vil. S pomočjo detektiva To- nya (Chris Sarandon) Hillary počasi odkriva Brunovo skrivnost in vzroke umorov. ki segajo vse v njegovo otro- štvo. Vse do zadnjih minut boste morali spremljati film, da se vam razkrije mračna zgodba Klevela in njegove družine. • • • V prejšnjih novostih smo že- leli vedeti naslov filma Hook (priredba Petra Rana), v kate- rem igra Julia Roberts. Dobi- tnik nagrade je Rajko Debe- Ijak, Aškerčeva 4, Ptuj, Današnje vprašanje je s po- dročja glasbe, saj si lahko v STOLP-u izposodite tudi CD plošče in naročite avdio kasete z glasbo: Napišite naslov an- sambla, katerega član je pred nedavnim umrl za aidsom. Odgovore pošljite do 26. de- cembra 91 na naslov STOLP, Potrčeva 2, Ptuj. Nagrada je videokaseta s filmom. Podatke__ pripravil: f r°'™°"' ^ I ■I Pokrajino je prekrila sne- žna odeja. Sneg in z njim pri- hod zime dajata vrtu in bival- nemu okolju poseben čar, ki pa je lahko izrazitejši, če smo se za obdobje, ko rastlinje miruje, ustrezno pripravili. Čeprav je sneg v vrtu in na polju najkoristnejša oblika zimskih padavin, pa za seboj lahko pušča tudi škodljive posledice. Za vrtičkarje in sadjarje tu- di v zimskem času ni preda- ha. V vrtu spremljamo vre- menske razmere in njihov vpliv na rastlinje in okolje, z nekaterimi ukrepi in opraviti poskušamo izrabiti čimveč koristnega in preprečiti ško- do, ki bi jo sneg lahko pov- zročil. Če pade suh sneg na zmrz- njena tla, zemljo in posevke ščiti pred mrazom in hitrimi temperaturnimi sprememba- mi. Temperaturne spremem- be so lahko v enem dnevu 20° C pa tudi več, ko ponoči temperature zdrsnejo globo- ko pod zmrzišče, prek dneva pa tudi nekaj zmrzišče, kar je čestokrat usodno za nekatere posevke vrtnin pa tudi drev- nin, zlasti če jim les ni dobro dozorel. Če sneg pade na toplo zemljo in sočasno nastopa mraz, se na tleh sprva tali, od zgoraj pa zmrzuje. Pod sne- gom ali pa tudi samo na sne- žni površini nastaja ledena in nepredušna skorja, pod kate- ro se posevki pa tudi trajno rastlinje zadušijo, zlasti če takšen sneg obleži daljše ob- dobje. Ob takšnem pojavu moramo poskrbeti za zrače- nje rastlin. Zračenje opravi- mo tako, da z ošiljeno kovin- sko palico naredimo v zele- denelo snežno skorjo luknje. Snežne padavine so lahko škodljive, če pada moker, te- žak sneg, ki se oprijema dre- vesnih vej, kjer zlasti na ti- stih, ki niso pravočasno odvr- gle listja, povzroča lome. Lom sadnega drevja zaradi snega moramo predvideti že med letom, zato ne gnojimo tako, da bi se vegetacija zav- lekla v jesen, pač pa tako, da listje odpade že ob jesenskih slanah. Ce pa nas kljub temu iznenadi moker in težak sneg, drevje obvarujemo pred lomom tako, da ga med sneženjem sproti stresamo. Lastnost snežne odeje je, da izdatneje izžareva toploto v orazčje kot nezasnežena zemlja, zato je takrat ozračje hladnejše, iz tal pa prepreču- je izžarevanje toplote. Od tod tudi ugodne klimatske raz- mere za rastlinje pod snežno odejo. Kolikor debelejša je snežna odeja, toliko manjše je uhajanje toplote. Ledeni kristali vode v obliki snega se pri tleh počasi odtajajo, zara- di česar zemlja lahko vsrka več vode na zalogo, kot pa če so padavine padle v obliki naliva in hitro odtekle. Ta naravni proces ima pomem- ben učinek na fizikalno in plodno stanje tal v vrtu, če smo pred snegom opravili globoko kop in pustili povr- šino brazde neporavnano. Takšna zemlja je namreč spo- sobna sprejeti več vode na zalogo, zmrzal pa bo grobo brazdo spremenila v drobno sprstenino. Če doslej