3%haja Irikr^naietUn: v tore K, četrtek, soboto.
tissue d. ;
.three tim« aueet Tues dcuj ,7)i arsdatf
GLASILO SLOVKIIPGA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
.ŠTEV. (No.) 88.	—	-------
CHICAGO, ILL., TOREK, 24. JULIJA — TUESDAY, JULY, 24. 1923.
LETO (VOL.) K.
Z. D. NI ZA VABITI ¥ EV-ADRENALIN neuspešen.
ROPEJSKE ZMEŠNJA- . skušali oživeti žičnega električni,	' nega popravljača Lee Bose, ki V Ji, £a Je zadel električni tok in na
mestu ubil. Tekom petnajstih minut je prihitel na lice mesta zdravnik m mu injekciral v srčne mišice adrenalin, ki pa ni pokazal nikakega učinka.
Tako povdarjajo državniki Velike Britanije. — Baldvin prišel na dan s svojimi načrti.
AMERIŠKE VESTI.
London. — Na Downing sttee-tu so prišli do prepričanja, da je najbolje pustiti Zedinjene države v miru, in da jih ni za siliti za sodelovanje v evropejskih državah. Tega mnenja je tudi vse vodilno angleško časopisje, ki povdarja v svojih uvodnih člankih, da Zedinjene države praktično nikakor ne morejo sodelovati uradno pri urejevanju evropejskih zadev, ne da bi pri tem ne doživele notranje politične krize doma. Zedinjene države so pri volitvah leta 1920. pokazale, da narod ni za ligo narodov, kot tak gotovo tudi ni za mednarodni svetovni tribunal. Zaradi tega pravi tudi Pariški "Temps"': "Pustimo Ameriko v miru, akcf bo kdaj pri volji sodelovati za evropejski mir, bo rada sama prišla, ne da bi jo bilo treba pro-. siti v to."
Francija še ni uradno odgovorila na vso noto. ki jo je Be-rolinska vlada poslala v Paris via London. K tem predlogom in pogojim pa je baje poslal še gotove sugestije sedanji angle-> ški ministrski predsednik Stanley Baldvin. Njegova sugestija svetuje sestaviti najprvo takoj ekspertno gospodarsko fkomisi-jo, ki naj gre v Nemčijo in preišče finančno stanje današnje Nemčije. Najprvo je njegovo mnenje, da se dožene, kaj je Nemčija sploh zmožna storiti v finančnem oziru. Potem še Le bo mogoče staviti pogoje in zahtevati, kar bodo Nemci mogli upornik nebroj dati. Nezmiselno, pravi on je to, da bi mi zahtevali kaj takega, kar nam Nemčija bi ne bila v stanu dati.
Poincare pa, kot govdre poročila vstraja še vedno pri svoji trmoglavi politiki, da Nemčija mora plačati kar ji dolguje ne-glede, kje naj vzame beliče, ki jih ima za odšteti. Danes je sklical na posebno posvetovanje svoje reparacijske svetovalce v Parizu, katerim bo predložil v razsodbo nemške in Baldvinove predloge.
Velika Britanija je sita do grla Francoske politike in kot po-kazujejo razni izrazi vplivnih angleških državnikov, zna skleniti z Nemčijo separatno pogodbo, in v tem oziru pustiti Francijo na cedilu. Kako politika se bo potenj začela v Evropi bo pa pokazala bodočnost.
VILLA UMORJEN IZ MAŠČEVANJA.
Ustrelil ga je človek, katerega očeta je daj ustreliti pred Časom Vlila po svojih banditih.
E1 Paso. — Zadnji petek.se je raznesla v svet novica, da je padel iz zasede strel ki je pretrgal, znanemu bivšemu mehikanske-mu banditU; Villa nit življenja. Ko so to pofočilo ljudje zagledali na prvi(Jpogled, so zmajali z glavami in si mislili, da to zopet navadna raca, s katero polni časopisje svoje kolone. A poznejša poročila so potrdila, da je Villa resnično konečno vendar enkrat poslan v boljši svet, tisti Villa, ki je že mnogokrat umrl, ali pa bil ubit.
Kolikor dbsedaj znano, je Vil-lata ustrelil človek, od katerega oče je "bil na ukaz Villata svoje-časno ustreljen popolnoma po nedolžnem. Zaklel -se je že te<kkf. da bo maščeval smrt svojega o-četa in zadnji petek je to izvršil. Morilec je utekel in vladne čete ga zasledujejo po gorovju, dosedaj še brez vsakega vspeha.
Zgodovina Villata je našemljena s samimi revolucijami in u-pori. Leta 1916. je kljuboval Ze-dinjenim državam. Pershing ga je lovil s svojo vojsko, ki ga pa ni ujel. Ob meji je vprizarjal ve-dne kaprice. Na vesti je imel kot umorov. Vendar tudi njegov dan je prišel, kakor pride za vsakega.
-o-
AMERIŠKI POSLANIK NA JAPONSKEM SIJAJNO SPREJET.
T*okio. — Novodošli ameriški poslanik Cyrus E. Woods je "bil slovesno spTejet pd Japonskih vladnih zastopnikov. Sprejema se je vdeležil osebno Japonski prestolonaslednik Hirohito. -o-
KRVAVA STATISTIKA.
Chicago. — Od 1. januarja 1923. do včeraj je bilo zaznamovati v Chicago 371 smrtnih slučajev . povzročenih od avtomobilov. Od streljanja je bilo ubitih 127. Od zavživanja munšajna 118. Vse to po zaslugi neprevidnosti.
—	Senator Moses načelnik republikanskega	senatorskega kampanjskega oddelka preroku je nastop močne tretje stranke, katero l>odo tvorili ameriški delavci in farmarji. Ej, republikanci so jo pošteno zavozili. To vedo tudi sami. Zato bo pa stara garda poslarta pri prihodnjih volitvah v penzijon!
—	V Washingtonu so te dni zamislili novo postavo, ki vele- i va izdelovateljem sadnega mošta, med katere spada tudi vino, da se mora mošt takoj sterilizi-l rati, da potem ne zavre in ne postane močan. Za sterilizacijo mošta bodo rabila neke vrste kemični prašek, ki bo mošt obdržal v istem stadiju, kakor bo tedaj, ko se bo dalo" v njega dotični prašek.
—	Zvezna vlada je imela skupnih izdatkov tekom lanskega le-leta 1922. kakor to poroča uradno naznanilo celih $11.661,200.-43. Koliko je imela dohotkov poročilo ne omenja.
—	Iz
ZDNRjtGovKE KPrACvIJENTIti JUGOSLOVANSKE NOVICE
NJE.
Peoria, 111. — Mrtvaški oglednik je danes naznanil oblastem Dr. B. Elderja, da je kriv smrti« tamkajšne Mrs. Helen Billings, ki je baje umrla za, neko operacijo. Elder je baje izvršil nepo-stavno in nedovoljeno operacijo na Mrs. Billings. Elder se nahaja, v zaporu.
ZAHTEVA ZA IZYANRED-NO ZASEDANJE KONGRESA.
To potrebo vidi več kongresni-kov, da se zaustavi verižni-štvo z antracitnim premogom.
Washington, D. C. — Zahteva za izvanredno zasedanje kongresa se kaže od strani gotovih kon-gresnikov čez dalje bolj potreb-
, i na. Senator Brookhart je že pred New York a se pojoca.|par ^^ obrazložil potrebo za
da je te dni odpotoval na fran-j izvanredno zasedanje. Prezident
-o-
NOVI POLICIJSKI NAČELNIK NASTOPA STROGO.
Chicago. — Policijski načelnik Morgan Collin-s je včeraj o-sebno vodil oddelek policije na North Side in tam vprizoril preiskavo po tamkajšnih gostilnah 2a opojnimi pijačami. Na 5357 Broadway in na 1147 Berwvn ave so zaplenili gotove množine žganja in likerjev. Lastnike so odvedli v zapor na Clark Station, kjer so bili kasneje izpuščeni na prosto proti varščinam.
-o-
OČE 45-TIH OTROK.
Santa Ana, Cal. — Neki 88-letnj Romulu Delsi zaposljen kot rančman v Stantonu, tukajšnjem malem mestecu je oče 45-tih o-Sodnijski zapiski kažejo, da je bil potočen petkrat. Nje-najmlajši otrok je star 6 dni, ln Je krepek in zdrav.
MESTO BERNE DOLŽNO
ŠEST MILIJONOV AMERIKI.
»
Berne, Švica. — Mestni svet je naznanil, da je mesto dolžno Zedinjenim državam celih šest milijonov dolarjev, katere se je mesto izposodilo po 8. odstotkov obresti na leto pred dvema letoma. Mesto bo plačalo ta dolg leta 1926.
-o-
AUTO BUSI DELAJO VELIKO KONKURENCO.
Chicago. — Znana firma Chicago Motor Coach Co. bo postavila za promet nadaljnih 70 velikih avto busov. ki bodo vozili med East Lake St. in "North Chicago ave. Busi bodo vozili med 7 uro zjutraj do polnoči vsak večer. Ayto busi bodo vsekakor delali veliko konkurenco pouličnim karam, katerim že sedaj vzamejo dnevno veliko potnikov.
coskem parniku Pariz ameriški kardinal Daughertv iz Philadelphia v Evropo v Lisienux na Francosko, kjer bo navzoč z drugimi evropejskimi cerkvenimi dostojanstveniki pri razglaše-nju sestre Terezije za svetnico. —V Gari, Imf. so našli njo soboto dva vtopljenika v kopališču tamkajšne jeklarne. O-ba sta še mlada fanta, ki sta u-tonila pri kopanju.
