Leto XXI., št« 127 Ljubljana, nedelja 2. Junija I940 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon ttev. 3122, 3123, 8124, 3134, 312«. Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Aelen-burgora uL — TeL 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski tre •L T. — Telefon 2465, Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon tt. 190. Računi pri po«.. Cek zavodih: Ljubljana tt 17.749. Duh narodne skupnosti S samozavestjo in zadoščenjem zasledujemo Srbi, Hrvati in Slovenci sirom Jugoslavije, kako se iz dneva v dan izgrajuje in krepi naša narodna obrambna misel. Z zaupanjem gledamo, da je naša država sposobna čuvati svojo nevtralnost, svoj mir in svojo nedotakljivost s sredstvi, ki se materialno in tehnično vedno bolj izpopolnjujejo. Od vseh koncev in krajev se javlja odločna volja naroda, da se teh sredstev posluži s skrajnim požrtvova-njem. če bi bilo postavljeno vprašanje obstoja njegove domovine. Duh naše vojske je sijajen, disciplina in nožrt-vovalnost jugoslovenskega vojaka, njegova borbenost in njegova vojna sposobnost so lastnosti, na katere nismo samo mi ponosni, temveč jim tudi zunanji svet daje svoje priznanje. Ravno zato je Jugoslavija najkrepkejši čuvar miru na našem predelu Evrope. Za to našo oboroženo fronto stoji odločna volja celokupnega naroda. Kdor je računal na to, da bodo naši notranji spori udušili v narodovi duši spoznanje, da je Jugoslavija edina domovina Hrvatov, Slovencev in Srbov, in da se bodo polemike, ali smo eden ali trije narodi, dale praktično uporabiti za dokaz, da se ne zavedamo svoje usodne povezanosti, ta se je hudo uračunal. Še čujemo tu in tam iz inozemstva glasove, kakor da je naša država nekaka umetna tvorba. Še čitamo dokazovanja, kako je en del Jugoslavije prav za prav izven Balkana in da ne spada v jugovzhodni evropski geopolitični prostor, pa da so Srbi in Hrvati dva naroda s povsem različnimi političnimi programi in razvojnimi tendencami. da se o Slovencih niti ne govori. toda vse te umetno sestavljene kombinacije so v naprej razbite ob dejstvu, da danes ni med Slovenci, Hrvati in Srbi nikogar, ki bi se ne zavedal. da sta svoboda in neodvisnost vsakega posameznika izmed njih odvisni od skupne svobode, od neokrnjenega obstoja kraljevine Jugoslavije. V tem oziru je bilo tako s srbske kakor s hrvatske in slovenske strani izrečeno toliko jasnih in nedvoumnih besed, da bi morali tudi zadnji dvomljivci izven naših mej vendar že enkrat spregledati. V nekem švicarskem listu čitamo, česa so nas naučili dosedanji vojni dogodki v Evropi ne le v tehničnem, temveč predvsem tudi v moralnem oziru. »Pripravljen biti, to je vse!«, ta Shakespearov opomin, ki ga je Oton Župančič oni dan zaklical naši javnosti. je treba oživotvoriti v vseh pojavih narodnega življenja. Švicarski list opozarja zlasti na to. kako je neobhodno, da se ustavijo vsa notranja politična naspro+stva. odložijo vsi dnevni problemi. ki bi mogli pozornost naroda odvrniti od glavnega in zanesti nove spore med narodne mase. Spori in nasprotstva v vprašanjih našega dnevnega življenja slabijo odporno silo naroda. Vs^ka enostranska politika kvari njegovo zaupanje v vodstvo države. Vsaka strankarska zagrizenost ruši osnove nacionalne morale. V tem spoznanju je iskati tudi izvora splošnih želj naroda, da se združijo k skupni odgovornosti v vodstvu države vse pomembnejše pozitivne politične sile, ki jih Jugoslavija premore. Zato ideja koncentracije in koncentracijske vlade navzlic težkočam, ki se javljajo, ostaja na dnevnem redu in postaja vsak dan bolj aktualna. Koncentracija in koncentracijska vlada na v današnjih dneh seveda ne more imeti cilja, da se vse stranke že v naprej podrobno sporazumejo glede bodočega notranje-političnega razvoja Jugoslavije. Ravno tako pa na drugi strani koncentracija ni mogoča, ako se postavljajo pogoji, ki streme za spremembo ustvarjenega državno-politične-ga stanja in ustavitev onega prirodne-ga razvoja, v katerem se Jugoslavija v notranji politiki danes nahaja. Bila bi velika sreča, ako bi se ob sodelovanju vseh pomembnih političnih skupin dosegel v koncentraciji tudi ta silj, da bi si v času. ko sta v vseh živa zavest naše usodne povezanosti in jasno spoznanje. da mora naša država biti vedno močna na zunaj in na znotraj, poiskali in sporazumno določili tudi skupno pot v delu za končno ureditev Jugoslavije. Toda danes je pomen koncentracije na drugem polju in njeno neobhodnost narekuje spoznanje, da drugačen režim ni dovolj močan, ne politično in ne moralno, da bi mogel ob popolnem zaupanju celokupnega naroda krmariti našo državno ladjo v razburkanih vodah današnjih dni. Prošli teden so bila v Beogradu posvetovanja med političnimi predstavniki in morda se bodo v kratkem pojavile osnovne črte programa narodne sloge. ki bi omogočil, da se na vseh poljih našega narodnega življenja izgradi in okrepi duh solidarnosti. Že sedaj bi se v tem oziru lahko marsikaj pripravljalnega zgodilo. V nekaterih po- dan razen ponedeljka, naročnina znaša mesečno 25 din. Za taoaenurtTo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg ttev. 7, telefon tt. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica ttev. 1, telefon ttev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Prevoz severne vojske v Anglijo Angleži zatriuieio. da so večino svojih žet že prepevali žez mor/e — Z niiml Ie šel tudi del belgiiskih in francoskih divizij — Neznana usoda dela armade generala Priouxa - Po nemških poroiilih ie tlandersko bo;išče likvidirano Po vseh znakih je bilo pričakovati, da bodo konec tega tedna po kapitulaciji belgijske vojske v celoti likvidirane tudi angleško-francoske divizije na bojišču v severozapadni Franciji in sosedni belgijski Flandriji. Vendar se je v zadnjih dveh dneh pojavil kratek zastoj. Nemški oddelki, ki so prodirali od Calaisa proti Dun-kerqueu s severne strani, so se znašli na rekah Aa in Yser pred nepričakovano vodno zaporo, ki je onemogočila prodiranje nemških motoriziranih edinic ter preprečila njihovo združitev pri Dunkerqueu. Na ta način so zavezniki zadržali ozemlje med reko Aa do mest Cassel in Ypern ter reke Ysere. Nemške divizije namreč zaradi omejenega ozemlja ne morejo razviti svojih operacij v polnem obsegu ter so prisiljene operirati samo z manjšimi oddelki. Zavezniki so to izrabili in začeli svoje odvišne sile sistematično prevažati preko Kanala na angleško ozemlje. Točen pregled izgub na severnozapadnih bojiščih še dolgo ne bo mogoč. Angleška in francoska vojska je štela okoli 370.000 mož. Od tega ie po zapadnih vesteh prepeljanih blizu 200.000 v Anglijo okrog 60.000 pa se jih bori še pri Dunkerqueu. Ostalih 110.000 je smatrati za padle in ujete. Nemško poročilo govori zaenkrat o 26.000 francoskih ujetnikih. O nemških izgubah za sedai ni mogoče dobiti niti približnih podatkov, vsekakor pa bodo tudi zelo velike, posebno če upoštevamo, da so Nemci napadali zavezniki pa se branili. Evakuacija zavezniške vojske se je vršila zadnjih 48 ur pod povoljnejšimi pogoji, kakor prvi dan. Zaveznikom je priskočilo na pomoč dosti slabo vreme, ki je zavrlo delovanje nemških letal. Računati je s tem, da bo glavnina zavezniških divizij danes ali jutri prepeljana čez Kanal. Kakšna bo usoda trdnjave Dunkerque, je še negotovo. Verjetno pa je, da jo bodo skušali, zavezniki držati čim dalje, ker bo to prvi obrambni zid za obrambo pred napadom na Anglijo. Iz istega vzroka pa bodo seveda tudi Nemci napeli vse sile, da jo osvoje čim prej. Na južnem boku nemškega koridorja proti Kanalu med Abbevilleom in Magi-notovo linijo je bilo v teku včerajšnjega dne samo nekaj lokalnih spopadov, ki pa niso prinesli nobeni strani posebnih uspehov. Nemška vojna poročita Francoski odpor v severovzhodni Franciji strt, napad pri Bunkerqueu napreduje — Nemški bojni čolni uničili dosedaj 6 rušilcev in 2 podmornici Glavni stan vodje rajha, 1. junija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča: Zlomljen je odpor še zadnjih francoskih oddelkov, ki so bili obkoljeni v severovzhodni Franciji. Pri tej priliki je bilo samo pri čiščenju pokrajine okoli Lillea ujetih dosedaj 26.000 Francozov. Napad na ostanke britanske ekspedicijske vojske z obeh strani Dunkerquea dobro napreduje kljub žilavemu odporu sovražnika in kljub težavnemu svetu, na katerem boji divjajo. Kljub neugodnemu vremenu je naše vojno letalstvo 31. maja uspešno nastopilo o priliki, ko so se sovražni oddelki dalje vkrcavali v Dunkerqueu. Razen tega je z uspehom podpiralo vojsko na kopnem. Nemško vojno letalstvo je potopilo 5 transportnih ladij s skupno tonažo 25.000 ton, težko pa poškodovalo z bombami tri vojne in 10 trgovskih ladij. Ena nemška flotilja bojnih čolnov je potopila en sovražni rušilec in eno sovražno podmornico. Tako se je skupno število ladij, ki so jih potopili nemški naskakovalni čolni v Ro-kavskem prelivu, povišalo na 6 rušilcev in 2 podmornici. Pred Ostendom je nemška podmornica potopila eno sovražno bojno ladjo. V bojih pri Casellu 30. maja, kjer je bil strt odpor britanskih čet in je bilo zaplenjenih 65 britanskih tankov, se je posebno odlikoval sprednji oddelek neke nemške oklopne divizije, ki mu je poveljeval pol kovnik Kohl. Na južnem bojišču so bili odbiti sovražni napadi s tanki pri Abbevilleu. Pri preganjanju sovražnika smo zavzeli nekaj ozemlja. Južno do Abbevillea so naše vojne letalske sile z uspehom bombardirale sovražna koncentracijska mesta Sovražnik, ki je dozdaj še vedno imel v svojih rokah most ob obrežju ardenskega prekopa, je zdaj končnoveljavno vržen čez ta kanal. Na Norveškem so nemške čete, ki prodirajo v smeri od Trondhjema proti severu, zlomile severno od Fauska sovražni odpor in zavzele precej ozemlja. Nemški oddelki pri Narviku so obdržali včeraj svoje postojanke kljub srditim sovražnim napadom. Izgube sovražnega letalstva so 31. maja znašale 49 letal. Od teh je bilo sestreljenih pri spopadih v zraku, do<"m jih je 10 zbila na tla nemška artilerija. Izginilo je devet nemških letal. Angleška vojna poročila Velik del angleške vojske na varnem — V Flandriji se nadaljujejo srditi boji — Dunkerque dobro zavarovan Neznana usoda dveh francoskih divizij London, 1. junija, s. (Reuter). Prevoz angleških in zavezniških čet iz Flandrije v Anglijo se neprestano nadaliuje. V prevozu sodelujejo ladje vseh vrst od voinih in transportnih ladii pa do malih ribiških ladij. Od Dunkerquea do južnovzhodnih angleških luk in v obratni smeri so ladje neprestano v prometu. Več deset tisoč vojakov je bilo že prepeljanih in zelo velik del angleške vojske se je že posrečilo spraviti na varno. Tudi večina indijskega transportnega zbora, ki se je nahajal pri angleški ekspedicijski vojski, je že rešena. Istotako so dospeli v Anglijo mnogi francoski ter belgijski oddelki, kakor tudi kolonialne čete. Danes so prihajale včasih ladje v angleške luke tako hitro, da vojaštva ni bilo mogoče hkrati izkrcavati in so morali vojake prevažati kar od ladje do ladje. Med vojaki, ki so dospeli danes je bilo več sto mož oddelka težkega topništva, čigar topovi so bili do zadnjega trenutka v akciji. Na prevozu skozi Kanal, kakor tudi pri vkrcavanju v Dunkerqueu so ladje izpostavljene neprestanim nemškim napadom. Predvsem preti nevarnost letalskih napadov. Francosko poročilo pravi, da napadajo nemška letala angleške ladje v skupinah po 60 bombnikov. Letala mečejo bombe in obstreljujejo ladje in vojaštvo s strojnicami. Poleg tega so Nemci položili v Kanalu mine in napadajo ladje krajinah je treba še posebej paziti, da se ublažijo nasprotstva in da se v vsej javni upravi, v personalni politiki, v odnosu posameznika, organizacije in društva do javne uprave, v gledanju na vsa vprašanja javnega interesa uveljavi načelo obče državne in nacionalne politike. Povsod je treba gojiti duha narodne solidarnosti, povsod spoznanje, da smo v teh težkih časih navzlic svojim medsebojnim nasprotstvom, ki dostikrat posegajo celo v privatne odnošaje, vendar vsi člani ene in iste družine. Ta duh solidarnosti se ne sme omejiti le na izjave naše splošne pripravljenosti za obrambo, ne le na sodelovanje v zadevah velike narodne in državne politike, ne le na naše politične in nepolitične organizacije, on se mora uveljaviti tudi v našem vsakdanjem življenju povsod tam, kjer so izredni dogodki ustvarili gospodarske in socialne težkoče. Podjetnik in delavec se morata danes bolj kakor kdaj zavedati svoje povezanosti in svoje skupne odvisnosti od osnovnega vprašanja državne obrambe. Slabo služi domovini in sebi, kdor danes misli predvsem le na sebe. In v bodočnost ne zna gledati oni, ki meni. da je vse storil, ako je sebe zavaroval. Pomlad je prišla v deželo in na naši vasi je dela za polne roke. Marsikateri kmetiji pa niso vse roke na razpolago in po kmečkih hišah se postavlja vprašanje, kako obdelovati njive, opraviti na polju, travniku potrebno delo. Naša slovenska vas bi se v teh dneh morala zavedati, da ima tudi ona svoje velike dolžnosti in duh vaške solidarnosti bi moral najti svoje vnete organizatorje. Bolgari so s posebnim zakonom zagotovili izvedbo načela medsebojne kmečke pomoči z delom in živino, orodjem in hrano. Mi tega zakona nimamo, toda pisana črka ni potrebna, ako se uveljavita duh bratstva in spoznanje povezanosti vseh ljudi, članov istega naroda. Tako je treba misel nacionalne sode javnosti oživo tvor jati na vseh poljih našega narodnega življenja ne le gori v vrhovih državne in narodne politike, temveč tudi doli na tleh naše domače zemlje, med kočo in palačo, med tovarno in kmečko hišo, med mestom in deželo. Tu naj zmaguje duh narodne solidarnosti, pa bo zmagal v vsej naši državni politiki, gospodarski, socialni in kulturni in bo ustvaril notranjo fronto Jugoslavije, ki bo, razporejena za sto-tisoči oboroženih jugoslovenskih voj-ščakov, stvorila neprebojno obrambo Jugoslavije za vse peklenske sile evropskega krvavega plesa. tudi z izredno hitrimi motornimi torped-nimi čolni. Med tem se boji v Flandriji nadaljujejo z vSo silovitostjo. Zavezniki se bore za enkrat v dveh odsekih. Glavna sila brani Dunkerque, ostali del vojske pa ščiti nekoliko južneje umik zavezniških čet. Dun-kerque sam je tako dobro zavarovan, zlasti zaradi poplavitve ozemlja, da ga Nemci napadajo samo še iz zraka. Posadka v trdnjavi je bila ojatena z oddelki armade generala Priouxa, ki se jim .ie že posrečilo deloma prebiti se do obale. Del te francoske armade je bil tudi že prepeljan v Anglijo. Veliko vznemirjenje pa vlada v francoskih vojaških krogih glede u^ode dveh drugih divizij generala Priouxa, o katerih že nekaj dni ni nobenih vesti. Kolikor je znano, sta se ti dve dviziji borili proti veliki premoči ob Vser.kanalu, in sicer v obliki četverokota. ki so ga obdajali tanki, v sredini pa sta operirala pehota in topništvo. Z južnega bojišča prihaiajo predvsem poročila o bojih ob Sommi. Po podatkih francoskega vojnega ministrstva so zavzeli Francozi več važnih mostišč na severnem bregu reke in sicer ob njenem dolnjem toku. Nemci so izvedli včerai proti tem novim francoskim postojankam zelo močne protinapade. Zjutraj je naiorei napadla pehota, zvečer pa so se ponovili napadi s pomočjo oklopnih edinic in bomb-nikov-pikerjev. Vsi napadi oa so bili odbiti. I40.000 vojakov prepeljanih čez Kanal London, 1. junija, s. (Ass. Press.) Največja vojaška reševalan operacija, kar jih pozna zgodovina, namreč reševanje zavezniške armade iz Flandrije, se nadaljuje s polno silo. Po ameriških informacijah iz dobro informiranih angleških krogov je bilo prepeljanih doslej od torka dalje v Anglijo že približno 75% angleške ekspedicijske vojske iz Flandrije, ki je štela 175.000 mož in rešenih je doslej 130.000 do 140.00 mož. Teh podatkov sicer uradno še ne potrjujejo, kakor tudi ne dajejo informacij o žrtvah, ki jih je armada pretrpela. Zdi pa se, da je bila kljub strašnim bojem proti ogromni premoči izgubljena skoro v celoti samo ena angleška divizija, približno 15.000 vojakov. Izmed 270.000 zavezniških vojakov, ki so sodelovali v akciji v Flandriji, jih je v boju še približno 45.000, in sicer večinoma Francozov iz armade generala Priouxa. Poveljstvo angleške vojske v Flandriji je prevzel za lordom Gortom general sir John Mour. Vkrcavanje se bliža dovršitvi London, 1. junija, s. (Reuter) Zvečer javljajo, da se velika akcija za evakuacijo angleške vojske iz Flandrije, bliža dovršitvi. Danes je bila evakuacija še posebno pospešena . General Gort prispel iz Flandrije v Anglijo Lonoinagati k sodelovanju lia- terim je otvoril zasedanje gospodarskega J šega narodnega gospodarstva r. njihovim.« GaSencov odstop Novi rumunski zunanji minister je postal Gigurcu Bukarešta, 1. junija, p. Rumunski zunanji minister Gafencu je nocoj podal ostavko, ki jo je utemeljil z zdravstvenimi razlogi. Na njegovo mesto je bil imenovan za zunanjega ministra dosedanji minister za promet Gigurtu, za prometnega ministra pa dosedanji generalni direktor rumunskih državnih železnic inž. Makoves. Službeno poročilo pravi, da ta izpre-memba v zunanjem ministrstvu ne pomeni nobene izpremembe v rumunski zunanji politiki, ki bo nasprotno ostala popolnoma ista, kakor je bila doslej. Gafencu bo po potrebnem oddihu dobil važno diplomatsko misijo. Nocoj v rumunskih političnih krogih naglaša jo, da ostavka zunanjega ministra Gafenca nima nikakega političnega ozadja. Novi zunanji minister Gigurcu pripada nacionalnemu proti židovskemu pokretu in in je bil pred ustanovitvijo stranke narodnega edinstva med vodilnimi prvaki Gogove stranke. Ko je bil Goga ministrski predsednik, je Gigurcu vodil resor za trgovino in industrijo. V preteki: jeseni je bil v neki posebni važni misiji v Berlinu. Bukarešta. 1. jun. s. (Ass. Press.) Novi zunanji minister Gigucu je znan kot velik prijatelj Nemčije. Nemci o trgovinskem sporazumu z nami Berlin, 1. junija. AA (DNB) Ob zaključku desetega zasedanja stalnega jugoslo-vensko-nemškega gospodarskega odbora v Beogradu na nemškem pristojnem mestu med drugim pripominjajo, da je odbor v teku beograjskega zasedanja najskrbneje proučil obojestranske možnosti glede zamenjave blaga med Nemčijo in Jugoslavijo. V teh krogih poudarjajo, da se je tudi pokazalo, da je prav tako za bodočnost zagotovljeno izvajanje določb, dogovorjenih preteklo leto glede trgovinske zamenjave med Jugoslavijo in Nemčijo. Berlinski pristojni krogi naglašajo, da je bilo za časa zasedanja stalnega od-boro gotovo veliko število vprašanj rešeno na način, ki ne predstavlja bistvene oddaljitve od tradicionalne strukture nem-ško-jugoslovenske zamenjave blaga. Glede plačilnega prometa je bilo storjeno vse, kar je potrebno, da tudi s te strani ne bi nastala nobena škoda za bodočo zamenjavo blaga. V zadnjem času se je v odnosu nemško-jugoslovanskega kliringa pokazalo pomembno ravnotežje. Omenjeni krogi končno zaključujejo: »Dejstvo, da so se pogajanja v tako kratkem času končala, kaže, da Nemčija in Jugoslavija tudi v vojnem času lahko brez težav nadaljujeta svojo medsebojno trgo- vinsko zamenjavo in da se ni prav nič spremenilo na polju gospodarskega sodelovanja med tema dvema državama.« Predsednik vlade v Zagrebu Zagreb, 1. junija, o. Danes popoldne ob 14.30 sc je z letalom pripeljaJ v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v spremstvu šefa svojega kabineta Anastasi-jeviča m bivšega narodnega poslanca Jev-removiča. Ob 16. je bil v sanatoriju, kjer se zdravi njegova hči, ki je bila pred nekaj dnevi operirana Neurje v Sremski Mitrovici Beograd, 1. junija, p. Zadnja dva dni je besnelo v Sremski Mitrovici in okolici silno neurje z dežjem, točo in viharjem. Toča je v mnogih krajih napravila veliko škodo zlasti na polju, po vrtovih, vinogradih in sadovnjakih. Zemunska vremenska napoved za nedeljo: Hladneje. Jasno na primorju in v severovzhodnih krajih. Počasi se bo zjasnilo v ostalih predelih. Po nekaterih krajih pa bo močna pooblačenost trajala dalje. Utegnejo biti še nalivi. London fy» , , . © |=- Ostend U Canlei-bu-v Nieu — Graveling. Poojiel m.. /p«" Merilo: Bri>gge Brighlon AnverT) zo -lastings rousi rn S Te' »M »!.««» 3,(W. Bruxelle> Haz«broucU © IV- / Hazebroutk B*tVlur* 9 Diepp« >Eu ieni Bapaume Bra* Fe FLeHavre NeufcUTel Amieri^ S is/ - o Soubai* TJ 1C ■ ^r- .AmandV ® Cbarleroi —A—' ISUais I e ncie n n a l M a u b « u g e*^ iv.; VsDinsnt .—.'v* mbra* I« %l\ •i&Gi Le* Cal«»vi .ŠTO (A /T"— ' Hirio« J-fi LMonlreu.lN *. CKarkroi « ? K.a"•tr^rb'e /Namur ^ M»ln,»dy Ar ras - -Jrr.-. l sAbbevill« oDou|| Montdidier © TRouer IlbeuT i ^jBcauva <3 ^Clefrtiont Noyon ® ^Peronne )r\ _/*"— ' Hirio« 'OuCTitin CharlevJIU? [LaFir. Laoti ----"etbal V ,s ' < o ------pjonsern A i ir\t f ® tvreo* Pontoise Compiegne Beima C 1 J " "\Verd«in Meau*^ S.Germain e o """ VS Veraaillej Pariz M JV1 Epernay ® V 'Bar le Duc „3ut r o Tool BORBA ODREZANIH DIVIZIJ Pregled vojnih dogodkov od prejšnje sobote do včeraj opoldne Bližamo se zaključku prvega dela velike nemške ofenzive, ki se je pričela 10. maja zjutraj s prodiranjem čez nizozemske, belgijske in luksemburške meje. V treh tednih je strahovita jeklena reka nemških vojska pomandrala odpor Nizozemcev in Belgijcev ter prizadejala težke udarcc tudi angleški in francoski vojski. Združene nemške vojske so imele pri teh svojih operacijah dva velika cilja: prodreti do morja ob Kanalu in uničiti ali prisiliti k vdaji združene angleške, francoske in belgijske divizije, ki so se zbrale po umiku iz Belgije in severne Francije v belgijski Flandriji in scvernozapadni Franciji. Z-družene nemške vojske, katerih moč cenijo vojaški strokovnjaki na poldrugi milijon mož, kakih 6000 tankov in oklopnih avtomobilov ter okrog 4000 letal, so svoj prvi cilj, prodor do morja in kanalskih luk, v celoti dosegle. Drugi cilj uničenje ali kapitulacijo združenih zavezniških vojsk, pa so dosegle le deloma s kapitulacijo belgijskega kralja Leopolda in njegove vojske, dočim so sc angleške in francoske divizije prebile do morja, od koder jih sedaj pre-pcljujcjo angleške in francoske ladje v Anglijo. Konec preteklega tedna jc še vse pričakovalo, da bodo zavezniki poskušali s krepkim sunkom presekati nemški koridor, skozi katerega so se valille vedno nove nemške divizije proti zapadu in morju, kjer so se borile nemške čete že proti južnemu boku odrezane zavezniške vojske ter v soboto 25. maja zavzele že dele za Angleže in Francoze neprecenljivo važnih mest Bou-lognc in Calais. Nemški prodorni klin je segal v soboto na južni strani od pristaniškega mesta Abbeville mimo Amiensa in St. Quentina ob rekah Sommi in Aisni do trdnjave Montmedy in dalje na Magino-tovo črto, na severni strani pa od Valen-cienncsa mimo Cambraia, Arrasa in St. Omerja do Gravelincsa. V tem klinu so bile konec preteklega tedna strašne in ogorčene bitke. Višek so dosegale v trikotu med mesti Amiens, Cambrai in Arras, kjer so imeli tako zavezniki kakor Nemci silno težke izgube. Takrat je še vse izgledalo, da bodo zavezniki poskušali za vsako ceno prerezati grlo nemškega prodornega klina med Cambraijem in Amiensom ter tako rešiti zavezniške armade, ki so se borile na severnem boku prodornega klina. Ta prodor proti jugu so napovedovali ne le razni zavezniški vojaški strokovnjaki, temveč tudi sam prvotni potek zavezniških operacij, ki so bile vidno vsmerjene na prerezanje klina. Zakaj ni prišlo do pričakovanega velikega sunka, bomo zvedeli najbrž šele po vojni. Bržčas je igral pri tem svojo vlogo tudi belgizski generalni štab, ki se je hote! boriti s svojimi četami na belgijskem teritoriju ter sc je zato protivil načrtu, da bi sc belgijske čete, ki so štele še okoli 500.000 mož, skupaj z angleškimi in francoskimi divizijami prebile skozi grlo na jug h glavnim oddelkom francoske vojske za rekama Sommo in Aisno. Medtem ko so zavezniki šele iskali izhod iz svojega kritičnega položaja v Flandriji in scvernozapadni Franciji, pa je nemško vrhovno vodstvo z lastno mu doslednostjo in odločnostjo nadaljevalo svoje operacije, katerih končni cilj je bilo uničenje ali zajetje združenih angleških, francoskih in belgijskih sil. Nemške oklopne in motorizirane divizije so kljub krepki obrambi zaveznikov od dneva do dneva ne glede na materialne in človeške žrtve sistematično zoževale svoj obroč okoli zavezniških divizij ter jih poskušale s cclo vrsto lokalnih ofenzivnih sunkov čim bolj razbiti in razdeliti. Posebno težek je bil nemški pritisk na belgijske čete, ki so držale