še ni- smo uspeli v vrtu opraviti globoke obdelave, bomo to opravili po prvi odjugi, ko bo sneg skopnel in ko zemlja ne bo zmrzla. Če imamo vrt na vetrovni legi in veter običajno sneg odpiha, je priporočljivo po- saditi protivetrni varovalni pas. Tako varovanje običajno opravimo že pri načrtovanju vrta, uporabimo pa vrste rast- lin, ki bodo v okolju najpri- mernejše in najučinkovitejše. Primerne so drevnine, ki tvo- rijo goste krošnje, in razne vrste iglavcev. V bivalnem vrtu, na dvoriš- ču in vrtnih poteh sneg sproti čistimo, da nam kasneje ne bi bilo potrebno uporabljati so- li ali drugih kemikalij proti poledici. Za plodnost tal, okrasne, sadne rastline in vr- tnine so soli in druge kemika- lije, ki bi jih uporabili proti poledici na vrtu, škodljive. Kakšna je škodljivost slanice na gojeno rastlinje, lahko opazimo spomladi na javnih zelenicah, ki se raztezajo ob prometnicah in na katere je bil zgrnjen sneg ali kamor se je iztekala solnica s proti po- ledici soljenih poti in cest. Iz vsega navedenega more- mo skleniti, da zasneženega vrta ne smemo prepustiti na- ključju, zanj moramo skrbeti in ga negovati tudi pozimi, ko narava miruje, saj s tem uresničujemo skrb za lepše in urejeno okolje vse leto. Miran Glušič, ing. agr. Dober den, predzodjič v tolen leti, v keren neje bilo lehko ži- veti. Marsikaj hujdega in seveda tudi veselega srno doživeli, manj dnara meli, malo manj pili in slabše jeli. Vojna je na srečo v Sloveniji krotka bila, saj je srbsko vojsko premagala slovenska sila. Nekaj dni neje heca bilo, gorelo je in pokalo, aeroploni so se po lufti vozili, granate doj metali in se na kunci sldoki, upajmo, da za večne cajte odpelali. Zaj mamo domačo vojsko in domoče oficire, ki so okupatore navčili manire. Mir je vreden več kak vsaki gvir. Ta vejki naše državice zaenkrat še nečejo priznati in se obnašajo do nas kak prava krušna mati, ki ma kruha zadosti, pa svojo deco posti. Žalostno je, da je čin duže več Udi na cesti brez dela, deca pa duma nemajo jela. Kregajo se tovariši in gospodje, ki so na oblasti, vloda je v krizi, čin duže več Udi pa pri prozni mizi. V vso- ki državi je pač tak, da eni neso siti, drugi pa majo preveč pune riti. Pri novi ustavi se nan zapleta zavolo ženskega splava, roje- va se demokracija, niše pa ne bi rad dece redija. Zato se jaz pri- družuvlen tisti pesmici, ki provi: Zato se s kontracepcijo borimo, da bi na sveti bil kak cepec manj . . . Vidite, tak smo s totimi fkuper zrimanimi mislimi prišli do konca. Vsen želin prijetne in mirne proznične dneve, veselega Bo- žičeka in dedeka Mraza. Vsaki si pač naj poišče tistega, ki mu boj paše in za kerega misli, da mu bode uresniča več želja. Jaz sen to ovokrot vpraša našega vnukeca, kerega bi rajši meja, Bo- žičeka ali dedeka Mraza. Pa vete, kak se je znajša mali prehrisa- nec. Reka mi je: »Veš, dedek, naj kar abodvo prideta k hiši, eden mi naj prinese smuči, drugi pa smučarsko obleko . . .« Vidite, tak je to z deco, ki odkrito in pošteno misli, mi ta stori pa se gremo Indijance in kavbojce. Pa srečno — Vaš LUJZEK. Sova — pernati maček Verjetno ne bi imeli nič proti, če bi sova v vašem vrtu ali sadovnjaku v eni noči ulovila štiri ali pet voluharic, velikega voluharja ali podgano in dve miši. Povrhu vsega vam ne bi pohodila grede ali kemično onesnažila zelenjave. Te se ne bi niti dotaknila, saj je ne je, prav tako kot ne je piščancev. Opisal sem vam možno sestavo dnev- nega obroka pegaste sove, kot smo ga ugotovili pri preučevanju