—	V Polo, 111. je te dni umrl neki tamkajšni farmar Allison Stover na svojem farmarskem vozu. Konji so sami prišli domov in pripeljali gospodarja mrtvega na vozu. Zdravnik je dognal, da ga je zadel mrtvoud.
—	V Atlantic City, N. J. so našla mrtvega tamkaj snega žur-nalista M. A. Rothshilda, ki je utonil v kopališču, v katerem se je kopal.
—	V Hammond. Ind. je tamkaj sna General American Tank Car Co. odslovila 200 svojih delavcev, ker so zadnji petek odšli na stavko. V soboto so se nekateri -vrnili na delo, ki jih pa družba ni sprejela.
—	Zakladničarski tajnik države Michigan poroča, da je prejel v prvi polovici tega leta nad $2,-000.000.00 za avtomobilske licence. Nad 150 tisoč novih licenc je vpisanih v prvi polovici tega leta.
V Stanton, Ia. se je nevarno poškodoval farmar Erickson. Peljal je domov poln voz krme in on je sedel na vrhu. Krma na kateri ie sedel je zdrsnila pod konje in on z njo. Konji so pričeli skakati po njem in mu polomili več reber.
—	V Rapids, Wis. so priredili zadnjo soboto farani cerkve sv Petra in Pavla svojemu ljubljenemu župniku Rev. Wm. Reding "surprise party" za tri letnico župnikovanja na tamkajšnji župniji. Ob tej priliki so mu podarili nov Buick avto. Tako med drugimi narodi cenijo delo svojih duhovnikovi Pa prinas?!
—	V Chisholmu, Minn, je izdal tamkajšn( "Kiwanis Club' lepo žepno knjižico, ki podaja vse informacije tamkajšnih jeze-rov, logov, lepih gozdov in vse tamkajšne okolice. .Knjižica je zlasti važna za turiste
—	V Chisholmu, Minn, sta kandidirala pri zadnjih volitvah okrajnih šolskih odbornikov tudi dva Slovenca Frank Furlan in Frank Gmajnar.
ŠIRITE LIST EDINOST
Harding je baje izjavil, da on kot vrhovni exekutivni uradnik države ne vidi take potrebe. V soboto pa je prišel na dan s svojim načrti kongresnik Treadway iz Massachusetts in je na široko pbrazložil kako vitalna potreba je, da še skliče izvanredno zasedanje kongresa, da reši gotove velevažna pereča vprašanja, ki kličejo po takojšni rešitvi za korist naroda.
Najvažnejša stvar, ki zahteva takojšne rešitve je verižništvo z trdim ali antracitnim premogom. Treadway je povedal, da prekupčevalci verižijo s trdim premogom tako oderuško, da napravijo pri količini, ki so preje zaslužili od 15 do 40 centov sedaj cele 3 ali 4 dolarje profita. Ako je to tako, kar je vrjetno da je, potem ni čuda, da draginja tako rapidno narašča od dneva do dneva. In kdo te velikanske prifite znosi skupaj kot pripro-sti konzumeti, katere pa tvorijo zopet skoro sami delavci. Sicer pa, ali ni mogla vlada že pri zadnjem zasedanju uzakoniti postavo proti verižništvu? Kdo bo plačal velikanske stroške za izvanredno zasedanje kongresa kot narod — delavci. V naši državi je pač vedno tako, da vse cehe plača konzument. Zato se n".| smislu, ampak diktatura.' čuditi ako narod obrača hrbet taki stranki, kot sedaj sedi na vladnem šimeljnu.
-o-
Jako pametno sodbo o razmerah na Balkanu priobčuje glasilo nemškega centra. Glavni sovražnik Jugoslavije je Italija. Jugoslaviji pa se Italije ni treba bati, pravi člankar, ako bodo jugoslovanski državniki zadeli pravo pot. Niti Grčija niti Bolgarija se ne bosta podali v italijanske mreže, ako bo Jugoslavija znala Italijo diplomatičnim potom nadmodriti. Zato člankar ne razume, čemu so belgrajski politiki zavzeli sovražno stališče napram vladi g.. Cankova. Bolgarske meščanske stranke niso tako nespametne, da bi žrtvovale pametne smernice Stambolijskega in se pustile na Balkanu izolirati. Bolgarija bo nasprotno gledala, da se prijateljsko z Jugoslavijo utrdi. Od Italije se ne bo Bolgarija dala eksploatirati; njej je samo na tem, da cvete njen eksport v Italijo, ki zavzema drugo mesto. Glavno pa je po mnenju člankarja, da se z Makedonije ne ravna kakor s kolonijo, ki jo Belgrad izsesava kolikor more. Če sreča jugoslovanske državnike pamet, meni člankar, lahko Italijo od vzhodne obali Jadrana popolnoma izrine, če ne, pa lahko vse izgubi.
Parlament zapustiti nameravajo poslanci Slovenske ljudske stranke in pa del muslimanskih poslancev iz »Bosne. Tako so vsai zagrozili vladi ..Vprašanje pa je, če se bo belgrajska vlada na te grožnje ozirala. Pri -kakšni drugi vladi bi tak korak nekaj zalegel, toda v Belgradu je to veliko vprašanje. Belgrajska vlada bo čisto gotovo rekla: "Če vas ne veseli biti v parlamentu, pa idite v božjem imenu! Mi i-mamo večino in vas itak ne potrebujemo". — Po naših mislih bi bilo pa lepše za Slovence, če bi taki vladi slovenski po^Janci res nekoliko pokazali roge, z uspehom ali brez uspeha, to je vseeno, ker "uspehov itak od bel-grajske vlade ni za pričakovati nobenih. Vodilna misel radikalne srbijanske vlade je namreč* da so oni zmagovalci, mi pa premaganci in na premagance se ni treba ozirati. Dolžnost premagancev je samo plačevanje in delo za zmagovalce. Zato pa tudi parlament v Belgradu ni parlament in belgrajska vlada ni parlamentarna vlada v evropejskem
I. W. W. RADIKALCI SEJE-JO SEME UPORA.
Chicago. — Glasom poročil iz urada Ameriške Delavske Fede< racije so radikalni elementi pripadajoči k zloglasni organizaciji I. W. W. zopet na delu in seje-jo med delavstvo seme nezadovoljnosti. Oblasti so že pridno straži radi teh elementov.
POLJAKI IN TURKI PODPISALI VOJAŠKO PO- , GODBO.
OKRADLI SENATORJEV DOM.
Caldwell, N. J. — Tukajšno poletno bivališče senatorja Ed
Ministrski predsednik* Pašič je včeraj zopet redno prevzel svoje posle. Tekom prihodnjega tedna pa g. Pašič odpotuje v Ma-rijanske Lažne, kjer bo ostal nekaj tednov. Za čas njegove odsotnosti ga bo zastopal g. Mar-
wardsa je bilo sinoči obiskano I Trifkovič. od tatov, ki so pokradli mnogo I Vojak na straži ponesrečil. V
Najbrže je ta alijanca sad Francoske proti ruske politike.
— Francija ima pod vplivom vso Evropo.
Lausanne. — Danes so Poljaki in Turki glasom poluradnib poročil podpisali tajno medsebojno pogodbo. Turčija baje soglaša in se zavežuje, da bo pri-, jela Rusijo za slučaj, da slednja napade Poljsko. Poljska pa daje Turčiji v svoji pogodbi enako pomoč v slučaju ruskega napada na Turke.	• •
Ta alijanca, kolikor znano je zasnovana po Franciji, katera hoče potegniti okoli Rusije verigo proti ruskih držav, da Rusija ne bo mogla priti v teritorij jalno dotiko z Nemčije.
Za Poljake je pa ta alijanca sramotni pečat, ker kot Slovani, gredo v vojaško afijanco proti najzagrizenejšemu sovražniku Slovanov, ki jih pozna zgodovina s krvoločnimi Turki, pred katerimi so padali že tudi Poljaki v minulih stoletjih.
-o-
MESTO NEW YORK PRIPRAVLJA POSEBNO JAHTO ZA PREZIDENTA.
New York. — Mestni svet j< (določil, da se da prenoviti jahti Macon, ki je last mesta New York. Jahto se bo rabilo za prevoz Mr. in Mrs. Hardinga, ko se vrneta iz svojega pota čez Panama kanal.
FARMARJI BODO ŽITQ SPRAVILI V ŽITNICE.
Kansas City, Mo. — Farmar* ji so sklenili v 46. državah, da ne bodo postavili žita na trg, dokler bo imelo žito tako nizko ceno kot jo ima sedaj. Tako omenja poročilo farmarske centrale iz Kansas City.
o-
ZRAKOPLOVEC SE UBIL.
Los Angeles, Calif. — Letalec Jack Gregory je danes vsled goste megle zadel ob skalovje blizu jezera Tahoe. Gregory je bil najden mrtev in letalo popolnoma razbito.
zlatnine in drugih dragocenosti in $500. denarja.
-o-
STAR 94 LET IN IMA ŠE VSE ZOBE.