črto mesto Gent — reka Lys — mesto Court-raj, kjer so se stikale s francoskimi četami. Belgijci so se po priznanju vseh junaško upirali nemškim napadom, vendar pa so se morali v soboto 25. maja umakniti na črto Briigge-Gent- reka Lvs. Nemški pritisk na odrezane zavezniške armije kljub silnim zavezniškim protinapadom ni popustil niti za trenutek. Že prve dni tega tedna je bilo jasno, da hočejo Nemci za vsako ceno čim prej likvidirati to vojsko in tako razbremeniti severno [ stran svojega prodornega koridorja na ' Kanal. V nedeljo, 26. maja, in v ponedeljek, 27. maja, so nemške divizije neprestano napadale belgijske čete na črti Briigge — Lvs — Courtrai ter v ponedeljek res prodrle pri mestu Meninu preko reke Lys in udarile proti Ypernu. S tem prodorom je postal položaj belgijskih čet in z njimi tudi angleških in francoskih, ki so operirale južno od črte Dunkcrque — Ypern — Courtrai nadvse kočljiv. Položaj je postajal tem težji, ker so se morali postopno umikati tudi Francozi pod silnimi nemškimi sunki na črti Courtrai — Valenciennes, kjer so vdirale oklopne nemške edinice globoko v francoske obrambne pasove. Zavezniško vrhovno vodstvo je bilo kljub temu težkemu položaju še v ponedeljek prepričano, da bodo lahko izdržale te čete, ko se bodo umaknili na črto Cambrai — Arras — St. Omer — Gravelines — Brug-ge — Ypern — Courtrai — Valenciennes vsaj še 14 dni, če ne še nekaj tednov. Medtem pa se je v torek ponoči 28. maja, odločil belgijski kralj Leopold III za brezpogojno kapitulacijo svoje vojske. Po tem nepričakovanem koraku so se znašle angleške in francoske divizije, ki so se borile južno od belgijskih čet, v prav katastrofalnem položaju. Z vdajo belgijskih čet je bila v hipu odprta pot nemškim motoriziranim in oklopnim divizijam med Briiggom in Ypernom proti pristanišču Dunkerque, edini zvezi angleških in francoskih divizij preko morja z Anglijo in Francijo. Grozila jim je popolna obkolitev in z njo borba do poslednjega moža ali pa vdaja. Vodstvo zavezniških čet pod poveljstvom francoskega generala Blancharda in angleškega generala Gorta je skušalo z naglimi ukrepi in napori vseh sil zamašiti zevajoče luknjo na črti Nieuport — Dixmui-den — Ypern — Courtrai. Vnela se je bitka, ki je bila bržčas najbolj srdita in krvava, kar se jih je odigralo v sedanji vojni. Padal je v njej cvet nemške, angleške in francoske mladine. Prizori, ki so se odigravali v tej bitki, so bili tako strahoviti, da jih morda ,ne bo moglo nikdar popisati človeško pero. Pod ognjem avtomatskega orožja in neštetih topov vseh kalibrov ter pod točo letalskih bomb so se umikale zavezniške čete korak za korakom pred silnimi napadi nemških divizij. Bitka je trajala z nezmanjšano srditostjo ves torek, v sredo, četrtek in petek. Zdelo se je že, da bodo vse zavezniške divizije do kraja uničene ali pa prisiljene, se enako vdati kakor nekaj dni pred njimi belgijska vojska. Položaj je postali tem bolj brezupen, ker se je posrečilo nemškim na- Nauki iz sedanje vojnr Potreba notranje stmjenosti — Obramba proti tankom in padalcem — Pomen lovskih letal ln zaklonišč Pri ženah, ki več let trpe na težki Btolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite zjutraj in zvečer po četrtinko , kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi : pokaže zelo prijeten učinek. ' Ogl. reg. S. br. 30474/35. Pod tem naslovom objavlja švicarski list »National Zeitung« iz Basila članek, iz katerega posnemamo nekaj glavnih misli: Ker je Švica ves čas pazljivo zasledovala vojno dogajanje, je vojaško povsem drugače pripravljena, kakor je bila med svetovno vojno. Le redko je pri nas še slišati defetistično mnenje, da je mala država brez moči, pa naj se oborožuje, kolikor hoče. Zato pa smo dolžni odgovoriti na vprašanje, zakaj so nekatere male države tako hitro podlegle napadu. Ako izvzamemo Dansko, ki svojih sil ni mobiliziraHa, ter Belgijo, ki je zaradi svojega posebnega zemljepisnega položaja že v naprej določena kot eno izmed evropskih bojišč, nam Nizozemska in Norveška kažeta, kolikšno nevarnost predstavljajo za državo notranji razkroj, notranja razcepljenost in nesloga. Tu se je mogla tudi Švica mnogo naučiti: vse notranje nevarnosti se morajo odstraniti, preden se začne vojna. Nadaljnje posledice je Švica izvajala tudi iz spoznanj o nevarnosti padalcev, kakor nam dokazujejo ukrepi naših vojaških oblasti. Čim obširneje je izvedena vojaška organizacija vsega naroda, tem manjši so izgledi za uspeh takih modernih orožij. Nizozemska in Norveška na to nista pravočasno mislili, od tod vse poslledice. Tudi glede letalstva so vse dosedanje izkušnje dragocene. Zlasti se je pokazalo, kako velikega pomena so za obrambo našega zračnega prostora lovska letala. Daljnovidna je bila zato politika naše zvezne vlade, da je pravočasno poskrbela za poveča- nje naših letaliških sil. Skrb za protiletalsko topništvo je gotovo važna, toda vse dosedanje letalske operacije so nam pokazale, kako se je mogoče uspešno zavarovati pred nevarnostjo bombnikov, ako imamo na razpolago zadostno število forvskih letal. Zato je za vsako državo važno. aH lahko sama proizvaja letala ali ne. Letalske sile tvorijo nujno dopolnilo tudi obrambnim črtam. V neposredni povezanosti z letalskimi silami pa so tudi oklopne edinice, tanki, ki so kot napadalno orožje vsemogočni, ako ni proti njim organizirana primerna obramba. V tem pogledu pa ne prihajajo v poštev samo ovire, tudi ne naravne ovire, ki so najboij uspešne, kajti poleg teh je potreben tudi fanatizem v držanju teh ovir. Pravočasno uničenje mostov, katerih pomen je v mirnih časih prav v tem, da odstranjujejo naravne ovire, je prav tako ogromnega pomena za uspešno obrambo. Vsako oviro je mogoče odstraniti in prekoračiti vsako reko, ako se lahko neovirano to doseže. Drugače je seveda, ako je obramba takih točk v pravem pomenu fanatična. Poslednja nevarnost nove vojne pa je v odkritju in uničenju letališč. Letalske sile ne smejo biti izpostavljene napadom iz zraka, to je pravilo. Švici olajšujejo gore iskanje naravnih zaklonov za letala, a tudi za civilno prebivalstvo, kar je spet ogromnega pomena. Isto velja glede naših zalog. Poslednja stopnja dosedanjega vojnega razvoja je torej v tem: uporaba zraka za gibanje, podzemlja pa za mir in zavarovanje. Gandhijeva gesta Bombay, 1. junija, s. (Ass. Press). Gan-dhi je podal danes izjavo, v kateri pravi, da je treba proglasitev civillne nepokorščine v Indiji odložiti do konca sedanje vojne. Amnestija za prekrške pomorskega ribolova Beograd, 1. junija, a. Z ukazom kraljevih namestnikov je bila izrečena splošna amnestija za vse prekrške zakonskih, uredbenih in redarstvenih predpisov o pomorskem ribolovu in pristaniškem redu. Amnestija velja za vsa kazniva dejanja," storjena pred 1. dcccmbrom 1939. Spoznali boste fakirja — po žebljlh a bonbon 5 95 po črti in okusu bonbon UfcmitTimuii s črto Proizvodi UNION, Zagreb. 0 stavki gradbenih delavcev Uradno obvestilo kr. banske uprave v Ljubljani padalnim kolonam v sredo razbiti zvezo med angleškimi in francoskimi divizijami ter potisniti Angleže v trikot Dunkerque — Dixmuiden — Armentieres; Francoze pa v trikot Armentieres — Valenciennes — Roubaix. Vojaški strokovnjaki so napovedovali, da se bodo franc. divizije umaknile v utrjeni trikot Armentieres — Roubaix — Lillle, in se tam morda še nekaj časa upirale, potem pa bodo morale kapitulirati, tako da se bo umik čez morje posrečil le delu Angležev. V četrtek in petek pa so podvzele francoske divizije v trikotu Armentieres — Roubaix — Liile nadvse drzen in tvegan poskus prodora proti morju. V silnih borbah se je nekaterim oddelkom, katerih številčna moč še ni znana, res posrečilo, da so se prebili preko nemškega obroča na črti Ypern — Čassel in se priključili severno od tam se borečim angleškim divizijam. To drzno operacijo je vodil francoski general Prioux, ki je pri tem sam padel v ujetništvo. Kolike so bile pri tem prodoru francoske izgube, bomo tudi zvedeli šele kasneje, najbrž šele po vojni. Po poročilih do sobote opoldne je bil položaj tak, da so združene angleške in francoske čete, s katerimi se baje bori še tudi del Belgijcev, držale četverokot Graveline — reka Aa — Cassefl — Ypres — reka Yser — Furnes — morje. Na ta utrjeni četverokot neprestano udarjajo nemške napadalne divizije in nemška letala, ki mečejo toče bomb na tam zbrane zavezniške sile. Položaj teh čet ni zavidanja vreden, vendar pa ni več brezupen, ker je verjetno, da se bo precejšen del lahko rešil čez morje. Zavezniki so doživeli z likvidacijo svoje severne vojske brez dvoma hud strateški neuspeh. Izgubili so tudi velike množine človeškega in vojnega materiala. Ohranili pa so — tako vsaj zatrjujejo njihova poročila — borbeni duh svojih vojsk in obenem, kar je morda enako važno, pridobili generailisimu Weygandu nekaj izredno dragocenega časa, za ureditev in utrditev nove obrambne fronte na jugu nemškega prodora od mesta Abbevillea vzdolž rek Somme in Aisne do Maginotove črte. Kaj bo storilo nemško vrhovno vodstvo po zaključku prve faze svojih genialno zamišljenih in mojstrsko izvedenih ofenzivnih operacij, o tem se da samo ugibati. Gotovo je samo eno, da bo hotelo obdržati za vsako ceno iniciativo za ofenzivne operacije tudi v naprej v svojih rokah. Ali se bodo obrnile nove operacije proti Angliji in Londonu, pa proti Franciji in njenemu srcu Parizu, to bodo morda pokazali že dogodki prihodnjega tedna. Od kr. banske uprave v Ljubljani smo prejeli naslednje sporočilo: Delovno razmerje delavcev gradbene stroke je bilo urejeno s kolektivno pogodbo z dne 15. julija 1938, ki je bila z odločbo kraljevske banske uprave VI. št. 1304/12 z dne 20. avgusta 1938 razširjena na celo banovino. Ob koncu leta 1939 so delavci zahtevali spremembo kolektivne pogodbe glede mezd. Pogajanja so se prvotno vršila ob sodelovanju delavske zbornice neposredno med delodajalci in delavci. Ker pa se prizadete stranke niso sporazumele, so se radi nastalega spora večjega obsega obrnile v smislu določbe čl. 15 uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodnl-štvu na inšpektorja dela pri kr. banski upravi s prošnjo za poravnavo. Prva poravnalna obravnava je bila dne 26. aprila 1940, ponovna obravnava pa dne 15. maja 1940. Ker se sporazum ni dosegel, se je ugotovil neuspeh posredovanja in izrekel poravnalni postopek za končan. Po neuspelem poravnalnem postopku je gradbeno delavstvo stopilo v stavko najprej v Ljubljani, potem pa tudi v Mariboru, Ptuju, Kranju, Radovljici, Trbovljah, Kamniku, Celju itd. Ker je tvorilo povišanje mezd pri že prevzetih delih, zlasti pa pri javnih, veliko oviro za dosego sporazuma, je kr. banska uprava že ob začetku pogajanj pri banovinskih delih zagotovila doplačilo na mezde v višini 0.75 din na delovno uro. Kr. banska uprava pa je v prizadevanju, da pride do sporazuma, podvzela še nadaljnje napore. Po obeh neuspelih poravnalnih obravnavah je dne 27. maja 1940 pozvala prizadete stranke zopet na razgovor. Ob pričetku razprave so zastopniki delavskih organizacij stavili glede mezd zahteve, višje od onih, ki so jih bili stavili prvotno, razen tega so pa zahtevali še plačo za stavkovne dni. Kljub temu je uspelo kr. banski upravi, da se je med predstavniki delavskih organizacij in delodajalci dosegel sporazum pod pogojem, da nanj pristane delavstvo. Do sporazuma ni prišlo, ker je predstavnik Zveze gradbenih delavcev odrekel podpis. Tudi vloge treh delavskih organizacij (Zveza združenih delavcev, Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza), naj se tarifna lestvica za plačevanje delavcev predpiše na temelju odst. 2. čl. 14. uredbe, predstavnik četrte organizacije, t. j. Zveze gradbenih delavcev nI podpisal. Na ta način je Zveza gradbenih delavcev onemogočila končni sporazum. V časih, v katerih živimo, so javni mir in red, pred vsem pa varnost države najviše dobrine, ki ne smejo biti ogrožene niti po gospodarskih trenjih, in najsi so ta še tako upravičena. Zato bo kraljevska banska uprava prisiljena, da nemudoma ukrene vse, kar je potrebno, da se te najvišje dobrine zaščitijo, če med prizadetimi krogi ne bo prišlo do treznejših pogledov na položaj. Iz pisarne kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 1. junija 1940. Celjski mestni svet Modernizacija hodnika za pešce ob Mariborski cesti — Povišanje cenika za avtotaksije — Omejitev poulične prodaje sladoleda in prepoved prodaje slaščic Ukinitev kramarskih sejmov je odložena — Pravilnik za Vajeniški dom v Celju Celje, 1. junija Celjski mestni svet je imel v petek sejo, ki je trajala nad tri ure. Primanjkljaj socialno političnega odbora za izdane podpore znaša 52.752 din in ga bodo krili v prihodnjem mestnem proračunu. Prošnja jadralne skupine Aerokluba v Celju za podporo je bila odklonjena. Občina zaenkrat ne bo prodala svoje hiše na Bregu štev. 2. Mestnih gozdov v Pečovniku ne bodo zavarovali proti požaru, ker je premija previsoka. Oddana je bila dobava kuriva za 1. 1940. Občina je prodala Franji Turkovi stavbno parcelo pri Sp. Lanovžu v izmeri 907 m2 po 50 din. Mestni svet je odobril Jugoslovenskemu profesorskemu društvu podporo v znesku 1.000 din za izlet dijakov v Bolgarijo. Prošnja posestnikov na Zg. Hudinji, da bi mestna elektrarna namestila na državni cesti na Zg. Hudinji do mestne meje tri javne svetilke, je bila odklonjena. Mestna elektrarna bo povečala transformatorsko postajo pri Joštovem mlinu v Medlogu; proračun znaša 26.320 din. V članstvo mestne občine sta bila sprejeta slikarski mojster Alojz Gorjup in mizarski pomočnik Anton Fi-ster. Modernizacija hodnika za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ulice se bo kmalu pričela. Predvideni sta varianti: štiri metre širok betonski hodnik na makadamski podlagi iz por-firja z granitnimi robniki ali pa hodnik iz katranskega, odnosno asfaltnega mešanega makadama. Gradbeni in finančni odbor sta pooblaščena, da se odločita za ta ali oni način in oddata delo. Stroške za tlakovanje Mariborske ceste od Prečne ulice v Gaberju do ceste na pokopališče na Sp. Hudinji bo krila tvrdka Westen. Potrebna je še odobritev gradbenega ministrstva. Mestni svet je odobril Bogomiru Gradtu zgraditev pomola in balkona na njegovi hiši na oglu Vodnikove in Strossmayerjeve ulice. Občina bo podaljšala pešpot ob potoku Ložnici mimo Rosnerjeve hiše do dr- žavne. ceste. Mestni svet je odobril parcelacijo Majdičevega travnika nasproti Zdravstvenega doma z bodočo ulico po sredi travnika od Gregorčičeve ulice do bolnišnice ter parcelacijo vzhodnega dela Ra-jerjevega zemljišča pri ^Savinjskem dvoru« in zemljišča Josipa Jazbinška ob Dečkovi cesti. Občina bo namestila tablice z mednarodnimi prometnimi znaki na cestah ob mestni meji in v notranjosti; proračun znaša 23.090 din. Mestni svet je odobril povišani cenik za avtotaksije. Poulična prodaja sladoleda je letos dovoljena samo onim, ki imajo že zadevno dovoljenje, in to samo na določenih ulicah, prihodnje leto pa bo poulična prodaja sladoleda sploh prepovedana. Odslej je prepovedana tucii poulična prodaja slaščic. Proti nameravani ukinitvi kramarskih sejmov v Celju so protestirali združenje obrtnikov in sejmarji. Ukinitev kramarskih sejmov je odložena, dokler ne bo rešeno vprašanje moderne tržnice. Mestni svet je z večino glasov odobril pravilnik za Vajeniški dom v Celju. Kuratorij Vajeniškega doma bo imel 9 članov, med njimi bodo trije zastopniki mestne občine. M. a. Holobar je v imenu celjskih obrtniStth združenj protestiral, da je v kuratoriju za vseh 12 obrtniških združenj določeno samo eno mesto, in je predlagal, da se poviša število zastopnikov obrtniških združenj v kuratoriju vsaj na tri. M. s. Fazarmc je zavračal ta utemeljeni predlog, ki nato res ni bil sprejet. Prodaja na trgu je ob nedeljah in praznikih odslej dovoljena do 11. dopoldne: doslej je bila dovoljena samo do 9. Prošnjo Protituberkulozne zveae v Ljubljani za podporo je mestni svet odklonil. Nekateri odbori so bili dopolnjeni ■ člani mestnega sveta, ki so bili nedavno na novo imenovani. V tajni seji je mestni svet odobril službeni red za redno zaposleno delavstvo mestnih podjetij. »Mali Slovenci« iz Maribora v Zagrebu Izredno prisrčen sprejem — »Kraljestvo palčkov44 v nabito polnem Malem kazalištu Zagreb. 1. junija Davi ob 9.30 so se pripeljali v Zagreb mariborski >Mali Slovenci« in pod vodstvom ženskega krožka »Jadrana-Nanosa« iz Maribora gostovali v Malem kazalištu z igro »V kraljestvu palčkov«, s katero so bili deležni velikih uspehov že po vseh slovenskih mestih. Zagrebški Slovenci in Hrvatje so malčkom priredili na postaji veličasten sprejem, ki je bil prava manifestacija hrvatsko-slovenskega sožitja. Po-ttdrivil je malčke najprej g. dr. Jakovlje-vič, predsednik Društva hrvatskih književnikov in glavni urednik »Hrvatskega dnevnika«, ki je preskrbel vsej ekskurziji tudi brezplačno vožnjo po železnici. Nagovoril jih Je v imenu zagrebških Hrvatov. Nato je male goste pozdravil v imenu zagrebškega slovenskega Društva »Narodnega doma« predsednik g. Nučič, v imenu Dečjega caratva pa ravnatelj g. širola. Pozdravom sta se zahvalili voditeljica ekskurzije ga. Pin tar jeva, soproga mariborskega veletrgovca, in mala deklica v srčkani gorenjski narodni noši v imenu vseh malih obmejnih stražarjev, ki so šli na pot, da zberejo sredstva za obdaritev tisoč ubožnih obmejnih mater, ženski krožek »Jadrana-Nanoea« namerava namreč ob počitnicah prirediti na severni meji 10 narodnih taborov, na katerih bodo razdeljene ubožnim materam darila. V imenu Mariborčanov je govoril tudi g. Marino Kralj in orisal pomen gostovanja mariborske dece v Zagrebu v amislu ideje, ki so jo pričeli Izvajati hrvatski književniki s svojima obiskoma v Ljubljani m Mariboru. Otroci so se po veličastnem sprejemu odpravili v dom Rdečega kiiža, kjer so bili od dam Zagrebškega društva lepo pogoščeni. Do opoldneva so počivali. Ob 13. so prišli v hotel Malinov, kjer jih je lastnik g. Petan ob sodelovanju slovenskega restav-raterja g. černeta brezplačno razkošno pogostil. Popoldne ob 16. so »Mali Slovenci« iz Maribora nastopili v Malem kazališču s svojo igro. Dvorana je bila prepolna zagrebških Slovencev, Hrvatov in zlasti zagrebške mladine. »V kraljestvu palčkov« je sodelovalo 75 malih Mariborčanov in Mariborčank. Pozdravni govor je imela v imenu malih igralcev Dušica Sekulova, hčerkica mariborskega zdravnika, ki je v gorenjski narodni noši v hrvaščini in slovenščini prenesla pozdrave slovenske obmejne dece zagrebškim otrokom. Deklica je metala tudi cvetje iz gorenjskega ce-karčka med hrvatsko mladino, ki je vsa vzvalovila v spontani manifestaciji za »Male Slovence«. Med prvim in drugim dejanjem je pozdravil goste majhen deček društva »Istre«. Podaril jim je lep lovorjev venec. V glavni vlogi je nastopila ga. Marica Molanova. ki je odpela s krasnim gtasom vse solistične točke. Za jutri so mariborski malčki povabljeni v »Dečje carstvo«. Zvečer bodo otroci šli k počitku. Njihovi spremljevalci, ki jih je 12. pa so povabljeni k slavnostnim predstavam v operi in drami. Gospodarstvo Pričetek trgovinskih pogajanj z Italijo Včeraj je odpotovala lz Beograda v Rim jugoslovanska trgovinska delegacija na sestanek jugoslovansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Ta sestanek je določen za 4. junij t. 1. Našo delegacijo tvorijo pomočnik zunanjega ministra Mili-voj Pilja kot predsednik delegacije, pomočnik kmetijskega ministra inž. Budisav Cvijanovič, viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike inž. Milan Manojlovič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Dimitrij Mišič, načelnik ^jnančnega ministrstva dr. Martin Pavlič, načelnik direkcije za zunanjo trgovino dr. Krešimir Krstič, ravnatelj Prizada dr. Ciril Nemec, šef odseka direkcije za zunanjo trgovino dr. Petar Tomič, trgovinski ataše v Rimu dr. Antonije Filipič, in diplomatski konzularni pripravnik v zunanjem ministrstvu dr. Dušan Karlikovič kot tajnik delegacije. Italijanski delegaciji bo predsedoval veleposlanik Gianini Amadeo. Zasedanje jugoslovensko-italijanskega stal nega gospodarskega odbora, ki se bo pričelo v torek v Rimu, ima predvsem namen, dopolniti sporazum o medsebojni trgovinski izmenjavi s posebnim ozirom na današnje razmere in možnosti. V tej zvezi so zanimive številke naše uradne statistike, ki kažejo, v kako znatnem obsegu se je letos povečal naš trgovinski promet z Italijo. V prvem letošnjem četrtletju se je dvignil naš izvoz v Italijo na 277.2 milijona din, medtem ko je znašal lani v prvem četrtletju le 107.4 milijona din. Povečanje nasproti lanskemu letu znaša 169.8 milijona din ali 148%. Naš izvoz v Italijo je letos v prvem četrtletju predstavljal 15% vsega našega Izvoza, lani pa le nekaj manj nego 10%. V Italijo je letos v prvem četrtletju šlo 91% vse izvožene pšenice, 37% izvoza goveje živine in pravtako 37% vsega izvoza lesa. Tudi naš uvoz iz Italije se je letos povečal v primeri z lanskim letom za preko 41%, in sicer od lanskih 154.2 na 217.6 milijona din. Samo bombažne preje smo letos v prvem četrtletju uvozili iz Italije za 56 milijonov din, to je 73% vsega uvoza bombažne preje. Od celotnega uvoza volnene preje je odpadlo 47% na Italijo, od celotnega uvoza bombažnih tkanin 40%, od uvoza surove nafte 15%, riž pa smo v celoti uvozili iz Italije. Glede na izredno povečanje našega izvoza v Italijo smo imeli v prvem četrtletju z Italijo za skoro 60 milijonov din aktivno trgovinsko bilanco, med tem ko je bila lani v istem razdobju naša trgovinska bilanca z Italijo pasivna za 47 milijonov. Ta aktivnost trgovinske bilance je imela za posledico, da smo v kratkem času izplačali naš klirinški dolg in je kmalu nastal v kliringu saldo naših terjatev. Gornje številke nam kažejo, da se naša trgovina z Italijo stalno dviga in širi navzlic tpžkočam in zaprekam, ki obstojajo danes glede na mednarodno situacijo. Boljša oskrba našega gospodarstva z inozemskimi surovinami Ze v petkovi številki smo poročali o razvoju naše zunanje trgovine v prvih štirih mesecih t. 1. Iz objavljenih številk ie razvidno. da se ie naš uvoz v zadnjih mesecih m-ecei povečal. Tako ie znašal v februariu 430 milijonov din (lani 402). v marcu 504 milijone (lani 476) in v aprilu 642 milijonov din (lani 419). Iz podrobnih številk, ki jih sedaj obiavlia »Privredni bilten« direkcije za zunanjo trgovino ie razvidno, da to povečanje vrednosti uvoza ne gre samo na račun višjih cen uvoženega blara. temveč se ie uvo7. povečal trdi do količini, zlasti uvoz važnih surovin. Več.ii uvoz bombaža V aprilu ie bil posebno velik uvoz surovega. bombaža. Znašal je 251 vaeonov, med tem ko smo lani v aprilu uvozili le 115 vagonov bombaža. Seveda se je zaradi višjih cen vrednost uvoženega bombaža še bolj dvignila, namreč od lanskih 114 na 40.9 milijona din Tudi uvoz bombažne preje ie po količini le malo zaostajal za lanskim aprilom. Bombažne preie smo namreč uvozili 104 vagone nasproti 112 vagonom v lanskem aprilu, vrednost Pa se ie dvignila na 39.6 milijona d n nasproti 25.9 milijona din v lanskem letu. Tudi skupni uvoz bombaža in preje v prvih štirih mesecih letošnjega leta ie bil po količini večji nego lani. Bombaža smo v teh štirih mesecih uvozili 1064 vagonov (lani 764). bombažne preje pa 362 vagonov (lani 536) tako da ,ie znašal celotni uvoz bombaža in bombažne preje 1426 vagonov nasproti 1301 vagonov v prvih štirih mesecih lanskega leta. Seveda pa ie vrednost letos uvoženega bombaža in uvožene preje zaradi višjih cen še mnogo boli narasla in je znašala 279 milijonov din nasproti 214 milijonom v prvih štirih mesecih lanskega leta. Tudi uvoz volne in volnene preje se 1e v zadnjih mesecih nekoliko dvignil, vendar še zaostaja za uvozom v lanskem letu Volne smo v aprilu uvozili 33 vagonov (lani 33). volnene preje pa 50 vagonov (lani 220). Skupaj je znašal v prvih štirih mesecih t 1. uvoz volne in volnene preje 163 vagonov nasproti 253 vagonov v isitem razdobju lanskega leta. Vrednost tega uvoza pa se ie v primeri z lanskim letem zmanjšala le od 96 na 90 milijonov din. Prav občutno Se je letos povečal uvoz svilene preje (umetne svile in celulozne voine). ki je dosegel v prvih štirih mesecih t. 1. 