njene prehra- ne na Dravsko-Ptujskem polju. Pa kljub temu tega čudovitega nočne- ga lovca preganjajo in pobijajo. Pone- kod smo našli sledi in pričevanja o po- morih mladičev v gnezdih in to z opravi- čilom, češ da se ponoči derejo. O kra- tkovidnosti tega početja ni, da bi govo- ril. Naj govorijo sami zase rezultati naše raziskave o prehrani pegaste sove. Ugo- tovili smo, da je bilo med 1366 ostanki plena kar 1317 ostankov malih sesalcev. Ostalo so bili ostanki malih ptičev in hroščev. Med malimi sesalci so bile naj- pogostejši plen rovke, sledile so voluha- rice in miši. Po štirje ostanki so pripada- li krtom in podganam. Izračunali smo, da je bila povprečna teža obroka med 70 in 100 grami. Že preprost izračun po- ve, da ena ptica letno požre okoli 30 kg malih sesalcev, ki so lahko hudi škod- ljivci na poljih ali v sadovnjaku. Za ilustracijo vam bom podal povpre- čne teže najbolj poznanih škodljivcev: poljska miš in poljska voluharica tehta- ta okoli 25 gramov, hišna miš okoli 23 gramov in veliki voluhar okoli 1000 gra- mov. Torej če bi se hranila le s poljskimi voluharicami, bi jih letno požrla okoli 1200. V resnici je njena prehrana mnogo bolj pestra. Med 1317 preučenimi ostan- ki plena malih sesalcev jih je poljski vo- luharici pripadalo 312. Številka je še vedno ogromna. Poskusite se spomniti, koliko voluhark ste doslej ulovili s past- mi ali kakšnim drugim nekemičnim sredstvom. Na Dravskem polju med večjimi so- vami poleg pegaste sove živita, še lesna sova in mala uharica. Prehrana lesne so- ve je podobna prehrani pegaste sove, čeprav lovi več po gozdovih, o prehrani male uharice na Dravskem polju pa še nimamo podatkov. Vse vrste sov so ogrožene zaradi ke- mizacije kmetijstva ter zaradi pomanj- kanja ustreznih gnezdišč, predsem du- pel. Tu pa lahko sami sovam ogromno pomagate. S postavitvijo ustrezne gnez- dilnice lahko privabite v vaš sadovnjak ali gozd sovji par, ki bo temeljito razred- čil voluharicj in druga sopotnike kme- tijstva. Pegaste sove najraje gnezdijo na veli- kih podstrešjih, v cerkvenih zvonikih. ruševinah ali senikih. Mnogi zvoniki in podstrešja so zaradi golobov nepredu- šno zaprti, s tem pa je onemogočeno gnezdenje tudi sovam. Rešitev je v zabo- ju velikosti približno 1 x 1 meter in viši- ne pol metra z žagovino na dnu. Tak za- boj prislonimo k lini, ki je vsaj 12 cm ši- roka in visoka 16. Tako bomo onemogo- čili gnezditev nadležnim golobom, pri- vabimo pa lahko pegasto ali lesno sovo. Lesni sovi pribijemo na drevo večjo gnezdilnico. Najboljši je leseni zaboj s stranicami večjimi kakor pol metra. Vhodna odprtina naj ima enake mere, kot so za pegasto sovo, to je 16 x 12 cm ali več. Za podlago naj bo žagovina. Še najmanj dela zahteva gnezdo za malo uharico. Zadovoljila se bo s staro koša- ro, ki jo boste namestili v rogovilo dre- vesa. Kar se sove ženijo že zelo zgodaj spo- mladi, je najboljši čas za namestitev gnezdilnice do konca januarja, kar pa ne pomeni, da ne bodo dobrodošle gnezdnice, nameščene v kateremkoli let- nem času. Sovam lahko pomagate še na en zelo enostaven način. Na poljih, na katerih ni dreves, s katerih bi lahko oprezovale za plenom, jim tu in tam zapičite v zem- ljo dva ali tri metre visoko rogovilo. Po- dnevi jo bodo s pridom uporabljale ka- nje in drugi dnevni plenilci, ponoči pa sove. Po izbljuvkih boste zlahka zvedeli, ali jo tudi uporabljajo. Vaš cilj bo pono- vno dosežen. Razredčili vam bodo čre- dico miši in voluharic brez enega same- ga grama strupa. Če