Los Angeles, Calif. — J. D. Brown tukajšni meščan je včeraj slavil svoj 94. rojstni dan. Brown je star veteran iz civilne vojne. Kar je pri njem najti pri tej visoki starosti je značilno posebno to, da ima mož še vse svoje lastne zobe.
LA FOLLETTE ODPOTUJE V EVROPO.
Madison, Wis. — Senator La Follette in njegova soproga odpotujeta v Evropo za dva meseca. Glavni namen njegovega po-seta bo proučevanje evropskih razmer. Zlasti hoče temeljito proučiti kooperativni trg na Danskem.
petek 29. junija je stal na straži na železniškem mostu vojak Drago Glavonič. Ko je privozil ob pol 11. vlak čez most, je vojaka tako močno zadel, da je v vojaški bolnici kmalu umrl.
Smrtna kosa. V Kranju so pokopali prošli mesec tamkajšnjega rojaka Emila Merka, podpolkovnika v pokoju, ki je umrl v ljubljanski vojaški bolnici na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v izvrševanju svoje službe. Po prevratu je služboval v Lju-ljani, Mostaru in končno v Šti-pu v Macedoniji.
Gorenji vrh priklopi j en pošti v Šmartnem pri Litiji. Zoselje Gorenji vrh, občina Bukovica, ki je spadal doslej k pošti v Šent Vidu pri Stični, spada odslej k pošti v Šmartnem pri Litiji, ki bo odpravljala pošiljke za ta kraj na pomožno pošto Javorje.
DENARNE POSHJATYE.
Včetmjlne cene so bile jogotlova*« skim dinarjem:
100 — Din........$ 1.35
500 — Din.......$ 6.00
1000 — Din........$11.60
2500 — Din........ $28.50
5000 — Din. ....... $5700
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 2.75 (
100 — Lir ........ $ 5.25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $4700
Pri večjih svotah, ki presegajo M tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete denar črez droge tvrdke se spomnite nd naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vsi denar ▼ stari kraj ceneje in hitreje* kakor kje drugje. Naše cene so ts4* no najnižje!
Vse pošilja tre naslavljajte nai BANČNI ODDELEK EDINO* z «49 W, aaad. St Chicaco, (
EDINOST
(UNITY.)
Ishaja vuk torek, četrtek in soboto.'— Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
s«49 West sand Street. CHICAGO. ILL. __Telephone: Canal 0098.__
C«ne oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
_j____
naročnina: Za Združene Države za četo leto............................$300
Za Združene Države za pol leta................................$1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1.75
2ubscribtion: For United States per year *..........................$3-00
"	For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-5<> _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1-75
Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je
_plačan list._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Hinavščina, ki ji ni para pod . solncem!
Danes smo se namenili spregovoriti o hinavščini naših slovenskih rdečih socialistov, ki se šopirijo na Lawndale in mislijo, da edino oni imajo patent za reševanje delavskih vprašanj.
Zgodovina teh parazitov v vrstah slovenskega delavstva je tako pokrita, da jo človek le težko najde, tako kot je v resnici, kajti zvezana je z gorostasnimi lažmi in zavijanji.. Vse kar je lepega na njej je samo površna ovčja obleka, s katero je oblečena zgodovina požrešnih volkov in hijen v človeških podobah. Tako premeteno je sešita ta njih površna ovčja obleka, da človek, ki je vse to delovanje gledal je nekako hipno preslepljen in kima za intriganti, ki so ga preslepili, kakor špiritisti svoje gledalce.
Pred 29. leti so razni slovenski možje ustanovili Jednoto. Krstili so jo za narodno nič hudega sluteč. Ustanovniki so bili do malega katoličani razen par hinavcev, ki so se vrinili kot volkovi v ovčjih oblačilih v Jednoto. Ti volkovi med katerimi je bil glavni kolovodja pokojni K. so prva leta molčali in pridno napeljevali vodo na svoj mlin. Gl. Sv. je bil uradno glasilo Jed-note. K. je dobival tiskovine od društev in ljudje pripovedujejo, da tarat se je K. pomagal do svoje lastne tiskarne. Ta Kun-dež pa ni vedno ostal miren, Volk v ovčji obleki je "jagnje" toliko časa, da zvabi k sebi jagnjeta — potem pokaže zobe. Tako tudi s K. Začel je vsiljevati svoje radikalne ideje, a članstvo tedaj še ni bilo zastrupljeno kot je danes, se je dvignilo in mu obrnilo hrbet. K. ves razkačen, ker jih je dobil po svojih prstih, je šel in ustanovil Zvezo svobodomielcev. Pota so se razcepila in vsaka izmed organizacij je sla svojo smer. To je prvo poglavje začetne zgodovine teh hinavcev.	•
Radikalni in konservativni reformatorji so šli vsak svojo pot. A radikalni element ni počival; kakor kača v raju za Evo. tako je lazil za Narodno Jednoto, dokler je ni zavedel -na radikalno pot, ki je naj radikalnejša mej Slovenci v Ameriki.
Kovali so načrte. Prihajali so na krmilo za vsako konvencijo bolj radikalni odborniki in leta 1912 menda, so sprejeli re-zolucijo na milvvauški konvenciji, katera je potegnila-rdečo potezo po ustavi in zastavi Narodne Jednote. To REZOLUCIJO je baje predložil neki Molek, kot se je tozadevno poročalo v te-dajnem času. Ta rezolucija baje nekako govori, da glasilo mora pisati in propagirati idejo, za katero se ogreva socialistična zveza. Tega sklepa milwauske konvqicije pa ne more ovreči članstvo kar tako. Veste čitatelji, kako so si ti hinavci zavarovali hrbet. Tako le nekako. Poslušajte. Ne drugače, ako tri konvencije glasujejo ena za drugo z večino proti temu sklepu in med vsako teh treh konvencij mora biti menda tri leta razdobja. Tako torej, če n. pr. članstvo danes zahteva, da organizacija, ki ie bila ustanovljena na narodni nepristranski podlagi, mora dobiti nazaj svoj stari originalni obraz, bi to vzelo najmanj devet let predno bi se zamoglo to dejansko doseči. Ali je treba iskati kje večje hinavščine? Ali ni to naravnost prikrita umetna preslepitev članstva, ki je zaupno stavilo svoje zaupanje v roke teh rdeč-karjev?
Kot sem že rekel, da je to rezolucijo predložil in spravil s svojo hinavsko agitacijo v ospredje, da so jo nerazsodni delegate sprejeli kot mačka v žaklju, neki Molek, ki sedaj prav pridno maže in kozle strelja vred s starim potvarjalcem na rovaš nerazsodnosti članstva, ki s svojimi žulji zdržuje vse to.
Danes če članstvo protestira, se ti paraziti na Lawndale smejejo. Hrbet so si zavarovali za devet let naprej. Pa mi povej delavec, če ni to neke vrste umetno uveljavljeno diktatorstvo, ki je tako sorodno Trockijevemu, da bolje biti ne more?! •
Trbovec in Verderbar sta se gotovo že tisočkrat pokesala, ako sta tedaj volila za omenjeno rezolucijo. Dokler je bil, prejšnji tajnik je Jednota še plula po bolj konservativnih valovih lawndalske politike. Ko je pa prišla na krmik* in v polno moč sedanja radikalna mašina, pa izgleda, kakor bi bila Jednota ustanovljena za ta namen, da nje glasilo napada duhovnike, cerkve in katoliško vero. Ali najdete v njenem glasilu kaj drugega kot izbruhe nesramnih napadov na duhovnike, cerkve in katoliško vero? Pa še več, kdo se ne spominja, ko je to jednotino glasilo obsodil lansko leto največji ameriški dnevnik na srednjem za-padu radi njene radikalne pisave? Se ne spqminjate več, ko je bil prištet list, ki ga vi vzdržujete z vašimi žulji za najradikal-nejšega med najradikalnejšimi? In ta madež ste zaslužili vsi, ki vzdržujete omenjeni list vsled teh hinavcev, ki so vam pobarvali jednoto na tako hinavski in prikrit način. Vse vas člane in članice imajo za navadne Janezke in prav je. saj se jim sami pustite, da vas vlečejo za no's, "People can be fooled as long they want themselves to be fooled!"
In ko se te hinavce prime od desne in leve, tedaj začno metati okoli sebe visoke fraze, v katerih je pa toliko blufa in laži. kolikor besedi, kakor jim je to zabrusil lansko leto cleveland-ski list po vsej pravici.
Ljudje njihovega šarlatanskega značaja so prodane duše ki so danes tu jutri tam. Delavske koristi so jim deveta briga! Kaj
njim mar, ako ti slovenski premogar, ki garaš globoko pod zemljo za svoj revni kruhek, danes vzameš od vsega hudega konec. Kaj je njim zate? Da dokažem, da jim ni <nič zate revni delavec, ti navedem slučaje, ki bod0 potrdili mojo trditev. Se spominjaš, ko ste bili premogarji Lansko leto smrtni boj za svoje pravice? Se spominjate slov. premogarji,. ki ste omagovali tekom stavke pod težo neznosnih razmer? — in ali so se ti tvoji delavski prijatelji, ki imajo toliko za povedati čez katoliške duhovnike, cerkve in katoliško vero usmilili? So ti dali kako dejansko podporo? Je njih glasilo, katerega vi vzdržujete s svojimi žulji objavilo kako prošnjo za reveže premogarje? — Katoliška lista Edinost in Glasilo KSKJ.sta jo? — Mi smo razumeli vaše bolečme? — So jih vaši hinavski uredniki? — To so suha dejstva, katere prepuščamo v razsodbo vašemu zdravemu razumu!
