«VENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 (ld., z& pol leta 8 (Id., za četrt leta 1 (Id., u jtdsa meiec 1 (ld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (ld., *a pol leta 6 (ld„ za četrt leta 3 (ld., ta jeden «eiec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (incerate) viprejema upravnIStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice «t. 2. Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah H. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. ev. 140. V Ljubljani, v soboto 27. junija 1896. Letu i It XXIV. V^abilo na naročbo. S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo „Slovenca". Vedno stara peseinl Naši liberalci skrivajo v aooji domišljavosti prazno puhlost. Njihovo omejenost v vprašanjih, ki gibljejo ves izobraženi svet, dobro umevamo, a v resnici smešno se nam zdi, da to omejenost tako brez potrebe kažejo pred svetom in pri tem menda še mislijo, da si bodo pridobili kaj večje slave. Znano je, kako pomilovalno „izobražene" se kažejo naši ljubi nasprotniki v socijalnem vprašanju. Jedenkrat na Slovenskem sploh ni socijalnega vprašanja zanje, drugič nimajo časa, da bi si izdelali gospodarski program, tretjič hvalijo v teoriji socijalnega demokrata Marksa in so samo v praksi proti njemu, četrtič trde, da ni nobenega razločka mej krščanskimi socijalisti in socijalnimi demokrati, samo da so poslednji izobraženejši itd. Vse take stvari smo že brali v milem glasilu slov. izobraženstva, v „Slov. Narodu", in slišali od njegovih pristašev. List, ki je leta 1873 sramotno blatil sv. apostola Cirila in Metoda, je sedaj preverjen, da samo on dostojno brani njuni spomin in se zaletava v nas kot narodne odpadnike, če si po njegovih vedno se menjajočih vzorcih ne krojimo „narodne" obleke. O kakem narodnem programu niti sluha, o kakih narodnih idejah niti sledu ne najdeš pri ljudeh, ki so narodni sedaj z Mazzinijem, sedaj s Starčevicem, sedaj s Strossmayerjem, sedaj z Ignatjevom in nazadnje s Schweglom. Brez vodilnih mislij, brez načel, zaupajoč le na svojo v psovkah se urečo domišljijo, na svojo robato širokoustnost in na lahkovernost svojega p. t. občinstva jo mahajo dalje po političnem polju, vsak dan smešnejši, a tudi vsak dan zavitejši v svoje slepo samoljubje. Le tako si moremo umevati, da si upajo proti nam, ki smo že tolikrat jasno pokazali, kaj nameravamo, nastopati z orožjem, ki koncem 19. stoletja pač ni več v rabi. V četrtek smo imeli priliko pokazati jeden zadnjih pojavov v tem oziru. Da pa razveselimo svoje bralca, jim podajemo danes prešlega tedna tiskan „Narodov" članek, ki boljše dokazuje naše trditve, nego vsak drug dokaz. Naslovljen je članek: „Klerikalna puhlica." Najpreje seda pisatelj na kritičen stol (!) in piše tako-le : „Klerikalci imajo navado, da prepletajo svoje govore in svoje spise z različnimi zvenečimi gesli, kateri sicer obiskovalcem misijonskih propovedij močno imponirajo, kateri pa razpadejo v nič, čim se jih kritično premotri. Taka puhlica, s katero tudi naši domači klerikalci pri vsaki priliki renomirajo in katero so zlasti od katoliškega shoda do naših dni že nebroj-nokrat s posebnim naglasom poudarjali, je ta, da so se v obrambo katoliške vere organizovali kot politična stranka in da je njih stremljenju smoter, ohraniti naši državi nje „katoliški" značaj, oziroma jej ga povrniti, v kolikor ga je izgubila po sodbi klerikalcev. Ni nam v mislih, dokazovati danes, da je naša klerikalna stranka s svojim postopanjem bodisi v javnih zastopih, bodisi drugod veri in pravemu katoličanstvu doslej le škodovala, pač pa si hočemo nekoliko ogledati geslo o ohranitvi in obnovitvi „katoliške države". Kakor vse drugo, tako so tudi to geslo naši klerikalci izposodil si pri svojih nemških somišljenikih, kateri so je skovali zopet po geslu „krščanska država", a po našem mnenju je to navadna puhlica, katero so klerikalci morda posneli, ker sami niso vedeli, da nima nikakega pomena, ali pa so jo prevzeli, da ljudstvo ž njo laglje slepe." To smo že vse večkrat slišali in ni nič novega. Nekaj novega je pa dokazovanje, s katerim se nadaljuje „Narodov" članek tako-le: „V prvi polovici našega veka se je o pojmu „krščanska država" mnogo govorilo in razpravljalo. Prvikrat se zasledi nekaka definicija tega pojma v nekem pozivu ruskega carja Aleksandra I. na cesarja Franca I. in na pruskega kralja Viljema III., v katerem se poudarja, da je vladati narode po naukih krščanske vere v smislu svetega pisma. Ta ista misel se je naglašala tudi v pruskem deželnem zboru, kjer je Bismarck leta 1847 rekel, da mora država imeti religijozno podstavo, kar je znani jurist Stahl v posebnem spisu: „Der christliche Staat und sein Verhältnis zum Deismus und Judenthum" obširno utemeljeval, v njem pa še najbolje dokazoval, da naj se vsaka država vlada po naukih tiste vere, kateri pripada večina prebivalstva. Vsi tisti, kateri se poganjajo za „krščansko državo", se zlagajo v tem, da je država krščanska tedaj, kadar se vlada po naukih krščanske vere, LISTEK Izlet v Pompeje in na Vezuv. (Spisal Fr. Kovačič.) (Dalje.) Lakota in dež sta nas silila od tople vezuvske peči na pot proti „domu". Šli smo med kamenitim grebenjem na ono mesto, kjer smo pustili konje. Pa glej zgago! — konjev ni nikjer; od daleč smo videli na potu le kos raztrganega sedla. Ali so jih volčji pojedli, ali kje so? Vodnik se je grozil, da mu bomo konje plačali, dasi je bila njegova krivda, da so se izgubili. Kakor smo spoznali, je bila cela stvar komedija, ali bolje maščevanje. Oni capini so najbrž dogovorno z vodnikom spustili konje, češ, naj se učijo tujci hoditi po Vezuvu. Vodnik je dobro vedel, da se konji ne morejo izgubiti, marveč da bodo lepo mahali proti domu. Brezdvomno je že to prakso poskušal tudi pri drugih popotnikih. Dežilo je, kakor za dnino, konjev ni bilo, morali smo korakati peš po trdih Vezuvovih rebrih. Pot je bil dolg in težaven, z druge strani pa varen, ni se bilo bati, da bi se sedlo utrgalo; med potom smo se tudi s hojo ogrevali; na konjih bi se lahko prehladili, ker smo bili od dežja premočeni. Med potom smo našli raztrgano sedlo, katero je izgubil naš konj. Od dolgega časa ali od veselja so se konji med potom grizli in vspenjali drug po drugem in tako s svojo šalo rešili jednega tovariša nepotrebnega bremena. Kmalu smo v daljavi zagledali konje; stali so mirno, toda bili so le trije, četrtemu pa ne duha ne sluha, kakor bi se bil v zemljo pogreznil. Svojega „zvestega" vodjo smo pnstili in mahali naravnost čez drn in strn v zeleno dolino. Ze blizu ravnice pridemo do neke gostilne. Tukaj je bilo več popotnikov, ki so nas začudeno gledali, kaki junaki smo, da peš lazimo po Vezuvu. V staji je pa med drugimi konji stal prav tleg-matično tudi naš konjiček. Ta je še bil najpametnejši! Zdelo se mu je preneumno, stati zunaj na dežju in vetru, popihal jo je najprej v gostilno, češ, me bodo že našli tukaj, če me hočejo imeti. Vodja s svojimi tremi konji je bil daleč za nami, nismo ga čakali, marveč hiteli naprej. Kmalu smo prišli v ravnico in bili veseli, da stojimo zopet na vsrnih tleh. V resnici, takega izleta ne napravi kdo bodi na Vezuv! Kaj ve bogati Anglež, kako se potuje na Vezuv! Kakor daleč je mogoče se pelja v zložni kočiji po lepi, novi cesti, potem ga „ascensore" (vlak na vrveh) potegne prav pod nos Vezuvu. In če se mu ne ljubi iti peš do kraterja, odneseta ga dva možaka po nosilih. Dragi bralec, če bi te kedaj mikalo iti na Vezuv, svetujem ti to-le: če se ti hoče pustolovja, če hočeš igrati nekakega Don Quixota, plačaj kakih 10 do 11 lir v nemškem hotelu v Novih Pompejib, pa dobiš morda ravno našega vodnika. Ta bo že skrbel, da bo potovanje prav „zanimivo", toda svojo kožo si slobodno prej zavaruješ. Ce pa hočeš „zložno" potovati — in tudi varneje — zateči se pod okrilje Oookove družbe. Plačal boš seveda prav po angleško 21 lir, toda potoval boš res gosposki. Ce se bojiš zasesti konja, dobiš dolgouhatega osla; če tudi telebileš iz njega, ne boš daleč padel. — Tedaj, kakor te je volja! Ze proti večeru smo primahali nazaj v svojo gostilnico in si pri ognjenem Vezuvčanu okrepčali iznemoglo telo. Dve francoski gospe ste nam pripovedovali tudi svoj pot. Vodnik ju je pripeljal do prve lukuje, iz katere se je kadilo, in rekel, da je to krater. Dobrodušni gospe sta mu verjeli in se vrnili s popolno zavestjo, da sta bili na Vezuvu. Menda vsak popotnik mora odnesti kako „bridko" izkušnjo iz Vezuva! (Dalje sledi.) kakor so precizovani v sv. pismu, in kdor zahteva „krščansko državo", zahteva v tem uveljavljenje teh naukov. Če premotrimo le površno zgodovino posamičnih držav od njih ustanovitve pa do naše dobe, spoznamo hitro, da nauki sv. pisma sploh niso imeli nikdar popolne dejanjske veljave. Tudi najgorečnejši klerikalec bi ne mogel določno odgovoriti na vprašanje, katera oblika države je pristno krščanska. Angleški kralj Karl I. je trdil, da je jedino absolutna monarhija primerna krščanski državi, Cromwell je pa iz sv. pisma dokazoval, da je demokratična republika jedino krščanska. Stahl je v rečenem svojem spisu odločno zagovarjal absolutno monarhijo, papeži in školje so do najnovejšega časa stali na istem stališču — sedaj pa je Leon XIII. priznal republiko za prav tako krščansko obliko države, kakor absolutno monarhijo. Iz kratka: zgodovina nam priča, da ni bila nikdar nobena država — tudi papeževa ne — zasnovana in vrejena po naukih krščanske vere in to se tudi nikdar ne zgodi, ker se države osnujejo in razvijajo iz posebnih, največ materijelnih virov, in ker so plod vedno se preminja-jočih dejanjskih razmer. Država je j u r i d i č n a o s e b a , v r e j e n a p o n e u s m i -ljeni logiki vsakočasnega položaja in more biti v svojem organizmu tako malo katoliška, protestantišk», k r š č a n s k a a 1 i s p 1 o h religijozna, kakor rudeča ali zelena." Ta duhoviti odstavek je vidno preveden iz kakega protestantskega avtorja, morda iz kakega (Jon-versations-Lexika. Neumen je kot noč. Pojem krščanske države, katerega pozna krščanstvo že od začetka svojega obstoja, ki je vplival na razvoj rimskega uprava, ki je bil temelj vsem državnim tvorbam v krščanski dobi, je po „Narodu", oziroma po njegovem viru, prvikrat iztaknen v nekem pozivu Aleksandra I. Prijatelj, ti si smešen! To je jedino, kar mu moremo odgovoriti. Še hujši je pa trditev, da prav za prav noben klerikalec ne ve, katera oblika je pristno krščanska. Niti najosnovnejših pojmov o državi, še manj pa o krščanstvu ni mogel imeti ubogi pisec in njegov prevajalec, ki o „neusmiljeni logiki" ne ve menda druzega, nego ime. Materialistični, a vrh tega bedasti opredelbi „države" sledi zadnji ocvirek „Narodovega" članka, glaseč se tako-le : „Kaka misel tiči torej v tolikrat poudarjanem