ste se torej odločili, da boste udo- mačili »pernatega mačka«, nas o tem obvestite. Prav tako bi vas po tejjjoti prosili za vsa vaša opazovanja sov. Žele- li bo predvsem vedeti za vsa njihova gnezda. Andrej Šorgo, Ptujska 91, 62327 Rače 18 - TV SPOREDI 19. december 1991 - TEDNIK TEDNIK - ' ^- december 1991 ZA RAZVEDRILO — 19 20 — OGLASI IN OBJAVE 19. december 1991 — TEDNIK ~ december 1991 OGLASI iN OBJAVE - 21 ČRNA KRONIKA trCenje v ovinku Po magistralni cesti od Pernice proti Lenartu je v torek, 10. de- cembra nekaj po 12. uri vozil osebni avto Milan Horvat iz Tr- novskega Vrha 10, KS Trnovska Vas. V naselju Močna je v ostrem levem ovinku zapeljal na levo stran ceste, po kateri je te- daj iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Stipo Crnjak iz Sesvet na Hrvaškem. Avtomobila sta trčila in Crnjak se je pri tem hudo ranil. požar zaradi prekaje- vanja klobas Na domačiji v Starem Gra- du 74, KS Makole so imeli v le- seni uti tudi začasno prekajeval- nico, ki je v torek, 10. decembra zgorela. Prekajevali so klobase, krepko zakurili in verjetno pusti- li ogenj brez nadzora, zato je okoli 11. ure ogenj zajel uto, ki je pogorela do tal, v njej pa okoli 50 klobas, dve motorni žagi, ko- tel za žganjekuho, dva elektro- motorja in več kmetijskega orod- ja. Ocenjujejo, da je škode za več kot 350 tisoč tolarjev. hudo poškodovana pe- ška Po Rogaški cesti proti Hajdini se je v petek, 13. decembra ob 19.30 peljal s fičkom Rajko Dež- man iz Kraigherjeve 31 v Ptuju. V Zgornji Hajdini pri hiši št. 111, mu je pravilno prihajala nasproti peška 19-letna Karmen Ivančič iz Zgornje Hajdine 169. Voznik je ni pravočasno opazil in s sprednjim delom avta trčil v pe- ško, ki jo je vrglo na pokrov in v vetrobransko steklo, po 73 me- trih pa je padla na cestišče. Pri tem seje hudo ranila in prepelja- li so jo v mariborsko bolnišnico. z AVTOM V VRTNO OGRAJO Po lokalni cesti od Muretincev proti Stojncem se je v petek, 13. decembra ob 19.40 peljal z osebnim avtomobilom Miran Pi- jan iz Zabovcevlla, KS Mar- kovci. V Stojncih je pri hiši št. 91 zaradi neprilagojene hitrosti na levem ovinku zapeljal na desno bankino in je trčil v vrtno ograjo. Pri tem se je hudo ranil in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. TROJNO TRCENJE AVTO- MOBILOV Izgleda, da je bil petek, 13. de- cembra črn dan za voznike, saj so se v dobri četrt uri zgodile kar tri prometne nezgode na našem območju. Ob 19.45 je po magi- stralni cesti od Lenarta proti Ma- riboru vozil osebni avto Zvoni- mir Dubaja iz Maribora. Pri Za- markovi je v blagem desnem ovinku zaradi neprilagojene hi- trosti zapeljal na nasprotni vozni pas in tam trčil v sprednji del ju- ga, ki ga je nasproti pripeljal Franc Lenart iz Vrtne ulice 5 v Lenartu. Pri trčenju je Dubajev avto odbilo naprej, zato je s sprednjim delom še trčil v golfa, ki ga je vozil Darko Vukovič iz Lenarta, Kidričeva 1. V nezgodi je bil Zvonimir Dubaja hudo ra- njen, njegov sopotnik Božo Du- baja pa lažje. vlomilci odnašajo igralne avtomate Doslej še neznani vlomilec, verjetno s pomočniki, je v noči od 11. na 12. december vlomil v gostilno (bistro) Lipa v Vitomar- cih. Ukraden je bil avtomat za igranje pokra, registrska blagaj- na, mlinček za kavo in nekaj raz- nih vrst cigaret. Škode je za do- brih 300 tisoč tolarjev. V noči na 13. december pa je bilo vlomljeno v točilnico (bife) v Zgornjem Dupleku, ki ga ima v najemu Branko D. iz Zgornje Korene. Z vlomilci so izginili tri- je igralni avtomati, vredni okoli 