Pitati ubogo delavsko paro, ki pada in krvavi pod neznosnimi razmerami s frazami na papirju, kakor to znajo lawndalski ko-ritarji, je lahko. To lahko dela vsak, vse kar mu je potreba, je zakrknjeno podlo dušo, za katero pa menda ne bita nihče lawndalske koritarje! *
To smo napisali, da našemu delavstvu predstavimo še enkrat volkove v ovčjih oblačilih, ki odkar so na krmilu in pri koritu uganjajo hinavščino, da ji ga ni para pod svetlim solncem! Volkovi v ovčjih oblekah pa lahko ta članek, ako jih volja dobesedno ponatisnejo SEBI za kratek čas!
-o-
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
So. Chicago,
Lepe in vesele dneve doživljamo v naši naselbini, v slovenski naselbini sv. Jurija. Vsaki večer je živahno okrog cerkve. Po končanem dnevnem delu pridejo bližnji farani k cerkvi in vsak večer prav marljivo tja v pozno noč stavijo ograjo ali fence okrog cerkve. Company Sears Roebuck nam je zadnje dni do-poslala lep fence ali ograjo iz močne žice. Je najboljše delo, ki ga izdeluje imenovana Company. Naši možaki so pa preje hodili na cerkveni prostor za cerkev vlivat iz cementa postne ali podstavke.. Celih 212 čevljev velika ograja ali fence okrog .cerkve sedaj prav lepo izgleda. Kar je pripombe in pohvale vredno omeniti je to. da je ograja, četudi je jako lepa in jo cenijo od 400 — 500 dolarjev, ako bi jo dali staviti kakemu kontraktor-ju, postavljena za nizko ceno, celih 88-44 dolarjev. S to svoto so se napravile še dvoje cementne stopnice v cerkev, kar lepo izgleda za tako veliko zidano cerkev, j Po zaslugi marljivega cerkvenega odbora in po prizadevanju vrlih faranov smo zopet napredovali pri naši cerkvi.
Naj bo na tem mestu izrečena pohvala in zahvala tako cerkvenemu odboru kakor delujočim faranom, ki so konečno v kratkem časi; izvršili tako potrebno delo okrog svoje cerkve.
Očividec.
-o
Cleveland—Newburg, O.
—	Še živimo, pa smo tih! Vsekako pa se moramo malo oglasiti, da ne zadremljemo sami in, da tudi drugi tako ne bodo sodili o nas. Sploh pa nas zadne čase grom in tresk drži po koncu, da ne zaspimo niti po noči Tako streljajo včasih, da človeka kar stresa. Nebeške moči se gibljejo, navzlic katerim je največja človeška ipoč, kakor mala i-gračica. V časih mislimo, da smo kaj, pa nismo nič, sv. Pavel je gotovo njegove besede pisal v kaki nevihti — "Ako kedo misli, da je kaj, ko ni nič, sam sebe vara."
—	Nas častiti g. kaplan, Father Bombach, je že par tednov sem pregledval mape, čital popise* od popotvanj in zdihval, ker mu je bila pot zaprta vun v naravo. Predsednik Harding mu namreč ni dovolil iti vun. Ko so zato zvedli člani dr. sv. Imena mladeniškega oddelka in članice dekliškega društva, so hitro, kakor jagnje z repkom mahne! šli na delo, da vse zapreke odstranijo. Malo časa je vzelo in Father Bombach je bil pripravljen podati se v canadske tujine na ribo lov. Z njim je šlo še par drugih, kakor Dr. Seliškar in nekaj drugih, da se ondi v čistem zraku malo oddahnejo. Sedaj pa z velikem zanimanjem in y blaženih nadah čakamo povratka in imamo vse pripravljeno, da bomo pekli ribe. Upamo, da na prinesejo nazaj kaj več dokaza v vspehu, kakor pa samo "fish stories."
—- Piknik za piknikom! Cerkveni piknik je minul in prinesel če malo čez tri tisoč čistega dobička — res je, to ni šala, še malo čez tri tisoč čistega! Avtomobil, ki je bil v stavi je do-
jbila Ted. |Cekičeva družina. Številka 755 ga je prinesla, čeprav so nekateri gotovo "Struno" na-penali, da bi dobili srečno šte-j vil ko, je bilo vse zastonj in tako jnaj si ti ljudje zapomnijo, da vsa (copernija ne izda nič. Sedaj pa bo kmal (29. julija) drugi veliki piknik in sicer za narodni dom. Takrat bo tudi luštno in obeta se jako veliko dobrega. Narodni dom tudi dobro napreduje sedaj, ko so boljši časi. Dela se sedaj dobro in denar se meša med ljudmi.
—	Zato pa. ker so nekako srednje dobri časi. so prišli zadnje tedne sledeči v Ameriko: Katarina Žanič, Martin Strogar. jr, Josephine, Mary Frnetič. Fr. Janič, Mary Skebe, Emilia Bar-le, Josephine Robek, Marv Rožnik in Frank, Vitus Češtrovar. Vsi ti so imeli malo sitnosti, da so prišli čez mejo, menda zato. ker so že vsi amerikanci. Časti-tamo starišem in malčekom.
—Nova svoja lastna domovja delata Frank Ozimek in pa Jos. Hočevar. Oba se mislita preseliti v lep in prijazni kraj mesta, v bi izino 103 ceste. Družinam ča-stitam0 na napredku. S ponosom smemo reči, da je dandanes večina naših Slovencev tukaj lastnikov svojih domov. Vsak si pomaga naprej, kakor more. Eno pa je treba pomniti pri tem, kdor ima otroke za šolo, naj ne hod i daleč od katoliške šole. Katoliški otroci morajo v katoliško šolo in dolžnost starišev je, da skrbijo zato. Ta dolžnost pa je tako stroga, da že mnogi škofje in med njimi tudi cleveland-ski, odrečejo starišem, ki pošiljajo otroke v brezbožne javne šole, odvezo pri spovedi. To naj vsi, kateri imajo otroke za šolo vzamejo v poštev, kakor tudi odgovornost, ki jo imajo pred Bogom. Kdor na novo kupuje naj kupuje z ozirom na otroke.
—	Umrfla je tukaj Terezija Kuhar stara okolu 60 let. Komaj pred par meseci je bil pokopan njen soprog. Kuhar jeva družina je bila med prvimi, ki so se naselili tukaj pred kakimi tridesetimi leti. Za pokojnimi stari-ši žaluje sedem otrok, štiri hčere in trije sinovi, vsi dorastli.
J. Šepridem.
-o-
Chicago, 111.
" Kouga pa je spet s tem našem poročevalcem, da nič ne poroča v naših cajtengah?" je pov-prašvala te dni Španova Marjana. — No seveda, jaf Marjani ne zamerim, vsakdo rad čita domače novice. Ampak preveč tudi ne smemo hvaliti Chicago, potem nam postanejo drugi nevoščljivi, češ, samo sebe znajo hvaliti, a za nas druge po Ameriki jim ni nič mar. Zato sem sklenil, da bom poročal iz Chicago samo enkrat na teden. Seveda če se kaj posebnega zgodi, da bi kdo nogo djav za vrat, bom to omenil tudi vmes.
— Naši orli telovadci se pridno pripravljajo za spopad z Waukeganskimi telovadci, ki se bo vršil v metanju in rokobor-bi v nedeljo dne 29. julija. Med občinstvom vlada živahno zanimanje za ta dan. Chicaški metalci in rokoborci pravijo, da bodo odnesli zastavo zmage. Idi-mo vsi na to prireditev, da bomp
videli kdo bo zmagal. Preskrbi te si vstopnice pravočasno!
—	V nedeljo 12. avgusta priredi dr. sv. Štefana, 1, KSKJ. svoj izlet ali piknik v Lemont, 111. na Kochs Grove. Zabava bo izbor-na. Kot čujemo bodo na ta dan vrtili na ražnju jance, pa še druge dobre stvari bodo imeli, ki s tako robo vkup paše.
—	Mr. Math Grill kot čujemo, je te dni odpotoval v Detroit, Mich, kjer bo nastopil službo kot strojnik pri neki tam-kajšni družbi.
—	Mr. Frank Grill lastnik slovenske mlekarne, ki je obolel pred kakim dvema tednoma, se počuti že bolje in bo kmalu popolnoma okreval.
—* Mrs. Frank Kobal, Mrs. Charles Bregantič in Mrs. Ka-rolina Pičman so odšle te dni na ■kratke počitnice v Willard, Wis. Vsem želimo počitka in oddiha in srečen povrat!
—	Mrs. Agnes Zakrajšek mati našega preč. g. župnika se je vrnila te dni iz dvatedenskih počitnic iz Willarda, Wis. Pravijo, da Willard se jim je zelo dopadel, zlasti radi dobre pitne vode, G. župnik se pa vrne koncem tega tedna iz počitnic.
—	Mrs. H. Kušar in Mrs. M. Miler, ki so se nagajale na počitnicah v Fox Lalres so se vrnile domov te dnirgga počitnicah se njima je pra\r^&ftrcrt godilo, vsaj tako izjavljata sami.