155 vagonov (lani 97) v vrednosti 68.2 milijona din (lani 34.5). Končno ie omenili še znatno povečanje uvoza drugih rastlinskih vlaken in preje iz teh vlaken. Tu gre predvsem za juto in lan. Teh rastlinskih vlaken smo v paorilu uvozili 71 vagonov (lani 3.5) v vrednosti 8.4 milijona din (0 4). Uvoz preie iz teh vlaken ie zna?al v aprilu 33 vagonov (lani 25). v prvih štirih mesecih t. 1. pa 71 vagonov (lani 130) v vrednosti 20 milijonov din (lani 23). Ostale surovine Tudi oskrba z ostalimi inozemskimi surovinami je bila v zadnjih mesecih boljša ne^o v prejšnjih mesecih Tu ie omeniti loj. ki je najvažnejša surovina v industriji mila Loja smo v aprilu uvozili 64 vagonov (lani 57). v prvih štirih mesecih t. 1 pa je znašal ta uvoz 190 vagonov (lani 233) v vrednosti 13.4 milijona din (9.9). ' V aprilu se je povečal tudi uvoz surovih kož na 27 vaaonov (9). v vrednosti 5 7 milijona din (1.6). Oljnih plodov in oljnega semenja smo v prvih štirih mesecih uvozili 258 vagonov (535) v vrednosti 17.1 milijona din (23.3). Uvoz nafte je sicer zaostajal v primeri z uvozom v lanskem letu. toda ne v znatnem obsegu; v aprilu samem ie bil celo nekoliko večji nego lani. Vce=a smo v prvih štirih mesecih uvozili 3825 vagonov nafte (lani 4634) v vrednosti 76 9 mili iona din (33.2). V aprilu se ie tudi povečal uvoz petroleja na 222 vagonov (lani 9) in uvoz mazilnega olja na 80 vasonov (lani 33) Uvoz premoga in koksa je bil letos celo večji nego lani. predvsem zaradi znatnega uvoza v aprilu, ki je dosegel 7924 vagonov (lani 3855). Celotni naš uvoz premoga in koksa oa je znašal v prvih štirih mesecih 19.367 vagonov (lani 14-482) v vrednosti 85 milijonov din (lani 44.7). Uvoz železa in polizdelkov iz železa je bil letos manjši nego lani in ie dosegel v prvih štirih mesecih 283 vagonov (1171) v vrednosti 28.1 milijona din (31.2). Povečal pa se ie uvoz pločevine od lanskih 500 na 591 vagonov odnosno od 18.8 na 25.8 milijona din in uvoz cevi od 267 na 282 vagonov odnosno od 13.6 na 17 1 milij. din. Nekoliko manjši je bil uvoz sintetičnih barv, ki je znašal v prvih š'irih mesecih 32 vagonov (lani 45). zaradi znatno višjih cen pa je vrednost narasia na 31 milijonov din (lani 25). V aprilu smo dobili iz inozemstva tudi 40 ton kositra (lani 13) v vrednosti 2.5 milijona din (0.7). Uvoz kolonijalnega blaga Tudi kolonijalnega blaga smo v zadnjih mesecih uvozili več nego v preišniih mesecih. Samo v aprilu smo uvozili 61 vagonov kave (lani 35) v vrednosti 6.8 milijona din (2.6). Celotni uvoz kave ie znašal v prvih štirih mesecih 225 vagonov (lani 250) v vrednosti 20.5 milijona din (17.2) Limon in pomaranč smo v aprilu uvozili 95 vagonov (lani 133). ostalega južnega sadja 14 vagonov (42). surovega kakava 66 ton (170) in čaja 10 ton (14) Uvoz riža ie manjši nego je bil lani in smo v prvih štirih mesecih uvozili 559 vagonov riža (lani 772); navzlic manjši količini oa ie zaradi povišanih cen vrednost tega uvoza narasla na 24.2 milijona din (lani 23.2). Znaten uvoz bombažnega blaga Navzlic povečanemu uvozu bombaža in bombažne preje smo letos v prvih štirih mesecih uvozili 118 vagonov bombažnih tkanin (lani 86) v vrednosti 96.9 miliiona din (53.9). Izdelkov iz ostalih rastlinskih vlaken smo uvozili 87 vagonov (106) v vrednosti 10.2 milijona din (6.6). Uvoz volnenih tkanin pa ie znašal 40 vagonov (lani 45) v vrednosti 71.8 milijona din (62.4). Uvoz strojev in drugih izdelkov Strojev smo v prvih štirih mesecih t. 1. uvozili 595 vagonov (lani 686) v vrednosti 128.7 milijona din (124.5). in električn-ga materiala 322 vagonov (212) v vrednosti 77.9 miliiona din (53 5). Zaradi težkoč ori oskrbi z bencinom oa je nazadoval uvoz prevoznih sredstev (avtomobilov) od lanskih 106 na 49 milijonov din. Nazadoval je tudi uvoz raznih izdelkov iz železa od lanskih 121 na 111 milijonov din. Prepoved izdajanja dovolil za bifeje in krčme Pred 14 dnevi smo poročali, da ie ban dunavske banovine na področju svoje banovine ustavil vsako izdajanje novih dovolil za krčme, bifeje in narodne kuhinje, tako v mestih kakor tudi na deželi, in sicer zaradi tega. ker se ie število gostinskih obiatov te vrste v zadniih letih prekomerno pomnožilo in ie ogrožen obstoj obstoječih gostinskih obratov. Sedaj je tudi ban dravske banovine podpisal sličen cdlok o prepovedi izdajanja dovolil za bifeje in krčme. Ta odlok, ki so ga že prejela vsa okrajna načelstva in mestna oog> a varstva, se glasi. »V zadnjih letih se ie število gostinskih podjetij v dravski banovini čezmerno povečalo. Od približno 20.000 obratov v državi. jih ie bilo dne 31 decembra 1939 na področju dravske banovine 5194 torej več kakor ena četrtina tako da pride na mani kakor 200 prebivalcev (vštevši žene in otroke) že oo 1 gosfinski obrat. To ie gotovo preveč To število gostinskih oodjetij je med drugim tudi povzročilo, da se našemu narodu očita da čezmerno pije Pijančevanje napravlja v moralnem in zdravstvenem pogledu našemu narodu in njegovi bodočnosti ogromno sinodo. Zaradi prevelikega števila takih gostinskih podjetij v katerih se točijo v elav-nem samo pijače, t. i. krčem in bifejev, pa ne trpijo samo moralne in materialne koristi naroda ampak trpi v nič maniši meri tudi razvoi in napredek našega gostinstva. predvsem pa tujski promet, ki ga gostinski obrati nižje vrste samo odvračajo. Splošni interesi naroda, njegovo zdravje, morala in napredek torei zahtevajo. da se za gotovo dobo izdajanje dovoljenj za krčme in bifeje ustavi. Zaradi tega odrejam na predlog Zbornice za TOI, da se za dobo do 31. decembra 1941 ne Smejo izdajati dovolitve za krčme ali bifeje. Vsako tozadevno prošnjo ie glede na splošne koristi razvoja in prospeha duhovne in materialne kulture našega naroda na pod sta vi § 61 cdst 3 zaradi pomanjkanja krajevne potrebe zavrniti. V primeru, da bi bila deianska potreba po enem ali drugem teh obratov glede na število prebivalcev ali s kakšnega drugega razloga res podana je pred'ožiti zadevni spis z utemeljenim predlogom kr. banski upravi na vpogled Ta razois je uporabljati tudi za prošnje ki so sedai v postopku ter za prošnje za premestitev takšnih obratov.« Industrijski načrt banovine Hrvatske Kakor smo poročali, je bila nedavno pri banski oblasti v Zagrebu anketa o vprašanju ugodnosti za industrijo na področju mesta Zagreba. V zvezi s to anketo so se pojavili glasovi, češ da se banska oblast zanima le za pospeševanje industrije v Zagrebu. Tako je splitski »Jadranski Lloyd« postavil vprašanje, ali je pod pojmom hrvatskega gospodarskega področja razumeti samo zagrebško gospodarstvo ali pa tudi interese ostalih krajev. Opozoril je. da je treba preteklih 20 let centralizma v gospodarski delavnosti z vsemi tedanjimi pogreškami imeti vedno pred očmi, da ne pride do sličnih pogrešk. Zato mora banska oblast upoštevati interese vseh gospodarskih področij banovine Hrvatske. Očitno v zvezi z izvajanjem splitskega lista prinašajo sedaj zagrebške »Novosti« daljši članek, v katerem poudarjajo, da nimajo stvarne osnove glasovi, češ, da banska oblast skrbi samo za pospeševanje industrije v Zagrebu. 2e 1 nferenca o vprašanju ugodnosti za naselitev industrije v Zagrebu je pokazala, da je treba iti po tej poti naprej in ustvariti industrijski načrt ne samo za Zagreb, temveč za vse področje banovine Hrvatske. Po informacijah jNo-vosti« bodo izdani koristni ukrepi za pospeševanje mlade hivatske industrije. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo pri banski oblasti bo najprej priredil glede industrializacije Zagreba nadaljne tri ankete. Pozval je Industrijsko zbornico, da pripravi za te ankete potrebno gradivo. Najprej bo anketa o vprašanju zemljišč za industrijo v Zagrebu v zvezi z novim regulacijskim načrtom. Naslednja anketa se bo pečala z vprašanjem finančnih ugodnosti, ki jih je treba dati industriji s posebnim ozirom na samoupravne doklade, trošarine in uveznine. na tretji anketi pa bo razprava o analizi stroškov posameznih industrijskih panog. Banska oblast ima namero urediti najprej vprašanja industrije v samem Zagrebu, takoj za tem pa bo pričela z delom za organizacijo industrije v ostalih delih banovine Hrvatske. Obstoja namera, da se vse področje banovine Hrvatske razdeli v industrijske rejone. v tej zveži pripravlja Ekonomski institut industrijsko karto banovine Hrvatske. List na koncu poudarja, da ne obstoja nikaka namera centralizirati hrvatsko gospodarstvo v Zagrebu, temveč namera, da se najde najprimernejši način za razdelitev industrije po raznih področjih banovine Hrvatske. V Zagrebu naj bi sc ustanavljala samo taka podjetja, ki spadajo v center banovine. Ostala podjetja pa naj bi se naselila v krajih, ki so najprimernejši glede na oskrbo s surovinami, glede prometnih zvez in glede delavstva. Gospodarske vesti = Davčna prostost zadrug in luksuzni predmeti. Po členu 76 zakona o neposrednih davkih so nabavljalne in prodajne zadruge oproščene družbenega davka, če med drugim ne prodajajo luksuznih predmetov iz seznama, ki ga predpiše finančni minister. Glede na to določbo je finančni minister v sporazumu s kmetijskim, trgovinskim in socialnim ministrom predpisal, da je kot luksuzne predmete v smislu gornje določbe smatrati blago iz naslednih rednih številk seznama luksuznih predmetov, na katere se pobira luksuzni davek: blago iz rednih številk 1, 4—9, 14 17—19, 21—32, nadalje iz rednih številk 34, 36—39 in 47 samo blago iz prirodne svile, vse blago iz rednih številk 48—50, 52, 54—89, blago iz rednih številk 90 in 91 (razen dopisnic) ter vse blago lz rednih številk 92—142. — Plenarna seja Zbornice 7.a TOI v Ljubljani je sklicana za soboto 8. junija 1940 ob 8.30. dop. v zbornični sejni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1) Predsedstvena naznanila; 2) Poročilo o delovanju zbornice v preteklem polletju; 3) Računski zaključek zbornice za 1. 1939 in poročilo pregledovalcev računov; 4) Dopolnitev taksnega pristojbenika zbornice; 5) Tajna seja; 6) Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov; 7) Izžrebanje 30 zborničnih svetnikov za dopolnilne volitve. = Kontrola cen. Kraljevska banska uprava opozarja tvrdke, ki vlagajo prijave za zvišanje cen po uredbi o kontroli cen, da morajo v prijavi vselej navesti tudi dosedanje cene blagu pri nakupu in pri prodaji na debelo. = Gradbena dela. BansVa uprava ie raz-Disala licitacijo za gradnio železobetonske-ga mostu čez Bistrico pri Sv Petru nad Sv gorami (uradni proračun 271.700 din) = V trgovinski register sta se vpijali nastopni tvrdki: Ivan Lapajne, »Jadran«, kemični proizvodi, Ljubljana-Moste: »Naša sloga«, prodaja cerkvenih potrebščin — Ercigoi Oton. Ljubljana (;>ri istoča ni likvidaciji istoimenske družbe z o z.). Pri tvrdki I. Knez je izbrisan prokurst Ivan Vranč'č. vpisan oa prokurist dr Edvard Painič. — Pri Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani sta vpisana prokurista dipl. ek-D. akad. Milan Guzelj. komercialni vodja in dr. inž. Miloš Krofta. tehnični vodja oba v Vevčah; izbrisan pa ie prokurlst Henrik Jahn. Oficirske vesti Beograd, 1 junija, p Služben vojni list objavlja ukaz o prevedbi rezervnih oficirjev v aktivno silužbo Med drugimi &o prevedeni: Artilerijski poručmk Alojzij Ogo-revc in Milan Rajh. pešadijsk; pot poručni-ki Alojzij Haft.ei, Mi'» n kavšek, Niko Škof in Anton Lovrenčič Upokojen je ka-petan 1. kiase Ljudcvit Vrišei 'n obenem odlikovan z redom Jug. krene 5. stopnje. V sodno stroko so preveden: rez pe.šad. major dr Jože Ravnik kapeta'i< 1 klase Dragotin Moderič n Pran Lokar. Ivan Lu-lik, dr. Rudolf Dubc\ >sek ter kapetan 2. kiase dr. Dominik Zvokolj. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vodo Pri katarju mehurja je treba piti požirek za požirkom vodo Iz vrelca TEMPEL ah STYRIA tri do štirikrat na dan po 100—200 g temperirane vode ELEŽKE Borze Pretekli teden je znašal devizni promet na liubljanski borzi 6.54 milijona din nasproti 9.15 in 5.73 milijona din v prejšnjih dveh tednih. Na efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev nadalje popustili. Vojna škoda, ki je že v prejšnjih dveh tednih popustila od 430 na 400 je v minulem tednu znova 'nazadovala na 395. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 8.10, London 14.00, New York 446, Milan 22.50. Madrid 45, Stockholm 106.25, Budimpešta 79. Blagovna tržišča ŽIVINA 4- Mariborski svinjski sejem 81. maja. Pripeljanih je bilo 215 svinj, prodanih pa 115. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 90 do 120 din, 7 do 9 tednov stari 130 do 170. 3 do 4 mesce stari 190 do 350, 5 do 7 mesce stari 390 do 450, 8 do 10 mes. stari 480 do 570. 1 leto stari 820 do 910. Svinje so se prodajale po 8 do 10.50 din za kg žive teže odnosno po 12 do 15 din za kg mrtve teže. Ustavljene publikacije London, 1 junij" s (Ass Press). Propagandno ministrstvo je odredilo ustavitev 15 periodičnih publikacij v Angliji Gre večinoma za fašistične in komunistične liste. En sam program je potreben »Narodni asu., glasilo jugo^iovensKm nacionalistov za banovino Hrvatsko, objavlja uvodnik »izvedimo tudi mi revolucijo«. V njem komentira sklep angleškega parlamenta, da se stavlja vse delo in premoženje angleških dizavljanov na razpolago ;-.a obrambo drŽave. »Narodni list« mirti, da je nastopil trenutek, ko je potreba, da izvedemo tudi mi svojo revolucijo, in pravi: »Izvedimo jo z istim ciljem, kakor jo je izvedla Anglija: zagotoviti za vsako ceno in z vsemi sredstvi obrambo države in naroda. Izvedimo tudi pri nas revolucijo ne samo na terenu vsega našega dela in premoženja, nego tudi na vseh ostalih področjih. Od trenutka, ko je izpostavljena tudi naša država nevarnosti, da jo bomo morah braniti, naj pripada državi vse naše premoženje in delo. Izvedimo pa tudi notranjo revolucijo duhov in likvidirajmo z vsemi našimi strankarskimi, plemenskimi in lokalnimi razprtijami. Postanimo ena sama zajednica. ki ima en sam program: čuvati za vsako ceno svoj obstoj in napredek. Likvidirajmo vse medsebojne simpatije in antipatije in se ravnajmo v bodoče samo po načelu, da nam je prijatelj tisti, kdor hoče Jugoslavijo, njeno obrambo in njen obstoj. Zberimo vse programe vseh naših strank in strančic. Zvijmo jih v velik sveženj ter jih položimo makar tudi z največjimi častmi v arhiv, kjer naj počivajo do lepših in boljših dni, ko nam ne bo treba več predvsem misliti na obrambo države. Namesto teh programov zapišimo v svoia srca en sam program, ki se glasi: Obranimo in očuvajmo državo in narod! Ohranimo vse naše državne in narodne pridobitve, ki srno si jih stekli za ceno tolikih žrtev! Ne poznamo več nobenih strank in strankarjev, nego samo Jugoslavijo in brate, ki so jo pripravljeni braniti za vsako ceno!« Najvišja preizkušnja Sofijsko »Slovo« razpravlja v uvodniku o preizkušnjah narodov v sedanji vojni in piše med drugim: sVojna je za narode najvišja preizkušnja, najvišji izpit. Izpit ni za nikogar prijetna stvar, toda slehernik mora v življenju napraviti kak izpit. Vsakdo pa je tudi dolžan, da se na te izpite pripravi, feele v vojni se namreč vse vrednoti po svoji pravi vrednosti in po vojni se stare vrednosti podvržejo novemu vrednotenju. Samo vojna lahko izkaže trdnost kakega režima, njegove kreposti, sposobnost državne organizacije in socialno harmonijo. Brez usmiljenja je torej vojna preizkušnja. Pred njo ni mogoče ničesar prikriti. Nasprotno, dokazati je treba svojo moč ali pa izginiti. Zato se morajo vsi narodi brez razlike pripraviti na to najvišjo svojo preizkušnjo Izpit bodo prestali samo oni, ki so s krepostmi prepojili vse plasti naroda in njegovo elito, to se pravi oni, ki so z dejanji in ne z besedami ustvarili narodno zedinjenje. oni. ki pri korenu le-čijo napake, ki iapodjedajo socialni organizem: korupcijo, serviinost in nezna-čajnost.« Vprašanje iz Celja Celjska i-Nova dooa« opozarja v beležki s Ali bi tudi drugod ne moglp biti drugače?« na to, da sodeluje v Celju Sokol v narodno obrambnih zadevah »roko v roki in v soglasju z organizacijo slovenskih fantov in deklet. Pri tem zaznamujeta obe organizaciji na tem področju koristne uspehe. Potrebe in zahteve, ki jih prinaša sedanja doba našemu narodu in državi so privedle do tega složnega in neobhodno potrebnega sodelovanja. Obe organizaciji sta ta složni nastop tudi potrdili na zunaj v torek ob priliki slave 39. pešpolka v Celju, ko so uniformirani člani obeh teh naših organizacij nastopili enotno.« »Pojavlja se vprašanje — beremo dalje v omenjeni beležki — ali ni sedaj nastopila nujna potreba, da pride tudi v drugih organizacijah in korporacijah do enotnega sodelovanja vsega našega življa na podlagi popolne paritete. Proslava Radičevega rojstnega dne Predsednik prosvetne organizacije HSS, znane »Seljačke sloge«, g. Rudolf Herceg je objavil okrožnico, naslovljeno na vse sreske organizacije HSS, na vse poslance in ostale prvake stranke. V okrožnici daje g. Herceg navodila, kako naj letos proslavijo hrvatski kmetje 11. junija rojstni dan ideologov hrvatskega kmetskega pokreta pokojnih bratov Radičev. V nedeljo pred rojstnim dnem, 9. junija, naj se vrše po vseh večjih krajih manjše prosvetne prireditve, v nedeljo po rojstnem dnevu pa smotre seljačke kulture. Na sam rojstni dan 11. junija naj se izvede povsod pomir-jenje med sprtimi seljaki, posebno med tistimi, ki se tožijo pred sodiščem. Obenem pa naj vsak hrvatski kmet rano zjutraj, ko sonce vzide, zaželi pravičen mir med vsemi narodi sveta. Nemški pregled položaja na Balkanu »Frankfurter Zeitung« objavlja dolg članek o vplivih nove vojne faze na položaj na evropskem jugovzhodu. List najprej ugotavlja, da se po splošnem mnenju nevarnost razširjenja vojne na evropski jugovzhod toliko bolj oddaljuje, kolikor živahnejše so vojne operacije na za/padu. Vendar pa te domneve niso odstranile vse zaskrbljenosti evropskega jugovzhoda. kar kažejo že same varnostne odredbe posameznih držav. Zlasti se zdi. da ne želi nihče prezreti zapletljajev. ki bi nastali v primeru italiianskega vstopa v voino. Nato govori članek o posameznih jugovzhodnih državah. Na Madžarskem je te dni padlo v oči dejstvo, da se madžarska politika, ki je v tesnem prijateljstvu z Italijo, bolj in bolj vsmerja na velesili osi Rim-Berlin. kar prihaja tudi v madžarskem časopisju do izraza. V Rumuniji se slej ko prej zavedajo pomena problemov, ki jih je sprožil Molotov. Sovjetska unija, ki jo je bile treba upoštevati že rr-1 raz-motrivanju položaja, je s trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo oridobila tudi za Beograd na veljavi, četudi so bile govorice o vojaški zvezi med obema dižavama de-mantirane. Na splošno je torei — zakl jučuje ug'cd ii nemški list — v zadnjem čjsu nastopi o na Balkanu pomirienie. naoetost se tiče le italijanskega vstoi>a v voino. Toda tudi v tem pogledu orevladuie mnenie. da se položai jugovzhodne EvroDe ne bi spremenil navzlic italijanskemu vstopu v vojno. Italijanske domneve o nemških načrtih Vojaški strokovnjak znanega milanskega dnevnika »Gorriere della Sera« navaja naslednje domneve o nadabnjih nemških načrtih po popolni zasedbi morske obale nasproti Angliji: »Obalni pas bodo Nemci organizirali kot oporišče, odnosno kot eno izmed oporišč za ofenzivo proti Angliji, medtem ko se bo glavni del oboroženih sil obrnil proti drugim ciljem. GIa\ni teh ciljev bi moral logično biti Pariz. Z voja-kega vidika ni namreč mogoče podcenjevan bistvenega pomena francoske prestolnice, od koder je leta 1914 izšla protlofenziva prot' nemškim četam, ki so se borile na Marni To se seveda sedaj ne sme ponoviti Toda pohod na Pariz narekuje še drug. pomembnejši nagib. Naraščajoče nezadovoljstvo in obup v Franciji zaradi poslednjih porazov bi se utegnila razviti v zdrav po'itičen preokret, ki bi temu nesrečnemu narodu dovolil, da reši, kar se še rešiti da Da se pa to zg.xii, bi bilo seveda najprej p jtrebno d< končno izgnati iz Pariza francosko in angk>f'isko kli-ko. ki ji stoji na čelu Faul Revnaud. Verjetno je. da bo še enkrat princs'a odločitve Ilitierja visoka strategija, k; je s politiko povezana v eno.« Italija, Rusija in Sredozemlje Budimpeštan ski vladni »Pester Uoyd« objavlja na uvodnem mestu dopis svojega rimskega poročevalca, ki se dotika med drugim tudi italijansko-ruskih odnošajev za primer sredozemskega konflikta. Poročevalec piše med drugim: »Pred nekaj mesci se je zelo veliko govorilo o tem, da bi Italija ne mogla dovoliti Rusiji izhoda v Sredozemlje. V nekaterih krogih pa gledajo sedaj na to vprašanje nekoliko drugače. Dardancle imajo sicer zelo velik pomen, toda predvsem za obrambo Rusije same. O njih pomenu kakor v svetovni vojni ne more biti danes več govora. Ako se je Rusija približala Dardanelam, to še ne pomeni, da bo dobila svoboden izhod k oceanom. Na tako zrvano »rusko nevarnost« gledajo danes v Rimu neprimerno bolj realistično. V primeru italijanske nadvlade v Sredozemlju ne bi namreč mogla ruska mornarica niti v sodelovanju z drugimi nikogar ograža-ti. Zato se trenutek italijanskega posega v vojno mrzlično povsod pričakuje, ker bo pomenil začetek nove dobe v Sredozemlju. Francoski general o potrebi nove taktike Francoski rezervni general Brossč razpravlja v pariškem »Tempsu« o razvoju taktike v treh poslednjih vojnah: v vojni leta 1870/71, v svetovni vojni ter v sedanji vojni. V prvi se je Francija posluževala Izrazito defenzivne taktike, v drugi je ofenzivna taktika obveljala nad defenzivno, v sedanji pa so Francozi zapadli taktiki strateške obrambe, dasi so bfli v načelu za ofenzivo. Slabost defenzive, pravi general Brossč, se je spričo njene organske podrejenosti in istočasne nagle in mogočne ofenzive nasprotnika jasno izkazala že v nekaj tednih. V sedanjem položaju ni torej za branilca nobene druge rešitve kakor da se tudi sam oboroži s primernim številom mogočnih oklopnih edinic, pa da sovražnika, čim prodre v njegovo notranjost, tudi sam takoj napade, in to z vso silovitostjo. Borbe z naglimi tanki si ni mogoče drugače zamišljati kakor z uporabo enako naglih in po možnosti še močnejših tankov. Dvoboj oklopnih edinic je v današnji vojni do neke mere podoben udaru dveh konjenic v preteklih vojnah. Proti tako mogočnim in premakljivim organizmom je samo pasivni odpor v naprej obsojen na neurpeh. Pobuda v napadih je, kakor nekdaj, odločilnega pomena — zaključuje Brossč svojo razpravo. Madžarska in vojna Posebni poročevalec pariškega xTemp-sa« v Budimpešti takole označuje trenutno razpoloženje na Madžarskem glede vojne: »Madžarsko javno mnenje se od začetka vojne sem ni prav za prav nič spremenilo. Na splošno bi lahko rekel, da želi večina Madžarov kolikor mogoče dolgo ostati Izven konflikta. Zato se zdi, da ni pretirano domnevati, da bi Madžarska ne opustila svojega sedanjega nevojskovanja niti prostovoljno, niti z veselim srcem. Seveda so tudi taki, ki zagovarjajo intervencijo, toda ti so v manjšini.« Premestitev Beograd, 1. junija, p. Z odlokom prosvetnega ministra je premeščena učiteljica Jožica Puntarič iz Dolnje Lendave ▼ Novo mesto. »JOTRO« St 127. ■■•■ 5 ============================= Nedelja, 2. VL 1940. Trgovinska pogodba med Rusijo in Jugoslavijo podpisana v Beogradu Na levi: Sovjetski poslanik iz Sofije g. Anatol Lavrentijev (v sredi) v razgovoru z našim zunanjim ministrom Cincar-Markovičem (na desni) in s pomočnikom ministra zunanjih del gosp. Milojem Smiljanicem (na levi). — Desno: V našem zunanjem ministrstvu je bil podpisan protokol o izmenjavi ratifikacijskih listov trgovinske pogodbe. Od leve na desno so: naš zunanji minister g. Cincar-Markovič, gdč. Nadežda Strigova od ruskega poslaništva, g. Milo je Smiljanič, sovjetski poslanik g. Lavrentijev, ki podpisuje protokol, in legacijski svetnik g. Triljev Razstava G. A. Kosa monumentalnih slik Ljubljana. 