400 tisoč tolarjev. filipince poslali nazaj Prejšnji petek zvečer so ptujski policisti na enem od mejnih pre- hodov s Hrvaško ustavili tri osebne avtomobile in kombi. V njih so hrvaški vozniki skušali v Slovenijo prepeljati 15 Filipin- cev, ki so baje nameravali nada- ljevati pot v Italijo. Toda naši policisti so jih skupaj z vozniki in vozili usmerili nazaj na Hrva- ško. FF Za ekološko sanacijo Ptuja nujna napeljava plina Republika Slovenija se je kot pod- pisnica mednarodnega dogovora obve- zala, da bo najkasneje do leta 1993 zmanjšala onesnaženost zraka z žve- plenim dioksidom vsaj za JO odstotkov. Najučinkovitejša pot za tako drastično in nujno potrebno zmanjšanje onesna- ženja našega ozračja je prehod od upo- rabe trdih goriv na plin. Ta je po mne- nju inženirja Mirta iz mariborske pli- narne ekološko najbolj primeren, pa tudi vsaj 10 odstotkov cenejši od vseh ostalih kuriv, predvsem pa od kurilne- ga olja. Sicer pa so na javni tribuni o iz- gradnji plinskega omrežja v Ptuju v ponedeljek, 16. decembra, v ptujski kinodvorani sodelovali tudi predstav- niki direkcije za gospodarsko infra- strukturo, sekretariata za gospodar- stvo, za varstvo okolja ter predstavnik projektne organizacije iz Ptuja. V imenu organizatorja tribune je uvod- ne misli zbranim namenil Albin Pi- šek, predsednik sveta KS Dušana Kvedra iz Ptuja. Poudaril je, daje na- peljava plina v Ptuju, še posebej v sta- rem mestnem jedru nujna. Sicer pa so si že v srednjem veku Ptujčani svetili na plin, zakaj si ne bi danes z njim še kurili?! Zanimanje občanov za to si- cer raste, vendar izgradnje plinovod- nega omrežja ne bo mogoče uresničiti brez skupne pomoči oziroma sofinan- ciranja. Številna onesnažujoča kuriš- ča zasebnikov so vsako jutro lepo vid- na in tudi vonjave občutimo. Del Cankarjeve in nekaj bližnjih ulic bo v kratkem ta problem že lahko odpravila, saj so napeljali plinsko omrežje v tem delu starega mestnega jedra, ing. Benjamin Čuček iz Projek- te inženiringa pa je predstavil še pro- jekt razvoja in gradnje plinovoda v ostalem delu Ptuja. Ce bo denar, se bomo kmalu vsi greli na plin. obenem pa bomo tudi okolje ekološko sanira- li. -OM Kulturni križemkražem ORMOŽ • V okviru novole- tnih prireditev za najmlajše bo jutri nastopala s štirimi predsta- vami znana celjska plesna skupi- na PLES V MODREM. Predsta- ve so namenjene vsem predšol- skim otrokom. DORNAVA • Jutri zvečer ob 19. uri bo v župni cerkvi nastopil s samostojnim koncertom meša- ni pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža pod vodstvom Jožeta Barina Turice. Peli bodo pesmi J. Gallusa, slovenske narodne in umetne ter božične pesmi. ORMOŽ • 28. decembra ob 19.30 bo v domu kulture NOVO- LETNI KONCERT PIHALNE- GA ORKESTRA ORMOŽ. Pro- gram bo popestrila skupina ma- žoretk in bobnarjev. SLOVENSKA BISTRICA • V oddelku za šolarje matične knjižnice dr. Josipa Vošnjaka bo- do 24. decembra ob 15. uri na sporedu božične pravljice, ob 15.30 pa bo v Pristavi novoletni koncert za otroke. PTUJ • Nocoj ob 19. uri bo v dvorani minoritskega samostana koncert mešanega pevskega zbo- ra sv. Viktorina, ki ga vodi Mak- similjan Feguš. PTUJ • Nocoj ob 19.30 bo v viteški dvorani ptujskega gradu koncert komornega orkestra PRO ARTE, ki ga sestavljajo štu- dentje Akademije za glasbo pod mentorstvom Antona Nanuta. Dirigentka bo Nada Matoševič, ki je dirigirala že tudi orkestru Slovenska fdharmonije. PTUJ • V Razstavišču ob Dravi bodo jutri ob 18. uri odprli veliko novoletno prodajno