geslu o „krščanski državi", kaj je jedro tega gesla? Ako bi se nam odgovorilo, da se hoče s tem skrbeti za odgojo ljudstva v verskem dnhu, za izposlovanje socijalno-političnih naredeb po načelih evangelija itd., tedaj bi takšno teženje zagovarjali in podpirali posebno s slovenskega stališča tudi v bodoče, kakor se je godilo doslej. Ne moremo se pa za „krščansko državo" vnemati, dokler je to le doneča fraza, prazna beseda, s katero se nerazsodna masa hujska zoper politične nasprotnike, kakor to prakti-kujejo že nekaj let sem kranjski klerikalci proti narodni stranki." Na kratkem prostoru so se tako lepo strnili trije znaki liberalnega bojevanja: abotna nevednost, domišljavost in lažnjivo hinavstvo. .Kakor se je godilo doslej", teh be-sedij ne bomo mogli tako iz lepa pozabiti. Gorje nam, ki ne poznamo vaših zaslug, hvala vam, da nas opozarjate nanje. „Narodu" in njegovim smo dolžni častno diplomo za vnete boje, ki jih bijejo za „odgojo 1 j u d s t v a v v e rskem duhu, za izposlovanje socijalno-političnih naredeb po načelih evangelija itd." Kmetijske zadeve v državnem zboru. (Spisal poslanec Fr. Po v še.) (Dalje.) Dosedanja preiskovanja pač niso podala drugega zatrdnega vspeha, kakor da se z vcepljenjem tuberkulina zamore spoznati, ali je dotična žival tuberkulozna. Kmalo po vcepljenju nastopi reakcija in če narase telesna toplina za l1//, je to znak, daje žival tuberkulozna. Ker je precejšno število goved, osobito krav tuberkuloznih, bi pač bilo v veliko dobroto mleko uživajočih ljudij, da bi se v govedi ta bolezen, ki zamore, kakor je zdravniško dognano, prouzročiti tuberkulozo v tako mleko zauživajočem človeku, kar najbolj mogoče splošno zatrla. Kmetijski odsek nasvetuje glede tega drž. zboru, da sklene sledeče predloge na c. kr. vlado: 1. naj da na državne stroške izvrševati temeljite preiskave s tuberkulinom ; 2. naj skrbi za to, da se vsem živinozdravni-kom da priliko proučiti cepljenje s tuberkulinom. 3. Ako se vlada po teh preiskavah in študijah prepriča o stvari, kakor se kaže po drugih državah, osobito na Francoskem, naj vlada stavi drž. zboru posebne predloge, s katerimi bi se dalo omejiti to govejo bolezen ter vsaj zabraniti, da bi ljudstvo ova-rovalo se zastrupljenja oziroma zboljenja po zaužitju mleka od tuberkuloznih krav. 4. Taka vcepljenja bi se morala v prvi vrsti izvršiti v onih čedah, namenjenih za vzrejevanje plemenske živine, katere so nakupljene in vzdrževane iz javnih, državnih sredstev, da bi se vsaj iz takih čred povsem zdrave živali dobivati mogle. 5. Vlada naj da izdelovati tuberkulin, in ga brezplačno prepuščati vsem živinorejcem, ki hočejo rabiti ga za vcepljenje pri govedi. Tudi je kmetijski odsek stavil več predlogov, kako zabraniti pretečo krizo v sladorni obrti, od katere je odvisno blagostanje tisočerih poljedelcev, ki pridelujejo sladorno peso. Kolike važnosti je sladorna obrt na pr. za Češko, Moravsko in Slezijo, naj navedem le, da znaša izvoz sladorja na leto le v inozemstvo okroglo 100 milijonov goldinarjev. Sploh je izračunano, da odpade na delo pri tej obrti in pridelovanju sladorne pese svota 55 milijonov goldinarjev zgolj za delavske moči in to pač kaže, koliko tisoč in tisoč ljudi živi pri tem obrtu. Kmetijski odsek pa je tudi storil nasvete, s ka- terimi pozivlje ces. vlado, da z vso strogostjo postopa proti kartelom sladornih tovarn, kateri v takih dogovorih zvezani ceno blaga neprimerno zvišujejo. Konečno je kmetijski odsek ponovljeno stavil predlog, da se mora sklicati kmetijska enketa, to je, da se zaslišijo kmetovalci iz vseh dežel in pokrajin, da se s tem zadobi zvesta slika dejanskih gospodarskih odnošajev, ter da se potem sklenejo zakoni, po katerih bi bilo odpomoči tužnemu stanju, v katerem se dejansko nahaja avstrijsko kmetijstvo. Drž. zbor namreč je že v seji 11. nov. 1895 sprejel od kmetij, odseka stavljeni nasvet, da se skliče kmetijska enketa, pa ta sklep je gosposka zbornica zavrgla v svoji seji 18. dec. 1895. Sedaj nasvetuje odsek, da se poživlja vlada, da takoj pismenim potom dožene kmetijsko enketo, s tem, da vsem kmetijskim družbam in slovečim kmetijskim praktičnim zvedencem razpošlje vabila in od odseka sestavljena vprašanja, da na ta odgovore. Ko bo vlada te odgovore dobila, naj takoj poroča o tem drž. zboru in potem skliče enketo, v katero naj se povabijo praktični kmetovalci iz vseh pokrajin in dežel po zgledu enkete za obrtnijo, po kateri se je obilno gradiva nabralo za proučavanje odnošajev, v katerih se nahaja avstrijska obrtnija. Upajmo, da pridejo vsi ti predlogi kmetijskega odseka v jesenskem zasedanju drž. zbora na dnevni red, da predsednik reši dano svojo obljubo — ter da stari državni zbor vsaj v poslednjem svojem delovanju stoti nekatere gotovo kmetijstvu zelo potrebne in koristne sklepe. Politični pregled. V Ljubljani, 27. junija. Stališče Badenijeve vlade. Nov dokaz, da je stališče sedanjega avstrijskega kabineta dobro utrjeno, nam podaje „Bud. Tagblatt", ko objavlja v jedni zadnjih številk nastopno pismo iz Dunaja: „Badenijevo ministerstvo je prejelo ravnokar sijajen dokaz zaupanja našega vladarja. Cesar je namreč pooblastil posamne ministre, da od sedaj nadalje smejo sami nameščevati uradniška mesta VII. plačilne vrste. Dosedaj so smeli ministri imenovati le uradnike do vštevfii vili. mitea», mej tem, ko si je imenovanje VII. in višjih razredov pridrževal vladar sam. Poleg tega smejo nadalje ministri sami odločevati o nekaterih meritornih zadevah, katere so spadale poprej v področje cesarjevo. To dokazuje, da vživa grof Badeni in njegovi tovariši v obilni meri zaupanje vladarjevo. To je pa tudi politično važen moment, s katerim bode moral računati šir-neji svet." — Mi smo tudi tega mnenja. Gospodska zbornica se je sošla včeraj k zadnji seji v tem zasedanju. Pričetkom seje se je spominjal predsednik grof Trauttmansdorff umrlega člana grofa Vrintsa. Na to preide zbornica na dnevni red. Brez debate se vsprejmo v drugem in tretjem branju sladorni zakon, zakon gledš sklepa pogodbe radi preosnove razmer države do istrijanskega zemljiško • razlastitvenega zaklada, načrt gledš lokalnih železnic, ki se imajo dogotoviti v tekočem letu, daleč proti jugu, zato se temperatura rada naglo spreminja in tujec mora zlasti zvečer previden biti, da ne vjame katara. Monakovo je jedno največjih mest prostrane nemške države ter šteje 350.000 stanovnikov. Središče mesta in prometa je Marijin trg, kakor v Ljubljani. Veličastna je kraljeva palača, povsod mnogo spomenikov, cerkev, gledišč. Imenitnost in slava mo-nakovska je stara pinakoteka s 1400 slikami starejše dobe, razvrstenimi po slikarskih šolah. Pa še nekaj ima Monakovo posebnega, izvrstno pivo. Tudi o tem sem se hotel prepričati ter moram priznati, da takšne pive kot je monakovski „Löwenbräu" — v Monakovem natočena in pita — niso doslej še okusila moja usta. Piva je mnogo vrst „Klosterbriiu", „Pschorrbriiu" itd., ki se tudi v Ljubljani toči, a kolika razlika, to pivo pred sabo imeti na viru ali kje drugej. Sploh je pivo po celi Bavarski izvrstno ; kjerkoli sem ga poklical, Be mi je srce smejalo, da si doma malo časti skazujem tej pijači. Domačini pa so tudi ponosni na svoj „bayrisch Bier" in ga v velikih kvantitetah vživajo, kar se jim pozna na polnih rdečih licih in obilnem životu. Vratarji na velikanskem osrednjem kolodvoru monakovskem so ti taki štempiharji, da sem jih kar gledal. Dobro jo je zadel dovtipnež, ki je vprašal, Iz Worishofen-a, dne 24. jun. (Dalje.) II. Kot tujcu mi ni bilo prav lahko, izbrati v Ino-mostu mojemu stanu primerno gostilno, kjer bi bil vsestranski zadovoljen. Sreča je nanesla, da je pri postaji Sterzing, prijaznem tirolskem mestecu, vstopil ljubezniv popotni tovariš, ki me je opozoril na gostilno srednje vrste „Pri sivem medvedu" ravno nasproti jezuitske cerkve. Bil sem prav zadovoljen; snažna soba in postelja, dve električni luči v sobi, ena v sredi, druga pri postelji, kopališče v hiši, krasen salon in vrt in prav nizka cena. Električna razsvetljava je res vrhunec napredka v tej stroki: kako intenzivna svetloba in vendar mila, očem do-brodejna. Dasi mi šele peti križ leze na pleča, se vendar spominjam, kako sem kot otrok še s trsko svetil mojstru čevljarju, ki nam je prišel čevlje šivat. Petrolej je kmalu izpodrinil trsko, olje in svečo. Vse ga je bilo veselo, češ, to je svetloba, da se kaj vidi pri nji. Sedaj pa je že plin v kot postavljen, elektrika ga je prekosila. Ljubljančani imajo prav, da si preskrbe prej ko mogoče to moderno razsvetljavo, da predaleč ne zaostanejo. Iz Inomosta prideš lahko po dveh potih v Wö-rishofen : krajša pot je čez Feldkirch, Bregenz, Lindau in Memmingen, — nekoliko daljša na Kufstein, Rosenheim, München, Türckheim. Jaz sem izvolil drugo zaradi glavnega mesta bavarskega kraljestva, katerega sem hotel saj površno ogledati, — po končanem zdravljenju pa sem bil namenjen, po krajši poti vračati se na Inomost in dalje proti domu. V Inomostu sem se preskrbel z nemškim denarjem, a pridši v Worishofen sem čital na voglih, da pride vsako soboto tu sem uradnik bančne firme „Lenchs", kateri Kneippovcem zamenjuje denarje. Torej se pride lahko v Würishofen tudi z avstrijskim denarjem, ker na zadnji avstrijski postaji Kufstein tudi naš denar sprejmejo. Vendar pa najbolj kaže, saj za kakih 50 gold. nemških mark in pfe-nigov v žepu imeti, ker se drobiž vedno potrebuje na potovanju. Nemška marka je 59 kr. naše veljave. Pri majhni gotični kapelici, ki nosi ime po kralju Otonu, smo prekoračili avstrijsko mejo in dr-drali naprej po širni gorski planoti proti srcu Ba-varije, mestu Monakovemu. Vsa velika mesta leže na nepreglednih ravninah in ob kaki večji reki, — tako tudi Monakovo na levem bregu deroče reke Isar. Mesto leži pre«ej visoko — 519 m. Alpe niso glede dobave potrebnih sredstev za nakup stavbifiča ta novo poštno poslopje v Karlovih Varih, glede dovolitve državnega posojila deželi Kranjski povodom potresne katastrofe, dalje načrt gledi ustanovitve zadrug pri rudnikih. Pri debati o zakonskem načrtu gledi revizije cemljiško-darčnega katastra se oglasi mej dragimi baron Gonrad Eybesfeld. Govornik opo-zarja na grozen propad poljedelstva posebno v al-pinskih deželah ter pripomni, da bi morale nekatere preobložene avtonemne občine povišati občinske doklade vsled znižanja zemljiškega davka, ako bi hotele pokriti icvanredno narasle troške. Povišanje doklad je pa sedaj popolno nemogoče, ker mali kmetovalci nimajo v zadnjih desetletjih prav nič ali pa le malo čistega dohodka. Treba je torej, da se vlada priv posebno ozira na te okolnosti. Predloga se na to sprejme v drugem in tretjem branju. Dr. Millanich poroča dalje v ime davčnega odseka o zakonu glede odpisa zemljiškega davka pri nezgodah vsled