1. junija Danes malo pred dvanajsto uro ie bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena izredno zanimiva umetnostna razstava. Naš priznani slikar, prof. Gojmir Anton Kos je razstavil svoje monumentalne slike iz slovenske zgodovine, ki jih ie »Jutro« delno že prikazalo pred dobrim tednom. Razstava je takoj vzbudila hvale vredno pozornost. Osrednjo dvorano paviljona je do malega napolnilo občinstvo iz naj odličnejših krogov ljubljanske družbe. Poleg predstavi teli ev oblastev so bili navzočni zastopniki najvišjih kulturnih institucij, kakor sta univerza in Akademija znanosti in umetnosti, ter drugih kulturnih in umetniških organizacij, dalje številne zastopnice našega ženstva, mnogi umetniki, pisatelji in novinarji. Geste je pozdravil predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani g. prof. Saša Santel in v imenu tovarišev čestital prisotnemu umetniku k dovršitvi zares mogočnega dela ki pomeni dogodek v slovenskem slikarstvu. Na to je spregovoril g. ban dr. Natlačen in opozoril na splošen pomen zgodovinskega slikarstva in važno vlogo, ki jo ima v utrjevanju nacionalne zavesti. Z velikim priznanjem in temeljito karakteristiko je označil slike G. A. Kosa. s katerimi smo dobili Slovenci največje podobe iz naše narodne zgodovine. Umetnik je v obeh monumentalnih podobah mojstrsko prikazal dva velika pojava slovenske preteklosti: umestitev koroškega kneza na Gospo-svetskem polju kot najznačilnejši državno-pravni akt srednjeveških Slovencev in bitko za »staro pravdo« pri Krškem leta 1573. kot pojav slovenskega socialnega upora. V obeh pojavih naše zgodovine je stal na vodilnem mestu kmet. Umetnik je s svojima manumentalnima slikama postavil tudi trajen spomenik kmetu kot no-sitelju naše narodne zgodovine Po oficieLnem aktu otvoritve so sd nar vzočni ogledali razstavo, katere jedro tvorita že omenjeni monumentalni sliki v obsegu 720 X 200 cm, poleg teh pa nekatere manjše, prikazujoč prihod naših prednikov na tla današnje Ljubljane in podpisovanje majniške deklaracije sredi svetovne vojne. Te, za hodnike pred reprezentančno dvorano banske palače namenjene podobe obdajajo v obeh stranskih dvoranah razstavljeni osnutki, študije in detajli. Tako se prijatelju umetnosti odpiralo zanimivi in poučni pogledi v nastanek teh monumentalnih slik od prvih zasnov do barvne obdelave posameznih sestavnih prizorov, ki so dali tako mogočne kompozicije. Same slike učinkujejo nacionalno povzdigujoče in umetniško močno na vsakega. kdor si iih ogleduje. V njih je zares — prvič v teh dimenzijah — umetniško zaživela naša preteklost; v njih je upodobljen duh slovenske narodne zgodovine, ki je zgodovina tlačenega, vendar pa svoji zemlji in svoji govorici zvestega ljudstva. Našemu strokovnemu poročevalcu se bo nudila prilika, da podrobneje označi kvalitete teh slik G. A. Kosa. ki je z njimi v novi obliki utrdil sloves mojstrskega slikarja. Občinstvu lahko samo priporočamo, da si ogleda razstavo. sko verno podal Janez Šmon. Višek je nemara dosegel v monologu drugega dejanja, I ki ga je podal v vsej tragični resignaciji in samoobtožbi brez tiste običajne medita-tivnosti, ki je tako opasna ;n nalezljiva Cankarjevim junakom. Marija Sukljetova se je v vlogi Jakobove hčere prav dobrq3 znašla. Njena simpatična pojava in zado-" voljiva igra sta mnogo pripomogli k celotnemu uspehu. Prav dobra sta billa resnobni slikar Dolinar Danijela Bezlaja in ponigla-vi trgovec Broš Janka Smoleta, ki je s karikirano originalno pojavo in masko zbujal še posebno, veselo pozornost. Nikolaj Jeločnik kot nekam smešni, mestoma kar malce preveč teatralični učitelj Justin, Alfonz Dubrovič v vlogi Dobnika, Zlata Pir-natova v kreaciji Jakobove sestre, Klia Mavrova v vlogi Alme in vsi ostali so v polni meri pripomogli da je bila predstava toliko uspešna. Nemale zasluge pri vsem tem nosi brez dvoma režiser Milan Skrbinšek, ki se je res potrudil, da ustvari iz mladih igralcev in iz celotne predstave kar najboljše. Uspelo mu je v polni meri. Gledališče je bilo polno, priznanja in rož na pretek: bil je lep večer, kakršnih si še želimo. L. K. NAD 100 LET prodajamo samo dobro blago Hermežani so pohiteli na Vrhniko Ker v tem času Hermežani motoristi ne morejo prirejati dirk, se je klub odločil, da s krajšimi izleti poživi držabnost in tovarištvo nad svojim članstvom. Tako so že napravili izlet v Trebnje, Novo mesto in Vrhniko ob lepi udeležbi vozačev. — Pričujoča slika nam kaže ljubljanske Herme-žane na Vrhniki pod Cankarjevim spome- nikom. Danes pa se borno zbrali ob 13. pred nebotičnikom in se odpeljali na Gorenjsko. Ta izlet bo nedvomno zelo privlačen, saj je cesta naravnost idealna, z vremenom pa imamo običajno tudi srečo. Tovariši, pridite na nekaj ur lepega razvedrila. Tajnik. Ob 10-letnici novomeške meščanske šole Študentje s klasične v »Jakobu Rudi« Dijaki klasične gimnazije so nas v petek zvečer v dramskem gledališču prijetno presenetili z uspelo uprizoritvijo Cankarjevega »Jakoba Rude«. Na tem srednješolskem zavodu spada odrsko udejstvovanje menda že v nekakšno tradicijo, ki se je po nekajletnem prestanku spet obnovila. Brez dvoma je zelo lepo. hvale in posnemanja vredno kulturno, samoniklo prizadevanje mladih ljudi, ki stoje na pragu v življenje, zlasti pa ;e v teh kaotičn:h dneh. ko nam morajo kulturne vrednote postati kažipot in protiutež neusmiljeni stvarnosti časa in sveta! ».Jakob Ruda« je odrsko kakor igralsko kaj trd oreh in kakor vsa Cankarjeva dramatika dela v veliki meri zavisi od individualne stvarjalne moči posame/nih igralcev in režije. Obojim zahtevam so nastopajoči ustregli proti pričakovanju Domala vsi so daleč prestopili me.io začetniškega diletantizma in v dognanih zlasti v govoru do potankosti zniansiranih. doživi jenih kreacijah pokazali resn<> hotenje po dovrše ni igri. ki bi se pr; tem ali onem utegnilo razviti v pravo igralsko osebnost večjega formata. Od vseh ie ves večer stai v ospredju Jakob Ruda, tragični glavn- junak, ki i ga je s resnici dovršeno in prav camkar jan- prava in umetna, š a n 1 a n n a: J. C. M / dam sko in moško s u k n o j hiša manufakture Ljubljana za cera&e blago in ostanke poseben vhod v Wolfovi ulici g. Vozelj Jože, naš rojak in vrla pevska korenina. V glasbenem pogledu pa so vodili društvo Fr. Ser. Adamič, Ivan Bartl, Ivan Pin, Albin Lajovic, Rudolf Plesko-vič, Svačo Stoviček, Peter Jereb, Mirko Premelč, švara, Mislej, zdaj pa ga vodi že polnih 14 let šolski upravitelj Maks Kovačič. Značilno je, da je bila večina »Zvonovih« pevovodij iz učiteljskega stanu. Odbor »Zvona« je povabil v našo dolino za 9. junija vse domačine in pevce. Dovoljena je polovična voznina proti obrazcu K 13, ki se kupi na odhodni postaji. Sprejem bo ob pol 13. in ob 14. uri na litijski postaji. Ob pol 16. bo pevski koncert pod milim nebom. Nastopil bo Zvon, sodelovanje pa so obljubila še nekatera pevska društva iz Zasavja, Ljubljane in od drugod. Uvod v svečanost bo podoknica pokroviteljici in kumici gospe Mariji Zoretovi ▼ Črnem potoku. Električna sinhronizacija Poglavje, ki bo zanimalo naše glasbenike Za dobršen del Dolenjske se je pred 10 leti pokazala potreba, da se ustanovi meščanska šola tudi v naši metropoli. V tem prvem deceniju je pokazala ta šola vsestransko razveseljiv napredek. Dala je splošno izobrazbo mnogim, ki se dandanes udej-stvujejo v samostojnih poklicih kot obrtniki, trgovci, praktični gospodarji, pa tudi mnogim, ki so nadaljevali z uspehom študij na srednjih šolah. Preživela je mnogo razočaranj, napadov, podtikanj in zlobe, toda šla je svojo pot in danes ima 7 oddelkov z okroglo 250 učenci in učenkami. V skupnem poslopju z ljudsko šolo je zdaj proti koncu leta dobila prostor za novo pa-ralelko, ki je bila odobrena od prosvetnega ministrstva že lansko leto. Za razvoj šole ima levji delež zaslug bivši ravnatelj g. Mervič Anton, ki je kljub oviram dvignil nivo šole do razveseljive višine. Njegovo delo vztrajno in vestno nadaljuje zdaj- I šnji ravnatelj g. Žargai Tomaž. Nerazum- j ljiv jc postopek nekaterih, ki ovirajo uspe- i šen razvoj šole. Za dcsetlctnieo pripravlja šola akademijo j s pevskimi, glasbenimi in telovadnimi toč- * kami, prizori, recitacijami in deklamacija-rr.i. Akademija bo 8. junija. Iskreno so vabljeni vsi nekdanji gg učitelji, bivši učenci, starši otrok in vsa ostala javnost Ob prvi dcsctletnici želimo, da gre šola po začrtani poti dalje ne glede na vse ovire. Naziv je dokaj kompliciran, vendar povsem enostavno razumljiv. Predstavljajmo si aparat, ki mora biti hkratu radio in gramofon. Nastavimo ploščo, ki vsebuje violinski koncert z orkestrom filadelfijske berlinske ali katere druge slavne filharmonije, dočim igrajo solistični del slavni umetniki kot n. pr. Hubermann, Kreisler, Menuhin in drugi. Do sem je vse v redu, tako pač, kakor običajno slišimo, če zavrtimo takšno ploščo. Predstavljajmo si pa sedaj violinista, ki začne sočasno s Kreislerjem ali Menuhi-nom igrati isto ter je sam odličen violinist. Ce hoče, da med njegovim igranjem in igranjem solista na plošči ne nastajajo diference, mora nastati med obema popolno sozvočje; violinist mora prav tako igrati Zlati jubilej šmarskega »Zvsna« Šmartno pri Litiji, 1. junija Vsa šmarska dolina sc složno pripravlja, da bi čim lepše uspela proslava zlatega jubileja domačega pevskega društva. Odbor »Zvona« je zasnoval širok program in ker je naletel vsepovsod na razumevanje in podporo, obeta biti šmarska prireditev ena največjih, kar jih bo letos na našem podeželju. Že pred nekaj leti pred ustanovitvijo »Zvona« je vo il šmarske pevce mani glasbenik in skladatelj Fr. Ser. Adamič. Samostojno pevsko edinico pa je ustanovil leta 1890. nadučitelj in glasbenik Ivan Bartl. Vodil je zbor deset let, do svoje smrti. Bartl počiva na našem pokopališču. Preprost je spomenik z liio na vrhu. Vodilna misel »Zvona ob ustanovitvi je bila postaviti narodni bronik in zbirati pevce, ki jih je v naši dobni izredno mnogo. V teku polstoletja so priredili Zvoni*} obilico koncertov, tako izven doline tuli v Litiji. Zagorju. Trbovljih, Hrastniku, v Laškem, Ljubljani." nn Sledu, v Kamniku, pohiteli so v Zagreb, v st. Rupert na Dolenjsko, v Stično in drugam Prav v poslednjem času. ko je preminula nekdanja blaga in vrlo narodna šmarska učiteljica ga. Kristina Demšar jeva, smo se spomnili onih lepih dni ob ustanovitvi. Jc še nekaj dolincev, ki pomni.jo dogodke ob ustanovitvi, že ob petletnici si jc nabavilo društvo prapor. Vezla ga je s pomočjo naših žena in deklet gdč. Demšar jeva. Zato sc je ob n.,enem pokopu številna šmarska deputacija pod vodstvom poklonila spominu. Pokroviteljstvo ob zlatem jubileju je prevzela gospa Zoretova, ki jc pred 45 leti kumovala praporu in je vsa v'ana društvu. Izpooetka Zvon ni gojil le petja. Udej-stvoval se je tu i »Prvi kranjski tambu-raški zboi Zvona«. Imel: so nadalje dra-mitski odsek, knjižnico in vse. kar je dvigalo narodno prosveto. Prav po zaslugi Zvona je naša vas med najbolj dozorelimi v a-'!:'-.: banovini. Znrvmiv je pogled na vrsto društvenih predsednikov: prvi je bil Fr. Knaflič. drugi Ivan Zore iz Črnega not-nka. kasneje Razboršek Ivan, Haupt-man Franc. Fincinger Nace. Ferdo Tomaži in drugi, zdaj pa ga vpdt požrtvovalni kakor n. pr. Hubermann ali kdo drug, mora se povsem vživeti v duševnost onega, katerega izvajanje je bilo preneseno na ploščo. Izvajati mora docela iste lo-kovne poteze, slediti vsaki vibraciji, vsaki spremembi tempa in ritma, vsaki spremembi intenzitete. Interpretaciji si morata biti prav tako soglasni. Če je sposoben doseči vse to, potem prav za prav ni izoblikoval gole kopije že dane zmogljivosti, temveč je moral nanovo ustvarjati, sicer ne v istem smislu kot solist na plošči, temveč poustvarjevalno; z njegovo izvedbo nastane reprodukcija reprodukcije, tako verna, da med obema ni razlike, da se poslušalcu zdi, kakor da ne izvaja violin-akega parta solist na ploiči, ampak samo dotični, ki sinhronizira. Nedvomno je to zmogljivost, ki zahteva velikih sposobnosti. Temu načinu se je posvetil znani bolgarski violinist Ljuben Vladigerov, brat nam poznanega skladatelja Panče Vladi-gerova. On izvaja precizno sinhronizacijo z izredno ljubeznijo, kakor da bi šlo za njegovo lastno primarno ustvarjanje in prireja tudi tovrstne koncerte, ki vzbujajo med občinstvom izredno zanimanje. V ta namen si je nabavil tudi ogromno zbirko plošč (preko 3000) od klasikov pa do najmodernejših. Gotovo je njegova in vsakogar enaka sinhronizacija tudi iz muzikal-nega vidika, še bolj pa z muzikalno-vzgoj-stvenega vidika zanimiva in pomembna: občinstvo more namreč v zanimivi kombinaciji mehaničnega posredovanja orkestra in živega umetnika, ki se krije z mehanično reprodukcijo, seznanjati z velikimi deli v najboljših izvedbah. Bržkone bomo imeli priliko slišati Ljubena Vladigerova v tq| vlogi prej ali slej tudi pri nas, kjer bo ta sinhronizacija v dovršeni obliki zanimiva novost. d.— sokolskega staroste Bohinj, 3L maja V sredo smo pokopali na Koprivniku ▼ Bohinju Starosto koprivniškega Sokola, br. Ivana Korošca, posestnika in gostilničarja, ki je štel še le 47 let. Operiran je bil v Leonišču v Ljubljani, toda žal prepozno. Zapušča mlado vdovo in šest malih otrok. Rajnki je bil po prevratu ustanovil Sokola za Koprivnik in Gorjuše. Kot vnet sokolski delavec je deloval na to, da si je društvo kmalu postavilo svoj dom, ki je v dravski banovini tu pod Triglavom najviše stoječ sokolski dom. Pred nekaj leti se je na njegovo pobudo zgradila koprivniška sirarna. Skrbel je za tujski promet. Doma si je sezidal dve lepi sobi za tujce. Na zadnji poti so ga spremljali poleg domačih še Sokoli iz Bohinjske Bistrice in z Bleda ter mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev. Zaslužnemu delavnemu možu bomo ohranili časten spomin. Njegovim Do vesti Samo za smeh In zabavo Bolniki sredi trušča Preti unevi t>«-m uu.siiuj znanima zagrebškega veleindustrijalca v ljubljanskem zdravilišču. Komaj sva bila v pravem pogovoru, sem že moral slišati sodbo o sr-eni kulturi nekaterih vozačev različnih motornih vozil. »Verjemi mi«, je začel prijatelj, »da v našem Zagrebu, ki ga tako imenujem, ker mi je postal ljub in drag, nimamo takega-le zdravilišča. Zdi se mi, da sem prišel na letovišče. Toda na drugi strani je pa zopet res, da bi v Zagrebu kaj takega, kar se dogaja v okolici zdravstvenih zavodov, ne bilo mogoče. Pomisli: prvo noč po operaciji sem komaj sladko zaspal, da si v spanju po trudu in trpljenju načrpam moči. Sredi najglobljega sna skočim pokonci ves preplašen in se sprašujem, kaj li se je strašnega zgodilo, da tuli sirena ? Pogledam na uro. Enajsta je minila. Nič ni bilo, le objesten vozač je trobil od gluhonemnice pa skozi doli do garnizijske bolnice, kakor da je edino živo bitje pod božjim soncem. Kaj njemu mar bolniki v šlajmerjevem domu, v splošni bolnici, v porodnišnici, v Leonišču, v garnizijski bolnici: on je gospod in tuli po mili volji. Njega se ne tiče stanje bolnikov, on ni bil pravkar pod nožem, njemu spanja ni treba, on gre na svoj nočni krok ali kamor že in ga lahko vsak v uho piše, če hoče. Sani sem avtomobilist in vozim v Zagrebu dnevno mimo bolnice. Tam je znamenje, da se sploh vsako trob-1 jen je prepoveduje, in če ga prezreš in vendar le zatrobiš, potem te ročno ustavi be-la roka policijskega stražnika in pri priči moraš plačati globo.« »In še tole zapiši, prijatelj! Ob Zaloški cesti so vsi ljubljanski zdravstveni zavodi razvrščeni v črti od sv. Petra doli do železniškega prelaza. In ravno Zaloška cesta je tista, ki jc v Ljubljani najbolj zanemarjena. še danes, ko štejemo že dvajset drugo leto lastne države, ni zasniolena ali tlakovana tako kakor na primer Celovška, in zalita s smolo. Naravnost vesel sem, da je letošnji maj tako deževen, sicer bi nas prah pokril. Toda že zdaj se bojim, ko bom moral sesti v avto in prebiti vse tiste sunke, ki jih prizadene jaina pri jami bolnemu telesu. Ljubljančani res nimajo za ta okraj pravega srca, ker bi sicer že zdavnaj preuredili Zaloško cesto tako, da ne bi bila niti prašna luti kotanjasta. če hoče mesto sloves svojih zdravstvenih naprav dvigniti, potem mora ukrotiti posamezne vozače in urediti Zaloško cesto tako, kakor se urejajo ceste v središču bolnic.« Ko sem zapustil zdravilišče, sem s podvojeno pozornostjo sledil i Zaloški cesti i početju nekaterih vozačev in reči moram, da je imel prijatelj iz Zagreba prav. Vsega šnndra je več ko polovico preveč in bi se pri malo dobre volje spravilo na znos-Ijivo višino. Policijski stražnik lahko v dobrem mesen napravi red. Tisti izmed mestnih očetov, ki je Zaloški cesti najbližji, pa nai zastavi svoj vpliv 7.a razumno preureditev Zaloge ceste in bohrki mu bodo do smrti hvaležni. 'iiSP^MG ES AN X v 'DROGERIJA LJUBLJANA MARI BOR • Član dunajske Državne opere Marijan Rus je pel basovsko partijo pri izvedbi Beethovnove Devete simfonije z Berlinsko filharmonijo pod vodstvom gener. direktorja H. Knappertsbuscha. Sopransko partijo je pela Esther Rethy (Dunaj), al-tovsko Hongen (Monakovo) in tenorsko Ditrich (Dresden). Koncert je bil posnet na plošče in ga bo berlinska radio postaja oddajala na kratke valove 4. junija trikrat in sicer ccl li. do 12, oa 19. do 20 in od 24. do 1. u:e ponoči. koatilelna * Iz poštne službe. Dne 19. maja je bila pri poštah Sv. Ana in Sv. Benedikt v Slov. goricah uvedena brzojavna in telefonska služba. * Izpit za pooblaščenega inženjerja gradbene stroke sta naplavila pri ministrstvu za gradbe gg. inž. Podgornik Rudolf in inž. Trost Maks. firolJiiite in spomenike kamnoseška stavbna dela Izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje fSARJIl 49MIVAI pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. * Službeni list dravske banovine prinaša v 44. številki od. junija: uredbo o dopolnitvi uredbe z zakonsko močjo o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev za novinarje; uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe iz leta 1932, o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah; ustanovitev glavne uprave za posredovanje dela v Beogradu; odtegnitev iz obtoka dosedanjega srebrnega denarja po 10 din; izročitev v obtok novega nikljevega denarja po 10 din: pojasnilo glede odtegnitve starega srebrnega denarja po 20 din in kovanega denarja po 1 din iz obtoka; ter odločbo bana dravske banovine o maksimiranju cen mesu. * Smrt dr. jerka B«ž'ča. V Zagrebu so pokopali enega izmed najbolj znan-h dalmatinskih zdravnikov dr. Jerka Božiča, ki je bil tudi književnik in izvrsten stilist v italijanščini Pred vojno je slovel v Zadrti kot eden izmed najboljših zdravnikov avstrijske in italijanske šole. Tam je svoj čas tudi izšla njegova zbirka odličnih mi. Zadnja leta je pisal v srbohrvaščini in tudi v angleščini, čeprav se Je tega jezika naučil šele v svojem 70. letu. Po prevratu je nekaj časa vršil zdravniško prakso v Splitu, zadnji dve leti pa je v miru preživel v Zagrebu. * Gospa Mačkova gre spet za botro. Nedavno smo poročali, da je soproga podpredsednika vlade, ga. Josipina Mačkova šla za botro desetemu otroku šolskega upravitelja Kamenarja pri Sv. Duhu pri Zagrebu. Kamenarjeva družina ima zdaj pet fantov in pet punčk. Iz Djakova pa je prišel go. Mačkovo prosit za botro kleparski obrtnik Vendelin Bacher, ki se mu je te dni rodila deseta hčerkica, medtem • ko njegov zakon s princem še ni osrečen. j Novorojenko so krstili z imenom Josipina ) Pavla. i * Slovenski rojak — strokovnjak za vojna j letala v Ameriki. Nedavno so ameriški listi poročali, da je bil seržant Viktor Med-vešek iz Clevelanda izbran za vstop v tehnično letalsko šolo na Scott Fieldu v Dli-noizu, da dovrš: kurz v konstrukciji oklopnih letal, nakar bo kot specialist dodeljen kakšnemu ameriškemu vojaškemu letališču. Mladi letalec je iz ugledne slovenske izseljenske rodbine. Njegov oče Ludvik Medvešek že 23 let opravlja tajniške in blagajniške posle pri Slovenski narodni podporni jednoti, naši največji podporni organizaciji v Ameriki, hkratu pa je tajnik in blagajnik slovenske tiskovne družbe »Enakopravnost« v Clevelandu. Mati mladega letalca živi na svojem domu v žabji vasi pri Novem mestu, njegov brat Ludvik je sanitetni major in šef vojne bolnice v Skoplju, Milan je zaslužen kulturni delavec v Ameriki, najmlajši Adolf pa pravkar dokončuje medicinske študije na beograjski univerzi. THEO LINGEN, največja zmeda — PAUL H3R-BIGER, kot profesor zoologije pozna vse živali a ne lepe zene. KINO MATICA, tel. 21-24 Predstave danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. url. »Poročno potovanje" Kot dodatek: V DUBROVNIK. Zadnja poletna moda v prekrasnih naravnih barvah. DEANNE DURBIN K*»® UnionBeg na Jadran*. V gl. vlogah Roif \Vanka. Film se godi v Dubrovniku in v Pragi. Med dodatki domač tednik »Zora« in »ročni žurnal. Sledi »Aljaska«. Sevnica. Zvočni kino prečlvaja dane« opereto »Polnočni pevec«. (—) Kranj. Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 5.. 7. in 9. uri zanimivo filmsko delo »Mornarska kri in zlato« (Aimapolis). (—) POSLOPJE ali STAVBIŠČE Miklošičeva cesta — v središču Ljubljane (Kongresni trg — šelenburgova — Tyrševa — Tavčarjeva Marijin trg in Wolfova ulica) iščem za takoj Ponudbe z vsemi običajnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod »SrediMe«. 9008 Iz Celja •— Prodava 50letnice Sokolskega društva Celja-matice. Ker je pokrajinski zlet v Celju preložen in bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica le notranjo proslavo, bo izostala tudi društvena razstava. Priprave za društveno razstavo so bile že v teku. Zlasti brat Matija Benčan je zbral in uredil mnogo razstavnega gradiva, tako da bi že samo njegova zbirka zadostovala za majhno razstavo. Spisi, listine, diplome, brošure, fotografije, tiskovine, razglednice, znaki itd. bodo navzlic temu urejeni, da jih bo mogoče vsak čas razstaviti, če bi bilo potrebno. Bratje visokošolci, ki se bodo vrnili v prvi polovici junija v Celje, so obljubili, da bocio smotrno uredili in zbrali vse gradivo, da ga bo mogoče prenesti vsai na veliko sokolsko razstavo, ki bo prihodnje leto ob priliki vsesokolskega zleta, e— Loterija! Legija koroških borcev krajevna organizacija v Celju priporoča narodno zavedni javnosti, da pridno kupuje srečke za loterijo, katero prirejamo. Glavni dobitki: avto. motor 250 ccm. spalnica, kuhinjska oprava. 6 koles itd. (glej plakate). Srečke se dobe v tajništvu Gosposka ulica 6. Celje. (—)_ Odlično banaško moko koruzo in druge mlevske izdelke — dobite najboljše in najcenejše pri JUGOPROMET, GOLOB IVAN, Krekova 11 — CELJE. e— Razprava proti tvrdki A. Westen d. d., ki jo toži 40 bivših njenih delavcev za odškodnino, je bila v petek na okrožnem sodišču v Celju spet prekinjena in se bo nadaljevala 14. t. m. e— Iz sodne dvorane. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 401etnega pekovskega pomočnika Martina Zavca iz Maribora zaradi razširjanja alarmantnih vesti po čl. 3. zakona o zaščiti države na 2 leti robije. Nadalje je obsodilo 191etnega posestnikovega sina Leopolda Rutnika iz Keblja pri Oplotnici zaradi uboja na 2 leti strogega zapora. Rutnik je 21. aprila zvečer zagnal v Oplotnici iz razdalje 20 m težek kamen v 171etnega Jožeta Ružiča in ga zadel s tako silo v sence, da se je Ružič takoj zgru dil in je na mestu izdihnil. Rutnik mora tudi plačati OUZD 600 din in 600 din za pogrebne stroške. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije takoj v podiužnici »Jutra« v Celju! Iz Maritea a— Preko 13.000 dinarjev za našo deco. Letošnji materinski dan ie počastilo Žensko društvo v Mariboru z zbirko oblek, obutve, parila in denarnih prispevkov za revno deco. Gospe, ki so potrkale na vsa vrata, so našle pri mnogih veliko razumevanje za svoje deio in znaša nabrana vsota preko 13.000 din. precej novega blaga in mnogo uporabnih starih oblačil, ki j h sedaj članice popravljajo in šivajo. Žensko društvo se vsem dobrotnikom, ki so vsak po svojih močeh k lepemu uspehu dobrosrčno pripomogli, v imenu revne ae-ce in v svojem imenu najlepše in iskreno zahvaljuje. Hvala vsem, hvala vsakemu posamezniku! Zahvaljujemo se tudi vsem nabiralkam. članicam našega društva in Krščanske ženske zveze, za njihov trud. Darila se sprejemajo še naknadno v trgovini ge. Zlate Brišnikove. Zato prosimo one, ki nameravajo še kaj prispevati, da oddajo tam svoja darila. Vse nabrano se uporabi v primeru pcrtrebe v smislu poziva Jugoslovanske unije za zaščito otrok. — Žensko društvo. a— Zaključek otroških dni. Predsnoč-njim je bila v gledališču leoo uspela akademija tuk. krajevnega odbora Jugoslov. unije za zaščito otrok. V uvodni besedi ie predsednik dr. J. P i h 1 a r označil vzvišene naloge unije. Uspešno so sodelovali člani mariborskega tria O. Bajde. T. Poljanec in dr. R. Klaisinc. operni pevec A. Mano-ševski. primadona ga. Iglič-Cimeimanova in naša prva dramska igralka E. Kraljeva. ki je z umetniško globoko zajetim občutjem recitirala Seliškarjeve »Sedmoro-jenčke«. ter Zupančičevi »Ciciban in čebela« ter »Razgovor«. Pri klavirju je mojstrsko spremljal solistične pevske točke prof. V. Mirk. Ob zaključku je bila simbolična slika, ki so io podale cb petju »Od Vardarja do Triglava« gojenke zavoda šol. sester. Občinstvo, ki bi ga lahko bilo več. je toplo vzklikalo vsem sodelujočim. Danes v nedeljo je zaključek otroških dni. V okviru PRK bo v parku od 11 do 12 mladinski koncert. Sodelujejo naši srčkani mali harmonikarji in deški zbori obeh meščanskih šol pod vodstvom eg. Sušter-šiča in Zivka. Mladinoljubi na plan! a— Prvi baletni večer ljubljanskega opernega baleta bo drevi ob 20. uri v Narodnem gledališču. Vodi baletni mojster P. Gclovin. dirigira kapelnik Neffat. a— Poziv na delo. Zveza stavbinskih delavcev, podružnica Maribor, sekcija slikarskih pomočnikov razglaša: Stavka r.o-boslikarjev je zaključena in sporazum podpisan. Vsi stavkujoči pomočniki, ki so bili pred stavko zaposleni, se pozivajo, da se v ponedeljek 3. t. m. javijo pri svojih podjetjih na delo. a— Sokolska župa Maribor priredi v soboto 8. jan. ob pol 21. v Sokolskem domu akademijo, ki je bila na sporedu žup-nega zleta. Nastopijo sokolska društva Maribor matica. Maribor I, Maribor II. Pobrežje, Ptuj in Slovenj Gradec z izbranimi točkami. Vstopnice se bodo dobile ta teden pri »Putniku«. a— Prekmurjo primaknjeno Mariboru. Danes začne obratovati na novi avtobusni progi Maribor — Murska Sobota avtobus mariborskih mestnih podjetij: odhod iz Maribora dnevno ob 17. z Glavnega trga- prihod v Mursko Soboto ob 19.30. Odhod iz Murske Sobote dnevno ob 5.30. prihod v Maribor ob 8. Ob nedeljah in praznikih vozi razen tega avtobus iz Maribora ob 6. zjutraj s pr'hodom v M. Soboto 1 ob 8.30 ter se vrača ob 17.30 s prihodom v Maribor ob 20. Nova avtobusna proga, ki je znatno primaknila naše Prekmurje Mariboru, drži čez Počehovo, Sv. Marjeto ob Pesnici, Sv. Lenart. Sv. Trojico, Sv. Benedikt, Gornjo Radgono, Radence in Tišino do pošte v Murski Soboti.. Cena vožnje v eno smer 30 din, tja in nazaj 50 din. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v nedeljo dr. Andrei Korenčan. Jurčičeva ulica 8. a_ Bratec povzročil smrt svoje sestrice. Pri Kaufmanovih na Meljski cesti sta ležala 4 mesce stara hčerka Marija in 21 mescev stari sinček Karo! v materini in očetovi postelji. Mati je šla prodajat zelenjavo na trg, oče je delal na vrtu. Ko je prišel oče v sobo pogledat, če otroka spita, je opazil, da leži bratec na sestrici, ki pa je bila negibna. Zdravnik dr. Turšič je dognal, da je hčerkica mrtva. Policijski zdravnik dr. Zor jan je ugotovil, da je umrla zaradi zadušenja. Iz mlfenffe na deMl Iz Kranja r— S^mo še danes in jutri si lahko ogledate v hotelu Evropi razstavo slik ak. slikarja Franceta Godca iz Ljubljane, ki je zbudila toliko upravičene pozornosti zaradi svoje umetniške vrednosti, ki prijetno preseneča našo najbolj razvajeno publiko. Nadarjeni slikar je pred dnevi z velikim uspehom razstavljal v Ljubljani, zato je častna dolžnost vseh Kranjčanov, da umetnika moralno in materialno podpre s čim številnejšim obiskom razstave. r— Padec s tretjega nadstropja. Te dni se je primeril s Kocbekovi hiši neverjeten dogodek, kakršnega kronika nesreč dosedaj menda še ni zabeležila. V omenjeni hiši stanuje v podstrešnem stanovanju družina čevljarja Jurmana. Oče in mati sta ves dan v službi, da moreta preživljati družino, ki šteje poleg njiju še 9 nedoletnih otrok, zato otroke v njuni odsotnosti nadzira postrežnica. Pri otrokih pa navadno tudi največja pazljivost ni zadostna. Tako je bilo tudi v tem primeru, ko je dveletna Jurmanova hčerkica strmoglavila s tretjega nadstropja v globino. Dekletce je spalo v sobi in ko se je prebudilo je odracalo v kuhinjo, pristavilo k oknu stol ter se skobacalo nanj. Pri tem se je stol nekoliko odmaknil in punčka je omahnila preko okna v globino. Dekletce je padlo najprvo na stekleno streho, ki je 9 m pod oknom, odtod pa je priletelo na cementna tla in sicer z višine treh metrov. Prisotni so vsi prestrašeni hiteli otroka pobirat, misleč, da je mrtev. Ko pa so videli, da še diha, so nemudno poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da dekletce razen nekaj prask nI dobilo nobenih drugih poškodb. Drugi dan je dekletce že veselo capljalo okoli, kakor da se ni nič zgodilo. Ko so pozneje izmerili višino, s katere je otrok padel so ugotovili, da znaša 12 m. šipa. na katero je dekletce padlo, se je zdrobila in je ta ravno zaradi elastičnosti ublažila padec. Ta padec je bil pravo čudežno naključje. Vsa sreča je pač v tem, da otrok ni udaril ob prečne tra-verze, ki vežejo steklene kvadrate na strehi. Iz Gornje Radgone gr— Spominska listjna bo vzidana v spomenik radgonskih žrtev in Maistrovih borcev danes v nedeljo ob pol 11. dopoldne brez sodelovanja širše javnosti, ker je svečano odfaritje spomenika preloženo na nedoločen čas. gr— Nevarnost poplav. Zaradi neprestanega deževja zadnjih dni je Mura silno narasla in v četrtek zvečer dosegla 1.60 m nad normalo. Na nekaterih mestih je že dosegla bregove. Skušali bodo preprečiti izliv reke. gr— Osebna vest. Davčni uradnik g. Erminold Mally je premeščen od davčne uprave v Gornji Radgoni k davčni upravi za Maribor okolico. Na meščansko šolo v Gornji Radgoni je premeščen meščan-skošolski učitelj g. Joža Korenčič. gr— Ukinjen je avtobusne proge, že od ponedeljka 27. maja naprej ne vozi avtobus prhatnega podjetnika Linningerja iz Maribora na progi Maribor — Sv. Lenart — Cogetinci — Ivanjci — Gornja Radgona — Slatina Radenci in obratno. Z ukinjenjem te avtobusne vožnje je prebivalstvo .-utvedenih krajev zelo prizadeto, ker je odrezano od mesta. O ukinjenju ni bil v naprej nihče obveščen. Dolžnost podjetnika bi bila, da bi bil na avtobusnih postajah oskrbel opozorilne table za potnike, razen tega pa za nadomestno vožnjo s kakim drugim podjetnikom. Prizadeti kraji po ukinjenju te vožnje ne dobivajo večernih časopisov. Kakor doznavamo, nameravajo mariborska mestna podjetja v d ogle dnem času uvesti na progi Maribor — Sv. Benedikt — Gornja Radgona — Slatina Radenci — Murska Sobota in obratno avtobusne vožnje po novi cesti, želeti pa bi bilo. da bi tudi proga preko Ivanjcev ne ostala za zmeroin ukinjena, Iz Ptuja j— ».Jadranska straža« v Ptuju priredi danes 2. junija namesto vsakoletne prireditve v mestnem parku svoj »jadranski dan«. Prodajali se bodo posebni spominski znaki, katerih čisti dobiček je namenjen za podporo podmladkom JS za letovanje na morju. Občinstvo se vljudno naproša, da ne odklanja prodajalcev znakov. j— Učiteljsko društvo za ptujski srez. bo zborovalo v soboto, 8. junija. Ura in kraj zborovanja bosta ja\ljena naknadno z okrožnico. Vabljeno je vse članstvo, da se zborovanja gotovo udeleži, ker so na sporedu važne točke, kakor načrt pravil, predlogi in ureditev članarine j— Sokol v Ptuju bo priredil danes javni telovadni nastop na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. Ker so na sporedu zelo lepe točke, je za nastop veliko zanimanje. j— Pazite na orožje. S flobertovko se je zabaval neki 17-letni pekovski vajenec. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da si je pre-strelil desnico. Ignac Grebene, tesarski vajenec iz Podvincev pa je našel na travniku patrono, ki mu je zaradi neprevidnega ravnanja v roki eksplodirala in mu odtrgala prste. 14-letnega viničarskega sina iz Gru-škovja pa je neki Žulaj v jezi vrgel ob tla s tako silo, da mu je zlomil roko in mu prizadejal hude notranje poškodbe. Poškodovanci se zdravijo v bolnišnici. j— Smrtno sovraštvo zaradi prodane domačije. Razne elementarne nezgode in nesreč e, predvsem pa neurejeno življenje in pijančevanje so povod, da se v ptujskem okolišu, zlasti v Halozah, stalno prodajajo posestva na javnih dražbah. Prizadeti se od svojih domov težko (ločijo in zato kupce straše z najrazličnejšimi grožnjami, da bi preprečili prodajo. Podoben primer se je zgodil v Hvaletincih. Matja-šičevim je bila prodana domačija, kar je vse domače strašno bolelo. Zagrozili so, da bodo vsakogar, ki bi se hote' z njihovim domom okoristiti, brez prizanašanja ubili. Svojo grožnjo so deloma tudi že izpolnili. Matjašičev Janez se je najprej spravil nad kupčevo bližnjo sorodnico, posestni-kovo ženo Lizo Bračkovo iz Hvaletincev. Pretepal jo je tako neusmiljeno, da se je nezavestna zgrudila. Pri tem ji je zlomil roko, zadal zelo težke poškodbe po glavi, po životu pa ima vse polno podpludb. V težkem stanju so Bračkovo pripeljali v ptujsko bolnišnico in je le malo upanja, da bi popolnoma okrevala. | Iz Ljutomera PRISTNA LJUTOMERSKA VINA kupite le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU Iz Krškega kr— Smrt blage žene. V krški bolnišnici je umrla v 86. letu starosti ga. Helena Turšičeva, mati pokojnega župnika in pesnika Leopolda Turšiča v Krškem. Rajnka je bala kljub visoki starosti do zadnjega vedra. Bila je dobra in plemenita žena. V petek zjutraj je bila na mestnem pokopališču položena k večnemu počitku. Vsakdo, ki je poznal pokojno mater Turšiče-vo, jo je spoštoval. Rajnka je v življenju mnogo pretrpela. Zlasti jo je bolela izgu- Med ostalimi dogodki dneva V splošnem se mora tudi o današnjem športnem sporedu reči, da kljub »veliki« sezoni ni baš bogat. Razlogi in vzroki za to niso športnega značaja. Pri vsem tem pa so nekateri še zmerom dovolj agilni in sem in tja bodo le imeli še nekaj športnih dogodkov razen samo onih, ki spadajo v najbolj oficielni del. Tako bo v Celju na Glaziji popoldne od 15. dalje zanimiv prijateljski spored v nogometu, ki ga bosta začeli mladinski moštvi Celja in Jugoslavije, v glavni tekmi ob 16.30 pa bosta igrali enajstoricl Grafike iz Ljubljane ln domače Jugoslavije. V Hrastniku bo proti domači enajstoricl gostovalo moštvo ljubljanske Svobode. Ker sta to dve prvorazredni moštvi lz raznih podsaveznlh skupin, ki se dozdaj redno nista srečavali, bo tekma prav gotovo zanimiva. V Murski Soboti bo tamkajšnja Mura na svojem krasnem stadionu v dopoldanskih urah izvedla velik propagandni lahkoatlet-ski miting z zelo bogatim sporedom za ju-niorje in seniorje. Razen domačih atletov je napovedana tudi udeležba mnogih zna- ba sina edinca. Zdaj počiva na pokopališču poleg svojega sina. Bocii ji ohranjea blag spomin! Z!et mariborske sc&slske župe i ki je bil določen za 2., 8. in 9. junija j« j preložen na nedoločen ca«. Sokolska župa . v Mariboru bo priredila v soboto 8. junija ob pol 21. akademijo v SoKolskcm domu Sokola Maribor-matica, v nedeljo ». junija ; pa bojne tekme izvidnic in strelske tekme vrst in poedincev. Pozivamo Sokole, Sokolice in narodno občinstvo, naj tem prireditvam v polnem , številu prisostvuje. ; Stare&instvo Sokolske župe Maribor nih predstavnikov atletike od drugod, tako tudi iz Ljubljane. Slovenska kolesarska zveza je zaradi priprav za državno kolesarsko prvenstvo v juniorski kategoriji, ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu, za danes odredila kolesarsko dirko za trening — s startom in ciljem pri gostilni Kačič na Tyrševi cesti. Na pot do Krašne in nazaj bodo šli ob 7.30 — vsi juniorji, ki mislijo startati v Zagrebu. Tri tekme v državni ligi Med oficielni del današnjega sporeda v nogometu spadajo razen domačih prvenstvenih tekem tudi tekme v državni ligi, kjer je tekmovanje z današnjim dnem prispelo do VII. kola. Danes bodo igrali: v Zagrebu: Hašk—Hajduk, v Beogradu: BSK—Gradjanski in v Sarajevu: Slavija—Jugoslavija Vse tri tekme so velikega pomena, predvsem seveda za moštva, ki so trenutno v ospredju — torej Slavija, BSK in Gradjanski — kjer se z vsako zmago bolj bližajo naslovu državnega prvaka in obenem častni priložnosti, da bodo lahko vsa tri sodelovala v skorajšnji mednarodni konkurenci — za mali srednjeevropski pokal. nih forumov mnenja, da za območje banovine Hrvatske ne morejo veljati. H kraju je HSS sprejela sklep, da bo s posebno okrožnico pozvala vse hrvatske športne zveze, naj se prej omenjenih navodil ne drže, o čemer je bila obveščena tudi banska oblast. Dalje je bilo na tej seji govora o znani želji, da bi bile hrvatske športne zveze neposredno članice mednarodnih športnih federacij. Kljub temu, da so nekateri predstavniki imeli pomisieke proti takšnemu včlanjenju, so se slednjič vendarle zedinili, da naj se prouče vse možnosti in pogoji takšnega pristopa. Predlagatelji so pri tem poudarjali, da zaradi tega nikakor ne odklanjajo sodelovanja s srbskimi in slovenskimi športnimi zvezami, temveč ga celo žele, toda samo ob popolni enakopravnosti in brez glasovalne večine z 2:1. V zvezi s tem so govorili na tej seji o raznih sporih, ki so prav zaradi tega nastali v posameznih osrednjih športnih organizacijah, pa je bilo sklenjeno, naj zaradi solidarnosti — če sporazuma ne bo mogoče doseči — pozneje nekoč prekinejo dosedanje sporazume tudi one hrvatske zveze, ki so jih že dosegle. Nato je zastopnik banske oblasti obvestil zborovalce o podrobni razdelitvi nad 2 milijona dinarjev denarja iz kreditov, ki so bili iz lanskega proračuna ministrstva za telesno vzgojo prenešeni na banovino Hrvatsko, in je bilo govora še o nekaterih športnih vprašanjih (ustanovitvi zavoda za telesno vzgojo in šole za učitelje gimnastike, sodelovanju srednješolcev v športnih klubih, o hrvatskih športnih igrah itd.), nakar je predsednik dr. Krnjevič zaključil to pomembno sejo s pozivom na vse, da morajo sedaj, ko so res nekaj dobili, v športu tudi nekaj dati in dokazati, da so to pomoč zaslužili. Razpis gorske hitrostne dirke k Sv. Križu nad Jesenicami na dan 9. junija v izvedbi IGMK iz Kranja I. gorenjski moto ldub v Kranju razpisuje II. medklubsko gorsko hitrostno dirko z motocikli na progi Jesenice—Sv. Križ v nedeljo dne 9. ob 15., v primeru slabega vremena pa dne 16. t. m. ob istem času. Proga: 2300 m. Star pri Cuferju na Jesenicah, cilj pri »Jerci«. Start je stoječi z užganimi motorji in presledku dveh minut. Pravico štartati imajo vsi člani klubov verificirani v SMKJ. Tekmuje se po mednarodnem športnem piavilniku FICM in po pravilniku SMKJ in po določilih tega razpisa. Motorna vozila morajo ustrezati tem predpisom in biti opremljena z dvema medsebojno neodvisnima zavorama. Razpored: Razred A. Turna kategorija: 4 do 6 in 200 ccm do 200 ccm, A-B do 350 ccm. C-D-E nad 350 ccm, Športna kategorija: A-B do 350 ccm, C-D-E nad 350 ccm. Razred B: Prikolice B's-F-G nad 3."S0 ccm. Prijave sprejema prireditelj na posebni prijavnici. Darila so častna in praktična. Za najboljši čas dneva in za najboljšega vozača IGMK je razpisano posebno darilo. Ce startajo za eno kategorijo samo 4 vozači, se nagradi I. in H. mesto, sicer pa vsa tri prva mesta. Prijavljeni vozači se morajo javiti do 14. s stroji športni komisiji na dvorišču gostilne Cufer na Jesenicah v svrho pregleda. Vsak tekmovalec je dolžan skrbeti za nezgodno zavarovanje ter je sam odgovoren za poškodbe l&rtne ali tretje osebe ali imetja. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za posredno aii neposredno povzročeno škodo med dirko ali treningom. Tekmovalci sc morajo brezpogojno pokoriti odredbam vodstva dirke. Morebitne pritožbe se morajo predložiti pol ure po izvršeni teč k i v brezpi izivno presojo vodstvu diri^e pismeno in položiti 100 din, kateri znesek se vrne le v primeru, če se pritožbi ugodi. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe tega razpisa, odnosno dirko preložiti ali pa opustiti. Razpis »Akademski Športni klub« razpisuje L Iahkoatletski miting za prvenstvo ljubljanske univerze r*>d pokroviteljstvom g. popihana dr. Majcena. Tekmovanje bo 8. in 9. junija t. 1. na stadionu ter obsega prvenstvo posameznikov, prvenstvo fakultet in dvoboj med ASK in JASO, vse troje istočasno. Nastopiti more vsak, ki se izkaže, da je bil vpisan zadnjikrat vsaj v letnem semestru 1937-38, odnosno oni, ki je končal študije v tem semestru. Vrstni red. 8. junij ob 15: tek 100 m, skok v višino, met krogle, tek 400 m, met kladiva in skok v daljino. 9. junij ob 10.: zapreke 110 m, skok ob palici, kopje, tek 200 m, troskok, tek 1500 m. met diska, tek 800 m in štafeta 4 x 100 metrov. Prijave skupno s prijavnino, ki znaša 2 din za posameznika in za vsako disciplino posebej, je treba oddati do 5. junija med 10. in pol 11. v Akademskem domu na Miklošičevi c. Najboljši rezultati tekmovanja bodo nagrajeni s krasnimi plaketami. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Prireditelj si pridržuje pravico spremembe datuma in vrstnega reda. Emil Goršek starta danes v — zakonski stan. Dolgoletni jugoslovenski In balkanski prvak in rekorder na srednjih progah, Celjan Emil Goršek stopi danes v Celju v zakonski stan. Priznanemu državnemu re-prezentantu želimo na novi življenjski poti vso srečo in zadovoljstvo z željo, da bi ga ta start ne odvrnil od nadaljnjega aktivnega udejstvovanja na atletskem področju. SK Ljubljana Dopoldne igrajo subju-niorji trening tekmo na dva gola. V bodoče bodo juniorji trenirali v torek in četrtek, subjuniorji pa v sredo in petek. L moštvo pozivam, n^j prihaja zdaj redno na trening. Načelnik. SK Svoboda. Moštvo, ki je določeno za Hrastnik, naj bo ob 13. na glav. kolodvoru. Opremo je dvigniti med 9 in 10. Juniorji igrajo ob 10. s Slavijo na igr. Ilirije in naj se zberejo ob 9.15 v naši garderobi. SK Slavija. Juniorji n. igrajo prij. tekmo s Svobodo ob 10. na igrišču za Kolin-sko tovarno. Moštvo igra prij. tekmo z Mostami ob pol 17. na Mladiki. Opremo naj dvignejo do 9. in do pol 16. pri Gju-ranu. Pozivam vse gg. odbornike, da se udeleže redne seje ob 10. v klubovem lokalu — važno zaradi turnirja. Kojič in Kravos sigurno! Načelnik! boksarjev ŽSK Hermes je ustanovil boksarsko sekcijo in bo že prihodnjo soboto izvedel prvo javno prireditev — Kdo je naš as"bolj znani boksar? Po večletnem spanju je v Ljubljani zopet začelo naraščati zanimanje za boksarski šport. Da pa bi se to zanimanje še povečalo, bo priredila boksarska sekcija ŽSK Hermesa v soboto 8. t m. medmestni boksarski nastop, na katerem bo nastopila elita jugoslovenskih amaterskih boksarjev. Tako bomo imeli priliko videti prvaka Male antante v vvelter kategoriji Pollaka (Makkabi, Zagreb), prvaka Jugoslavije v poltežki kategoriji Hladnega (Herkules, Zagreb) in prvaka države v težki kategoriji Ipavca (Pekovski, Maribor) ter od domačih vsem dobro poznanega Baloha. ki uživa ne samo doma, temveč tudi v tujini sloves odličnega boksarja, Zato tudi ni čudno, da vlada med športnim občinstvom baš za Ralohov nastop posebno veliko zanimanje in sicer tembolj, ker bo nastopil proti svojemu najnevarnejšemu rivaJu Hladnemu. To prikladno priložnost porabljamo, da posvetimo nekaj več prostora temu odličnemu, pa tudi zelo simpatičnemu in skromnemu boksarju. Ko sem ga pred kratkim zaprosil za intervju, se je z veseljem cdzval in nad eno uro pripovedoval o sebi in svojih uspehih v športu med drugim tudi naslednje: Evstahij Raloh se je rodil 1. 1917. v Pulju (Italija), kjer pa je bival samo do 3. leta starosti, ko se je preselil v Ljubljano, kjer stanuje še sedaj. Kakor večina mladih ljudi, ki imajo vesel jo do športa, je začel tudi on najprej z »nabijanjem« žoge, brez reda in sistema, kakor počenja mladina Ee danes povsod po travnikih v okolici mesta. Toda nogomet je kmalu opustil in začel pri Primorju gojiti lahko atletiko, še kot junior je dosegel serijo dobrih rezultatov (n. pr. višina 165, daljina 570, 1500 m 4:45, krogla preko 11. disk 34. tako da se je že zdelo, da se bo z leti razvil v deseto-bojca. Začetek boksarske kariere L. 1936. pa ga je članek o boksu navdušil za boks in takrat je opustil atletiko, že takoj na prvem treningu je postal pozoren nanj sedanji trener Hermesa »Fic« Helier, ki ga je vzel v svoje roke in mu tudi dajal prve nauke o tehniki boksa. Po 14dnevnem treningu je Baloh že stopil v »ring« in izgubil samo tesno po točkah, proti rutiniranemu štruklju, kar ga je de bolj pognalo k resnemu treningu. Hiter vzpon 1. 1937. Medtem ko potrebujejo nekateri športniki leta in leta, da pridejo v pravo formo in pridobijo potrebno znanje, lahko trdimo o Balohu, da si je vse to pridobil tako rekoč preko noči. že na svojem prvem resnejšem nastopu, ko je žilo za izbiro državne reprezentance, je poskrbel za veliko senzacijo, ker je premagal favorita in prvaka Zagreba Albini ja ter samo eno uro po tej borbi izgubil po točkah proti Hladnemu, kar pa niti ni čudno, če se upošteva, da je maral nastopiti utrujen od prejšnje borbe. Nato je imel tega leta še več manj važnih nastopov, na katerih pa je zmerom sigurno zmagoval. L. 1938. že hotel pustiti boks... Prihodnje leto se je Baloh že drugič sestal a svojim rivatom Hladnim na držav- nem pl^nstvu, ki je veljalo obenem kot izbirno tekmovanje za tekmovanje Male antante v Pragi. Sodniki so prisodili zmago Hladnemu, dasi je bilo občinstvo splošno mnenja, da bi moral zmagati Baloh. To je Baloha tako potrlo, da je prenehal s treningom, Nedolgo potem je prejel od saveza poziv, naj se še enkrat pomeri s Hladnim. Baloh je odpotoval v Zagreb, -la hoče zmagati. To mu je res tudi uspelo, kajti že v drugi rundi je knock-outiral Hladnega in se tako plasiral v di-žavno reprezentanco. V Pragi so že zanj spustili veliko reklamo ter ga napovedovali kot »jugoslovenskega Schmelinga«, toda v borbo je savezni kape ta n poslal namesto njega Hladnega, Iz Prage je krenila takrat naša reprezentanca še v Brno, kjer je Baloh premagal prvaka Moravske v težki kategoriji Dyhona, dasi spada -ara med poltežke in nato v Bratislavi po točkah še Fialko, dasi se je polovico druge in celo tretje runde boril z zlomljenim palcem. Tudi I. 1939. je bilo uspešno Lani je Baloh izstopil iz ljubljanskega Slovana in se vpisal v zagrebški Herkules. Njegovi največji uspehi tega leta so bili: knock-out nad bivšim nemškim re-prezentantoim Eartlom v Zagrebu, zmaga nad Italijanom Della Caso v San Remu in zmaga nad Nagyjem v Budimpešti v dvoboju med Madžarsko in Jugoslavijo. Poražen pa je bil od preko 100 leg težkega Italijana Chiese (op. Baloh tehta 80 kg. visok je 184 cm, in meri preko prs 100 cm oziroma z vdihom 110 cm) ter za 1 ločko od Hladnega. Ko se je mudil v San Remu, je le malo manjkalo, da ni prestopil med profesionale, kajti povabljen je že bil, da bi se boksal z nek m profesionalom v Monte Carlu. toda dogodki v Evropi so mu prekrižali račune. In letos... je že beležil zmago po točkah nad drž. prvakom v težki kategoriji Ipavcem ter knock-utiral v Zagrebu v drugi rundi Beograjčana Pejakoviča. Pred kreutk;m je tudi izstopil iz Herkulesa in se včlanil v ljubljanski Hermes. Ko je nazadnje govoril še o svojih načrtih za bodoče, je priznal, da je njegova največja želja postati profesionalen bekiač, ker da bo šele takrat lahko pokazal vse svoje znanje in sposobnosti v sedanji naporni pa tudi v nestalni službi namreč kljub vsej dobri volji ne more pravilno trenirati. Vr-Z® Hrvatski šport gre svojo pot Hrvatske športne zveze želijo biti neposredni člani mednarodnih federacij Te dni je bila v Zagrebu važna seja »Hrvatske športne sloge«, na kateri so bili sprejeti nekateri sklepi načelnega pomena za razvoj vsega športa v državi. Predvsem so bila v razpravi znana navodila ministrstva za telesno vzgojo — v našem listu smo objavili celotno besedilo ▼ zadnji nedeljski številki —, glede katerih je bila večina zastopnikov hrvatskih šport- ŠPORT Finale za prvenstva SNZ Drugo srečanje vseh osmih Odločilne tekme na Jesenicah, v Kranju, Mariboru in čatsovcu Danes torej bo — kakor smo že pisali v zadnjih številkah — odločilna nedelja za polovico kandidatov izmed osmih najboljših moštev Slovenije, ki se potegujejo za naslov njenega nogometnega prvaka. Na sporedu je povratno kolo v otvoritvenem kolu finalov za prvenstvo SNZ, in sicer po naslednjem razporedu: na Jesenicah: Bratstvo—železničar ob 16. na igrišču Bratstva, v Kranju: Kranj—Amater ob 16. na igrišču Kranja, v Mariboru: Maribor—Olimp ob 15.30 na igrišču železničarja in v Čakovcu: CSK—Mars ob 16. na igrišču OoK. Favoriti so razen na Jesenicah domača moštva, lahko pa bo tudi drugače! Bodisi tako ali tako, drevi bomo vedeli za one štiri, ki bodo šli dalje v tem tekmovanju ... iVasa žensG* stran Najvažnejša dolžnost vzgoje Ne da se tajiti, da se pri nas po časopi- sju posveča precej pozornosti boju proti pijanstvu. Vedno znova nas opozarjajo stra hotne številke, da grozi našemu malemu narodu propast, če se ne zajezi ta naša kužna bolezen, zlasti med mladino. Še bolj kot suhe številke pa nas pretrese jo zločini, ki se množe, da se moramo s strahom vprašati: kaj bo z nami? Ob dogodku, o katerem smo nedavno slišali, da sta namreč dva mladoletna fanta v pijanosti ubila svojega starejšega tovariša, bi ss moral zamisliti ves narod. Ves narod bi moral vprašati po vzrokih teh pojavov, vprašati bi moral, kaj store oblasti proti njim in ali je boj naše javnosti proti alkoholizmu uspešen ali samo navidezen. Nič novega ni, da se otroci na\radijo popivati že v nežni mladosti, saj dobe v nekaterih krajih za zajtrk namestu mleka vino. Kaj so njihovi starši čisto ob pamet? — se bomo vprašali. Taka sodba pa bi bila veliko preveč površna, treba je podrezati malo globlje. Toda tu zadenemo spet ob tisto nerodno socialno vprašanje. To je pa kaj kočljiva zadeva in neradi govorimo o njej. Saj nam potem jemlje vsako možnost za moraliziranje, za zvračanje krivde na »nasprotnike«, ki so krivi vsega mogočega in nemogočega zla. Pogledati resnici v oči je vedno nekomodno. Težko je pridigati o treznosti človeku, ki ima sam do-bičkanosne vinograde, o rešitvi viničarske-ga vprašanja neradi poslušamo tisti, ki bi morali svoje delavce viničarje plačati z denarjem namestu s slabim vinom. Ko bi imeli viničarski starši denar za mleko, tedaj bi otrokom gotovo ne dajali zjutraj vina predno gredo v šolo. Dokler to vprašanje ne rešimo povoljno, nam ne bodo nič pomagale še tako precizne statistike, ki so sicer potrebne, da vzbujajo vsaj vest javnosti, če že ne služijo kot podlaga za potrebne ukrepe oblasti. Naravnost pogubno za naš narod je tudi dejstvo, da je pijanost v vsakem primeru zločina ali prestopka veljala kot olajševalna okolnost, namestu da bi človeka, ki se spozabi v pijanosti, še bolj kaznovali. Sicer se je pa o tem popisalo že toliko papirja, da so vse besede odveč in bi bilo treba preiti k dejanjem. Kakor omenjeno, se prav dobro zavedamo, da bo boj proti pijanstvu uspešen edino le tedaj, če se upravna in tudi zakonodajna oblast resno zavzame za pobijanje tega najhujšega zla v našem narodu. Pomagati pri tem bi morala vsa javnost, zlasti pa vsa vzgoja. Tukaj so prve poklicane tiste ki največ trpe zavoljo alkohola, to so naše matere. Kdo ne pozna tihih tragedij naših, družin, ki jih je na tisoče in ki le tumtam, a vendarle dovolj pogosto, prihajajo na dan. da bi se morali zgroziti ob njih Koliko surovosti preživlja žena piianca. to b> vedele povedati samo tiste, ki imajo »srečo«, da so žene in družice takega zakonskega druga. Tu ne umre le vsako spoštovanje do moža, ki je za skupno življenje nujno potrebno, ampak tudi vse samospoštovanje. Saj m mogoče drugače pri človeku, ki se mora pustiti pretepati in poslušati najgrše priimke, ki jih je, žal, naš jezik tako bogat in se jih naš narod res pridno poslužuje. Še hujše pa je tam kjer je tak pijanec povrhu še »družinski poglavar« Alt ni strašno imeti očeta, do katerega vstaja polagoma v mladi duši odpor in gnus? Pri neštetih otrokih gredo neuspehi v soli na rovaš neprespanih noči in razburjenj ki jih povzroča pri hiši tisti, ki je po vseh zakonih naravni zaščitnik in pomočnik otroka. Vedno mi prihaja na misel nepopisno pretresljiv dogodek iz male družinice: Oče pride domov pijan in zmerja svojo mlado, lepo ženo. Poleg trepeta petletni sinček Ker padajo besede, ki bi jih otrok ne smel slišati, ga pošlje mati v sobo. Toda otrok, dasi v strahu, se ne premakne Ko ga hoče mati s silo odstraniti, pravi otrok: »Moram ostati tukaj, da te bom branil pred očetom.