raz- stavo, ki jo letos Pokrajinski mu- zej pripravlja skupaj z Zdravni- škim društvom in nosi naslov Umetnost za mir. Izkupiček pro- danih umetniških del bodo na- menili za nakup zdravil in dru- gih zdravniških pripomočkov za ranjence na Hrvaškem. PTUJ • V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled razstava, posvečena 200. obletnici smrti VVolfganga Amadeusa Mozarta, z naslovom Mozart — kdo je to. PTUJ • V Zgodovinskem ar- hivu si lahko v teh predprazni- čnih dneh ogledate zanimivo do- kumentarno razstavo Praznik ne- koč in danes. Izvedeli boste, da je bil prvi pustni sprevod po ptujskih ulicah že 1873. PTUJ • Jutri ob 18. uri bo v dvorani Center dobrodelni kon- cert v organizaciji Neodvisnih sindikatov Slovenije in pod po- kroviteljstvom podjetja Solid. Nastopili bodo Božidar Wolf, Si- mona Weis, Daniel Popovič, Pre- rod in mnogi drugi. Izkupiček je namenjen Karitas in Rdečemu križu. Predprodaja vstopnic je na sedežu sindikatov v Trstenjakovi 9 od 9. do 11. ure, v poslovalni- cah Solida in mesnicah Žerak. VELIKA NEDEUA • V ne- deljo, 22. decembra, ob 17. uri nastopa v dvorani v Veliki Nede- lji MOPED SHOW QUARTET s prvim povojnim kabaretom s pri- okusom Blitzkriega Toneta For- nezzija - Tofa PO VOJNI SO GENERALI VSI ŽAMETNI. osebna kronika RODILE SO - ČESTITAMO: Ve- sna Jurišič, Ivanjkovci 47 — Mateja; Marija Metličar, Bukovci 177, Mar- kove! — deklico; Anica Jurgec, Sitež 3, Majšperk — Nives; Vesna Vajsba- her, Kraigherjeva 27, Ptuj — Tino: Cecilija Šeruga, Majski Vrh 7, Videm — deklico; Milena Staržič — Stojnci 43, Markovci — dečka; Katica Pinta- rič, Zalužje 19, Vinica — Danijela; Marija Bracek, Hvaletinci 13, Vito- marci — Anjo; Julijana Rožencvet, Bistriška 79, Poljčane — Evo; Dragi- ca Vaupotič, Mala vas 20, Gorišnica — dečka; Marjeta Golob, Njiverce 34, Kidričevo — Patricijo; Andrijana Šafranko, Macelj D. 68, Durmanec — dečka; Ida Lenart, Štrafelova 13, Ptuj — deklico; Mihelca Širovnik, Praprotnikova 8, Hajdina — Miha; Vlasta Golob, Markovci 32 — Mate- jo; Simona Malger, Ptuj, Greg. dr. 11 — Grega; Sonja Tramšek, Ptuj, Volk- merjeva 5 — Davida; Nada Zelko, Lovrenc 85/d — dečka; Tanja Dor- nik, Kraigherjeva 17, Ptuj — Mihae- la; Metka Črešnar, Pobrežje 155, Vi- dem — dečka; Nadica Šmintič, Cvet- lin 127, Trakoščan — dečka; Martica Ratajec, Strmec, Ul. 27. srpnja 191, Petrijanec — Tamaro; Marjeta Fir- bas, Moškanjci 76, Gorišnica — de- klico; Ivanka Sever, Dr. Kovačiča 4, Ormož — dečka; Ksenija Bevk, Ptuj, Nova C. 9 -- Timoteja; Marica Gali- nec, Zg. Leskovec 18/2 — Petra. POROKA-PTUJ: Ivan Matjašič, Biš 25/a, in Marjeta Ambrož, Mala vas 4. POROKE - ORMOŽ: 23. novem- bra 1991 — Dražen Kirič, Macinec 79. Hrvatska, in Sonja Ivanuša, Go- deninci 33, Središče ob Dravi. 14. de- cembra — Ivan Bednjanič, Babinec, Maršala Tita 45, Hrvatska, in Olga Veldin, Hum pri Ormožu 24. Ormož; Franc Kosi, Robadje 86, Hrvatska, in Martina Vršič, Obrez 33, Središče ob Dravi. UMRLI SO: Barbara Jakopec, Vuzmetinci 37, roj. 1908 — u. 1. de- cembra 1991; Marija Zadravec, Pav- love! 39. roj. 1935 — u. 10. decembra 1991; Janez Ferlež, Kupčinji Vrh 17, roi. 1932 - u. 12. decembra 1991. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99: tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 1.250.00 to- larjev, za tujino 2.450,00 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Mari- bor. Oproščen prometnega davka po obvestilu Izvršnega sveta Skup- ščine Republike Slovenije števil- ka 3132 z dne 28. 2. 1991.