uim. Poročevalec predlaga, naj zbornica odobri v poslanski zbornici sklenjeni načrt, poleg tega pa predlaga nastopno resolucijo: Vlada se po-zivlje, naj kar najhitreje predloži novelo k zakonu o odpisu zemljiškega davka pri nezgodah, na podlagi katere bi se razširila uporaba tega zakona na one slučaje, t katerih trpi posestnik škodo pri svojih gozdih vsled viharjev ali drugih izvanrednih dogodkov. Predloga s predlagano resolucijo vred se je vsprejela brez debate. S tem je bil rešen dnevni red seje. — Ministerski predsednik grof Badeni izjavi, da je po Najvišjem povelju zaključeno spomladansko zasedanje državnega zbora. — Posebno pomenljivo je iz navedene zadnje seje, da je vsprejela gospodska zbornica sladorni zakon brez vsake debate. Sladkorni baroni ji bodo gotovo hvaležni, kaj pa ogromna večina revnega prebivalstva? Milenijska razstava v Budimpešti. „Corr. Bur." je objavil predvčeraj uradno vest, da je doseglo število obiskovalcev z dnem 24. t. m. viso-čino jednega milijona in da je dotično osebo raz. stavno ravnateljstvo obdarovalo. O resničnosti tega poročila moramo vsekako dvomiti, ako pomislimo, kako malo obiskovalcev je prihajalo v Budimpešto takoj prve dni in da so še te večinoma prisilili na obiak. Kakor znano, so državni in deželni zastopi že vsi prejeli uradne migljaje, naj se Wporat>yno udeleže ogerskih slavnostij. Sedaj so prišle na vrsto tudi obrtne in trgovinske zbornice. Brzojav iz Zagreba poroča o prvem takem „povabilu", katero je doposlal ogerski trgovinski minister Daniel ondotni trgovinski in obrtni zbornici. — Zbornica se je v zadnji seji posvetovala o tem in predsednik Grohov je predlagal, naj se člani korporativno odzovejo temu povabilu. Vkljub topli priporočitvi od strani tajnika Grosiča je zbornica vender z 19 proti 12 glasovom odklonila predsednikov predlog in s tem činom pokazala, da se večina zborničnih članov zaveda svojega narodnega čuta. Tako naj bi postopali tudi vsi ostali hrvatski zastopi in se ne dali preslepiti svojim tlačiteljem. Framasoni in mažarski milenij. Preteklo nedeljo so slovesno blagoslovili novo palačo kaj je Monakovec, kedar vstane in kaj, ko spat gre. Eazloček je edino ta, da je zjutraj „ein Bierfass", zvečer pa „ein Fassbier". Monakovo ima tri kolodvore, iz vsacega teko železne kače na vse strani, zato mora ptujec paziti, kje se bode ustavil, da ne bo zaman tratil časa. Ko sem si Monakovo ogledal, me je odpeljal vlak proti zapadnemu delu Bavarske, ki nosi ime bavarska Svabija. Vozili smo se vseskozi po ravnem, čez močvirnate travnike, vrsteče se z majhnimi gozdiči. Blizu majhnega gozda se je pasla čisto na planem mlada srnica; — prav nič se ni ustrašila plaha živalica, ko je vlak pihal mimo nje, ampak trgala naprej sladko travico. Divjačine imajo, kakor sem pozneje izvedel, prav mnogo na Bavarskem. Pri postaji Buchioe se odcepi stranska črta na Kaufbeuern in Kempten. Se dve postaji in dospeli smo v Tiirkheim, odkoder je z vozom še tri-četrt ure v Worishofen. V kratkem bo vezala električna železnica obadva kraja. Vse je že skoraj dodelano, v dveh mesecih upajo že odpreti vožnjo. Gotovo bo Worishofen s to železnico še več pridobil, kajti ceste so tu zelo slabe, ker je zemlja mehka, ilovnata in je nimajo s čem posipati. Kdor močno bolan v Worishofen pride, mu je ta vožnja od Tilrkheima do zdravišča silno mučna in neprijetna. (Dalje sledi.) framasonske lože v Budimpešti. Stavbišče za ložo je darovala mestna občina. K slavnosti so se zbrali framasoni iz vseh evropejskih držav, pa tudi preko-morske dežele so bile zastopane. Pri banketu se je govorilo mažarski, francoski, angleški in srbski. Delegat belgijskih lož se je zahvalil za bratski sprejem, ter je v zvezde koval lepoto Mažarije in nje glavnega mesta. Delegat berolinske velike lože je zavračal Luegerjev izrek, da je vsak Nemec nepo-štenjak, ki gre v Pešto. Slednjič je trdil srbski delegat, da se tudi srbski narod veseli napredka mi-žarskih tramasonov. Črnogorski knez Nikolaj dospe danes iz Dunaja v Belgrad, kjer se mu pripravlja slovesen vsprejem. Za jugoslovanske narode je ta dogodek velepomenljiv, kajti odkar se je Srbija oprostila turškega jarma, še ni stopil noben črnogorski knez na srbsko zemljo. Dolgo časa jta se srbska iu črnogorska kneževina prepirali radi prvenstva. Knez Danilo je sicer pri nastopu vlade pisal srbskemu knezu Mihaelu, da mu prepusti vodstvo srbskih aspiracij in bode ponosen nato, da mu sme služiti za stražnika. Toda to prijateljstvo pa se je kmalu razbilo in še le pod vlado sedanjega kralja se je storil zopet korak k zbližanju. Kralj Milan se baje zelo boji tega pohoda črnogorskega kneza in bi ga najraje preprečil, ko bi mu bilo le količkaj mogoče. Kake posledice bode imel njegov obisk, videli bomo pozneje. Civilni zakon v nemškem državnem zboru. Nemški državni zbor se peča že dalje časa z razpravo o meščanskem zakoniku, posebno veliko posla pa mu provzroča odstavek „civilni ali meščanski zakon."Malo številce odločno katoliških poslancev se zaman prizadeva, da bi se rešilo to vele-važno vprašanje kolikor možno v smislu katoliške cerkve. — Posebno odločno je zagovarjal cerkveni zakon posl. dr. Lieber, ki je v daljšem govoru dokazoval, da spada zakon v katoliški cerkvi kot zakrament samo v področje cerkvene oblasti in torej državi pri sklepanju zakonov ne pripada nikaka pravica. Le pri onih verskih družbah, katere država ni pri-poznala, je potrebno, da država posreduje pri sklepanju zakonov, da imajo poročenci tudi pred postavno svetno oblastjo zajamčene jim pravice. Toda večina poslancev se ni hotela ozirati na te popolnem opravičene zahteve katoliških poslancev ter s 196 proti 33 glasovom zavrgla njegov predlog in vsprejela določbo, po kateri so neveljavni vsi cerkveni zakoni, ako jim ne sledi civilna poroka. Posebno čudno stališče je zavzemal pri tej razpravi socialistični poslanec Bebel. — On je izjavil, da bode glasoval s centrumom in sicer s pripombo, da njegova stranka odobruje naslov „meščanski zakon," ker je s tem izrecno pojasnjeno, da se ta zakon tesno zveže z meščansko družbo in da, kader pre-jenja meščanska družba, dobi naravnim potom tudi zakon — drugo podobo. S tem je nemški socialistični vodja jasno pokazal, da socijalna demokracija ne odobrava nikake redne zakonske zveze, ampak le divji — turški zakon. Bivši italijanski ministerski predsednik Crispi se je odpovedal odmerjeni mu pokojnini in zahteval, naj se mu dovoli jedenkratna odškodnina. Najvišji računski dvor mu je včeraj določil zahtevano svoto in sicer v znesku 24.444 lir. V službeno dobo se mu je vračunilo: leto 1848, sledeče dvanajstletno prognanstvo, sicilijanska diktatura, leta 1878, 1887/90 in 1894/96. Italijanski krogi ne morejo nikakor razumeti, kaj je privedlo starega lisjaka do tega koraka. Nekateri so mnenja, da so prazne njegove zasebne blagajne, katere so morale precej trpeti povodom Baratieri-jeve obravnave, drugi pa zopet menijo, da hoče Crispi posnemati znana državnika Baccarinija in Giolittija. Konečno se pa tudi trdi, da je Crispi precej nevarno obolel in se toraj boji, da bi imela država vsled njegove smrti prevelikih koristij. Vkljub raznim slutnjam ostane vendar uganjka nerešena, kajti Crispi ni dobil po krivici naslova — zvili lisjak. Francija in Madagaskar. Veselje, ki je zavladalo v francoskih vladnih krogih, ko se je vsprejela predloga glede Madagaskarja, se je že jelo nekoliko kaliti. Francoski glavni rezident na imenovanem otoku je nujuo zahteval od vlade, naj mu dovoli pet milijonov naknadnega kredita, ter pripomnil, da, ako se ne ugodi njegovi zahtevi, bode kmalu potrebna nova ekspedicija, ki bi zahtevala gotovo več žrtev, kakor prva. V resnici dohajajo iz Madagaskarja v zadnjem času zelo vznemirljiva poročila. Ze sedaj se pojavljajo v posamnih delih otoka manjši upori. Francozi niso nikjer varni pred ho- vaškimi rodovi. Franeoska vlada se zelo moti, ako meni, da se pomire Hovaši, ki so bili in ostanejo nespravljivi sovražniki francoskega naroda. Minister-stvo bode tor^j rado ali nerado moralo ustreči tej zahtevi, ki pa gotovo ne bode zadnja. Morda bodo Francozi le prenaglo spoznali, da jim Madagaskar ne bode donašal nikakih koristij, nasprotno pa občutno škodo. Cerkveni letopis. Sv. Ivan Kritnik. (Ain Karem, Machaeros, Sebaste.) Sveti Ivan in kres! Koliko radostnih spominov in občutkov, koliko upov in sanj o sreči, koliko nedolžnega veselja in domače zabave vzbudi ta narodni praznik. „Sveti Jovan mi je došao u kucu", pravi Jugoslovan, vabeč sosede in prijatelje na pir, da praznuje „v bratstvu" svojega patrona. Skoro ni ga svetnika, ki bi bil pri Slovanih tako priljubljen in češčen, ki bi dajal pri krstu toliko kristijanom svoje ime, kakor sveti Ivan Krstnik. Res je, da izvirajo raznovrstni prestari, večinoma babjeverni običaji, ki se dandanes ob kresu vrše, iz poganskih časov, ko so pogani ta najdaljši dan v letu častili solnčno moč kot boga,*) ali pravo češčenje sv. Ivana kot svetnika je iskati v njegovi izredni svetosti. Že angelj je Zahariji napovedal njegovo imenitno službo in svetost, rekoč: Ta bo velik pred Bogom in ne bo pil ne vina ne opojne pijače in bo napolnjen s svetim Duhom že v maternem telesu. (Luk. I, 15.) Sam Božji naš Zveličar je obiskal, ko je bil še v maternem telesu, svojega predhodnika in njemu prvemu poklonil svoje milosti. Zakaj sveti Ivan se je radoval o Zveličarjevem prihodu, bil je napolnjen s svetim Duhom in očiščen podedovanega greha že pred svojim rojstvom. Pri njega rojstvu pa so se godili taki čudeži, da se je njih glas raznesel po celem Judejskem gorovju. Njegovo sveto in spokorno življenje, njegova ponižnost in junaško zatajevanje, njegova gorečnost za čast božjo in zveličanje duš, njegovo neustrašljivo bičanje hinavskih farizejev in pohotnega kralja Heroda, naposled njegova tragična smrt so od nekdaj v srcu vseh pravomislečih vzbudila po pravici — občudovanje. Sam Zveličar, večna resnica in pravica, je izustil slovesno o njem te-le odlične besede: Resnično vam povem, ni vstal izmed rojenimi od žene, ki bi bil večji ko Janez Krstnik. (Mat. XI, 11.) Drugi preroki starega zakona so želeli videti Odrešenika in so prerokovali o njem, sveti Janez Krstnik pa je s prstom kazal nanj in ga v Jordanu celo krstil. Kaka čast, kaka sreča, kaka milost! Zato pa tudi tekmujeta zapadna in vzhodna cerkev, da bi tacega svetnika dostojno častila. Katoliška cerkev ne praznuje samo njegov rojstni dan 24. junija (katera čast se poleg Jezusa Kristusa in Mariji Devici nobenemu svetniku ne skazuje), ampak tudi njegovo obglavljenje 29. avgusta in celo njega čudežno spočetje 24. septembra (v vzhodni cerkvi 23. septembra). Od desetega stoletja sem ima praznik sv. Ivana Krstnika oktavo. Nekdaj so se celo ta dan, kakor rojstni