« Ali je mogoče misliti kaj bolj groznega m obenem ganljivega!? Toda ni samo duševno trpljenje, ki ga povzroča pijanec svoji družini. Nič manj strašna ni materialna beda, v kateri živi večina družin, kjer je njihov rednik vdan alkoholu. Alkohol uniči najbolj trdno kmetijo, spod je gmotna tla vsaki družini, četudi bi bilo možno celo blagostanje. Beda, v katero pahne pijanstvo nižje sloje, je dovolj znana. Zato bi se morala strniti vsa društva, zlasti pa mladinska, v boju proti alkoholu. Posebno pa so poklicana k temu vsa ženska društva, ki naj neprestano vplivajo na matere, da si takoj ob prvem otroku osvoje kot svojo najsvetejšo dolžnost boj proti alkoholu v lastni družini. S tem bodo storile tudi največjo dolžnost do svojega naroda. Poznamo predobro te klavrne poskuse. Starši delajo otrokom silo. Ti preklinjajo starše in šolo in se razvijajo v prave sa-boterje. Sedijo ob knjigah in delajo kakor da bi delali, kuhajo mulo in mislijo na lepote in veselje življenja. Preže na vsako slabost svojih staršev, da bi jo kako izkoristili in ušli z doma vsaj na kopanje. Kar smešni so ti boji in neredko je tako, da si otrok, ki je na tej fronti vztrajnejši in bolj lokav borec, končno le pribori večji del tega kar so mu starši branili. Starši žive v iluziji, da so otroke »kaznovali«, otrok pa živi pod mučnim vtisom, da mu starši niso dali svobode. Tisti kanček svobode. ki si ga je ukradel, ni užil sproščeno in nikoli se ne iznebi občutka, da mu starši nočejo dobro, da ga preganjajo . . . Kaj torej koristi poskus počitniškega terorja nad otrokom? Mračno, nervozn vzdušje doma in nezadovoljstvo staršev in otroka! še delo. ki ga je otrok pod pritiskom opravil, je večjidel piškavo. Uspeh je temu primeren, saj se četrtina ponav- ljalnih izpitov konča z negativnim uspehom. Po vsej živčnosti in po pokvarjenih počitnicah se torej izkaže, da je za vsakega četrtega vse to bilo zaman. . . Matere bi mogle poskrbeti, da bi bil pohod mladine v počitnice vesel pohod. V počitnicah naj gre mladina na kolonije, na taborjenja, v hribe, na morje, na deželo, v prirodo po zrak in nove sile. Ne bi bilo prav, da jo preveč vprežemo v domače delo, tudi nc, da jo »kaznujemo« za neuspeh, ko jih ta kaznuje že itak sam po sebi. In še tistim, ki so jim počitnice raztrgali s ponavljalni-n4 izpiti, dajte do srede julija svobodo. Dovolj bo, če bodo od srede julija do izpita potrošili dopoldneve za ponavljanje. Popoldne naj gredo v prirodo, na kopanje, ob nedeljah na izlet ali kamor jih že srce vleče. Moramo ugotoviti, kar bi starši merali že zdavnaj vedeti, da so namreč počitnice namenjene počitku mladine, popravljanju zdravja in zbiranju novih življenjskih energij. Dajmo vsakomur, kar mu gre! Staršem, zlasti materam, mir. mladini pa sonca in zraka. Ali ga ne zasluži mladina, ki jo je zmešani čas ogoljufal za marsikatero lepoto ustaljenega mirnega časa? Zborovanje KJS v Beogradu Zadnji dnevi pouka so najbolj vročični. Še v poslednjem trenutku se temu ali onemu dijaku posreči ociganiti šolsko usodo za kak boljši red, marsikomu pa taista useda dokončno zadrgne zanko in še taki so, ki se jim v zadnjem hipu spotakne. Potem se zapro vrata in mladina pojde na svoj veliki pohod v počitnice, ki spremene lice sveta. Na Slovenskem je blizu četrt milijona šolske mladine. Sedaj bodo izginile povorke šolarjev, ki so zjutraj in opoldne polnile ulice. Sedaj svet ne bo pust in prazen kakor prej ob času pouka, mladi veseli obrazi ga bodo spet oživeli. . . še krutim udarcem usode pokaže mladina fige in se veseli. Za smehom, ki ni več zmerom prav zdrav, iščem nesmiselne »ukrepe« vzgojiteljev . . . Srečam mater, ki mi vsa obupana pravi. Eden mojih fantov bo moral ponavljati razred. Prištedil -si je denar za kolo. Ve-selil se ga je. No, sedaj seveda ne bo nič!« Kako so matere včasih krute! Pravi, da fant, ki je hodil v četrti lazred gimnazije, ni le sam kriv. R.es je, ni se učil, kakor bi bilo treba, toda nazadnje je le vlož>l skoraj nečloveški napor, da se reši. Profesor fizike mu je bil obljubil, da ga bo še enkrat vprašal — in ni držal obljube, ker ni bilo časa ... V matematiki je zabil zadnjo nalogo. . . Vprašam mater, kako se je njen fant sprijaznil z dejstvom, da bo repeter.t. Obupan je,« pravi mati, »strašno se mu zdi zamalo, da bo sedaj moral guliti klopi z mlajšimi!« Ali ga s tem nemarnost ne tepe sama? Ali mu je treba res še vzeti kolo? Ne! Po toči je prepozno zvoniti in takšne in podobne kazni le zagrene življenje Poteši v počitnice doraščajoče mladine. Nikdar ne bo otrok priznaval kazni za pravične . . . Mogli bi reči: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, otroku pa, kar je otroškega: veselja v poletju! Zares počitnice! , . .« Ko se je za nekega drugega otroka izkazalo, da je leto končal s slabim uspehom, so sneli kneftro in ga temeljito nabili. Preljubi starši, kaj bi dejali, če bi kdo snel kneftro in nabil vas, kadar grešite pred otrokom, ko se pred njim nizkotno prepirate? Pa je slab uspeh veliko manjši greh kot vaš prepir pred otrokom! Kako bi bil mogel dobro delati, če je pa bil njegov dom zastrupljen z bojem med starši in je trpel otrok, kadar ste stresali svoje zakonske nestrpnosti ? Zopet drugi starši so hoteli poslati otroka v počitniško kolonijo. Ker je končal leto s slabim uspehom, mora ostati doma. Oprostite, ali pošiljamo otroke na počitnice, v kolonije, letovišča, na taborjenja — v hribe in na morje — zaradi dobrega šolskega uspeha ali zaradi tega, da se spočije, navžije zraka in zdravja ? Prav zares: zaradi slabega uspeha svojih otrok nimamo pravice, da jim kratimo zrak in sonce. Slab uspeh jih same tepe dovolj! In ponavljalni izpiti, ki jih opravlja skoraj petina naše srednješolske mladine, so menda tudi ustvarjeni le za to, da mladini pokvarijo počitnice. Največ staršev, ki za uspeh svojih otrok niso pravočasno poskrbeli, zdaj hiti s svojim priganjaštvom. O kakšnih večjih počitniških podvigih ne sme bili niti govora. Otroci se morajo učiti, preždeti vse počitnice ob knjigah. V dneh 19., 20. in 21. maja se jc vršilo v Beogradu zborovanje Kr'a srbskih sester, ki se ga je v imenu ljubljanske sekcije Jugoslovenske ženske zveze udeležila predsednica ga. Mira Engelmanova. Na slavnostni otvoritvi zborovanja je zastopala Nj. Vel. kraljico Marijo dvorna dama ga. Krunica Srskič, episkop Nektari pa patriarha. Več sto delegatk iz srbskih podeželskih podružnic je prihitelo na zborovanje. O delu upravnega odbora je izčrpno poročala upravna članica ga. Pešičeva. Iz njenega poročila posnemamo: V internatu Kola se nahaja okoli 69 gojenk in je za 20 gojenk skrbelo Kolo popolnoma. Mali uni-verzitet Kola obstoja že 16 let in na njem predavajo mnogi pedagogi. Predavanj sc v velikem številu udeležuje zlasti omladi-na. Koledar »Vardar« je izdajalo Kolo v 12 tisoč izvodih. Društvo je poslalo darove raznim cerkvam in manastirom, podpore sokolskim društvom, stalnih podpor pa je izdalo 74.520 dinarjev. V društvenem domu je razdelilo Kolo slovanskim bc-guncem 2.823 obrokov. Lepo je delovala tudi sekcija za ročno delo in narodne noše. V dižavi ima Kolo Jugcslovenskih sester 131 podružnic, razen tega pa še 40 podružnic v Zedinjenih državah in v Južni Afiiki. Te- čaja RK so se udeležile vse mlajše članice v Beogradu. Veličasten je bil večer, ko so cbiskali Beograd kmetje in kmetice iz hrvaškega čučerja, oblečeni v narodne noše in jim je Kolo priredilo Čajanko. Za primer vojne je glavni odbor Kola dal na razpolago svojo hišo z vsem inventarjem. Poleg tega je društvo kupilo 200 postelj z vso opremo, v Vrnjački banji pa bo opremilo in vzdrževalo v primeru vojne svojo bolnišnico. Drugi dan dopoldne in popoldne so podajale poročila podiužnice, ki ponekod odlično delujejo. Ob 18. uri je ga. Delfa Iva-nič predavala o junaštvu žene in navedla mnoge svetle primere iz najstarejših časov pa do zadnje svetovne vojne. Na zadnji dan kongresa je ob 11. uri služil parastos za blagopokojnim kraljem Aleksandrom s Saborni cerkvi vladika Ar-seni, ki je imel ob tej priliki lep nacionalni nagovor. Ob 18. se je vršil v Kolarčevi univerzi lep srbski večer s pesmijo in recitacijami ter narodnimi plesi. Na poslovilnem večeru, ki mu je sledil, je kot edina zastopnica Slovenk izročila tople pozdrave ga. Engelmanova, ki je bila burno pozdravljena. Komu pa ni znana na?a ženska razvada, da rade menjamo obleko in si izbiramo danes to, jutri ono barvo — kakor smo pač pri volji. To bi kajpada bila prav nedolžna. dasi neč'merna zabava, če bi mnogim izmed nas za takšno ra enoličnost ne primanjkovalo sredstev Pomagati moramo torej drugače če hočemo zadostiti svoji tako človeški želji po izpremcnbi in to kajpada ni nov izum, dz nam moda predla- v em sami ga v ta namen obleke z različnimi. mi ;a-jočimi se garniturami. Nekaj spretnosti, nekaj smisla za barvno sestavo in razmeroma skromno vsoto deaarja moramo vložiti v ta »posel« — pa pojde v redu. Obleka, ki jo hočemo tako izdelati, da ji bomo ob vsaki priliki dale takšen aH drugačen videz, mora kajpada biti dokaj enostavno krojena. Zamišljamo si jo preprosto. nikjer pretirano in iz tvrriva v lepi, nevtralni barvi, ki se sklada malone z vsako drugo barvo moderne barvne lestvice. Obleko izpremenimo z ovratnikom, z bo-lerom ali z drugačnim pasom. Včasih lahko izpolnimo vratni izrez z rutico kontrastne barve, ki se sklada z barvo v pentljo zavezanega pasu Drugič jo prepašemo z ozkim, usnjenim pasoin. ob izrez ji pripnemo bel ovratnik, rokave pa obrabimo z belimi manšeti. Potem jo zopet nosimo takšno kakor je, enobarvno, z enakim pasom in jo ob vratnem izrezu poživimo le s šopkom nežno pobarvanih cvetlic. Tudi z majhnimi, barvastimi pentljami jo lahko okrasimo ob pasu. pod vratom in na rokavih. Takšne pentlje nrišijemo na varnostne zaponke in jih potem lahko poljubno pripnemo in odpnemo. Nešteto ;e še takšnih in p. iubn h možnosti — če ste količkaj iznajdljivi, se boste tudi vi domislili novih podrobnosti, ki boste z njimi iz ene same ustvarili tri različne obleke. Poletne Muze Doslej smo še nosile bluze z dolgimi rokavi in tudi bluze iz iahkega volnenega tvoriva. Toda bluze se ravnajo po letnem času kakor cvetlice. Poletje ima svojo posebno cvetano in poletna moda drugačne bluze od pomladnih Od poletnih bluz zahtevamo predvsem, da so lahke in hladne, i OOPOtDSI *0T>0U>«t Tudi na to moramo računati, da jih bomo od časa do časa morale oprati, ker izgubijo ravno zaradi vročine razmeroma hitro svojo prikupno svežost. Zavoljo tega predlaga moda. naj jih izdelamo iz pralnega tvoriva. Za dopoldanske in športne bluze čislamo kajpada še najbolj platno, ki je hladno in porozno tkano in ga dobimo v vseh modnih barvah. Takšne bluze so kaj enostavno izdelane, zato pa se pr popoldanskih bluzah modna domišljija tem bolj potrudi. Večinoma si zamišlja moda elegantne oo-letne bluze iz batista ali iz organdija, ki ga potem bogato prešije z robčki in »Kraški z gubicami in z vloženimi, belimi čipkami. Ve črne bluze iz pastelnega musli.ia ali iz priJncga čipkastega tvoriva učinkujejo po svoii izraziti nežnosti. Moda jih ceni bogato drapirane in nabrane, to ali ono preveže spredaj s pentljo iz enakega *.vo-riva. (Skica). Pomoč v sili Vanilijeva ali mlečna penjava (krema), se nam je zasirila in v viskim šadojem smo imeli smolo; nikar obupati! Ohlajeno pe-njavo primešamo k penasto umešanemu surovemu maslu, ki smo mu prideli nekoliko sladkorja in količini primerno rumenjakov. Ako je še preredko primešamo nekaj moke pecilni prašek zmletih orehov, mandljev ali lešnikov in nazadnje sneg iz beljakov. To novo sladico, k, je prav za prav torta, počasi pečemo in ko smo z njo postregli, ne bo nihče niti sluti!, da se je v kuhinji zgodila mala nesreča. Količina primesi naj da testu tako gostoto, kot jo ima testo običajne torte. Juha bo mnogo vabi livejša. če poskrbimo za lepo barvo V ta namen kuhamo v juhi paradižnike, čebuline suhe liste, korenje itd. Če tega ni dovolj, primešamo juhi, postni ali mesni, nekolike (3 1 juhe, pol kavine žlice) žganega sladkorja (karamela. ki smo mu prifliii nekaj vode, juha se hitro pobarva, okusa pa ni zatn nič slabšega. Zaiit karamel imejmo vedno v zalogi, saj je treba pri kuhi večkrat kaj pobarvati. Mleko, ki se nam je pri kuhi sesirilo, lahko uporabimo za razna močnata jedila, kjer se ta nedostatek ne bo niti opazil. Pripravimo lahko vlito testo, prav tako tudi naredimo iz takega mleka orehov ali makov nadev. je posebna prednost odva-jalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo in >brez bolečin Zato uživajo odrasii ln otroci radi Darmol Mati in sin V kuhinji gedi ob visoko priviti svetilki mati. Globoko se sklanja nad sinovo modro delovno obleko in šiva vanjo zaplato. Delo ji gre le počasi od rok, kajti njeni prsti so postali od dolgoletnega trdega dela nekam neokretni in neobčutljivi Tudi njene oči ne zmorejo več tega, kar so zmogle včasih. Prehitro se utrudijo in od časa časa mora sneti naočnike, za trenutek pri-preti oči, da nato zopet lahko nadaljuje z delom. V kuhinji je tišina. Le od časa do časa sc zasliši z ullice glasen smeh, vzklik, nato pa je zopet vse tiho Ne, pravkar sc zasliši iz sobe poleg kuhinje kašljanje. Tam spi njen sin Ivan. Zadnje dneve pokašljuje in nekam zbit in utrujen prihaja z dela. Prej je včasih njo, mater, po vse večere zabaval. Pravil ji je o dolu v tovarni o tovariših, o plesu, čital ji jc knjige. Prijetno in naglo so minevali večeri z njim. Prav zdaj zopet kašlja. Le kaj neki je z njim? Mati preneha z delom, prisluhne in ko se sinov kašelj zonet poieže, se njen zaskrbljeni obraz znova skl^n; nad delo. Tih je večer in materina misel se počasi umakne v preteklost, v tiste dneve, ko je živel še njen mož. Lepo ie bilo takrat, dokler ga ni stisnil stroj v tovarni, kjer dela zdaj tudi njen Ivan. Če bi nekoč tudi njega... oh, ne. ne' Petnajst let se je mučila čisto sama s po&pravijanjem sob in pisarn v mestu, da je preživljala nekako sebe in sina. Od jutra do večera je delala. Šele zadnje leto, odkar jo tudi sin pri kruhu. ji ie nekoliko boljše. Zdaj pospravlja samo še pisarne. Ni ji treba več begati po svetlih, lepo opremljenih sobah, kjer sitna gospodinja išče za tabo prezrte drobce prahu. O, zdaj je toliko lepše, da včasih zasanja, da bi si s sinom prihranila nekaj denarja in seza praznike odpeljala za nekaj dni domov, v bajto sredi travnikov, kjeT živi L,jen brat s kopico otrok. Neke- ga dne bi se odpravila, da jim pokaže svojega sina edinca: »Vidite, to je moj sin! Kaj ni pravi korenjak?« Materine ustnice se nasmihajo ob predstavi, kako bratovi otroci ogledujejo svojega velikega bratranca »Mati!« Mati ne sliši, da jo kliče sin Še vedno je v mislih v koči sredi travnikov. »Ali ga vidite ...« »Mati!« Prestrašeno dvigne mati glavo, ki ji je bila v dremavici zlezla na prsa. »Kaj me ti kličeš, Ivan? Kaj bi rad?« »Pridite sem. mati, in luč prinesite!« Mati prinese luč, jo postavi v sobi na mizo in gre k sinovi postelji. Še napol v dremavici se skloni k njemu, kakor v dneh. ko je bil še čisto majhen. In ko se tako sklanja, opazi nenadoma nekaj temnega na sinovi blazini. »Kaj je to?« pravi. »Oh, nič Samo robec mi dajte!« »Ivan, kri je!« Mati se je bila z roko dotaknila madeža na sinovi blazini in na prste se ji je prilepila krvava, sluzasta kaplja, ki jo zdaj ogleduje s široko razprtimi očmi. Sin se li skuša nasmehniti. »Oh, saj ni nič. Prehlajen sem. pa se mi je utrgala žila v grlu.« Medtem ko govori, si z robcem briše čelo, ki mu gori v vročici. Toda mati. kakor da ga ne sliši. Še vedno strmi v krvavi madež na svoji roki. Drobcen del njenega sina je, drobcen del njegovega življenja .. »Po zdravnika pojdem!« Toda sin ji ugovarja, češ da inu ni nič, da bi zdravnik, če bi prišel na dom, zahteval trikrat Vvč, ne, res mu ni prav nič in se smehlja materi... Mati vso noč ne spi. Sin šc vedno kaš-lja in od časa do časa bruha kri. Kri! Počasi • bruha iz sebe življenje njen edinec. Kako naj spi? Noč je dolga, daljna od osmih ur :n ju tra ni od nikoder Toda ko napoči, >c mati napoti v tovarno po bolniški listek. Tu znova čaka. da pridejo uradniki v oisnrno, ^aka, da pride na vrsto, čaka ... medlem ko njen sin ... »W'as ist?« se zadere nad uradnico, ki piše materi bo'ni?ki list za sina, gospod, ki je pravkar vstopi'. »Hcrr Direktor ...« »Tako! Bolan je! Same švindlerje 'mam v tovarni! Ne ljubi sc 'irn delati, nič drugega!« Preplašene oči uradnice begajo od uir;k-torjevega obraza k obrazu matere. »Jaz vam že pokažem! Dieses Volk ist...« Mati molči. Ničesar ne razume. Gospod direktor govori nemško... Sicer pa. njen sin je bolan in ... »Ne morem vam dati listka,« pravi slednjič uradnica materi, »gospod direktor zahteva. da pride vaš sin takoj na delo!« »Če pa je bolan Ne more .. .« Materi gr*1 skoraj na jok. toda ko je znova na cesti stisne v roki zadnjih petdeset dinarjev, ki jih še premore in se napoti k zdravniku Dala mu jih bo. samo da pride k njenemu sinu In če bo premalo, ga bo prosila, da jo počaka d( prvega. Samo teden dni je še in Mora priti, ker njen sin ne sme več bruhati iz sebe življenja . njen edini, ki Čas poteka skoraj štiri ure je že z doma. sin je sam . mor<'a še vedno bruha . ona pa mora čakati čakati da pride na vrsto. Nekajkrat ji pridejo na misel nepospravljene pirarne, zaradi česar lahko izgubi delo prav zdaj ko bo morda morala zopet delati za dva. Toda trenutno to ni važno, važen je zdravnik »Gospod dcktor.» prosi, ko pride na vrsto, »pridite takoj k mojemu sinu, ki bruha kri!« »Imate listek?« »Nimam, niso...« »Stokrat sem že rekel naj ne prihajajo ljud je k meri brez listkov, pa je kakor .. « Sredi govora pogleda zdra -nik materi v cbraz. Nekaj je v tem obrazu kar mu ne da. da bi govoril dalje Za trenutek postane. skoči nato k vratom in pog.eda v čakalnico. »Prav! šc te odpravim, potem pa pridem!« in ne da bi posluša! materino zahvalo, jo naglo potisne skozi vrata in pokliče naslednjega, ki čaka nanj da bi mu pomagal. »Suho, sončno stanovanje, svež zrak, dobra hrana.« ponavlja zdravnik kadar koli se ogiasi pri Ivanu, čeprav se sam zaveda nesmiselnosti svojih besed Toda nekaj mora reči, že zaradi tolažbe, čeprav zveni bedasto, ker je vedno enako in ker se ne da nič spremeniti. »Suho stanovanje, dobra hrana.« ponavlja mati vsako dopoldne, k^ pospravlja in čisti razkošne sobe milc.tive v mestu. Tako ponavlja že več kn pol leta, odkar je Ivan bolan. Tako si govori zato da bi nekega dne ne omagala na parketu ki ga mora očistiti, da se bo svetil kakor zrcalo, ponavlja zato, da bi se nekega dne ne zgrudila ob čebru polnega l>-ga. ki ji razjeda roke. kakor ji skrb za s;na razjeda srce. »Sončno .« govore Ivanove ustnice in njegove oči slede od postelje sem pramenu senčnega žarka, ki ;e kakor po čudežu zašel v njegovo sobo in k' zdaj. kakor pre-p'a.:cn trepeče na robu obdrgnjene omare. Ivan gleda senčni žarek in sam ne ve. kdaj se napoti po njegovi zlati sledi, ki ga pripelje v kraj, kjer ie samo sonce in sredi njegovega bibča ko« zelene trate, na kateri ga čaka Anka v svetlem, širokem krilu, kakor ga je zdavnaj nekoč čakala, pa ni utegni! nikoli priti. Zbolel je Toda Anka je čakala in zdaj ga je dočakala. Pripeljala ga je k njej zlata sled sončnega žarka... Sklonjena, v pasu kakor prelomljena hiti mati proti domu. Za celo uro se je z delom zakasnila. Sin jo čaka in nikogar ni, da bi mu postregel .. Pred vrati za hip postane, da bi se oddahnila. Toda, čim odpre vežna vrata, se preplaši. Nasproti ji prihaja gospodar, ki mu že tri mesece dolguje na najemnini. »Najemnina je zelo nizka Zakaj je ne plačujete v redu. gospa?« ji pravi gospodar in stopi za njo v kuhinjo. V materi, ki se je bila že pripravila, da znova ponižno poprosi gospodarja, naj jo počaka vsaj do prvega, se bogsigavedi zakaj. nekaj upre. »Ta luknja še tega ni vredna!« odgovori rezko. »Poglejte, vse je vlažno. Tu še poleti teče s stene. Konj bi poginil v tej vlagi!« Gospodar, vajen njene krotko«ti, za trenutek molči, potem pa plane: »Če vam ni prav —!« Medtem ko mati odlaga ruto, vre iz njene notranjosti to, kar je tako dolgo z muko zadrževala v sebi: »Da vas ni sram, da takele luknje oddajate ljudem! In še plačilo zahtevate za to, ker so nekateri prisiljeni stanovati v teh luknjah, ki bi sicer že zdavnaj razpadle in ...« Medtem ko mati odpira vrata v sobo m gre k sinovi postelji, še neprestano govori, dočim stoji gospodar med vrati in vpije: »Ven! Pri priči ven, golazen beraška!« Šele ob sinovem zglavju se mati zave. »Ivan!« pravi mehko in se skloni nadenj. Toda Ivan ji ne odgovori, napotil se je po zlati sledi sončnega žarka, s katere se več nc vrne. Samo njegove ustnice se še nasmihajo materi, ki gre z roko počasi preko njegovega čela. »Sama bova odšla,« pravi mati čez čas. »Sin je mrtev.