—	Krsti zadnjih dni v cerkvi sv. Štefana so bili :
Družini Mr. in Mrs. John Klajdeman je prinesla darežljiva gospa Štorklja čvrsto hčerko, katero so krstili za Ano. Botra sta bila Mr. in Mrs. Štefan Bala-žič. — Družini Mr. in Mrs. John Gabina je prinesla krepkega dečka, ki so ga krstili za Johna. Ku-movala sta Mr. in Mrs. Anton Furlan.	#
—	Preminul je zadnjo soboto v Ch icago State Hospital chica-škim rojakom znani rojak Mr John Horžen, ki je že dalj časa bolehal in se nahajal v bolnišnici. Umrl je previden s sv. zakramentom za umirajoče.
Pokotni je bil član društva Holy Name, Kolumbovih Vitezov in društva sv. Jurija Katoliških borštnarjev. Pokopan je bil zadnji torek s pogrebno sv. mašo iz cerkve sv. Štefana na Resurrection pokopališče na Summit. 111.
Pokojni zapušča žalujočo soprogo in več nedoraslih otrok. Žalujoči soprogi in vsem sorodnikom naše sožalje, pokojnemu pa sveti večna luč, mir in pokoj!
-o-
Bridgeport, O.
Po dolgi in mučni bolezni je tukaj preminul dne n. julija rojak John Gregorčič. Bil je v bolnišnici nad 5 mesecev, trpel je grozne bolečine. Januarja meseca je imel "flii." in potem so ga začele noge boleti, da so mu obe hoge odrezali. Od tistega časa je trpel strašne bolečine, dokler ga hi rešila smrt trpljenja. Trpel je vdano in prejel je večkrat svete zakramente, tako tudi zadnji dan pred smrtjo je bil previden s svetim zakramentom..
—	Pokojnik Je bil doma iz Dvora ,fara Žužemberk na Dolenjskem. V starem kraju zapušča očeta, brata in sestro, tukaj pa dva brata in sestro Josephine Hochevar, pri kateri je pokojnik stanoval celi čas, kar je prišel iz starega kraja. V Ameriki je bil 18 let. Star je 41 let. Pripadal je h društvu sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. in h društvu Edinost S. N. P. J. Društvo sv. Barbare mu je priredilo krasen pogreb. Lepo je bilo za videti, ko so vsi člani sprejmili svojega brata do groba. In tudi od društva Edinost se je precejšnje število članov vdeležilo pogreba. Pokojnik je bil tudi maročnik na Edinost. Vsem sorodnikom naše sožalje. Pokojniku sveti večna luč!
—	Rojaka Martin Berusa je avtomobil trčil. Zlomil mu je nogo. Nahaja se v bolnišnici. Tudi Joseph Longer je v bolnišnici, pobilo ga je v Coal Mine, kakor se čuje se mu zdravje precej boljša. Obema želimo prav kmalu okrevanja!
Pozdrav na vse čitatelje Edinosti"! "
Ludwig Hoge, zastopnik.
L. F.:
MOJA POT PQ JAPONSKEM.
(Dalje.)
Lastnik je imel redkodlakasto bradico, kakor kaka koza. Migala mu je, ko je govoril, kakor bi ga nevidna roka pocukavala za njo. Rikišaš mu je nekaj nakle-petal in se smejal, ne vem, morda je dejal: "pripeljal sem ti ga, pa ga pošteno oskubi, saj zlod-jevi Amerikanci imajo dovolj be ličev."
Najemnino za sobo mi je Japonec zasolil večkrat višje kot pa mi je pripovedovala informativna knjiga, ki sem jo kupil v Yukohama. Ko sem izstopil iz dvokolnice so se zbrali vsi stanovalci, da si ogledajo to redko prikazen Amerikanca, ki je prišel, da prespi v njih hotelu.
Ko smo se začeli pomikati proti vratom hotela, kjer so bile tri stopnice in za njimi nekake tri coklje, podobne kraljskemu zajcu, ki ga imajo po kmetih za škornja sezuvati. Tu so me vstavili in mi veleli, da moram sezu-ti čevlje. Ubogal sem in sedel na stolček, ki je bil spleten iz slame. Zraven je stopila neka dekla in mi je odvezala čevlje in iste prav nalahko sezula. Zatem sem vstal in ona mi je ponudila slamnate copate okrašene z raznovrstnimi barvanimi trakovi. Poizkušal sem jih obuti pa za nobeno stvar jih nisem mogel spraviti na noge. Pogledam v copato, katero bi bil kmalu raztrgal, ko sem jo vlekel na svojo nogo, pa najdem, da je znotraj predeljena. Vsa Japonska obuvar la so predel i ena, da je v obuvalu ločen veliki palec na nogi od ostalih prstov. Tudi nogavice tako izdelujejo, da imajo za ta veliki palec posebni naprstnik. In ker moje ameriške nogavice niso bile tako razdeljene za ta veliki palec, je umevno, da nisem mogel spraviti copat na moje noge. Japonska strežnica je to medtem časom zapazila, da se nahajam v zadregi, je brž hitela po japonske nogavice in mi jih je v par sekundah prinesla nazaj. Tako sem se mogel še nogavice prebuti vpričo radovednih Japoncev. Ha, potem sem zlahka obul lepe barvane copatke, in ko bi bil znal še po Japonsko mrmrati pa bi bil že poln Japonca.
Nato so me odpeljali v sobo, ki je bila prevlečena z raznobarvnimi papirji in okraski. Stene so bile jako slabe, niti za dotakniti se je ni bilo. Navadni papir in neke vrste omrežje odznotraj je bilo vse kar je predstavljalo steno. Če bi količkaj zadek bi jo predrl. Strežnica mi je odkazala sobo. kjer so bile na tleh krasne mehke preproge. Nekaj je zmr-mrala po japonsko in pokazala z roko, da tam bom menda spal. Besed nisem razumel, razumel sem jo le, ker mi je z roko pokazala, da tam je za spati. Pokimal sem ji in odšla je.
Počasi sem pričel slačiti obleko, kar pride nazaj strežnica in prinese na neki deski malo škatlico z tlečim ogljem in na vrhu s postavljeno skodelico napolnjeno s čajem.
Pokusil sem čaj in bil je zelo okusen, zlasti ker sem navajen, da ne vzivam nikoli kave ne čaja s sladkorjem. Sladkorja v čaju ne rabijo Japonci, morda v visokih krogih, a navadno ljudstvo ne. Toda v čaj zakuhajo neke dišave, ki imajo jako prijeten duh in okus.
Ko sem povžil čaj sem se spravil k oknu in sem gledal v noc. V sosedni hiši, ki se je nahajala onkraj krasnega vrta, sem opazil brlečo luč in v mali po japonskemu načinu jako okrašeni sobi. sem zagledal malo japonsko ženo, ki je skakala po sobi in se igrala z dvema malima otrokoma. V hiši majhni., žena mala in otročički majhni kot dalice, se mi je zdelo, da vidim pred seboj malo deklico, ki se igra z dvema malima dalicama
Čez vrata je zopet vstopila strežnica, prinesla je lepo s svilo opleteno podglavmico. Za njo je stopala druga strežnica noseč v naročju mehko zvito blazino-(Dalje sledi.)
H^ŠIRITE LIST EDINO
t
V NEDELJO POPOLDNE
Pi*e Rev. J. C. Smoley.

tedenski koledar
IO. po bink. — O farizeju in
cestninarju. Luk. 18.
29	Nedelja — Marta, dev. Flora.
30	Pondeljek — Abdon in Se-
nen, muc.	,
Torek — Ignacij Lojola,
spoz.
1	Sreda— Vezi apostola Pe-
tra.	.
2	Četrtek — Alfonz Lig. Por-
^ijunkula.
3	Petek— Najdba sv. Štefana.
4	Sobota — Dominik, spoz.
—■—o-
sedma in deseta božja zapoved. — krivičnost. povrnitev.
Ne kradi! — Ne želi svojega 'bližnjega blaga!
Ti dve zapovedi nam prepovedujete tatvino, sploh vsake vrste krivičnost; ti dve zapovedi nam ukazujete povrnitev vsega po krivici pridobljenega blaga in plačilo dolgov.
Krivičnost je že po svoji naravi smrten greh; vendar ni vsako krivično dejanje, ni vsaka tatvina vedno smrten greh, ker je to odvisno od tvarine. Nekoliko centov, nekoliko nikljev še ne bo
tvorilo---če govorimo
splošno---smrtnega greha,
kakor to zahteva narava, bistvo smrtnega greha. Vendar je nemogoče določiti absolutno in stalno pravilo; vernik naj vedno vpraša svojega spovednika, ki "bo spovedancu že pravo povedal, če mu je razložil vse okolščine.. Male, pogostne tatvine, izvršene z namenom, da bi konečno spravil večjo svoto vkup, so smrten greh ; kajti vsako posamezno dejanje ie bilo izvršeno z namenom, ki zakrivi smrten greh.
Otroci greše. če kradejo svojim starišem. Istočasno pa škodujejo svojim bratom in sestram in večkrat morajo celo posli radi teh tatvin trpeti, ker pada surnnja tatvine na nje.
Posli nimajo pravice dajati miloščine od lastnine svojih gospodarjev, niti se ne smejo sami odškodovati, da si pridrže to ali ono stvar.