dan Kristusov, maševale tri maše. Tudi v litanijah in mašnih molitvah zavzema sveti Ivan odlično mesto pred drugimi svetniki. Vzhodna cerkev slavi isti dan rojstvo „častnega in slavnega preroka, predhodnika in krstitelja Jovana", kakor zapadna (seveda 12 dnij pozneje) ter ga šteje za zapovedani praznik. Rusini, najbrž tudi Rusi, venčajo ta dan hiše z rožami krog in krog strehe. Vrh tega praznuje vzhodna cerkev še trikratno „obrtitenije" (najdenje) glave sv. Ivana in je posvetila vsak torek v tednu k časti tega svetnika. Kako zelo časti Jugoslovan sv. Ivana, kažejo tudi besede, s katerimi zaklinja bližnjega v nesreči svoji: Ku-mim te Bogom in svetim Jovanom, pomozi I „Kje pa je rojstni in pogrebni kraj tega veli-cega svetca ?" bosta vpraševala marsikateri slovenski Ivan in Ivanka. Kaj pravijo o tem teologi, starino-slovci? Ali o tem ni nič gotovega? Katero mnenje je verojetno? O rojstnem kraju sv. Ivana Krstnika se še dandanes prepirajo učenjaki, vendar prevladuje mnenje, da je bil rojen v vasici Ain Karem, ki slove pri kristijanih „Sveti Ivan v gorovju", poldrugo uro od Jeruzalema proti jugozapadu. Ker sveti Luka I, 39, piše, da je Marija Devica podala se obiskat svojo teto Elizabeto „v mesto Juda", je rojstni kraj sve- *) Beseda „KreR" ni slovanska, ampak najbrž perzijska ter pomenja taisto, kar Kores, Korea (ime kralja Cira), to je solnce. Glej Krekovo „Einleitung in die slavisehe Literaturgeschichte", II. izdaja, Btr. 394. tega Ivana iskati v pokrajini judejski, ako se vzame Juda v širšem pomenu za Judejo, katera je obsegala za časa Kristusa rodove Juda, Benjamin, Simeon Dan in celo nekatere zemlje onstran Jordana, ali pa samo v zemlji rodu Juda (v ožjem pomenu). Zaradi tako splošne opomnje evangelistove o domu sv. Ivana starišev se pulijo različna mesta judejska za čast, biti rojstni kraj Zveličarjevega predhodnika. V srednjem veku so nekateri svetopisemski razlagalci menili, da je z besedami „v mesto Juda" označen Jeruzalem, glavno mesto Judeje. Baronij, Papebrok, Kornelij a Lapide, Kaulen menijo, da je treba misliti na Hebron, za Jeruzalemom najimenitnejše in najstarše mesto rodu Ju-dovega, kjer so v resnici stanovali judovski duhovni. Proti tema dvema trditvama pa je opomniti, da, če je že res hotel sveti Luka govoriti o He-bronu ali Jeruzalemu, bi ju gotovo imenoval s pravim njih imenom, kakor dela drugod, o njih pišoč. (Dalje sledi.) Znanost. Znamenita iznajdba. Vsakdo ve, kako veliko ulogo igra v sedanjem času premog. Toda, vse kar je na svetu, je minljivo, in to velja tudi o premogu. Statistično se da dokazati, da čez 670 let srednja Evropa ne bo imela več nobenega premoga, severnoameriške države pa že čez 650 let ne. Se mnogo prej bodo izginili premogokopi na Avstrijskem in v Belgiji. Kaj bo potem V Tehniki že sedaj skrbe za bodočnost. Njihovo načelo je, da premog mora ostati v službi človeštva tudi zanaprej. Da pa se bo to lahko zgodilo, ne sme se več z njim ravnati tako luksurijozno kakor doslej. Premog moramo sedaj najprej spremeniti v gorkoto, iz gorkote še le dobimo mehanično gibanje. Naj tej poti pa se poizgubi 90 delov moči, in le 10 delov se uporabi za delo. Ta izguba bi se dala odvrniti, ako se posreči, kemijsko energijo spremeniti v električno energijo in to potem uporabiti za mehanično gibanje. Kajti iz kemijske sile dobimo lahko skoro brez vsake izgube električno in ravno-tako iz električne mehanično. Kot najboljše sredstvo za to spremembo se ponuja kak galvanski element, v katerem razje kislenik na sličen način premog, kakor v navadnih elementih žveplena kislina cinek. In res tehniki že dolgo časa iščejo takega elementa. Elektrotehnik Jablochkoff je mislil, da je našel označeni element, ko je sestavil premog in železo v raztopljenem solitarju. Toda tok je bil preslab. Drugi so devali nikelj in premog v razpuščene okside. L. 1884 sta italijanska lizika Bartoli in Papasogli sestavila galvanski element iz premoga in platina v razpuščenem sodastem lugu. Tudi tukaj je bil tok preslab. Na Angleškem se je pečal s tem vprašanjem E. Brooks. L. 1894 je profesor W. Ostwald pokazal na nekatere nedostatke pri dosedanjih poskusih. Opirajoč se na trditve Ostwaldove je iznašel dr. W. Borchers element, s katerim se da 27 °/0 kemijske energije spremeniti v električno. To je bil napredek, vendar še nikakor ne povoljen. Zato je vzbudila pri strokovnjakih veliko pozornost izjava dr. Alfreda Goehu, ki je letos v seji berolinskega elektrotehničnega društva trdil, da je sestavil galvanski element, ki razje tudi premog. Njegov element je sestavljen iz premoga in svinčenega nadoksida v žvepleni kislini. Tok je jako močen in trajen. Ako se sklene z zunajno silo, ki znaša 100 Ohmov, nastane med anodo in katodo galvaničnega toka električna napetost, ki znaša 1,03 Voltov. Seveda še nam s tem dr. Coehu ni podal vsestransko dovršenega elementa. Praksa Še bo le morala vedeti prav uporabiti teoretično stran Coehuove iznajdbe. Toda dr. Coehuu bo ostala zasluga, da nam je prvi podal poraben element s premogom. S trenotkom, ko bo dajal novi galvanski element prav cene toke, in ko se bo mogel uporabljati v veliki meri na lahek način, nastal bc v obrtnosti in privatnem življenju veliki prevrat. Učeni jezuvit L. Dressel, po katerem smo posneli te podatke (Stimmen a. M. Laach, 1896, 5), pravi, da se bo potem parna doba morala umakniti električni dobi, in da se bodo parni stroji polagoma pometali med staro šaro. A. P. K. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske dne II. junija 1896. (Dalje.) Četrta točka dnevnega reda je bila: volitev družbenega podpredsednika. Oddalo se je 112 listkov, izvoljen je bil Josip Seunig s 112 glasovi. Za odbornike so bili izvoljeni: Vencel Goli, c. kr. gozdarski svetnik s 118 glasovi; Josip Lenarčič, dež. poslanec s 114, Oton Detela, deželni glavar s 110, Franc Witschl, dež. nadinžener s 101, Janko Zirovnik, nadučitelj v St. Vidu s 101, grof Barbo z 79, Artur Folakovski, c. kr. okr. živinozdravnik z 70, dr. Maks pl. Wurzbah, advokat z 60 glasovi. Razun grofa Barbota so bili že vsi tudi dosedaj odborniki. Že tako imajo Nemci velik vpliv pri centralnem odboru, sedaj pa utegnejo še mogočnejši postati. Kot računska preglednika sta bila za triletno dobo z vsklikom zopet izvoljena Karol Žagar, dež. blagajnik in Fran Triller, dež. rač. oficijal. Občni zbor je potrdil na predlog glavnega odbora nove kmetijske podružnice na Brezovici, Dobrovi, v Erzelju, v Križu pri Tržiču, na Premu, v Toplicah in v Vcdicah. Glavni odbor predlaga: Občni zbor naj pooblasti glavni odbor, da sme prodati družbeni poskusni vrt, ako se ponudi primerna kupnina, in kupiti v obližji Ljubljane primeren prostor za drevesnico. Na sedanjem poskusnem vrtu se vzgojuje drevje že čez 80 let. Zemlja je torej opešala. Vrt tudi ne zadostuje zahtevam udov. Glavni odbor je moral v bližini vzeti zemljišče v zakup, da zamore vzgojiti zadostno število drevesc. To zemljišče se pa lahko vsak dan kot jako primeren stavbeni prostor proda in družba bi ne mogla vzgojevati sadnega drevja v tej meri, kakor dosedaj. Ako bi se pa kupilo zadosti veliko zemljišče, bi se sadjarstvo še bolj pospeševati zamoglo. Sedanji poskusni vrt bi bil jako primeren stavbeni prostor. Inžener P o u r meni, da bi bilo primerno za drevesnico v najem vzeto posestvo na Viču. Tajnik Pire odgovarja, da na Viču ni zemlja primerna za drevesnico, ker je težka in ilovnata. Dvorec je pa tudi le za nekaj let v zakupu. Drevesnica pa mora vender biti nekaj trajnega, ker se mora drevje več let vzgojevati. Vikar H1 a d n i k vpraša, kaj bode s kegljiščem, katerega imajo bogoslovci v razvedrilo in zabavo na poskusnem vrtu kmetijske družbe ? Potem pa stavi resolucijo: Glavni odbor naj ima, ko bode iskal primernega zemljišča za novo drevesnico, pred očmi, da bi se kedaj na dotičnem kraju ustanovila zimska kmetijska šola. Zimske kmetijske šole so na Nemškem in po nekaterih krajih na Avstrijskem. Zimske kmetijske šole so jako primerne za navadnega kmeta ki ne more po leti ppgrešati sina pri delu. Sedaj gredo na kmetijske šole večinoma taki, ki iščejo službe kot oskrbniki. Na domu jih le malo ostane. V zimskih kmetijskih šolah bi se pa kmečki sinovi učili samo po zimi sadjarstva, mlekarstva in druzih važnejših predmetov. Ker bi gotovo prišlo mnogo kmečkih sinov v tako šolo, bi se umno kmetovanje Kmalu pospešilo. (Dalje sledi.) Tedenski koledar. Nedelja, 28. junija: 5. pobink. evang. o farizejski pravičnosti. Mat. 5. Leon II. p. Ponedeljek, 29. junija: Peter in Pavel. Torek, 30. junija : Spomin sv. Pavla. Sreda, 1. julija: Ni-cet šk. Četrtek, 2. julija : Obisk. D. M. Petek, 3. julija : Helijodor šk. S o b o t a , 4. julija: Urh Šk. — Lunin spremin: Zadnji krajec 3. julija ob 2. uri 21 m. zjutraj. — Solnce izide 1. julija ob 4. uri 19 m.; z a i d e ob 7. uri 48 m. — D a n se v juliju skrči za 50 minut. Dnevne novice. V Lj u bi j an i, 27. junija. (Slovesno sv. mašo) za pokoj cesarja Ferdinanda so danes opravili v stolnici prevzv. gospod knezoškof. Duh. opravila so se vdeležili deželni predsednik baron Hein, deželni glavar Oton Detela in načelniki raznih druzih civilnih in vojaških uradov in zastopov. (Umrl) je danes dopoludne ob 10. uri v Brežicah č. g. P. Maksimilijan Senica, frančiškan. Pokojnik je bil rojen 30. jan. 1831 v Celji, v maš- nika posvečen 21. sept. 1856. Več let bil je apostolski misijonar v Chile. Pogreb bo v ponedeljek popoludne ob 4. B. I. P. (Premembe t pravosodnem ministerstvo.) Z Dunaja se poroča graški „Tagespošti" : Odkar je bil imenovan pravosodnim ministrom grof Gleispach, so se pri uradništvu tega ministerstva vršile že mnogo važne premembe. Na mesto upokojenega sekcijskega načelnika Plitznerjaje prišel v najboljših letih generalni advokat dr. pl. Kuber, ugleden in odličen član generalne prokurature pri najvišjem sodišči. Ob jednem zapusti ministerstvo tudi Filip A b r a m , ki je bil od 1. 1892 ministerski svetnik in je zopet imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem sodišči, kjer je kot dvomi svetnik služboval od konca osemdesetih let do svojega imenovanja minist, svetnikom. Njegov referat prevzame mini-sterstvu prideljeni nadsodišča svetnik dr. Karol Schriibel, ki je pisarniški ravnatelj v ministerstvu. Vnjegovih rokahjesedaj osebni referat za okrožje graškega nadsodišča. Abramova vrnitev k najvišjemu sodišču nehote spominja na njegovo premeščenje v ministerstvo leta 1892. Tedaj je bil določen neki svetnik graškega nadsodišča, toda Slovenci so pri tedanjem pravosodnem ministru grofu Schönbornu v zadnjem tre-notku preprečili njegovo imenovanje, in bil je pozvan dvorni svetnik Abram. — Ni dobro znamenje, da je „Tagespošta" vesela ! (Slavnostni večer v Alojzijevišču.) Vabilo k slavnostnemu večeru, ki ga prerede hvaležni Alojz-niki v spomin petdesetletnice Alojzijevišča v sredo, dne 1. julija 1896. — Začetek ob 7. uri. — Dvorana v I. nadstropju. — Vspored: 1. „Pozdrav". Zložil in predava VI. Ivan Prijatelj st. 2. „Slavnostni govor". Govori VIII. Frančišek Rebol. 3. „Mladi mornar". Sesteroglasni mešani zbor s samospevi. Na besede dr. Josipa Debevca zložil v spomin rajnemu knezoškofu Antonu Alojziju Wolfu o petdesetletnici Alojzijevišča Anton Foerster. 4. Jos. Schneider „Fides et scientia". Deklamuje VII. Jan. Juvan. 5. Emanuel Bach „Pomladna romanca". Za harmonij in klavir priredil Waldemar Schneider. Igrata VIII. Valentin Zabret in VIII. Peter Janec. 6. Dr. Fr. Liszt „Ss. Ciril in Metod". Moški zhor. Na harmoniju optmuija v lil. Peter Janec. 7. Josip Seeber „Das Bild". Deklamuje VIII. Valent. Zabret. 8. Pavel Hassenstein „V maju". Duo za harmonij in klavir. Igrata VI. Frančišek Kimovec in VI. Matija Volk. 9. Mihael Opeka „Ob Koloseju". Deklamuje VI. Ivan Prijatelj st. 10. „Živa podoba". Trivij: gramatika, retorika, dijalektika, in kvadrivij: muzika, aritmetika, geometrija, astronomija. 11. „Laudes Uincmari". Za moški zbor in samospeve s spremljevanjem na harmoniju. — Petje vodi učitelj glasbe v zavodu, gospod prof. Anton Foerster. (Kresijsko poslopje v Ljubljani.) Vsled sklepa presojevalcev, izvoljenih za presojo konkurenčnih načrtov za zgradbo novega poslopja na mestu bivše meščanske bolnišnice v Ljubljani z dne 11. maja 1896, glasečega se: da z ozirom na to, ker nobeden izmej izročenih projektov ni sposoben, da bi se brez bistvenih sprememb mogla zgradba po njem izvršiti, odlikovani so bili po izreku teh presojevalcev izmed devet izročenih projektov sledeči: Projekt z geslom „Ljubljanica", arhitekta in stavbinskega mojstra v Pragi, Josipa Schrantza; projekt z geslom „Haemona", arhitekta Viljema Jelinka na Dunaju. Med navedena projekta razdeljena je bila prva cena, obstoječa iz 2000 kron, tako da na vsak teh projektov odpade darilo 1000 kron. Med projekt, označen s „zlato zvezdo", avtorja Alojzija Heinzla jun., diplomiranega arhitekta v Zagrebu, ter projekt z geslom: „In novo življenje cveti zopet iz razvalin" c. kr. profesorja Leopolda Theyerja v Gradcu razdeljena je bila razpisana cena 1200 kron tako, da na vsak teh projektov odpade darilo po 600 kron. (Iz Velike Doline.) Na kresni dan ogrinjale so štiri težakinje koruzo. Ko se vlije ploha, stopijo pod vrbo vedrit. Kar se zabliskne in udari v vrbo. Šestnajstletna Tažica Mustafič bila je takoj mrtva, tri pa so odnesli v nezavesti. Jedni se je potem hudo mešalo, naprej je upila, da gori. (S Preddvora) 26. t. m.: V mesecu juniju je pričela voziti dvakratna pošta iz Kranja do Kokre. Prva odide iz Kranja okoli 6. ure zjutraj, druga po eni uri popoldne; v Kranj pa pride nazaj prva popoldne okoli tretje ure, druga pa zvečer po sedmi uri. S to naredbo je zdatno zboljšana zveza Kranj-Zelezna Kaplja. — Za voznike po državni kokerski cesti je pa zelo važno, da že od pomladi sem po- pravljajo to cesto, vse klance so znižali. Podjetnik g. Lončarič je sedaj prevzel še uravnanje ceste proti Jezeru na Koroškem. Hribjlazcun bodi naznanjeno, da dela letos planinsko društvo drugo kočo v Suhem dolu sredi Grintovca. (Iz Hrenovic,) 26. junija. Pri nas je včeraj 25. t. mes. že zopet strela udarila v neko hišo v Smihelu, jo precej poškodovala, vendar pa ni zažgala ali pa kakemu človeku kaj škodovala. Le na otroka, v zibeli spečega, je padlo malo ometa iz stropa, pa mu ni nič škodovalo. (Iz Vač.) Minulo nedeljo smo končali šest-nedeljno pobožnost sv. Alojzija. Udeležencev je bilo precejšno število. Ob jednem smo obhajali tudi 51letnico cerkvenega posvečevanja naše lepe in veličastne župne cerkve sv. Andreja. Ljudstvo domače iu iz bližnjih župnij se je udeležilo v polnem številu te slovesnosti. Pa zakaj bi se ne? Saj „lepota hiše božje" vsakega vleče. Da je naša cerkev res lepa in krasna, je na okrog dobro znauo. Letos je dobila še nov kras. Po prizadevanju in vstrajnosti sedanjega velečast. g. župnika J. Golmajerja smo dobili novo bandero iz čistega svilnega damasta 3 metre dolgo in 2 metra široko, novi altarni prt iz bele svile, v katerega je umetno vezeno sladko ime Jezusovo iz pravega zlata, in lepo pregrinjalo za altarne stopnice. Vse blago iu delo stane 668 gld. ter je izvršeno zelo okusno, solidno in po primerni nizki ceni. Naročeno je bilo pri g. Ani Hofoauer-jevi. — Mimogrede omenim, da se imamo v naš h krajih nadejati sploh prav dobre letine. Sadno drevje in polje obeta dosti pridelkov. Bog nas varuj kake uime! (Resolucije, sklenjene na shodu v Račah,) o katerem smo že poročali, se glase : 1. Na ljudskem shodu v Račah zbrani Slovenci odobravamo, da so naši poslanci zapustili deželni zbor štajerski in se trdno nadejamo, da se ne vrnejo tje, dokler ne dobijo od vlade, pa tudi od nemške večine zadostnega poroštva, da se bodo narodne pravice in potrebe Slovencev spoštovale in dejanski priznavale povsod, zlasti pa z ozirom na deželni odbor, deželni šolski svet, deželno gimnazijo v Ptuju, deželno vinorejsko šolo v Mariboru in deželne železnice; 2. svojim deželnim in državnim poslaucem izrekamo polno pri-zuaujr, trdno zaupanje in domoljubno zahvalo ; 3. doplačevanje k vzajemnim stroskom •» razmeri 70 : 30 odst. je za naše avstrijske dežele krivično in že nezuosno in le v razmerju 57: 43 bilo bi vsaj nekoliko opravičeno ; sedanja eolninska in trgovinska zaveza z Ogersko je pa zlasti našemu kmetovalstvu pogubna in se ima pravočasno, t. j. še letos odpovedati. Ako ni mogoče tudi našemu kmetovalstvu pravične in ugodne sprave z Ogersko dognati, ne plaši nas to zelo nič, ampak želeti moramo, da obveljajo zopet coluinske razmere, kakoršne so bile do leta 1851., da se namreč na meji zopet pobira eolnina od vseh gospodarskih pridelkov ogerskih, k nam namenjenih. (Vtonil je.) Pod tem naslovom smo poročali v včerajšni številki, da je padel sin užitn. preglednika gosp. Verovšeka raz zidani most v Kurji Vasi in utonil. Danes smo pa naprošeni to poročilo v toliko popraviti, da je Sel deček po stopnjicah k vodi umivat si noge, na sredi stopnjlc pa mu je izpodletelo ter je padel v vodo. Deček se je moral že pri padcu na stopnjicah smrtno raniti, ker je plaval vrhu vode. Iz vode ga je potegnil delavec Lipovšek. (Nezgoda) Dne 25. junija je posekana smereka ubila aOletnega drvarja Matija Cvetek na Pokluki. Ko je smereka padala, se ji ni mogel dovolj hitro umakuiti. Oplazila ga je z vrhom na glavo, da je čez dve uri umrl. Duhovne pomoči ni bil deležen, ker je bilo predaleč v Gorje ali na Koprivnik. * * * (Lepa vstanova za napravo delavskih stanovanj.) Povodom 501etnice cesarjevega vladanja se je osnovalo na Dinaju društvo v imenovano svrho. — — Presvitli cesar je dovolil, da se sme iz zaklada za razširjevanje mesta za delavska stanovanja porabiti 250.000 gld.; prva nižjeavstrijska hranilnica je darovala 250.000 gld.; nižjeavstrijska trgovinska zbornica 25.000 gold. i. t. d. — Ali bi ne bilo umestno, da tudi pri nas v Ljubljani novo društvo, ki se je pred kratkem vstanovilo, prav hitro prične svoje delo? * * * (Goričan A. Gabršček in Kranjci.) Po dolgih borbah so srečno minuli časi, ko je svet nas Slovence poznal le kot Štajerce, Kranjce, Korošce, Pri- morce itd.; naši nasprotniki nas kličejo s pravim imeuom: Slovenci. Urednik „Soče" A. Gabršček pa hoče zopet vveljaviti stara imeua hujskajoč rojake iz raznih slovenskih kronovin. V zadnji „Soči" namreč piše : V St. Petru pri Gorici bo v nedeljo, kakor smo naznanili že v „Primorcu", shod, kateri je sklical jako zahrbtno kaplan Kuavs, osrečevalec goriških Slovencev, došel nam s Kranjskega. Da bo Kranjsko šušmarstvo popolno, pridejo baje iz Ljubljane štirje glavni kričači, med njimi neki Gostinčar, povsem neznatna osebica, goriškim Slovencem neznana visokost. Pride tudi glavni „Slovenčev" kolovodja dr. Krek. Zadnji „Pr. L." ni nič omenil tega shoda. Razglase ga le z lepaki. Hoteli so ga tiskati v naši tiskarni, a dela nismo hoteli vsprejeti." — Kako nesebičen je kramar g. A. Gabršček, niti lepakov za ta shod ui hotel natisniti, prišel je ob zaslužek, toda rajši to, nego bi se pregrešil proti svoji — vsemogočnosti 1 — Kakor se vidi, nima urednik Gabršček nobenega druzega argumenta proti shodu razen, da se ga vdeleži nekaj kranjskih ka-pelanov s svojim kranjskim šušmarstvom. — Upamo, da ta argument pri zavednih goriških Slovencih, kateri se nočejo vklanjati Gabrščku, da bi ne smeli gledati čez goriške meje, ne bo obveljal. Zavedui Sloveuci ne delamo nobenega razločka mej posameznimi slovenskimi kronovinami. Sploh pa g. Gabršček ni vselej tako proti Kranjski. Kadar treba prositi podpore za mladinsko knjižico, katero izdaje g. Gabršček, takrat je pa tudi kranjski deželni zbor dober, ki je v ta namen letos dovolil 180 gld. — Andrej Gabršček, ne smešite se pred svetom s takimi — lepaki! * * (Novice iz Amerike) Due 30. majnika je du-luški vladika M'Golrick posvečeval svoje bogoslovce. Izmed slovenskih bogoslovcev sta prejela subdija-konat gg. Andrej S m r e k a r in Jos. K n a t e 1 c , nižje redove pa gg. Mihael T u š e k , Ivan Seliš-kar iu France K e r ž e. — Dne 17. junija sta slovenska duhovna gg. France Jager in Ant. Vilma n odpotovala v svojo domovino. * ♦ * (Na graškem vseučilišču) je za prihodnje leto izvoljen rektorjem dr. Anton Weiss, profesor cerkvene zgodovine. (Šivalui stroj — jubilar.) Letos obhaja svojo petdesetletnico služabnik, ki je postal v poslednjem času neobhodno potreben in katerega najdemo skoro v vsaki hiši, to je namreč šivalni stroj. Elija Howe v Massachusettsu je iznašel prvi šivalni stroj po daljših poskusih in pred petdesetimi leti, torej 1. 