Pravičnost zahteva, da povrnemo tuje blago, da popravimo škodo, ki smo jo storili, da plačamo naše dolgove. To se mora storiti, kakor hitro mogoče, in v kolikor mogoče, in temu, kateremu je mogoče povrniti; to se pravi: dolžnik upniku, in če je on umrl. njegovim dedičem; a-ko pa to mi mogoče, se mora to obrniti v vbogajme aH kake dobre namene. Kdor lahko povrne škodo sam. mora to storiti in ne nakladati te dolžnosti na svoje dediče.
Dolžnost povrnitve, kakor tudi plačilo dolgov gre od očeta na dediče, dediči so dolžni po sorazmerju dedščine povrniti škodo. Kakor rečeno, ta dolžnost dedičev ne veže dalj kakor za njihov sorazmeren del.
Te dolžnosti lahko odveže upnik, in odvezan je dolžnik, če ni v stanu plačati.
Kdor ne more takoj povrniti storjene škode, mora imeti namen, da to stori, kakor hitro mu bo mogoče; in če je v stanu povrniti vsaj del škode, povrniti mora ta del brez vsakega odlašanja.
Važen vzrok opravičuje od takojšnje povrnitve. Vendar, kakor rečeno zgoraj, v takih slučajih treba vprašati vedno spovednika, kako in kaj, on vam bo že pravi povedal.
Kdor noče povrniti storjene škode, ta ne more prejeti zakramentov. Bogoslovci uče: Brez Povrnitve nikakega odpuščanja!
Ne prilastujmo si nikoli stvari, ki miso naše, kar bi morali pozneje vračati; in če imamo kaj v naši lasti, kar nas vznemirja, po-svetujmo se s spovednikom in storimo to, kar zahteva od nas pravičnost
ščanstvo je že davno premagano stališče
To pesem, prijatelj, so peli ie prvi sovražniki krščanstva; pri vsakem preganjanju kristjanov so vpili: Sedaj bo pa konec krščanstva, krščanska vera bo iz-trebljena. Kmalu se je pa vedno pokazalo, da krščanstva le še ni konec, da so na "premagano stališče" dospeli sovražniki krščanstva.
"Sit sem tega," je rekel Voltaire, "da bi vedno poslušal, da je 12 mož zadoščalo, da so krščansko vero razširili; jaz bom pokazal, da zadošča en sam, da jo uniči." Voltaire-ja že davno ni, krščanstvo pa še obstoji.
Moderni napadi na katoliško trdnjavo samo dokazujejo, da trdnjava še vedno ni padla, sicer bi bili napadi že davno prenehali.
Slabo, bi bilo za Cerkev, ko bi je več ne napadali; kajti Kristus in Cerkev sta postavljena v znamenje, kateremu se bo oporekalo."
Krščanstvo jejbožja, torej nezmotljiva resnici preko te resnice je pa samoten napredek, napredek v zmotah in napredek v blaznico. Rajši kot tako naprednost imamo pa še vedno naše nazadnjaštvo," to je mi ostanemo na večno starem, na večno novem stališču krščanske resnice in omike. Pravi, resnični napredek v naravnem redu hoče Rog sam, in ta napredek ni nikoli v protislovju s krščanstvom. Temeljna resnica svetovne zgodovine ostane vedno ena in ista: Za Boga ali proti Bogu! Za Kristusa ali pa proti Kristusu!
Prvi, ki se je odtrgal od Boga, je bil Lucifer. Ko se je vdal Adam napačnemu napredku, je je bil izgnan iz raja. Kajn je bil naprednjak. Abel nazadnjak. . . Noe-ta so imeli za blazneža, za obmejemega, ko je šel v svojo barko . . . Izraelsko ljudstvo se ni moglo meriti v svetnih stvareh s svetovnimi državami Babel, Syrija, Egipt, vendar je bilo izvoljeno ljudstvo. Mlado krščanstvo so sovražili pogani, toda ni trpelo dolgo, pa se je prikazalo iz katakomb in osvojilo ves svet.
Napuh je znamenje zmote, skromnost znamenje resnice.

SLOVEČI UMETNIŠKI
FOTOGRAFIST
emece
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI-KEI
8VOJ POKLIC VRŠI ŽE t 3©-LETNO IZKUŠNJO I
BABICA
Vilov—Šprink, III.
(Konec.)
—	Kaj je vendar za ana postajna Pajzeljčku, sm ga vprašu jest.
—	Oh kar povedat ne morem. Takih strašanskih sanj še nikdar nejsm imev.
—	Kaj se t je pa vendr sanja-lu, ga je prašu Mulek.
—	Strašanska stvar, strašanska! Sanjalu se m je, de sm biv pripeljan pred tistga ferdaman-ga editorja tam na 22. strašni in sm mu mogu vse popravici povej dat.
—	Kaj smu pa povejdov kaj Ga je začudeno vprašu Zgunka..
—	Kaku vlečem uboge delavce za nus, kaku jeh sleparm, kaku smo skep spravi moljonsk fond, kaku držim člane pr jed-not in glavn odbor po sujo komando, koga je muj namen in kak hinavci de smo vsi skep na Lawndale.
—	Jemnasta, jemnasta, tu je moglu bit pa strašansk hedu za vaše srce oče Pajzeljček je za-jamrov Mulek.
—	Pa ste zagotov, de nej blu tukej tistga preklenskega editor-ja?
—	Eh, midva ga nejsva vidla, je djav Zgunka.
—	Men se zdi, kokr de b blu v resnici. Prov taku sm govoru z njim kokr zde j le.
—	Pajzeljček, teb se je tu le sajnalu. Preveč s skakov po drevju po dnev, k sm te mogu slikat, je djav Zgunka.
—	Neč se m norce <ne dejlaj. Tku je blu ku sm puvedu pa neč drgač! Sej pred vama m vnder nej treba lagat. Tu dejlam samu takrat, k v uredništvu pišem za Praseto.
—	Jest pa vrjamem de je blu tku, je djav Mulek.
—	Sevejda je blu, čist do pič-ce je taku, ku sm vama povedu. Še ena druga reč me prov skrbi. Kulk časa s pa že tukej Mul-
ček? je prov resno vprašu Pajzeljček.
—	Enih dobrih 6 ur.
—	Je bla takrat k s šu z duma, kasa miLjonskga funda še doma prvezana?
—	Se očka še! Zajčka sm pusta v za vahto pa Ogrička. Zaj-čk m je prsegu, de ne bo zbežav, pa magar če pride sam tist edi-tar tam iz 22. strašne.
—	Veš kaj Mulek, slabo vahto s pustu pr kas. Zajčk bo pomigu z ušesi, k bo kaj začutu, pa jo bo pobolcu po grmu ju. Ogričk — krašovska para pa še za malo južno ne zaleže. Tu sta dva fi-govca, na katera b se ti ne smu za/nest ? Kaj pa če pride kak orl, pa b kaso odpelu gor v franči-škansk kloštr? Sapramiš vendr, dobr de sm se tu domislu. Kar preči domu, pa preskrb pošteno vahto, de se nam kaka nesreča ne prpeti! — Kaj misliš, de bom jest potem pa čez prste gledu, če nam liljunsk fond kam odpeljejo? — Ti prkazn grda ti, de s ti taku lahkomišljen! Alo prec domu, pa preskrb kar sm t ukazu drgač bo —!
—	Jemnasta, jemnasta, je stokov Mulek in prosil: — Očka ne bodite tku neusmiljen, saj vidte de je nuč. Kam bom zdej šu?
—	Tihu Mulec mulasti, kar jest ukažm se mora zgodit, pa magar če se ves svet podere! — Hitro na pot in glej, de se doma kej ne zgadi!
—	Zapel si je Mulek suknjico, potisnil si klobuček na ooi in je ad£u na pot na katero ga je očka Pajzeljček Zafrknik paslov tako trdosrčno. Stiskal je suj je-zičk med zubmi in v srcu je na tihu preklinjal Pajzeljčka Zafrk-nika, k nima niti tolko usmiljenja^ do njega njegovga zvestga služabnika, kokr do navadnga psa. Še nikdar se ni čutu tku pre-varanga, tku zapostavl-jenga, kokr to nuč. Sovze so se mu utri-njale in kapale na tla. — Čakaj starec! se je izvil iz njegovih prs maščevaln tih klic. Na prhodnji kanvencij te razkrinkam, raz-galm te in pokažem članstvu, kaj si vse delal, kako si sleparu, kako vleku za nos ubogo delavsko paro. Čakaj, jaz ti prebrnem tist tuj uredniški stovčk in bom sedel jaz na njega ... Čakaj ti starec, jaz ti pokažem! Tako ne-kaku je koval maščevalne načrte Mulek med svojo potjo..
—	Mi pa smo ostal sedeč pred našm šotorm.
—	Say, Zgunko! Kje imaš pa polento, k s djav, de jo boš spe-ku? sm vprašu, ker sm biv že poštenu lačen.
—	Neč nejsm speku. Vlegu sm se, pa sm prec zaspav. Zdej je pa tud negrem pečt, je djav Zgunka.
—	Čakaj grem pa pogledat, če je kej druzga za pod zob v tist-le baksi. Stopu sm h baksi, pa sm vidu povno — nekter pravjo temu inštrument tud kastrola — vso mastno. A ha, tička sta jo spekla pa sama požrla. Tek tak
ste sucjalist, kar imate sami tu je vaše, kar imamo pa drug, je pa vsacga pti. Dobru, bom vedu za andrukrat, kakšni tički ste.
K sm se vrnu sta Zgunko pa Pajzeljček Zafrknik nejkej žla-budrala, k jeh pa nism zastopu. Neč nejsm reku — ampak užaljenega sm se pa čutu in kdu b se tud; ne bi? — Pomagav sm Pajzeljčka vačat, k je 6iv tku strašansk sik, k mu je Mulek tisto novico pmesu, de ga je nekdo tku strašansk napadu v E-dinost, de smo ga rej šil, de nej brcnu, nazadnje so pa polento sami pažrl. Tu pa nej bratovsk! Nak, tu pa že ne! Tak sucjalist so pa za berače, pa še berač b jeh aufkindal, če b pr njeh tku naredi. Zlezu sm v suj šotorčk, pa nejsm nobene več zinu. V kratkm jeh mislm popovnoma pustit pa domu pridit. S takim ljudmi se jest še na sonce ne grem več gre j t.
S tm končam mu je pismo in u-pam, de bom vas imev prilko hmal osebnu obiskat. Do takrat pal ostajam
Vaš Pavle.
CLEVELAND. OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah.
Kojakom se toplo priporočam 1
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O.
MIMOGREDE
Saksarjev ata in njih hlapec Peter sta se skregala. Ata so vai jezni djali:
"Za tebe prismuknjenec setn že dolgo časa vede! da si neum* na pokveka!"
Peter malo jezno pomrda:
"Jaz sem Vas smatral pa za pametnega moža. Toda, kakor je sedaj izkazalo, sva se oba strahovito motila."
* * *
Slišal sem, da kadar pismono-ša prinese Edinost na Lanwdale, tedaj ves potvarjalski štab mrzli* ca strese.
* * *
Očanec Zavertnik, njih Mulek in Zvonko Vseinnič pl. Luft* agent bodo te dni občutili silno trganje po glavi. Vzeti moramci na znanje to dejstvo, da je da* nes mlaj, mladi mesec. Ljudje, Id jih ima luna pod svojim vplivom
so revčki . . .
* * . *
Neka grešna duša, je izlila V petkovi štev. lawn dal ske leščer« be nekoliko svoje prismojenostu V.dnevih silne vročine ni to niS nenavadnega. Vroče julijsko solnce ponavadi izvabi iz gnojnic in gnojišč "priljubljen" duh. Kdaj naj lawndalska koza in nje* ni pastirji smrde, ako ne v vročih julijskih dneh? . . .
1M3
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZIR
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str.	Forest City, Pa.
T

Lubasove harmonike
Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasar. Pišite po cenik!
STEPHEN STONICH
C H I S H O L M, MINN.
Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note:

Preskrbite si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni se vam treba dolgočasiti, kajti pri nas lahko dobite
8 knjig za dolar
Mrs. CHAS STEVENS, 2831 W. 10th St.
Indianapolis, IncL
se priporoča Slovenkam- Imam
APOLOGETIKA. "Mi smo naprednjaki."
Naprednost, prosveta, to geslo našega časa, pravijo..
je Kr-
postavno dovoljenje, jamčim to-£no postrežbo in sem vam pripravljena za vsako pomoč, vsaki čas.	Kličite —
Phone: Belmont 4°72-
4
1.	Na negotovih potih, povest ..............$ -35
2.	Kako si ohranimo ljubo zdravje .......25
Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20
4.	Iz življenja za življenje, povest .........20
5.	Državljanski katekizem ...................10
6—7.	Več luči, dva zvezka a ioc................20
8.	Koledar Ave Maria 1920. .................25
S kupa
$1-55
Vse te knjige, naročene skupaj, stanejo en dolar. — Poštnina je že všteta. Naročila pošljite na:
EDINOST
1849 West 2and Street,
CHICAGO, ILL.
* 4
GLASBA.
a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo ....$ ,N Foerster, Cantica socra, III,
lel za moški zbor .......... ,50
Foerster, 12 cerkvenih pesmi za
mešani zbor .................. 05
Feerster, 3 ecce sacerdos mag-nus (dve za mešani, ena za
moški zbor .................. JU
Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 35c. glasovi po.. .15 Grum, Cerkvena pesmarica ca
Marijino družbo .............. 1.00
Hladnik, Deset postnih pesmi
za mešan zbor................ ,23
Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi v vojnem času,za
mešani zbor ...................90
Hladnik, Zdrava l^arija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in
orgije. * ...................... .25
Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani
zbor . . ...................... ,40
Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po *xj Holmar, Slava bogu, cerkvena
pesmarica ................... 2,00
Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... «40
glasovi m..................... «13
Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi
za mešani zbor .............. 40
Pogačnik, Missa s t. Josephi za
mešani zbor, partitura.........
glasovi po ............................1$
Premrl, Cerkvena pesmarica za
mladino, partitura ............ «45
glasovi po.......................
Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po t......... .13
Naročila se pošiljajo na:
KNJIGARNA 1849 West 22nd St.,
Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani zbor
partitura 35c. glasovi po......
Premrl, Slava sv. Križu, postne
pesmi za mešani zbor........
Sattner, Missa Beraphica za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ............
Sattner, p. Hugolin, Postne po-smi za mešani zbor, partitura
50c. glasovi po................
Sattner, 2 Božični pesmi za solo, zbor in orgije ............
b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti veselo poj; Na dan; Divna noč......
5.	zvezek: Job: V mraku; Dneva nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...,
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda, Občutki; Geslo ....
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb-). Prijatelj in senca" (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmetski hiši ............
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice L; Zdravice II.; Oče večni; Tone Solnce .. Laharnar, Gorske cvetlice za
mešani zbor ..................
Laharnar, Gorski odmevi za
moški zbor ..................
Laharnar, Planinke, za mešani
zbor, 2 zvezka po .............
Laharnar, Pomladanski odmevi za mešani zbor 2 zve. po .. Sicherl, Trije moški zbori .... Orlovska pesmarica, za en glaa
EDINOST
Chicago, 111,
»II
•sj
41 41 41
41
M
41 41
44
44 •H
-emnost*
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

Elvira je zaihtela. Začutila je z vso silo potrebo, da se oklene prijateljske roke, da se razjoka na prsih zveste prijateljice.
Markiza de Villasis jo je objela, jo pritisnila na srce in jo poljubila na čelo. Z rahlim in prisrčnim glasom ji je govorila, kakor se govori ubogemu, zapuščenemu otroku. Elvira pa je vzdihovala.
"Kaj naj storim?"
"Beži odtod!"
ftKara?"
"V Lourdes! V bližini presvete Device počakaš, da mine vihar."
"Pride me iskat!"
"Ne pride! Jaz ga zadržim!"^
"Pa če bi bilo res, Marija!" — Znova se je oklenila Elvira svojih upov. "Kaj pa, če je njegovo kesanje resnično .. . in jaz bi ubožcu zaprla vrata . . .!"
"To bom hitro spoznala! Pa ti ga pripeljem v Lourdes in prišli bomo vsi trije, on, sinček in jaz . .
Aj, Alfonz! Ubožec moj! Kaj naj pa z njim storim? Ali naj ga vzamem seboj?"
"Ne, pusti ga v zavodu!"
"Oh, ne, ne. tega ne! Prišel bi oče pa bi mi ga vzeli Dušo mojo! Kaj bi bila jaz brez njega? Umreti bi morala! Umrla bi!"
Misel na ljubljenega sina je prevzela ubogo, oslabelo ženo, strla njene zadnje moči, teža njene dušne boli jo je podrla — lotila se je je onemoglost.
Markiza ji je dala gorke juhe in požirek krepilnega vina in polagoma so se vračale Elviri moči.
Napravili sta načrt: še tisto noč bi naj odpotovala Elvira v Lourdes; mademoiselle Carmagnac naj bi jo spremljala, poštena senora, odgojiteljica markizine edinke. Markiza je narekovala Elviri pismo, ki naj bi ga dobil Jakob, ko pride v stanovanje svoje žene. Pisala mu je Elvira, da jo važni opravki kličejo iz Biarritza, da pa je pooblastila markizo de Villasis, naj v njenem imenu uredi vso zadevo in da se strinja z vsem, kar bosta določila.
Skupno sta obe senori zajtrkovali v vili markize de Saba-dell. Elvira je izročila prijateljici več papirjev in listin, da bi jih Villasisova imela pri rokah, ko se bo pogajala z Jakobom, in odšli sta skupno v Guichon, selo med Bayonno in Biarritzom. Tam so se bili naselili jezuiti, ko jih je prevrat na Španskem izgnal iz domovine, in so otvorili majhen zavod, V njem je bival ti$tj pas Alfonsito Tellez. -	".It
1* Elvir. 13 je p&siovila od sinčka, ne da bi mu povedala, da odfiaja. Pater rektor je prav dobro poznal Elvirine razmere in je obljubil, da razen markize Villasisove nikogar ne pusti k otroku, dokler se ne vrne mati. Dve uri pozneje sta se prijateljici poslovili na železniški postaji.
Žalostna se je vrnila Villasisova v "vilo Marija"; naročila je, da nikogar ne sprejme.	u • - j- \	>
Zaprla se je v sobo in je dolgo v noč prebirala Elvirina pisma .Napigala si je za razgovor z Jakobom načrt in si ga razdelil^ na več točk.	^i^Al^jfcii^i^^^^^jari^atiijite^a
Drugi džfn je zgodaj vstala, je sla V cerkev, je bila pri dveh sv. mašah in je pobožno prejela sv. obhajilo. Kot morda žena si je prejšnji večer pripravila orožje, kot močnoverna žena pa si je danes poiskala v sv. obhajilu milost in pomoč božjo, da zmaga v boju.