1846 so patentovali njegovo iz-najbo v Ameriki. Iznajditelj Howas se je moral mnogo truditi in pravdati, predno je prišla v veljavo njegova iznajba. (O povstanku izraza „konjska sila",) kateri zaznamuje, kakor znano, silo, ki vzdiguje v jedni sekundi 75 kg težko utež jeden meter visoko, je brati v nekem listu nastopno : James Watt, iznajditelj parnega stroja, je dobil nalog, napraviti v pivarni v Widbradu na Angleškem parni stroj, ki bi mesto konj gonil vodno sesalko. Šlo se je pa sedaj zato, kako moč mora imeti stroj, da bo do-vedel ravno toliko vode, kakor jeden močan konj. V to svrho je napregel pivovar svojega najboljšega vranca ter ga osem ur neprestano gonil na okolu, kolikor se je dalo. Na ta način je izsesal 2 milijona kg vode; odpade torej ravno 75 kg na jedno sekundo 1 m visoko. — To meio je vzel Watt za podlago za svoje proračune. (Nov način za določevanje časa) hočejo uvesti v Ameriki in se s tem vprašanjem pečajo tudi drugi, posebno pa angleški krogi. Po tem najnovejšem načinu bi se razdelilo leto na trinajst mesecev, od katerih bi imelo prvih dvanajst po 28 in poslednji 29, oziroma v prestopnem letu 30 dnij. Oinačeni način dolečevanja časa bi imel vsled tega prednost pred sedanjim, ker bi se dnevi tedna redno vračali skozi celo leto. Ako bi padel n. pr. na 1. januva-rija ponedeljek, bi imeli, ker ima vsak mesec ravno štiri tedne, redno skozi celo leto 1., 8., 15. in 22. tudi ponedeljek. To vprašanje bodo, kakor se poroča, podrobneje razmotrivali na pariški svetovni razstavi leta 1900, koder se v to svrho vrši mejnarodni kongres. (Nesrečno svidenje) Med mrtve italijanske vojake, kateri so padli v boju pri Adui, so po pomoti šteli tudi sina lekarnarja Nikolaja Speciale iz Pa-lerma. V nedeljo pa nenadoma stopi sin, ki so ga mislili mrtvega, v lekarno svojega očeta. Ta, starček 72 let, je bil toliko iznenaden, da ga zadene kap in se mrtev zgrudi. (Baratieri), bivši nesrečni italijanski vojskovodja v Abesiuiji, je pisal nekemu prijatelju v Trst, da se na Lloydovem paruiku pripelje v Trst ter odpotuje v Trident. Kakor znano, je Baratieri rodom Tirolec. * * » (Sernnji po Slovenskem od 30. juu. do 4. jul.) Na Kranjskem: 30. v Moztlju, v Zagorju za Savo, Mirni peči, na Mali gori, pri sv. Mohorju, Rakeku, Cernomlju ; 2. jul. v St. Gothardu, Srednji vasi, Kočevski reki; 4. v Vel. Gabru, Zireh, na Krškem. — Na S 1 o v. S t a j e r s k e m : 30. v Go-milnici, Olimji, Rajhenbergu, Spod. Polskavi, Zre-čah ; 2. jul. pri Novi Štifti (ua Ptujski Gori), Ple-trovčah, na Tmskem, pri Sv. Tilnu v Vildomu ; 4. v Mariboru, Vojniku, na Rečici, Sp. Kostrivnici; — Na Koroškem: 30. v Pontafeljnu ; 2. v Kaplji. — Na Primorskem: 30. v Terčetu in v St. Potru (Videm, kaut.); 3. v Brezovici ; 4. v Bi-fenbergu. Društva. (Družbi svet. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: g. Minka llebek v Ljubljani 1 gld.; g. F. M. 5 gld. mesto venca na grob pokojnega g. Ferdinanda Pfeiferja; slavna posojilnica na Slapu pri Vipavi 10 gld.; g. Julij Bučar od zabave v Metliki dne 14. junija 10 gld.; ženska podružnica v Prvačini 20 gld.; šent-peterska moška podružnica v Ljubljani 100 gld. pokroviteljnine. — Vsa čast Šentpeterčanom, ki tako vrlo kažejo svojo skrb za zapuščeni del našega naroda! Živeli darovalci! Blagajništvo' družbe svet. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Šentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) priredite dne 5. julija ob 7. uri zvečer vrtno veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti. Natančni program se priobči pravočasno. Slavna narodna društva se pa tem potom naprosijo, na to notico pri prirejanji njihovih veselic ozir jemati. (Pevsko društvo „Slavec") priredi slavnosten večer na čast narodnemu ženstvu, kakor smo že poročali, v soboto večer dne 4. julija na vrtu in v stranskih prostorih hotela „Lloyd". Odbor se vsestransko trudi, da bode ta večer, kateri je sploh prvi, ki se vrši na čast našemu neutrudlji-vemu in za narodni procvit vnetemu ženstvu, vreden svojega uaslova. Veselica vršila se bode v korist družbe sv. Cirila in Metoda, t. j. za družbo, za katere prospeh naše dame sploh največ storijo. Gospod E. Gangl je za ta večer spisal primeren „Pro-slov". — Pevsko društva „Slavec" opozarja gospode pevce, da je prihodnja skupna pevska vaja v torek dne 30. t. m., zvečer v društveni sobi. ( P o d p o r n e m u d r u š t v u z a slovenske visokošolce na Dunaju) so letos še darovali: V Bolcanu: g. Viktor Vetrih, nadoft-cijd južne železnice 2 gld. V Cirknici: Rodoljubna gospa Matilda Sebenikar 5 gld. V Cernomlju: G. Anton Kupljen, c. kr. notar 3 gld. V C h a m u : G I. Stojnič 8 mark 50 h. = 5 gld. 02 Kr. Na Dunaju: Družba slovenskih uradnikov v V. okraju 2 gld., Sloveuka v zadnjem večeru slovenskega kluba 2 gld., gg. državni poslanci po g. V. Pfeif-rju, in sicer: Visokorodni grof Al fred C^ronini 10 gld., dr. Ferjančič, dr. Giegorec, dr. Gregorčič (društveni ustanovnik), ekscel. grof Hohenvart, f kanonik Klun, Koblar, Kušar, Pfeifer, Povše, Višuikar, po 5 gld.; Iv. Nabergoj 3 gl. Na Dunaju so dalje darovali: Gg.: Jos. Stritar, c. kr. prof., Alojzij Kremžar, vodja mag. v X. okr. in mag. svet., Anton vitez Globočnik-Sorodolski, vladni svet. itd., dr. Pavel Turner (društveni ustanovnik), pos. itd. po 10 gld. ; dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, minist, tajnik 6 gld.; dr. Klem. Seshun, dvorni i sodni odvetnik 7 gld. (letos drugi dar); dr. Peter Laharnar, min. podtajnik 6 gld., Žiga Se-žun, c. kr. likvidator, Rajmund Deu, magaz. šef pri južni žel., Satter Henrik, višji kontrolor pri avstro-ogerski banki po 5 gld.; Davorin Zunkovič c. in kr. stotnik, Jan. I!c, pol. višji kom., Viljem Schramek, inžener pri c. kr. gen. ravnateljstvu avstr. drž. žel., Albert Tuschek, blagajnik piv., dr. Peter Miglič, c. in kr. polk. zdravnik, dr. Anton Deles, c. kr. podtajnik v min. za notranje zadeve, Ivan Luzar, rev. pri južne žel. ravnat., gospica Melanija Sittig, učiteljica, Adolf Sluga, gen. zastopnik zav. družbe „Anker" itd. po 3 gld.; gosp. Lud. Jošt, c. kr. poštni konc. 2 gld. 50 kr., g. Miroslav Sijanec, Šol. ravnatelj 2 gld., gg.: Jakob Vrečko, poštni asistent, dr. M. Ploj, c. kr. tajnik v fiu. min. (drugi dar), Leopold Cvetnič, c. kr. poštni kontrolor po 1 gld. V Gorici so darovali gg.: dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik itd., dr. Henrik Tuma, dež. posl. itd. po 5 gld.; Andrej Gabršček, tiskar in urednik 2 gld. V Hrast ju pri Kranju: Veleč. g. Lovro Božman, duhovnik 5 gld. V Idriji: G. K. Svoboda, c. kr. inžener 2 gld. V Jesenicah: G. Anton Trevn, G. dr. Karol Schmi-V Komendi: G. a r i d n : G. Iv. La-pcslanec 5 gld. V Stempihar, odvetnik, in d<*ž. poslanec po trgovec 5 gl. V Kamniku: dinaer, c. kr. notar itd. 5 gld. Andrej Svetlin 2 gld. V K o b panja, zemljemerec in deželni Kranju: Gg. : dr. Valentin Viktor Globočuik, c. kr. notar 5 gld.; Pr. Omersa, trgovec, Franc Fischer, hotelir, Karol ¿^loriiau, posestnik po 2 gld.; Ivan Štele, posestnik, Martin Novak, c. kr. poštar po 1 gld. V Kutni Hori (na Češkem) g. Janez Roscher, c. in kr. stotnik 5 gld. V Ljubljani: Slavna kmet. posojilnica okolice ljubljanske 20 gld.; Slav. družba sv. C rila in Metoda 10 gl.; g. dr. Jernej Suppanz, c. kr. notar (društveni ustanovnik) 10 gld. ; gg. Iv. Martiuak, c. kr. dež. sod. svet., dr. Janko Babnik, c. kr. sodni pristav, France Žužek, c. kr. nadinžen., Ivan Perdan, veletrgovec, veleč. Janez Gnjezda, c. kr. prof., Ivan Murnik, ces. svet. itd., dr. Viktor Supan odvetnik po 5 gld., Dragotin Žagar, blagaj-ničar 3 gld. V Ljutomeru: Vrlč. s. I. Skuhala, dekan itd. 2 gld. V Logatcu: G. Franc Majdič, c. kr. okr. živinozdravnik 3gl. V Novem Mestu: Gg. : dr. Albin Poznik, c. kr. notar 5 gld., dr. Fr. Detelja, c. kr. gimn. ravu. 1 gld. V Ormožu: Slavna posojilnica 15 gld. V Preski (pri Ljubljani): Velč. g. Martin Drčar, župnik 3 gld. V Š t. P 0 11 n u (na Nižjeavstrijskem) : G. Valentin Oblak, c. in kr. stotnik 3 gld. V Sedlu (na Goriškem): Veleč. g. Simen Gregorčič, vikar 5 gld. V Stili-f r i e d u (na Nižjeavstrijskem): Veleč. g. dr. Mih. Mogolič, župnik 5 gld. V Šempasu (pri Gorici): Veleč. g. Blaž Grča, župnik in dež. poslanec 2 gld. V T r b o j a h : G. Jožef Krž:č 1 gld. V Trnovem (pri Ilirski Bistrici): G. Ivan Brinšek, trgovec 5 gld. V Trstu: G.Anton Klodič pl. Sabljadolski, c. kr. šolski nadzornik 5 gld. Na Uncu (pri Rakeku) : Veleč. g. Franc Klemene, župnik 1 gld. V Vitanju (na Štajerskem): Slavna posojilnica 10 gld. — Za toliko darov bodi iskrena zahvala rodoljubnim darovalcem, darovalkam, narodnim zavodom posebno še gosp. drž. poslancu V. Pfeiferju z* lepo svoto 63 gld., ki jo je nabral mej gg. slovenskimi državnimi poslanci. Ta plemenita požrtvoval nost za revne slovenske visokošolce na Dunaju zbu jaj i nadalje mile Slovence in Slovenke, osobito pa še narodne zavode k daljnemu zdatnemu podpiranju revnih naših dijakov na Dunaju, slednje pa, da se marljivo uče lepo vedo ter svoj značaj utrjujejo za bodoče vspešuo delovanje v blagor naroda I — N»-daljne darove vsprejema veleč, gospod dr. Franc Sedej, c. in kr. dvorni kapelan. lavnatelj v Av-guštineju, Dunaj, I. Augustinerstrasse 7. (Jareninsko kmečko bralno društvo) priredi veselico v proslavo svetih bratov Cirila in Metoda dne 5. julija v Jarenini. Začetek točno ob 5. uri zvečer. Vspored : 1. Nagovor predsednikov. 2. Petje. 3. Slavnostni govor vlč. gospoda dekana Jožtfd Fleka. 4. Deklamacija. 5. Gledališka igra: .Kateri bo ?u Med posameznimi točkami svira godba. Vstopnina za osebo 10 kr. (Šaleško pevsko društvo) napravi dne 19. julija veselico v nadvojvoda Ivanovi jami v Hudi luknji, kamor priredi velik javen izlet. Ker bode to prvi izlet v ono votlino, vabi rodoljube k obilni udeležbi odbor. (Bralno društvo v Ruša h) priredi veselico na praznik sv. Petra in Pavla, t. j. dne 29. juuija, na vitu gosp. Josipa Mule-ja. Vspored: 1. Petje mešanega in moškega zbora. 2. Prosta zabava Vstopnina 25 kr. za osebo. Začetek ob 5. uri popoldne. — Blagodušna preplačila se hvaležno sprejmejo. (Slovenje-bistriška podružnica) sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, na praznik sv. Cirila in Metoda, dne 5 julija v Slov. Bistrici občno zborovanje po večernicah pri gospodu Petru Novaku z gledališko igro. Pri tej veselici sodeluje pevsko-tamburaško društvo bistriško-črešnjevsko. Harodno gospodarstvo. Za drožiste. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je posUlo nastopni ukaz tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici : Trgovske in obrtniške zbornice so podpirale že večkrat po velikih drožistih izraženo želje, da bi se razširile njih pravice pri prejemu lekovin in krasil (kosmetiških predmotov) iz inozemstva. Z ozirom na to je c. kr. trgovsko ministerstvo sporazumno s c. kr. ministerstvom za notranje stvari in za finance pričelo s primerno premeno dotičnih določb § 16. izvršitvenega propisa k carinskemu zakonu. Da se pa velikim drožistom že sedaj naklonijo vse one olajšave pri prejemu napeminanih predmetov iz inozemstva, ki so v okviru sedaj veljajočih določb dopustne, sporazumela so se udeležena mini-steMva v sledečem : Namesto doslej običajne, a v § 16. izvršitvenega propisa ne izrecno odrejene dovolitve od slučaja do slučaja, morajo politične deželne oblasti velikim drožistom na njih prošnje dati splošne prejemne dovolitve za posamezne predmete ali kategorije predmetov in to preklicno za dobo jednega koledarskega leta. C. kr. carinskim uradom se zaukuzuje, da se zadovolje s temi prejemnirai dovolitvami pri izročitvi v njih zaznamovanih predmetov. Ponudbena razprava. C. kr. Irgovinsko ministerstvo je obvestilo tu-kajšno trgovsko in obrtniško zbornico o ponudbeni razpravi, ki se vrši dne 4. julija t. 1. ob 9. uri v administracijskem odseku bolgarskega vojnega ministerstva v Sredecu radi dobave 7200 parov škornjev za pešce in 800 parov škornjev za konjenike, 8000 parov urbasov, 30.000 parov podplatov i. dr. Blago je oddati do 27. januvarija leta 1897. Kavcije 5 odst. Posameznosti se poizvedo v omenjenem administracijskem odseku. Telegrami. Dunaj, 27. junija. Presvetli cesar je danes dopoludne slovesno izročil kardinalski baret kardinalu Agliardiju ob navzočnosti skupnih ministrov in drugih dostojanstvenikov. Po obredu je vsprejel cesar Agliardija v avdijenci. Dunaj, 27. junija. Včeraj dopoludne je vsprejel cesar predsednika skupnega najvišjega računskega dvora Plenerja v avdijenci, ob 11. uri kardinala Agliardija z nobelgar-distom Micciolijem, ob pol 12. uri papeževega adlegala Locatellija in opoludne persij-skega poslanika Nerim Khana. Steyr, 27. junija. Včeraj dopoludne v kaznilnici Garsten navstalo revolto so vojaki udušili. Nekaj kaznjencev je pretilo s silo, ako se ne izpuste štirje v temnici zaprti kaznjenci. Belgrad, 27. junija, črnogorski knez je dospel danes z Dunaja. Kralj ga je vsprejel najprisrčneje. Rim, 27. junija. Sveti oče je vsprejel včeraj deputacijo Eusinov, ki se je zahvalila za imenovanje Sembratoviča kardinalom. Av-dijenca je trajala jedno uro. Papež se je zelo pohvalno izrazil o kardinalu Sembrato-viču in pokazal zelo živahno zanimanje za napredek katoličanstva mej Rusini. Madrid, 27. junija. Po poročilu iz lia-vane je popolno premagana vstaška četa pod vodstvom Mocejevim. Vstaši so izgubili 60 mož; ostali so se razkropili. Španjske čete so zasedle vse utrjene postojanke v pokrajini Pinar del Eio. Carigrad, 27. junija. Zunanji minister je obiskal včeraj avstro-ogerskega poslanika barona Calice, kar je vsekako v zvezi s korakom, katerega so storili poprej poslaniki glede Krete. Popoludne ga je vsprejel sultan v daljši avdijenci.v Aleksandrija, 27. junija. „Egypt. Ga-zeta" poroča, da odpošlje angleška vlada v oktobru 15.000 mož v Egipet. bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, bledo in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—19) 2 C s S: Si i -O m E* S ©•= 2 3 "»•••K «3.8 S I—I O. ~ O o O 'S-*» •g. § £5 = N CB » » n 2 5 3. O «r 2 O LAV N O 3KLADISTE Mlnom^ Čl I ^^^ ------------ It V —------------ najčlstije lužnt >LInE najboljše dijetiéne in osvežujoče pijače, preskušene pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obistnih in mehurnlh boleznih, katero priporočajo nnjveljavnejši zdravniki kot bistveno XJT podpiralno sredstvo "^JS pri karlovovarijskem in drugih kopeliiklh zdravljenjih in kot poznejie zdravilo po 10 27 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. ulice 4, božjast. — Julijana Fink, šivilja, 23 let, Pred prulami it. 17. plučna tuberkuloza. Tujci. 25. junija. Pri iI/i)«m: Justus z Dunaja. — Friedberg iz Planine. — Hochsinger iz Čakovca. — Modry iz Budejevio. — Auer iz Judenburg-a. — Hüffrer iz Brna. — Wolf iz Vipave. Pri Malidu: Pekarek, Komornek, Slatky, Pichler, Glück z Dunaja. — Baum iz Plzna. — Tsehoner iz Inomosta. — Stein iz Toplie. — Lewin iz Berolina. — Zimermann iz Schlukenau-a. — Bortolotti iz Pulja. — Lenk iz Trsta. — Otto iz Wildona. - - Winter, Böhm, Maly, Schöpfer, Morawetz, Ruderer iz Gradca. — Vedernjak iz Idrije. — Mayer i z Planine. Pri Lloyd u: Rakar iz Izlak. — Pire z Dunaja. — Federer iz Prage. Pri avstrijskem caru: Repino iz Prema. — Florian iz Beljaka. — Servadic iz Trsta. Tržne cene v Ljubljani dne 27. juuija. Pženica, m. st. . Rei, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . . Fižol, , . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ . kr. gl- kr. 7 80 Špeh povojen, kgr. . — 68 7 — Surovo maslo, „ , — 72 6 — Jajce, jedno . , . — 2" 7 — Mleko, liter . . . — 10 7 80 Goveje meso, kgr. — 64 6 60 Telečje — 6. 5 50 Svinjsko „ _ 70 9 85 KoStrunovo „ „ . _ 88 12 — Piščanec .... 50 12 — Golob .... _ 20 10 — Seno, 100 kgr. . . 1 96 — 90 Slarna, 100 „. . 2 14 — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 _ — 62 „ mehka, 4 „ „ 4 60 Meteorologiono poročilo. Q * a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urab v mm. 26 9. zvečer 73u 1 16 4 si. sever dež 27 7. zjutraj 2. popol. 731-9 733 6 13 2 16-8 si. jjvzh. n dež oblačno 38 5 Umrli ho: 25. julija. Jožef Verovsek, užitninskoga kontrolorja sin, 6 let, je v Kurji Vasi v Gruberjevem kanalu v Ljubljanici vtonil. — Albin Miklavc, krojafiev sin, 4 mesece, Krojaške Srednja včerajšna temperatura 16'8° in za 2 0° pod normalom. Eksekutivne dražbe. Antona P e 1 e n a in Dan nepremakljivo posestvo (720 gl.), terjatev 149 gld. 70 kr., dne 11. julija in 5. avgusta v Ribnici. Janeza Krivica iz Bohinjske Bele nepremakljivo posestvo (950 gld.), terjatev 10 gld., dne 10, julija in 10 ave v Radovljici. Valentina Saj o vi ca iz Sela nepremakljivo posestva (7957 gld ), terjatev 100 gld., dne 14. julija in 14. avgusta v Kamniku. Jožefa J u r 9 i n i o a iz Perudine nepremakljivo posestvo (1162 gld. 50 kr.), terjatev 200 gld., dnž 10. julija in 12.avg. v Črnomlju. Vpis tvrdke. Pri tukajšnem deželnem kot trgovskem sodišču se je izvršil vpis tvrdke: „Posojilnica in hranilnica v Polhovem Gradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavez o". Zadruga se opira na pismena pravila z dne 28. maja 1896 in ima namen, pomagati svojim članom v nravnem in gmotnem oziru. Tačasni udje načelstva so: Josip Laznik, župnik v Polhov. Gradcu, načelnik; Jakob Sodnikar, župan ravnotam, namestnik; Blaž Trobec, posestnik na Logu, Jože Trobec, župan in posestnik v črnem Vrhu, in Lovro Založnik, posestnik v Srednji Vasi. odborniki. Dalje se je izvršil vpis tvrdke: „1. kranjska lesna zadruga v 11 i r s k i B i s t r i o i, registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga ima namen, lesne izdelke vsake vrste spečavati, pospeševati lesno trgovino ter delovati na to, da se ista v večjem obsegu s kolikor boljšim vspehom izvršuje, ter se opira na pismena pravili z dn6 20. aprila 1896. Tačasni člani načelstva so: Josip Samsa, posestnik v Ilir. Bistrici, načelnik; Andrej Samsa, posestnik na Dolenjem Zemunu, namestnik; Matija Ambroži«, posestnik iz Nove Sušiee, Aleksander Spelar, posestnik v Kosezah, in Ant. Znideršič, posestnik v Ilirski Bistrici, odborniki. iK | Zdravilišče foglice mi Kranjskem bllzo Novega Mesta, želez, postaja Straža, je tako imenovani „akrato-vrelec" z vročo vodo od 28—31° R. Voda, bodisi da se pije, ali da se rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, koste-nico, ishijas, živčno bolezen (neuralgie) in zoper razne kožne in ženske bolezni. N» razpolago so basini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi cenami je v hiši. Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra. JJC Natančneja pojasnila daje brezplačno in 281 7-6 topliško oskrbništvo. ^^ Izvrstne c. kr. ¡edino priv. škropilnice proti peronosperi Inženirja Žlvioa, katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-stavnosti, trajnosti, lahke uporabe pri vsakem obdelovanju trtia itd,, akoravno so jako zboljšane, prodajamo po dosedanjih nizkih cenah. Živic in drugovi v Trstu. Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naše monarhije franco: z leseno posodo po 10 gld., z elegantno in trdno posodo iz kartona po 11 gld. Obrazce s cenikom dopošiljamo radovoljno 1'ranko. Izdelujemu tudi razprašllnlke za žveplo, nepre-nehljive vinske stiskalnice itd. k__________ „■.......-.-I----—---------.1 Mk A ALOJZIJ VAITINO, Ljubljana. Radi pomanjkanja prodajalniških prostorov sem odprl svojo brusilnico na Kongresnem trgu št. 3, na dvorišču. Podpisani se priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v nadaljno naklonjenost. Spoštovanjem 469 3-1 Alojzij Vanino. Ferdinand Stuflesser, podobni- in izdelovateij oltarjev v Št. Ulrihu, Groden, Tirolsko, priporoča se prečast. duhovščini v izdelovanje oltarjev in svetih podob iz lesa v vsaki velikosti. Ilustrovani cenilnik zastonj in (ranko. Odlikovan po sv. Očetu Leonu XIII. Spričevalo. Občina Zwolfinalitreien je dala popraviti svojo cerkev Loretto pod mestom Bolzan. Ker se je morala prenoviti tudi notranja oprava, tedaj se je naročilo slovito znanemu izdelovatelju oltarjev in podob ■»• oooodnji (riodensl.i dolini, g. Ferd. Stuflesserju, naj izdela nov altar, jB v določenem času do- stavil. — Gosp. Stuflesser si je postavil s teiu nov epa. menik svojega umetnostnega duha in pridnosti. Oltar je liki cerkvi izdelan v romanskem slogu s tabernakeljem, s 4 podobami angeljev. Ves gorenji del je umetnostno harmoničen, podobe so idejalne, harmonija barv in po-zlačenje se prav dobro prilega očesu, sploh je ves oltar tako dovršen, da ga mote i lajik i umetnik pripoznati za mojstersko delo. Solidarnost in umetniška zmožnost g. Stuflesserja sta tii predobro znani in on za tukajšno okolico ne potrebuje posebnega priporočila. To spričevalo se mu izdaje toraj s tem namenom, da njegov glas prodre tudi v oddaljene kraje in se oni, ki potrebujejo jednaka dela, obrnejo nanj. 400 3—2 Občinsko predstojništvo Zvvolfmalgreien pri Bolzanu na Tirolskem, dne 21. oktobra 1895. Predstojnik in dež.poslanec Anton Z e 1 g e r. — Alojzij A n t h o 1 z e r , kanonik. 0. Stanislaj 0. C., župni propovednik in član stavbinskega odbora. — Mihael II u 11 e r , načelnik stavbinskega odbora. 0 S Lekarna Trnköozy, Dunaj V. S Doktorja Otona pi. Trnkoczy-ja Malaga s china in železom. (Malage 225 gr., Uort Chin. 7 gr., Tinct. Jlalat. ferri 25 gr.) Skuseno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščenih in otrokih kot lahko prebavljiv ehiua-železo-preparat. boliva se 441 3 lekarni Trnkoezy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s pošto. Bm~ 1 stekleničica 75 kr. "»H Lekarna Trnköozy v Gradcu. 53 J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem m 2 njüikaiijs je najboljše sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki Karol Weber v Špitalskili ulicah. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—12 ¿Rjf" P'i rabi 387 8-6 preprog ¡n oBsivov naj se naroče najnovejši vzorci vzRoSno - ne ms/i c tovarno za preprogo Susf. Scfifeisincj-a Jiromberg (prov. Foznanjslco). % Ti so radi svoje neprenosljive cene in lepote znani v tu- in inozemlju in se pošljejo na zahtevo franko na vse strani. Pri naročilih. vzorcev se prosi za označenje približne cene zašeljenih preprog. «lOro Liniment. Capsici comp. 18-13 z lekarne Biohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-58 Richter-jev liniment s .sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v 1' r n g i. L. «LA§, knjigovez in izdelovateij knjigoveških galant. predmetov v Ljubljani, Poljanski nasip itev. 12, se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naročila na vsakovrstno 441 4 — 4 vezanje knjig, n»jclegantnejše vdelovanjo vezenja in prevlečenie pisalnih map in map za slike, kaset za naročke in ovratnike in rokavice, urinih stojal, okvirov in stojal za fotografije, tobolčic za smodke, passepartout itd. itd. v plišu, baržunu, atlasu itd. v poljubni barvi in velikosti po zmerni natančnemu delu primerni ceni. /V« Konjski cvet (pomnoženi reNtitucijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po iz- kušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krcpllen, lajša otrp n e lo st konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kukem trudapolnein delu. za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. ^ j. Rabi se skoro401et 7. najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zainotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošllja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 13 • ' h vS- m mi mmA: m ■J: Fl iJ^raRSS*^ i-'sasaS«- Ubald pl. Trnköczy, Ljubljana, Kranjsko. T w\ t' s štirimi sobami in prltiklinaml oddati je s 1. avgustom v II. nadstropju hiše kamnoseka Alojzija Vodnika v Kolodvorskih ulicah. 388 7 Itoverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Št. 19.748. Razglas. 467 3-1 Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je službeno mesto konceptnega pristava s plačo letnih 1000 gld., aktivitetno priklado letnih 200 gld. in s pravico do dveh petletnic, iu pa služba konceptnega praktikanta, za katero je določen adjutum 600 gld. iia leto. Prosilci za te dve službeni mesti morajo dokazati, da so zvršili juridične študije in prebili z dobrim vspehom teoretične državne izpite in pa praktični izpit v političnem uradovanji. Oni, ki praktičnega izpita še nimajo, namestijo se provizorno in se morajo zavezati, da narede ta izpit vsaj v teku treh let. Vrh tega je dokazati starost, potem znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi iu vse druge merodajne razmere prosilčeve. Prošnje, opremljene z omenjenimi dokazili, vložiti je do 31. julija t. L pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 23. dan junija 1896. Zobozdravnik Schweiger oi- klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto Pošiljatev franko za naročila v Avstro- , Uijerski monarhiji. I^L IVAN UKAN L^L Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pecij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po —== nizkih cenah. ==— S JERNEJ ČERMELJ ,„ b trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo |d ^ v Ljubljani, Semenišče (za vodo) j: (¡J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu H jI' svojo bogato zalogo vsega v 1: I gospodinjstvo spadajočega blaga }n * po najnižji ceni. i Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke In med priporoča preč. duhovščini in s), občinstvu OBOSLAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom ln voskom v Ljubljani, GledallSčne ulice St. 10. Dobiva se tudi m6d v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega Izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek In suho satovje. U Drag. MatlsoviS II brivec in vljasulja* [l v LJubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje [4 vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt |[ _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in [J J| vsestranski pozorna. |[ mmjkmmmmmjmummim^ Brata Appe • •••; izdelovatelja lončenih pečij ^ : v Kandijl pri Novem mestu • « (na Dolenjskem) ^ in vseh v g-: i priporočata ,«» ««Oi«H><0«»«4«» 1^01 1^01(♦♦»i <0401 <044, | f | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- % ^ činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri » novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * § in ceno. Prenavlja tudi obrabljenepredmete. 5 »<9«: « W o nižala li, 43S 4-3 priporoča se častiti duhovščini, slavnim cerkvenim predstojništvom in j hišnim posestnikom v vestno in točno izdelovanje cerkvenih klopi, spovednic, vrat p in oken, kakor vsakovrstnih mizarskih del \ pri stavbah in hišne oprave. K Talenti» Accetto, zidarski mojster i6i> 45-18 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, oerkvenlh ln zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedllnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito oerkvenega tlaka, vse po najnižji eeni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje [ti vsakovrstne stavbinske in strešne opeke [41 9tiT iz lastne opekarnioe, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji coni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. C M f i l Pleskarski in lakirarski obrt t v r (1 k e Msikovec v Ljubljani = na Bregu štev. 20 = se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 6 ( i (i! Š3& * Restavracija Pufitsch y Zabnici, s £ ' " ...... ob vznožju gore sv. Višarij. 3 Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žabnica e. kr. avstrijskih železnic novo restavracijo > opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, 1 ravajo obiskati slovito 465 15- božjo pot na sv. Višarjih najbolje priporočena, ker je od tu najbllžnja pot do cerkve sv. Višarij. Za zanesljivo dobro kuhinjo ln pijačo, istotako za pazno ln uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno in založno pivo, zajamčeno prlutna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl, spremljevalci, jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago. V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjeui Franc WoŽitZ, restavrater. Rudolf Pufitsch, posestnik. i Proflajalnica R M. * zaloga norimberškega blaga, devocijonalij m otroških igrač nahaja se odslej nadalje v Lingerjevih ulicah v lastni hiši. t Blago prodaja radi pretesnega prostora " Wpod tovarniško ceno ter se priporoča v obilno nakupovanje. 396 6—6 Vs-led podiranja hiše 423 18-16 A v Špitalskih ulicah št. 6 ft se je pričela popolna : razprodaja manufakturnega blaga I i I H] •h Fr. Petrič-a. | ^ Prodajalo se bode pod tovarniško ceno. A H! ^ i ^ __Le kratek čas.__ Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih manic in vrednostij Untnnovlj 0110 lota 1870. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. . 2a 8ro»pofle, beli chlffon, gladko na prsih, brei ovratniku, broz mnnSet, 27 vrst jedna od gld. 110 do 8 70 iest „ „ B-25 ,, 15 — Srajoo za deihe, t4 velikostih, sicor kakor gornjo jedna od gld. 1 — do 140 «ost „ ,, 5 75 ,, 7.79 Svltloe za grospode, (1 vrst jedne 80 kr. do gld. T40 Sest gid. 4-60 do gld. 7-f>0 Dvanajst ovratnikov od gid, 1-80 do 2-20. Dvanajst maniet od gld. 3-30 do 4-60. 13 predlog (Vorheraden) od gld. 3-25 do 5'— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka «T. O. Hamami v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in e. In kr. mornarico. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 26 .AAI iTgiiit Mate> čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naklonitev naročil na vsakovrstna MT obuvala zagotavljajoč dobro delo iz trpežnega blaga po možno nizki ceni. 406 10—5 'VJ Izvirne ruske spominske kupe na carovo kronanje priporoča 462 4-2 A il «I r. Iliiiskovir, železarija, Ljubljana. Jakob Accetto se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v zanesljivo stro-kovnjaško izvršitev zidarski mojster, cerkvenih stavb, župnišč, zasebnih poslopij, polaganje cer- zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani, kvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd. Kravja dolina št. 19, poleg znamenja po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom dobrega, trpežnega tik Martinove oeste dela po nizki, delu vseskozi primerni eeni. 353 15 — 8 Zavarovalno društvo „Unlo oatholloa" Išče pod jako ugodnimi pogoji marljivega, poštenega in spretnega veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Lastnoročno pisane prošnje sprejema do 1. julija t. 1. glavni zastop „Unlo catholioa" v Ljubljani, Kongresni trg št. 17. 459 o—o"" Za čas košnje, kakor tudi vedno, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih rumenih, črnih in rudečih vin, kakor: vipavca, istrijana, Štajerca in dal-matinca. 460 3—2 Cena hektolitru 17 gld. in višje. TOMO TOLAZZI v Dolenjem Logatcu. Vzorci na zahtevanje brezplačno. Štajersko deželno kopelišče ¿40-i Postaja južne železnice Poličune. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Pitno, kopalno zdravljenje z mrzlo vodo in mlekom itd. Opise v obliki knjižice razpošilja ravnateljstvo zastonj. Tempeljski in Styria vrelec, vedno sveže napolnjena 3S7 10-6 priznana slavberjevo solnata kislika, proti obolenju prebavnih organov priporočena od najprvih slovitih medicinskih avtoritet, prijetna, osvežujoča in namizna pijača, katero razpošilja kope-liško oskrbništvo „ ... , Jlogasko-Slatlnsko. Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik. Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31. Velika zaloga stavbinskega materijala. F.P. VIDIC & Corap. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenah Zarezane Stl 'ešl lihe CSlrangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh. Lončene peci in štedilna ognjišča lz^ZfuTe' Češke peči. Nastavke za dimnike in (Sleinseun> za vodovod r. stranišča itd. Cei)i iz /«* Ci t i l (J1 h i) MJ. V// l i i i it i l o ali mozaii,c plošče in plošče iz Portlanri-cementa za llakanje ijainOlIlL- cerkva, hodnikov, trotoarjev itd. Roman-Cement. Portland -Cement 'i>nin"- norj™- Ognju pr olivno opeko in plošče. SZtvpŠvtn Ivunilil (Dachpappe) ter vse v stavbinsko stroko_ k j v I C" »l't spadajoče predmete. Trstne štor je in karbolinej. Najnižje cene. (265 30"25) Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, ios 24-11 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. 3kžT Poprave se dobro in solidno izvršujejo. ix i» a j «s k e, *> o r z a. |- Dn6 26. junija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 30 kr. 101 35 n 122 60 101 15 K 122 90 98 90 954 — 349 50 119 95 58 80 _ 11 „ 76 9 r 53 n 44 50 5 n 65 n Dne 26. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ , južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic 4% 144 ;ld. 30 kr. 155 — 189 — 99 15 138 — 126 20 107 — 112 — 98 50 99 25 223 50 170 — 129 60 99 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4 °/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, iO gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 198 gld. 138 „ 1* » 23 „ 69 „ 69 „ 61 . 22 . 156 3400 417 102 61 77 158 126 — kr. 40 50 60 75 d&jT Nakup ln prodaja TtJU vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zsrube pri žrebanjih, pri izžrebanju naiiiia^isega dobitka. K »lan t na izvršitev naročil na borzi. Monjarnična delniška družba „m E II C MzeilB it. 10 Dunaj, KariahilfsrstrassB 74 B dfcjf Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednost«!!* ? papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocega jorestovanja pri popolni varnosti sar naloženih fftavnic.