Jutro je bilo krasno in je obetalo enega tistih lepih zimskih dni, ki razveselijo dušo, oživijo telo in ki se ob njih dvigne vre-menik, kot bi hotel gledati v daljavo za spomladjo.
Markiza je ljubila solnce in svetlobo in širom je odprla popoldne okna na vrt. Po stezah je odmeval Moninin smeh, skakala je črez vrv, v daljavi pa je hrumelo morje. Nedolžnost in groza, morje in otro, slabost in sila sta se združila v blagoglasno enoto.
Oprla se je na okno in je sledila z očmi svojemu angelju, ki je polnil njeno srce. Monina je bila njena vnukinja, edinica njene hčerke edinice, ki je bila umrla po porodu. Tudi oče ji je zgodaj umrl.
Voz je zaškripal po pesku.
Hitro je zaprla markiza okno in je sedla k pisalni mizi, kjer je reševala svoje običajne dopise. Služabnik je prišel javit se-norja markiza de Sabadell.
Markiza se je premišljeno prekrižala, uprla za trenutek svoje velike črne oči zaupno v podobo presvete Device in se obrnila k vratom, odločna, resna, pa mirna, kot bi sprejemala svoje prijateljice in prijatelje v Madridu.
VIII.
V Parizu je bila dohitela Jakoba vest, da je zbežal iz Madrida don Amadeo, vojvoda de Aosta, po milosti laških framazonov začasni kralj na Španskem.
.. Jakobovo poslaništvo je postalo vsled tega pravzaprav brezpomembno in iznova je stal osamljen, uničen in brez denarja na svetu.. Sila in muja sta mu prigovarjali, naj porabi v svoj prid dragocena pisma in papirje, ki jih je od italijanskih lož nosil seboj na dona Amadeja Oprijel se je te misli in je nastopil novo, nevarno in polzko pot, ki ga je nazadnje pripeljala v pogubo...
Njegov namen je bil, ponuditi svoje dragoceno orožje al-fonzovcem ali pa karldstovm, kakor bi pač ena ali druga stranka bila
zmagovita. Da bi pa izbrisal slabi vtis, ki ga je napravila njegova nenadna prisotnost v Parizu, si je izmislil romantično zgodbo o kad i ni,' ki jo je stric Frasquito na vso moč širil po Parizu in ki je tako "sijajno" opravičila njegov beg iz Carigrada.
Framazonom pa je moral zabrisati sled. Zato se je hotel spraviti s svojo soprogo in ob njeni strani za eno leto živeti skrito, mirno in udobno življenje — seve za njen denar? Z njim je tudi mislil plačati svoje dolgove. Polagoma in brez ropota bi si pripravil tla, dokler ne bi prišel ugodni trenutek, da stopi na dan s svojimi načrti.
Sprava z Elviro je bila torej pravzaprav ključ do skrinje, katero si je napravil. In na današnjem sestanku v Biarritzu si jo je hotel pridobiti zase . . .
Drzen, odločen, jasnega čela in s srcem prijatelja, ki hoče svojemu drugu pripraviti iznenadenje, tako je stopil v marki-zino sobo.
Marija mu je hitela nasproti in mu je s prisrčno prijaznostjo stisnila roko.
"Bog te sprimi, Jakob! Kako ti gre? Ampak, dobri Bo«, meni se zdi, da zate čas prav nič ne hiti! Ravno tak si, kakršnega sem te pred petimi leti videla v Brusselu. Se spominjaš?"
Prisrčno ji je stisnil Jakob roko.
V VERMONT BODO VOLILI NOVEGA SENATORJA.
Montpelier, Vt. — Guverner države Vermont N. Proctor je
razglasil, da.se imajo vršiti dne 9. oktobra volitve za nominacijo kandidatov za izpraznjeno mesto v senatu vsled smrti ranjkega senatorja Dillinghama. Konečne volitve se bodo vršile pa 6. nov. tega leta.
Cigarete
DOBRE
! IO
SO!
Kupi te cigarete, hrani denar.
VSO ODPRAVO
GLAVE DO NOG .
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vše, kar rabijo. ^	^^c
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DY0RAK k CO. ^
r	1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE,
CHICAGO, ILL.
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
Če je poklican Pain-Expeller na
pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, živčne potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Pain-Expeller nosi našo SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. 35c in 70e. v lekarnah ali od
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 South 4th St., Brooklyn N. T.
IZKAZ.
dobrotnih darov za Mladinske move v Chicago, 111. PRI FARI SV. ŠTEFANA:
Mary Otrin $1.00; Anton pu, čar $2.00; Palmira Janež $i.oo-nes Požek, $1.00; Stef Nartnik $3~ Jos. Sluga $2.00; Mary Skrlep Palma Dane $1.00; Andrew Q $2 .00; Andi Potočnik $i.00' Markoja $1.00; Martin Berjak Anton Retel $2.00; Peter Cemaiar $1.50. Andrew Kavčič $1.00; t0v Fall ml. $1.00; Jak. Turšič Joe Osterman $1.00; John J^ $1.00;; John Kozjek $1.00; Albin Zz krajšek $1.00; Ana Halas $1.00; Jo^ Turnar $1.00; Helena Kušar $ti0o> Joe M. Starič $1.00; Brigita Spenl^ $1.00; Anton Bogolin $1.00; Mary Janež $500; Miss Rosie Vab, tar $2.00; Frances Dobravec $ioq. Leo Mladič $1.00; John Ovnicefe $1.00; Jos. Mihelič $20.00; petcf Prah $1.00; Stefan Kocet $1.00; J^ žef Cerjanec $2.00; John Fafle Jacob Kranjec $100; Frank Kobai $150; Jožef Raj $1.00; Jožef pjbg. $1.00; Matija Hajdinjak $1.00. Mar. tin Fojs $1.00; Josip Curič $Ii0o. Frances Bruner $1.00; Lucija Kure $2.00; Mary Lončar $1.00; Mary Kavšek $3.00; Marija $1.00; Joba Habjan $2.00; Antonija Oblak 30c.* Cerkveno društvo krščanskih mater župnije sv. Štefana $10.00; Mr. Anton Benedick $1.00; Mrs. Magda Brisar 50c.
-td^ ŠIRITE LIST EDINOST
ZA NOTARSKA DELA.
Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na:
JOHNA JERICH
Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago,
John Gornik
SLOYENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu .točno
in ceno.
&©®<gXg)0®®®®0®®®®®©®®00®0®®0®®®'
Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN 1
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega Stroja. S tem si prihranite ča« in^ delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POI SKUŠNJA. NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini:	j
$49.5o.
OLIVER STEV. n. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75- Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene' rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj^ vsak mesec nekaj- Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building	Chicago, HL
I JASTAYE
bandera. regalije in zlate ke za slovenska društva • izdeluje najbolje in najceneje EMIL B A C H M A N. a 107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
J.KOSMACH
1804 w. 22nd St. Chicago, III
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo, nainižie cene.
Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai, pokladam stenski oaDir.

DOLARSKI CEKI
Cenjenim čitateljera naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu ▼ Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jfl» rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od_$i5.oo do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75-0§ do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3j4cen. od dolarja. H tem pristojbinam je-se pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnine.
BANČNI ODDELEK ED> NOSTI, 1849 West 22nd Street -i-—.
%
Južna Kalifornija naprodaj!
Morda se Vam bo zdelo neverjetno, da z malim prvim "na-plačilom" $6as lahko postanete lastnik 5 akrov lepega vinograda z umetno namako v bližini Los Angeles, Južna Kalifornija!
Vsa zemlja leži v popolni ravnini 48 milj vzhodno od mesta Los Angeles ali pa 7 milj zapadno od mesta San Bernardino, Calif. (30.000 preb.). Kroginkrog se razprostirajo stari, bogati vinogradi, krasni, vedno zeleni oranžni nasadi in vsakovrstni sadni vrtovi, med kojimi prospevajo prijazna kaliforniska mesteca Upland, Ontario, Rialto, Colton, Riverside itd., lični južni bungalows (vile) ali pa živahne perutninske farme. Podnebje tod je izredno prijetno in zdravo in pitna voda izvrstna. Nova, moderna šola, štori, oljne postaje, packing house itd. vse na zemljišču farme, šolski avtomobil vozi otroke v šolo in domov, truki koop. organizacije kokšjerejcev pa pobirajo jajca dvakrat na teden in dovažajo krmo na vsako perutninsko forma. &a zemljišču farme se vstavljajo elektr. kare in parni železnici, poleg številnih avtobusov vsake pol ure. Zemlja je irigetana vsepoče*.
Odraščeni irigetani vinogradi prinašajo tu povprečne 6 — ton grozdja na aker in groz4pe se je prodajalo lani po $75 — 140 tono.
Na enem akru te zemlje lahko vzdržujete do 2000 kokoši; čisti dohodek od teh se računi povprečno na $1.50 — 2 na leto in žival.
Pridite sedaj, ko je grozdje na trtah, da si ogledate kraj in izberete svoj kos!
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite takoj na svojega rojaka. Prosim, zapišite svoj naslov razločno in pravilno.
JOE Z. LIST — P. O. BOX 1120. LOS ANOELES, CALIFORNIA.