« Gospodar se sunkoma okrene in brez besed odide, medtem ko se mati zgrudi ob sinovi postelji m zagrebe obraz v njegove mrtve dlani Ifaialeaaar miri Načrt za Izkrcanje — lZoo ladij za prevoz tto.ooo mož — Nepriča-kovane ovire — Zvijače na eni in dragi strani — Končni umik V času, ko se toliko govoed o nemških pripravah za napad na Anglijo, je zanimivo poseči v dobo ob začetku preteklega stoletja, ko se je Napolleon bavil s sflični-mi načrti Ko mu je v maju 1803. AngMja napovedala vojno, je sklenil, da se pomeni z njo na njenih tleh. Parižani so se sicer iz tega načrta norčevali, toda on je mislil zares. Pri Boulognu, Dunkerqueu in Ostendu je zbral 150.000 mož, 10.000 do 15.000 konj m 300 do 400 topov. V baraki pri Boulognu je preživljal cele dneve in noči ter proučeval načrte in nadziral dela V vseh francoskih ladjedelnicah so gradili brodovja, pripravljali so pristanišča ob Rokavskem prelivu zanje, proučevali vetrove in vreme, utrjevali obalo in vežbali moštva. Potreboval je okrog 500 dvojambornikov, ki bi vsak med njimi sprejel lahko sto mož in bi bil oborožen s štirimi težkimi topovi, 400 topniških čolnov za prevoz pofljske ar-tilerije, 300 po 20 m dolgih čolnov, ki bi sprejeli po 60 do 70, veslanja veščih vojakov, skupaj torej najmanj 1200 ladij za prevoz 120.000 mož, a 30.000 do 40.000 mož bi prepeljali dve veliki b rodov j i iz Hotandije in Bretanje. Samo za konje je bilo treba 600 do 700 ladij, razen tega pa še druge ladje za material, živež in orožje. Od oktobra do decembra je v Boulogne prispelo kakšnih 1000 lladij. Brodovju je poveljeval admiral Bruix, admirala Gante-aume in Latouche-Treville pa bi morala pripeljati svoji brodovji iz Toulona in Bresta. Na oni strani preliva se je Anglija pripravljala za spopad. Ob koncu avgusta je bilo vse pripravljeno. Tedaj pa je Latouche v Toulonu umrli in odpravo je bilo treba preložiti na zimo. Toulonsko brodovje naj bi tedaj odplulo proti Srednji in Južni Ameriki, da bi zvabilo angleško brodovje tja. Ganteaume bi izkrcal na Irskem 15.000 do 18.000 vojakov, nato bi odplul v rokavski preliv, da bi ščitil prevoz čet v Anglijo. Zgodilo pa se ni nič. Napoleon je odpotoval iz Boulogna. V decembru se je dal v Parizu kronati za cesarja, potem je imel nekaj časa druge opravke. V maju 1805. je bil pripravljen za nov načrt. Njegova brodovja bi se morala sestati ob Antilih, potem bi nenadno priplula v Rokavski preliv. Skupaj bi pomenilo to brodovje 50 do 60 linijskih ladij mogočno pomorsko silo, kakršne dotlej še ni bilo videti. Korzičan je odredili, naj po vseh pristaniščih razširijo vest o bližnjem odhodu tega brodovja v Indijo. Da bi zvijača še bolj uspela, je odpotoval ob koncu maja še sam v Italijo, kjer se je dal kronati z železno krono. V primernem trenutku bi se po bliskovito vrniil v Boulogne in bi otvoril napad na Albion. Vse je šlo kakor po maslu — razen zadeve z brodovjem admirala Gauteauma, ki se ni moglo združiti z ostalimi brodovji, ker so ga Angleži blokirali v pristanišču v Brestu. Računali so, da bodo z viharji okrog enakonočja Angleže prepodili, toda zaman. Vreme je bilo tri mesece neprestano idealno lepo. Prodora skozi blokado Ganteaume ni smel tvegati, zato je Napoleon zapovedal poveljniku toulonskega in španskega brodovja Ville-neuvu, naj pride iz Amerike rešit Gante-auma. Toda meseci so potekali, Villeneu-va ni bilo od nikoder. Medtem se je osnovala tretja koalicija proti Napoleonu. Višji kancelar Vambacieres in drugi so KofJUiltU • Koliko predsednic ima Amerika Celo v Ameriki je malo znano, da živi tam razen žene sedanjega državnega predsednika še nič manj nego sedem žena, ki so nekoč stanovale v washingtonski Beli hiši kot gospodinje. To so vdove po predsednikih Harrisonu. Clevelandu. Taftu, Teodorju Rooseveltu, Wilsonu in Coolid-geu ter žena še živečega bivšega predsednika Hoovera ma kažejo, da človeško odpornost običajno podcenjujemo. Zdi se, da je mogoče s kroglami v telesu prav dolgo živeti, če je kakšna krogla kakšen drobec izstrelka v telesu in ima možnost, da se giblje naprej, v normalnih okoliščinah ni zelo nevaren. Prej ali slej si poišče pot na prosto in ga je mogoče operativno odstraniti. Resnejša je seveda stvar s kroglami in drobci, ki so vdrli v kakšen »plemenit« organ in tam obtičali. To velja posebno za poškodbe lobanje in pri strelih v srce. A vendar pozna medicinska znanost celo vrsto primerov, da so obtičali izstrelki v srcu in so predstavljali sprva sicer resno nevarnost za ranjenčevo življenje, pozneje pa je ta nevarnost ponehavala v isti meri, kakor se je izstrelek ustaljeval na svojem mestu. Najzanimivejši primer te vrste se tiče nekega pešca, ki je dobil 1916. kroglo v srce. To so dognali pa šele nekoliko tednov pozneje s pomočjo radiografije, potem ko so kroglo drugod po telesu zaman iskali. S tem tujim telesom v srcu je bivši vojak učakal prav lepo starost. L. 1920. se je poročil ln ima danes tri otroke. Zdravniki so mu predpisali seveda vrsto navodil, kako naj živi. Tako ne sme predolgo stati to se razburjati. Njegov utrip je zelo nereden to znaša 40 do 90 udarcev na minuto. Operacijo, ki bi mu kroglo odstranila, pa je mož odklonil, ker se razmeroma dobro počuti. Neki drugi vojak je pri Verdunu dobil drobec šrapnela v srce. Ta je umrl pred nekoliko meseci, pa ne zavoljo te rane, temveč zavoljo pljučnice. Košček šrapnela v srcu mu je delal le malo težav. ANEKDOTE H kalifu Abdomeliku je prišel Madir, mlad čevljar, in mu spregovoril o težavah, ki jih ima zavoljo važne odločitve. Rad bi se poročil in rad bi se tudi ne poročil. Kaj naj stori? Kdo je na slabšem: samec ali zakonski mož? Še ko je govoril, je prišel po poti neki trgovec iz rodu Ibadov z dvema osloma, ki ju je gnal pred seboj. »Ustavi se!« je velel kalif. »Preden odideš po svoji poti, mi povej, kateri izmed obeh oslov je slabši.« Mož je le malo pomišljal. Pokazal je najprvo na eno žival, potem na drugo in dejal: »Ta je ln ta tudi.« »To je tudi moj odgovor,« je odvrnil kalif čevljarju. Sloviti živaloslovec Brehm je po nekem svojem potovanju imel predavanje o svojih dognanjih. Med predavanjem pa je začel predrzen poslušalec nenadno kikirikati kakor petelin. Ker je bilo njegovo »petje« tako podobno petelinjemu, je zbujalo veliko veselost. Bila je nevarnost, da se bo pozornost poslušalstva za predavanje razblinila. Brehm je tedaj mirno potegnil uro iz žepa in dejal: »Kako čudno je to! Po moji uri je šele sedma zvečer. Toda nedvomno mora biti jutro, kajti inštinkt nižjega živalskega sveta je po mojih izkušnjah nepogrešljiv!« Za ta prisebni obračun z motflcem je učenjak žel viharen aplavz. VSAK DAN ENA »Zelo bi me veselilo, da bi obdržali kar te čevlje — jaz vam jih namreč ne morem sezuti .. .« (»Everybodys weeklyc) »JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna F. C. K. Katere obresti se smejo od osnovne podlage za pridobnino smatrat} za odbitno postavko? — Od osnovne podlage za pridobnino so odbitne samo obresti onih dolgov, ki se uporabljajo za obratovanje, dočim se obresti od vloženega bodisi lastnega ali tujega kapitala, vloženega v katerikoli obliki, pri ugotavljanju davčne osnove ne morejo odbiti, marveč se morajo obravnavati kot sestavni del obdavčenju zavezanih dohodkov. Za. vloženo glavnico se smatra lastna ali izposojena glavnica, ki se investira v naprave in objekte, ki opravljajo v obratu določeno trajno funkcijo in se zaradi obrabljanja amortizirajo, oziroma se ne amortizirajo, ker se ne obrabijo, vendar pa spadajo po splošnih narodno-gospodarskih načelih med investicijska sredstva. »isti« — V obče koristne namene ste lani poklonili večji znesek ter ga pri pri-dobninski napovedi uvazevali kot °db;tno postavko. Davčna uprava pa vam tega odbitka ni priznala. Ali je postopata pravilno? — Po nekem razpi.-iu fin. min. iz leta 1938 se prostovoljni prispevki podjetij v občekcristne namene ne morejo smatrati za odbitne postavke, ker bi bila taka oprostitev nasprotna temeljnim načelom zakona o neposrednih davkih. Stališče davčne uprave je torej pravilno. F. T. — X. m. — Ali je znižanje zemljiškega davka po zaKonu dosegljivo in v Katerem primeru? — V splošnem je znižanje zemljarine mcžr.o samo v slučaju elementarnih nezgod. Pač pa se zavezancem zemljarine, ki imajo v skupnem hišnem gospodarstvu več kot pet članov in ki kot kmetovalci neposredno sami obdelujejo svoje posestvo, znižuje dopolnilni davek za vsakega člana nad pet oseb po izvastnl razpredelnici. Pravico do znižanja dopolnilnega davka zemljarine morajo dokazati davčni zavezanci s posebnimi prijavami v mesecu januarju vsakega leta.. Te prijave se izpolnjujejo pred pristojnim občinskim oblastvom po izpovedfcah zavezancev. Za resničnost števila članov skupnega hišnega gospodarstva in za vse druge podatke, ki so osnova davčnega znižanja, je odgovorno občinsko oblastvo. »Avtotaksi«. — Od pristojnega upravnega oblastva ste prejeli dovoljenje, da smete izvrševati posle avtotaksista. Kolikšen davek boste morali plačevati? — Av-tetaksiji, ki izvršujejo ta posel sami ali p-) svojih družinskih članih in nimajo več k " t en avto, se obdavčijo pavšalno, če pa i7vršujejo ta posel z najeto močjo ali če imajo več kot en avto v obratu, spadajo v I." skupino točka 6., čl. 42. zak. o ne-p- rednih davkih. V podrobnosti se tu ne n, ramo spuščati. Vse nadaljnje informa-c je Vam bo da J a radevolje davčna upra-vi. ki Vas bo zaradi obdavčenja prej ali s j itak pozvala, da se pri njej zglasite. A. ž. — O. — Vprašujete n^s, ali morete pred davčnim odborom z osebno inter-v rvcijo zagovarjati pravilnost pridobnin-s -e prijave. Na vsak način. Seje davčnega odbora so sicer tajne, vendar pa jim s ne prisostvovati davčni zavezanec ali r. -gov zastopnik ali poblaščenec, ki more podati potrebne izjave. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni od-h -r: mož za ženo, žena za moža, oče ali r-ati ..a otroke in otroci, starejši od 18 let za roditelje, zadrugar za zadrugarja kakor tudi vsakdo, ki re opravlja takega r klica obrtoma ali za plačo, toda s pravilnim poobrastilom. j. — c. — Poz;vu davčne uprave 9e morale brezpogojno odzvati. Zakon namreč določa, da je davčnemu zavezancu, ki se ne zmeni za poziv davčnega oblastva. in ne preda ne davčne prijave ne zahtevanih podatkov, odmeriti davek po cenitvi davčnega cdbora na osnovi podatkov, s k::tciimi davčno oblastvo razpolagu. T. IT. — >1. — Od davčne uprave sTe prejeli formalno obvestilo o odmeri pri-dohnine za obrat, ki sta ga pred kratkim otvoril i. Kdaj zapade odmerjeni davek v j i »čilo? — Vsa dosipela doplačila davka, ki izvirajo iz nove odmere za minu'e obroke, se morajo plačati v 30 dneh po precl-pisno Izvršenem razglasu. Isto velja tucll za odmero docela novega davka, kar je v or. ; '.eni razvidno iz obvestila o davčni od-r er i. M. K. P. 71. Nedavno ste kupili travnik, s katerega se Vam je prodajalec obvezal odstraniti 4 drevesa. Kijub preteku časa in Vašemu opominu ne stori svoje obveznosti. — Prodajalec, od katerega ste kupili travnik, Vam noče izpolniti o pravem času in na pogojeni način kupne pogodbe. Upravičeni ste od njega zahtevati takojšno izpolnitev in tudi povračilo škode, ki Vam jo je vsled svoje zamude povzročil. Ako Vam bolje kaže, smete celo izjaviti, da odstopite od kupne pogodbe; v tem primeru pa morate prodajalcu določiti primeren rok, da naknadno izpolni svojo obveznost in odstrani dotična drevesa. A. S. C. Aii imate kot vdova železniškega uradnika pravico do kr>kšne denarne podpore za svojo hčerko, ki pa ob času očetove smrti še ni bila naša državljanka. _ Ali pripada po Vaši smrti Vaši hčerki kot siroti rodbinska doklada. — Ker je državni svet že razsodil, da Vaša hčerka nima pravice do 10% zvišanja rodbinske pokojnine, ker na dan očetove smrti ni bila jugoslovanska državljanka, tudi Vi kot njena mati nimate pravice do zvišanja pokojnine za hčerko. Vaša hčerka tudi po Vaši smrti, po obstoječih zakonih, ne bo mogla prejemati nikake rodbinske pokojnine. »Nabor 1910«. — Letos bo šel Vaš sin na nabor. Ker ima 4 razrede meščanske šole z zrelostnim izpitom in 3 razrede graverske šole na obrtni šoli s končnim izpitom, mislite, da ima pravico na dijaški rok. — Z dovršeno graversko šolo si Vaš sin ni mogel pridobiti višje šolske izobrazbe, ki jo je imel ob vstopu v graversko šolo. Sama graverska šola bi mu dajala enakovrednost 4 razredov meščanske šole. Vsled navedenega torej Vašemu sinu ne bo mogla biti priznana pravica služiti dijaški rok. »St ironpokojenec.« Trarovcu ste obljubili plačat? cle!^ na kupljenih življenjskih potrebščinah, pa ga zaradi draginje zmorete. Koliko bi Vam smel zarubiti plače in koliko pohištva. — Upnik bi mogel voditi izvršbo proti Vam le potom sodišča, ki mu jo bo pa dovolilo samo, če ima zoper Vas pravomočno sodbo ali sodbi enako učinkovito sodno odločbo. Ker ste staro- j upokojenec državne službe, Vam more up-! Bik poseči z izvršbo ie na eno tretjino po-i kojnine in ostalih prejemkov razen osebnega in draginjskega dodatka, ki sploh ni rubljiv, toda z omejitvijo, da Vam ostane najmanj 500 din mesečno. V Vašem pri-j meru bi Vam toiej upnik ne mogel ničesar j zaseči na pokojnini in dokiadah. Glede pohištva je v zakonu odrejeno, da ne smejo biti predmet izvršbe posteljnina, perilo, pohištvo, posebne peči in štedilniki, kolikor so neizogibno potrebni zavezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu. »Sani, Vič.« Ali so po zakonu že določene minimalne plače. — Po odredbi ban-ske uprave, ki velja od 31. januarja 1940, so določene minimalne mezde za trgovinsko in ostalo višje pomožno osebje na ozemlju dravske banovine. Ta uredba velja za industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdarska, bančna, zavarovalna in podobna gradbena in elektrotehnična podjetja. Le osebje, ki se v pretežno in v glavnem poklicu bavi s trgovinskimi ali pa višjimi netrgovinskimi in pisarniškimi posli, spada pod določila te uredbe. Odredba ne velja za vajence, niti za volonterje, ki so zaradi lastne izučitve pri podjetjih. Minimalna mezda za trgovske pomočnike znaša mesečno 900 din, za uslužbence v ostalih podjetjih pa 1000 din. Službodajalci so dolžni plačevati za prekočasna dela 50 % za nadure, če ima službojemalec pri službo-dajalcu hrano in stanovanje, se mu sme odračunati za hrano 240 din. za hrano pa 60 din od minimalne mesečne mezde. Ljud. P. »Zapeljana — oškodovana.« Da bi Vaše zahtevki na odškodnino ne zastarali in da bi Vam jih ne bilo po preselitvi dolžnika teže iztoževati. Vam svetujemo, da vložite tožbo na celotno odškodnino čimprej pri sodišču v kraju dolžnikovega sedanjega bivališča, četudi dolf-nik danes še nima premoženja, ga bo po končanih študijah iz kake službe gotovo pridobil. Ko boste imeli zoper njega pravomočno sodbo, boste mogli povsod, tudi v poznejših letih, s prisilno izvršbo uveljaviti Vaše prisojene zahteve, če ste ubožni, si pribavite potrdilo o imovinskem stanju in se z njim zglasite pri sodišču ter prosite. da Vam uradno sestavijo tožbo in določijo uradnega zastopnika, če Vam bo pravica siromaštva priznana, boste v pravdi oproščeni vseh taks in morebitnih drugih pristojoin, ki bi zapadle v teku pravde v plačilo na Vaše breme. Zdravniška J. G., Krško: Sončne pege se pojavljajo zlasti spomladi. Kadar so že razvite, jih je težko odpraviti. Z obrambo je treba torej pričeti že sedaj. Na uporabo imamo razna zdravila. Glede recepta se obrnite na domačega zdravnika. Dasi je zdravljenje uspešno, vam vendar priporočam, da se ne izpostavljate preveč sončnim žarkom. Nevrastenija: Tovrstne bolezni je težko obravnavati pismenim potem. 2iva beseda, kakor tudi osebnost zdravnika zaležeta več kakor pa pismeno navodilo. Potreben je namreč izčrpen pregled. Izključiti je predvsem organsko obolenje, nato pa sledi preiskava duševnosti, okolice, v kateri je bolnik itd. Vse to je možno samo v zdravniški ordinaciji. Jakob S., Celje: Priporočam pretežno rastlinsko hrano in redno odvajanje. Obraz umivajte z žveplenim milom! Razen tega priporočam intenzivno sončenje. V nekaj letih bo tako minilo. T. S., ž.: Gre za okužen je z glivicami. Umivanje z milo ne more biti uspešno. Pojdite k zdravniku, ki vam odpravi nadlogo v nekaj dneh. Ledvice: Priporočam predvsem, da nosite pas, ki si ga pa morate natakniti leže in ne šele potem, ko ste že vstali. Ako ste shujšali, je potrebno, da se podvržete re-dilni dieti, da se poveča salo, ki obdaja ledvice. V skrajnem primeru, če bi prišlo do razširjenja ledvične čaše ali pa njenega vnetja, bo potrebna operacija, katere cilj je, da fiksira ledvice v normalni legi. Bosiljak, Maribor: To, kar opažate v blatu, niso gliste, temveč členki trakulje. Najbolje bo, da greste za nekaj dni v bolnico. Z. H., št. Vid: 28 let ste stari. Dalj časa imate že bolečine v križu. Pogosto vas boli glava in zavrti se vam pred očmi. — Bolečine v križu lahko pomenijo, da gre na primer za obolenje hrbtenice (revmati-zem). V drugi vrsti pa pomeni to lahko samo odsev obolenja, na primer želodca, maternice itd. Na daljavo je težko reči, kaj bi bilo ravno pri vas vzrok. Glede na vaše razmere mislim, da bi bilo najbolje, če bi šli za nekaj časa v bolnico v svrho vsestranskega pregleda odnosno zdravljenja. Ljubijančan: Nadležne dlake lahko uničite na razne načine. Vprašanje pa je, če je v vašem primeru podan zadosten razlog. Po mojem mnenju ne. če vas že toliko ženira, da ste poraščeni, si lahko odbar-vate dlake po nogah z vodikovim pre-kisom. Dlake oblede in so manj vidne. Terezija G., Ljubljana: ste v dobi mene in od tod vse neprijetnosti. Po mojem mnenju za sedaj zdravniška pomoč ni potrebna. šele, če bi bile težave večje, se obrnite na zdravnika. Glede ploskih nog menim, da nimate pravih vložkov. Vložki morajo biti napravljeni po meri, po mav-čevem odlitku noge. Bolečine bodo manjše, če boste malo shujšali. Lj. M—č, Zagreb. Zelo dvomim, da bi ostali jalovi zaradi vnetja maternice. Teoretično je to sicer mogoče, zlasti dokler je vnetje na višku. Kasneje pa, ko se izboljša splošno stanje, je tudi verjetnost zanositve večja. Sicer pa prihaja kot glavni vzrok neplodnosti žene kapavica, kar pa v vašem primeru Izključim. — Za umivanje glave priporočam 2%nl salicil-alkohol. Na obrazu imate tako imenovane akuo. Priporočam redno iztrebljanje, rastlinsko hrano. Eventualno pride v poštev tudi obsevanje z rontgenom in višinskim soncem. Kmetifska škropljenje trsja O. F. šm.: Na Vaše vprašanje nam ni mogoče tako obširno odgovoriti. Našega nasveta se držite in gotovo boste dobro uspeli. Ne gre toliko za množino, kakor za pravi čas in temeljito obavljeno škropljenje. Ravno prvo in drugo škropljenje sta najbolj važni za ohranitev zaroda in poznejši razvoj trte. Raje poškropite osem dni prej, kakor en sam dan ali celo eno uro prepozno. Za prvokrat zadostuje 1% v drugo pa morate pridati modre galice. MOLJI M. R., Lj. V stanovanju se Vam pojavljajo v vedno večjih mnoiuiah molji. Kako bi jih pregnali. V kraju, kjer stanujete, je zelo veliko te golazni in so je poine vse hiše, zato se Vi sami težko res uspešno borite proti moljem, če tega ne store tudi drugi stanovalci v hiši. Poleti namreč, ko so okna odprta, prilete molji lahko tudi od zunaj v stanovanje. Vendar Vam svetujemo tole Zračite čim večkrat vse volnene stvari (obleke, odeje itd), po možnosti v sončnih dneh. Razen tega napravite majhne vrečice in ]ih napolnite z naftalinom, ali še bolje & i>L_rmolomc in jih razobesite po omarah, če Vam ta sredstva preveč smrdijo, Vam priporočamo sivkino olje. Sivki-no olje lahk ^. ecej razredčite z alkoholom in potem s to razredčino poškropite obleke, preproge, odeje itd. Volnene stvan, ki jih čez poletje ne uporabljate, priporočamo, da potrosite z naftalinom in zavijete v časopisni papir. Drugo leto boste gotovo zapazili, da se Vam je trud izplačal. MRAVLJE NA ZELENJAVI D. K., Mbr. Na zelenjadnem vrtu Vam delajo škodo mravlje in vprašujete, kako bi jih pregnali. Malo verjetno se nam zdi, da bi se pojavile na zelenjavi mravlje same od sebe in brez vzroka. Verjetno je, da so se na zelenjavi naselile majhne zelene uši, ki izločajo sladak sok, s katerim se mravlje hranijo in zaradi katerega v takih množinah ogražajo Vašo zelenjavo. Preglejte dobro rastline in če res najdete uši, potem poškropite rastline z raztopino tobačnega izvlečka, če pa bi bile res mravlje same, potem potrosite na več mestih mešanico enega dela borove kisline in dveh delov sladkorja. Tobačni izvleček dobite lahko v kmetijski družbi. DROBNA TRAVA D. K., Mbr. Drobna travica na nekaterih mestih slabo raste in postaja rumenkasta. Vprašate, ali jo smete sedaj pognojiti z umetnim gnojilom. Poskusite gnojiti s čilskim solitrom (mesta, kjer trava slabo raste, posipajte z ne kaj čilskega solitra), ki bo kmalu regene-riral rastline, če niso kako obolele. BRAMORIN Sredstva »Bramorln« nismo preizkusili, zato Vam ne moremo dati točnega odgovora. Bilo je menda oglašeno v Malih oglasih lista, kjer najdete tudi naslov tvrdke, ki ga proizvaja. Poizkusite Vi in nam, prosimo, o uspehu poročajte. S A Konferenca predstavnikov vseh važnejših šahovskih organizacij v državi, ki bi se bila morala vršiti preteklo nedeljo pod okriljem Jug. šah. saveza v Zagrebu, je bila v zadnjem trenutku odpovedana. Pač pa se je vršila istega dne v Zagrebu, kakor poročajo listi, konferenca Hrvatskega šah. saveza. Sprejeti so bili sklepi o ureditvi odnošajev do Jug. šah. saveza. Podrobno ti sklepi trenutno še niso znani in tudi še ni znano, kakšno stališče bo do njih zavzel Jug. šah. savez. V drugi kvalifikacijski tekmi med mladinsko sekcijo Ljubljanskega š. k.-a tn 2e-leznlčarsklm š. k.-om je zmagala prva s : 3%. Skupni rezultat obeh tekem je torej 8 : 8. Ker pa ima mladinska sekcija L. š. k.-a skupno boljši rezultat na prvih štirih deskah, ji je pripadla zmaga ter vstopa sedaj v smislu razpisa v prvi ljubljanski razred. Ta bo v tekmovanju prihodnje leto sestavljen torej takole L. š. k. I., C. š. k. I., Triglav, L, š. k. n. in L. š. k. — mladinska. Druga finalna tekma za moštveno prvenstvo Slovenske šahovske zveze med Ljubljanskim š. k.-om in š. k.-om »Vidmar« (Maribor) se vrši danes v Ljubljani, in sicer od 14. dalje v klubski sobi kavarne »Zvezda«. Kraljevo-lndijska obramba Bell: Flores črni: Najdorf (Z olimpiade v Buenos Airesu) 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 g7—g6 3. Sbl—c3 Lf8—g7 4. Sgl—f3 o—o 5. e2—e4 d7—d6 6. Lfl—e2 Sb8—d7 7. o—o e7—e5 8. d4—d5 Sd7—c5 Doslej vse po znanih vzorih. 9. Ddl—c2 Možno je tudi takoj 9. Sfd2. 9............a7—a5 10. b2—b3? Poučna napaka, ki morda že odloči partijo. Beli si oslabi diagonalo b2—g7, izgublja tempo za razvoj, pa še zapre ska-kaču polje b3, kamor bi ga moral prepeljati z f3, da bi zamenjal nadležnega ska-kača na c 5. — Najboljša poteza na tem mestu je menda Sfd2. črni odgovori najbolje Se8 s poznejšim f5. 1 0............Sf6—h5! črni napako nasprotnika takoj temeljito izrabi. Grožnja Sf4 je tem nevarnejša, ker po zamenjavi na f4 črni lovec zavlada nad črno diagonalo. 11. g 2—g3 ? Najbrž zopet napačno, ker slabi še tudi kraljevo krilo. V poštev je prišlo 11. Sel, Sf4, 12. Lf4:, ef4:, 13. f3. črni pa je seveda vsekakor že v prednosti. 1 1............' f7—f5 12. Sf3—d2 f5—f4! črni se upravičeno ne boji več zamenjave na h5, ki bi sedaj samo še odprla linije in pospešila napad. Vse bele figure stoje slabo, med tem ko zbira lahko črni vse sile za napad na belega kralja. 13. Dc2—dl Lc8—h3 14. Tfl—el f4 : g3 16. Le2—f3 Sf4—d3 Elegantno in odločilno. Na 16. gf4: pride enostavno e4:, z dvojno grožnjo Lc3: ln Dg5+ ter mat. 16. Le2—f4 Sf4—d3 Skakač je zasedel sijajno postojanko sredi sovražnih pozicij. Vse bele figure pridejo sedaj v nered. 17. Tel—e2 Ddg—f6 Z grožnjo Lh6, ki mora prej ali slej vo- , diti do odločitve na f-liniji. Lh3—d7 Sc5 : a4 Lg7—h6 18. Kgl—h2 19. Sc3—a4 20. b3 : a4 21. Lcl—a3 Točk f3 in f2 pač nI mogoče več kriti. 21............Lh6 : d2 22. Te2 : d2 Df6 : f3 23. Td2 : d3 Df3 : f2-f- 24. Kh2—hI Ld7—h3 25. Td3--d2 Df2 : g3 26. Ddl—b3 Na 26. Dgl pade La3. 26............Tf8—f3 beli se vda. Na 27. Db7: bi sledilo Taf8 in matha na fl ali g2 ne bi bilo mogoče več kriti. Vasja Pire D I Nedelja, 2. junija LJubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Verski govor. — 9: Napovedi in poročila. — 9.15: Solistični koncert (na saksofonu igra g. Miloš Ziherl). — 10: Plošče. — 1030: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12: Slovanski zvoki (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nastop pevskega zbora Delavskega glasbenega društva. — 14: Sramli in citre (plošče). — 16.30: Higiena telovadbe. — 17: Gospodarska poročila in tržna navodila. — 17.30: V čaru operet. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40:. Objave. — 20: Nastop Ciril-Metodovega cerkvenega pevskega zbora iz Kočevske Reke. — 20.45: Magistrov trio. — 21.30: Plesni na-pevl (plošče). — 22: Napovedi in poročila — 22.15: Radostni zvoki (radijski orkester). Beograd 16.15: Tamburaši in narodni radijski orkester. — 18: Plesna glasba. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Koncert velikega radijskega orkestra. — 22: Prenos glasbe iz kavarne. — 22.50: Plesna glasba (plošče). — Zagreb 13: Sremske narodne pesmi. — 16.45: Mešan program (plošče). — 20: Klavirski koncert. — 22.35: Plesna glasba. — Sofija 12: Narodna glasba. — 12.50: Lahka glasba. — 18: Glasba za ples in zabavo. — 20: Sonata za violino in klavir. — 20.30: Odlomki iz operet. — Praga 19.35: Operne melodije. — 21.20: Radijski orkestri Prage in Brna in solisti. — London 19: Koncert, posvečen čajkovskemu. — 20.45: Portugalska glasba. — 22.20: Salonski orkester. — 22.55: Orkester ln zbor. — 23.30: Violoncello in klavir. — Pariz 19.15: Zabavni program. — 22.15: »Ljubezen in čarovnica« (plošče). — Rim 20.45: Pesmi s plošč. — 21: Prenos komične opere »Radovedne žene«. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 21.30: Lahka glasba. — 23: Nočni koncert. Ponedeljek, 3. junija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Mandoline ln balalajke (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvena ura. — 18.20: Naši Američani (plošče). 18.40: Slovenski delež v tujih kulturah (predavanje g. prof. Vilka Novaka). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere! — 20: Iz opernega sveta. — 21.30: Vesele solistične točke (plošče). — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Kvartet Fantje na vasi. Beograd 17.45: Narodna glasba na harmoniki. — 18.20: Koncert radijskega orkestra. — 19.40: Plesna glasba. — 22: Operne arije. — 22.30: Plesna glasba. — Zagreb 12.25: Operne fantazije (plošče). — 17.15: Koncert. — 21: Koncert hrvaške- ga pevskega društva »Kolo«. — 21.30: Sremske narodne pesmi. — Sofija 13: Simfonična glasba s plošč. — 18.15: Narodna glasba. — 19: Klavirski koncert. — 20: Vokalni koncert. — 20.30: Simfonični koncert. — Praga 20: Odlomki iz sodobnih nemški oper. — 21.35: Lahka glasba. — 22: Koncert del čeških skladateljev. — London 22.40: Klavirski koncert. — 23.15: Plesna glasba. — Pariz 19.50: Vokalni koncert. — 22.15: Pisana zmes (plošče). — Rim 17.15: Vokalni koncert. — 22.10: Lahka glasba. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Zabavni koncert. — 21.30: Lahka glasba. — 23: Glasba z vseh vetrov. Novi orehi Skrit pregovor PODOBA - ČLOVEK - KOČNIK - POSODA - RETJE - PREPIR - NARVJK -SiPINA - PROGRAM . PO EDINA - ZAVEZNIK - USODA - UPEIIANOST Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki — iz zadnie tri — in sestavi iz njih pregovor Sestavlfalnica ALI RAV OCN EPO NAR Sl2 INO NAL Sestavi iz teh črk upoštevanja vredno vprašanje Fremikalnica TOTALIZATOR ORATORIJ PALERMO PREGANJANJE MACEDONIJA PONATFLLO Premikai te besede tako. da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemlie-oisna imena Posetnica T. Temoc Pesnica Kaj je ta gospod po poklicu? Zanimiva števila Tu vidite oot števil: 4. 7. 10. 13 16 Črtaj tri številke tako. da bo vsosJ"tra«, oddelek za uffa^ke Napisane nai bodo na dopisnici. Med reševal a bo stric Matic razdelil nekaj lepih knj ž-nih nagrad. Strti orehi Skrit pregovor: V nevarnosti ostan; trden in neustrašen. Sestavljalnica: Samo v boju snoznaš nasprotnikov značaj. Pri nakupovanju: Gospod ie kupil e~o samozaveznico po 30 dinarjev dve po 50 dinarjev in 4 po 70 dinarjev. Račun s črkami: Število 3725 pomnoži z 214. Stric Matic ie nagradil po žrebu šest reševalcev Marijan Zeml.iič. Celje Jurčičeva 5: Pavla Breška. Sužid 8 pri Kobaridu; Franc Berglez, Cadram pri Oplotnici: R d. Schemerl. Ljubliana. Florijanska 21- Josip Urbič, Zagreb. Preracovičeva 42 in Jc.'e Acman. Zavodnie 4 n~i Šoštanju dobe oo eno knjiso revije »Življenje in svet«. Križanka št. 19 58 59 62 1. Vodoravno: 1.mestece v hrvatski banovini; 7. zavzetna lepota; 13. zgib vodne površine, 14. talna obloga; 16. poljsko orodje; 17. pritezalni drog; 18. španski ples; 20. niponska narodna igra; 21. umetniški izdelek; 22. posledek gorenja; 23. Mohamedov posinovljenec in zet. tudi vprašalnica; 24. reka v Sibiriji: 26. človek vzbujajoč misel moči; 28. niponske slavnostne igre; 29. naselbina; 31. kovinski izdelek; 32. ime več nordiisk h rek. tudi kratica naše časopisne agencije; 34. industrijska rastlina; 35. posoda za mleko; 36. največji slovenski pisatelj in dramatik (• 1874., t 1918.); 37. Noetov sin; 38. akademski naslov (kratica), tudi Nušičeva komedija; 39. lovsko sredstvo; 40. orožje: 42. površinska mera; 44. glasbeno gledališko delo: 47. pritrdilnica; 48. obrambni izrastek nekih živali, glasbilo, tudi hrib na Kočevskem: 50. švicarski kanton. 51. roditelj; 52. kemični znak za prvino, tudi utrien otok ob zapadni francoski obali: 54. poljski dramatik (• 1812.. 1 1859.); 57 afganistanska utežna enota; 58. otočje zapadno od Nove Gvineje; 80. največji kitajski irik (*70Ih 1762.); 61. starogrški bog vetra; 62. vzdrževalna pomoč; 63. nimfa v Homerjevi »Odiseji«. Navpično: 1. sodobni ruski pisatelj: 2. poljska cvetica: 3. pijača starih Slovanov: 4. naravna krasota; 5. ustanovitelj perzijske države (550.—529.); 6. rogliček; 7. obdelan kos lesa; 8. reka v Nemčiji; 9. žitarica; 10. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za kovino: 11. naselbina, tudi del večje naselbine; 12. starogrški bog solnca. tudi metuli; 15. stična črta ved« in kopnega; 13. mlečni izdelek; 19. pevski glas; 25. blago; 26. ladijska ootretščir.a; 27. glavna svetinja Mchamedancev v Miki; 28. kulturno politična skupnost; 30. sladkovodna riba; 31. pripadnik ene izm.?d veroizpovedi, narodnosti; 33. oseba iz sv. pisma; 34. cvetni list; 36. obmejni državni organ; 37. staroperzijski d.žavni upravitelj; 39. mesto v severni Gre j ; 41. Htalska skakalna priprava: 43. izžetna vssbina. tudi kranjski močnik: 45. nizka oerska krajina: 46. sorodnica; 49. d 1 vraiu: 51. si nov zob; 53. junak Gotovčeve opere: 55. visočje v srednji Afriki: 56. mesto v B 1-giji; 57. enota, nedoločen del celote, p ič pevec: 59. del telesa; 61. pesnitev. Rešitev križanke št. 23 Vodoravno: 1. opolo, 5. roman, 10. Ko-rab, 15. Meka, 16. nabasan, 18. Mara, 19. aga, 20. sok, 21. mak, 23. Bar, 24. Ka, 25. ter, 26. Pag, 27. nad, 29. do, 30. Milan, 32. tarok, 34. sebi, 35. In, 36. Po, 37. Ivan, 39. četaš, 42. piton, 45. as, 47. ten, 48. Rod, 49. raz, 50. Ob, 51. Ren, 53. vas, 55. kes, 56. eta, 57. Anion, 59. Laponec, 62. upor, 63. tenor, 64. dinar, 65. omika. Navpično: 1. omaka, 2. pega, 3. Oka, 4. la, 5. rak, 6. Ob, 7. Marat, 8. as, 9. nam, 11. om, 12. Rab, 13. Arad, 14. baron, 16. Nora, 17. Nana, 20. selitev, 22. Karltas, 25. Tibet, 28. dovoz, 30. meč, 31. Niš, 32. top, 33. kan, 38. karat, 40. anal, 41. Solon, 43. Irec, 44. obara, 46. seme, 50. otok. 52. non, 54. sad, 55. ker, 56. epi, 58. no, 60. pl, 61. na, 62. razum. r Naša lepa in napredna vas: fikrlevo, Rakovnik so gradovi, polni zgodovinskih zanimivosti, nepozabni vsakomur, ki ai jih ogleda. Povsod tod naletiš na pravo dolenjsko ljudstvo: prijazno in gostoljubno živi v zadovoljstvu s tem, kar pač ima, tesno navezano na svojo zemljo. m sodišče, znameniti turški turen, lepa šola, udoben sokolski ddm, tovarna usnja, nekaj novega, nekaj starega, takšna je slika Mokronoga in takšen se ti trg na mah prikupi. Stopiš na mokronoški magistrat, zanima te marsikaj — pa radi ustrežejo tvoji želji in po prijetnem kramljanju dodajo še: »Mokronog je bil in bo!« In res je tako. Človek, ki pozna ta kraj in njegovo življenje, bi mislil, da žive tržani le še od svojih tradicij in svoje zgodovine, dasi v resnici žive tod venomer zdravi in nacionalno globoko zavedni Dolenjci. Mokronog je po številu prebivalstva največji kraj te doline. V trgu sta prav lepo razviti obrt in industrija. Sloveča je posebno mokronoška mizarska industrija, ki je vsako leto deležna posebnega priznanja na razstavi ljubljanskega velesejma. Tržani sami posvečajo razvoju trga vse svoje moči. Posebno pa je k tolikemu razmahu, ki ga s ponosom danes beleži kraj v naglem razvoju navzgor, pripomogla Kalinova tovarna usnja in le blagodejnemu vplivu te morajo biti tržani hvaležni, da je Mokronog to, kar je. Mokronoška »bosa noga« (mokronoški grb. ki ga predstavlja bosa noga) priča, da se je kraj uveljavil že v davnini; saj je dajal pobude za vse gospodarsko, socialno in kulturno življenje v široki okolici in ga je zato gosposka že leta 1280. odlikovala s tržnimi pravicami. Ker pa je bil takratni župan v trenutku, ko je prejel pisane trške pravice, bos. so vaški očetje sklenili, da bodi bodoči grb trga — bosa noga. Tako odlikovan kraj je dobil še večjo veljavo in je še danes v njem osredotočeno vse življenje prostrane doline. In tržani? Le obiščite Mokronog! Ko boste postopali po trgu, boste kaj kmalu znanci in prijatelji, posebno še, če prisluhnete dobri in pristni besedi šaljivega tržana in se porazgovorite z brhko tr-žanko. Ob zaključku opisa krajev v trebanjski, mirnski in šentrupertsko-mokronoški dolini želim, da bi tem krajem v propagandnem oziru tudi javna uprava posvetila več pažnje kakor doslej in da bi jih končno že uvrstila v zbornik tujsko,prometnih krajev dravske banovine. Zasebna podjetnost sama ne more doseči onih uspehov, ki se sicer s sodelovanjem javne uprave lahko dosežejo. —ao. Idilična je Mirna. Ob progi proti Sevnl- ga po opravkih pot ne privede na Mirno, ci je polna naravnih lepot in zanimivosti, i prav malo ve za kraj, ki sameva, zatop- vendar je naši javnosti še premalo zna- j ljen v svojo zgodovino. Na Mirni je osre- na. Kdor pač nima stikov z Mirnčani, ali i dotočeno vse življenje te doline. Tu je se- Kora-čnica. Prapor ^obodnega naroda T« tjr /. Nad vojč&o z. Ifi gremo rnarc t j[iU- jnPf 1 J J1 iiJgg j nam Irobojko. pčajDo.fia.,prapor pvobocLrt&ga ta.. bo . ra. z v bojui zmaga napa bo za na. rod in cLottlo vt.no io. CcL£a. da. z. vojpfco v boju nape je pravot £i. ve. Trebnje slovi že dolgo Letovišče Trebnje s svojo ožjo okolico ima lepo, romantično lego in je obdano z nizkim dolenjskim gričevjem, ob čigar vznožju teče rečica Temenica. Kot križišče železniške proge Ljubljana—Karlovac in št. Janž—Sevnica pa kot križišče relativno dobrih cest, prostrane temeniške, dobrniške in mirnske doline z naglo se razvijajočim prometom je Trebnje izhodišče in prehodna točka za najlepši del Dolenjske — za tako zvano ožjo Dolenjsko — kjer so dani vsi pogoji za ugoden razmah tujskega prometa. Trebnje imajo 278 metrov nadmorske višine, letnih padavin povprečno 1110 mm, kar je skoraj najmanj na vsem Dolenjskem. Podnebje je izredno milo. Srednja letna temperatura je 9.4 C, zimska pa 0.7 C, kar dokazuje, da je le malo toplejših krajev v Sloveniji. Trebnje se bolj in bolj razvija v letovišče. Znano je, da je cd davno uvaže-vano zdravo in prijetno počitniško bivališče. Domačini in gostje imajo že od nekdaj največje veselje s kopanjem v prijetni Temenici in z najlepšimi izleti v okolico. Poznavalci noših vod trdijo, da Temenice ne pozabiš, če si se le enkrat kopal v njej. Prijetna je in mirna, topla in mehka in ni valov, tako da se ji kopalec more brez skrbi zaupati. S Temenico in v vsakem oziru prijetno okolico je narava podarila letovišču najmikavnejši del. pod-j«;tni Trebanjci pa so letoviščarskemu kraju dodali še to, kar ni zmogla narava — pestro in prijetno življenje, po katerem Trebnje slovi daleč naokoli. Poseben sloves je Trebnje uživalo na Dunaju, odkoder so leto za letom prihajale številne družine. Letos jih seveda ne bo. še v večjem številu pa so prihajali domači gostje, ki še vedno radi prebijejo svoje počitniške dneve med nami. Prav številni so poleti v Trebnjem skupinski nedeljski izleti in prihaja kraj v poštev tudi za weekend. Gostinska obrt je v Trebnjem dobro i razvita; za one, ki ne žele prebiti svojih j počitnic v gostilnah, je pripravljeno do- i voljno število stanovanj z oskrbo pri za- ! sebnikih. Znani so zanimivi, s posebnimi j šegami in običaji združeni trebanjski pikniki. Z razvedrilom in zabavo pridejo leto- j viščarji na svoj račun, saj je družabnost ; v Trebnjem doma. Nastopi domačih igral- } cev in gostovanja raznih igralskih družin so nekaj posebnega. Mamljivo vabljivi pa so izleti v okolico. Naj navedem le nekatere in najzanimivejše: Iz Trebnjega je dve uri peš na Čatež, kjer je znana izletniška točka Zaplaz (544 m). Marsikateri izletnik, ki potuje po Dolenjskem, se radoveden ozre proti hribčku s prijazno cerkvico, okoli katere je ozko pozidan pod vznožjem kup hiš v kaj zanimivem slogu. Ta miren, idiličen kraj s svojo divno, ponekod divje-romantično okolico je kakor nalašč pripraven za izlete iz Trebnjega. Tu najdejo izletniki slikovitost in tišino, ki jo more nuditi le čatežka okolica. Zdrav gorski zrak in prijetno kopanje v nalašč za to zgrajenem kopališču na Čatežu vsakogar prerodi. Izletniki posečajo Čatež od maja dalje tja v pozno jesen. V tem času obišče Čatež nad 10.000 izletnikov! Zanimiva izletniška točka so ponikvalni-ce rečice Temenice. Na Ponikvah pri ! Trebnjem ponikne ta kraška voda v pod- j zemske rupe in pride pri Mirni peči v ! obliki lepih slapov zopet na dan. Izlet na 1 Vrh—Trebnje k podzemskim jamam s 1 kapniki! Izleti v vinske gorice te požive! ; Zanimivi so izleti po dolenjskih gradovih ' in končno je možnih še več celodnevnih ! izletov: tako na Krko, v tople vrelce Do- j lenjskih toplic, na Gorjance, na Kum. povsod je lepa ta zemlja, ki prav sedaj vabi, vabi... Zgodovina in sodobnost okrog Mirne Re.fr ni rM^j, j> j 1 > j j> j 1 p p 7 p I * 11, ■ r-Ti^" 'i ZČL za 'njo*'}Zda-J pofiod,ptopaj nap rod, zmaga. se. čmeRtja..' Mi gre. mo zmago, val, Na pragu sezone za kopališča, zdravilišča in letovišča si je »Jutro« nadelo po-hvalevredno nalogo, ko s svojo anketo o naših lepih in naprednih vaseh seznanja javnost z lepotami naših krajev in jim tako pomaga do uveljavljenja v tujsko-pro-metnih ozirih. že nekaj nedelj sem se vrsti kraj za krajem, vsak po svoje zanimiv in prijeten. VaDijo ti kraji in kar tekmujejo med seboj, kako povzdigniti svoj tihi sloves prijetnosti in zanimivosti in opozarjajo nase v svrho razmaha tujskega prometa. Dramijo se iz svoje zasanja-nosti is hrepene po življenju, ki ga narekuje današnjost. Da, res skromne so danes razmere in izgledi na uspešen tujski promet so slabi. Naši kraji so imeli v mirnem času več ali manj znatne dohodke od dotoka tujcev iz tujine. Zaradi evropske vojne bo pa ta detok popolnoma izostal in bo letos naša letoviščarska industrija odvisna samo od domačih gostov. Da vsaj nekoliko naši letoviščarski kraji nadoknadijo usodni izostanek gostov iz tujine, so pričeli širiti močno propagando doma; načinu in spretnosti te propagande se bo zahvaliti, če bo kaj uspeha. Ko se tako ozira po svojih gostih tudi lepo in brhko dekle — naše Dolenjsko — in se pripravlja na sezono, je potrebno, da dobi javnost res pravo sliko o tem lepem delu naše zemlje. Zanemarjena in zapostavljena, pravijo, je »pastorka Dolenjska«! že del j časa sem poslušamo to jadikovanje. Beseda o zanemarjeni in zapostavljeni pastorki je padla v našo javnost; izrekel jo je nekdo, ki je hotel le dobrohotno opozoriti javno upravo na nekaj gospodarskih pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba še odpraviti, da bi pokrajina tem bolj napredovala. Mišljene so bile tu zlasti zveze in pomanjkanje elektrike (ki pa je med tem Dolenjcem že zasvetila), pa se je to dobrohotno opozorilo tako nespretno razlagalo celo med Dolenjci samimi, da večno govoričenje o zanemarjeni pastorki le škoduje. Naj bo že konec neupravičenih očitkov! Pokrajini res manjka še marsičesa, kar pa v nič manjši meri pogrešajo tudi ostali kraji naše banovine, kjer je letoviščarstvo že dobro vpeljano. Temu nasproti pa ima Dolenjska mnogo odličnih naravnih pogojev za razvoj tujskega prometa. Tako je in nič drugače; in kdor meni, da je ves trud v naših dolenjskih krajih zaman, se moti. Važno je vprašanje cen. že lani smo opazili, da so mnogi dolenjski kraji oglaševali v dnevnikih in se je kasneje opazilo, da je imela reklama tudi uspeh. Uspeh je bil v krogih, ki so oglaševali in nudili svojim gostom »najnižje in konkurenčne cene za prvovrstne in odlične penzione«, medtem ko so kraji, ki s takimi super-lativi ali sploh niso oglaševali, ostali brez novih gostov. Seveda se je na te najnižje in konkurenčne cene in na vso prvovrst-nost in odličnost, ki so jo napovedali inse-rati, priglasilo precej gostov, pa se je pozneje izkazalo, da so bili taki inserati le vaba. Zato naj bi se letos dolenjski letoviščarski kraji zedinili na enotne cene in te naj bi se po časopisju objavile kot dokončne. Cene ne smejo biti pretirane; ne smejo pa tudi ne biti reklamne. Prenizke cene gosta trenutno sicer pridobe. V prvih letih s tako privabljenimi gosti navadno gostilničar ne krije niti režije, o dobičku pa sploh ni govora. In ko hoče prihodnja leta ta »reklamni primanjkljaj« izravnati s krepkim razmahom cen navzgor, je letovišča konec. Kraj, ki na ta način pridobiva in pada, ubija resnost svojo in sosednih letovišč. Solidnost pri cenah navzgor in navzdol je vsakemu kraju, ki si želi napredka, prvi pogoj. Zato se na Dolenjskem ne sme več ponoviti lanska napaka. Naposled se mi zdi potrebno opozoriti še na tole: lani smo opazili, da so se tudi kraji, vajeni že leta in leta živahnega tujskega prometa, zaman ozirali po gostih. Vzrok izostanka je bil, ker so se gostje naveličali krajev, ki so v njih videli le »tujski promet« in so se zaman ozirali po prijetni domačnosti in družabnosti, ki si jo ob svojih počitnicah na deželi tako žele. Zato ne smejo gledati v bodoče letoviščarski kraji v svojih gostih le »tujcev«, ampak prijatelje, za katere je treba v tej smeri tudi skrbeti. Pripraviti jim je treba prijetno bivanje in ugodno življenje; med domačini in gostom mora vladati prijazna domačnost in družabnost, kar gosta zadovolji, da se prihodnja leta rad vrača nazaj, privede pa s seboj še znance in prijatelje. Skratka: ne samo pridobiti si gosta, ampak ga tudi res zadovoljiti in si ga obdržati, to naj bo vodilno načelo vseh, ki vabijo! dež občine in drugih uradov, je pa tudi gospodarsko, trgovsko ln kulturno središče za vso okolico, ki je navezana na svoj trg, odkoder prihaja pobuda za vse, posebno pa za gospodarsko in narodno gibanje. Obširna vas s preko 100 hišami napravi na vsakogar že pri vstopu najugodnejši vtis. Higiena vasi ln urejenost kraja je Industrija na Mirni je tudi razvita. Znana je mlrnska tovarna krede. Po vsem Dolenjskem pa je tudi znana mirnska mlekarna s odličnimi izdelki. Mirna sicer ge nima častivrednega oficielnega ali uradnega naziva »letovišča« niti se za ta naslov preveč ne puli, vendar so si Mirn-čanje kljub temu z Iznajdljivostjo in po- posebna odlika Mirne in je zato iz zdravstvenih vidikov letovanje v tem kraju zelo prijetno. Notranjost gostiln in zasebnih stanovanj je tudi razvajenemu očesu prikupna. Cene so zmerne. Seveda ima kraj lastno elektriko, ugodno in lepo kopališče in zanimive izlete v okolico. Znana je mirnska podzemska jama s krasnim hodnikom in kapniki. Grad Grič z vabljivo okolico sprejme pod svojo gostoljubno streho do 30 letoviščarjev. Mirnski grad, Landšprež, Zapuže, Dob, Vesela gora, žrtvovalnostjo pridobili lep krog odličnih gostov, ki posečajo Mirno že leto za letom in imajo tu svoj drugi dom, v počitnicah pa že kos domovinske pravice. Vsem gostom pripravljajo letos prav posebna presenečenja, o katerih pa molčeči organizatorji vnaprej ničesar ne zaupajo. Eno je gotovo: Mirnčanje so podjetni in polni duhovitih zamislekov. Njihova iznajdljivost v družabnih prireditvalf je znana in bodo napovedana presenečenja res presenetljiva. »Mokronog je bil in bo!« Cvet naših dolenjskih pokrajin je šent-rupersko-mokronoška dolina. To vam je prijazno ozemlje, polno naravnih lepot. Na severu zapira dolino Hom (504 m), na jugu znani Debenc, na vzhodu pa dolga vrsta dolenjskega gričevja. Tu je tudi znamenita Vesela gora s cerkvijo, ki ima značaj bazilike. Dolino namaka potok Bistrica, kamor prihajajo nedeljski izletniki na kopanje tudi iz Ljubljane. Vsa dolina ima značaj vinorodne pokrajine. Lepa rodovitna polja, plodno gričevje in blago podnebje že od nekdaj privablja goste. Dolina nudi mir in zadovoljstvo in je ponos Dolenjske. V tem vrtu sredi livad je kakor šopek cvetja — prijeten letoviščarski kraj št. Rupert. O tem dolenjskem »pušeljcu«, ki uživa sloves najstarejšega letovišča in o katerega pomembnosti v davnini pričajo mnoge izkopanine, ki se hranijo v ljubljanskem muzeju, o tem pušeljcu, kjer je pred časom župnikoval na ozemlju sedanjih petih župnij, župnik Jurij Slatkonja, kasnejši škof dunajski, bo treba pač še posebej izpregovoriti. Po zoženi šentrupertski dolini, ki pred Bistrico prehaja v šentjanško, je komaj prostora za cesto tja doli proti Savi. Dolina je od vseh strani tesno zaprta z do- lenjskim gričevjem, na gosto posejana s cerkvicami in vinskimi hrami. Na Bistrici pri znani Zajčevi gostilni se odtrga cesta od gričevja in si utre pot med polje v slikovito dolinico. Kar pred očmi ti zraste in te po svoji romantični legi namah osvoji — Mokronog. Kup tesno med seboj povezanih hiš in vil, starinski grad Ji. f ait r p; p pvo - bo . cLo x>cl . ro . val J- ' N 1 I S» J; tiJ $ IJ Ji 3o£ ob bo.hu na .fZa. vojs&a miada^ Žrebanje državne razredne loterije III. razreda 40. kola bo 11. junija 1.1. Poleg premije din 500.000.— bodo i/.žrebani v tem kolu tudi dobitki po din 200.000, 100.000, 60.000, 50.000, 40.000 i. t. d. Po pravilih državne razredne loterije se morajo srečke obnoviti 5 dni pred žrebanjem t. j. do 6. junija. Kdor srečk za 40. kolo še nima, so mu na razpolago v glavni pooblaščeni kolekturi državne razredne loterije t VRELEC SREČI 99 Alojzij Planinše Ljubljana, Beethovnova ulica 14. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13.—. Dopisi ia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5-— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za beseda, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Dia 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, de zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« j^ffl t odgovor, priložite ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana. Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali daianje rfaslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Kegljišče najmoderneje urejeno, otvorjeno 1. junija v gostilni Poljšak, šmar-tinska cesta 22. Keglja-Bki klubi vabljeni. 14227-18 Gostilna Poljšak vabi vsako nedeljo in praznik na veselo za-ba\o z godbo. 14228-18 Restavracija pri Gor. kolodvoru Vas vabi na domačo zabavo. Igra prvovrsten žramel. — Za jedačo in pijačo preskrbljeno. IVIici Jevšinek. 14239-18 Ker velesejma ni ln fantje so odšli. bo vse. kar je ostalo pri Bausu danes se zbralo tam v hladnem vrtu ples ln vse najboljše vmes. Gostilna Pod go Zdom. Dolenjska cesta. 14296-18 Pri Putrichu D.ines ples na prostem. — Vsi vablieni. 14371-18 Danes vsi na Vodovodno c. 21 — Godba s plesom Priporoča se Angelca Pintar 14406-18 Beseda ! dm, davek 3 dm, ::a šifro ali daianie naslova J din Najmaniši znesek 17 dio. Strojnika z izpitom za svojo fili-jalo v Tuzli išče delni ška pivovarna Sarajevo. Prednost imajo izpraša ni strojniki z daljšo — prakso in delom v pivovarnah. posebno obratu za izdelavo leda. Nastop takoj Ponudbe z doku menti. ki jih vrnemo, op 13 o m dosedanje s už-be in zahtevki plače na naslov pivovarne Saraje vo. 14376-1 Dekle za kuhinjo in za pomoč v gostiln; iščem. Gostilna Vitez, Breg 18 14402-1 Mesarski pomočnik izurjen prekajevalec in v izdelavi mesnih izdelkov dobi mesto takoj. Pogoj poštenost in treznost. Franc Ocvirk mesar. Povšetova 38. Ljublj 14420-1 Slaščičarski pomočnik dobi takoi mesto. Pekarna Depa. Postojnska ul. 11. 144S4-1 Mesarski pomočnik začetnik, mlajši po.iten trezen dobi takoj službo. Pran« Ocvirk mesar Povšetova 38. Ljub.j. 14422-1 Pletilja samostojna. 25 do 30 let stara, ki plete na ročni Stroi, z znamem prikroieva-na m entiania. dob: takoi stalno mesto na deželi. — Oskrba v hiši. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Samostojna«. 14024-1 Knjigovodkinja in korespondentka. vešča slovenščine in nemščine — dobi takoj mesto. Prednost iiriio one z znanjem več je7:i;ov. Ponudbe na ogl. odd. Jutr.i pod šifro »Krtji-govodkinia«. 139S7-1 Prepisovalci na stroj! Dime in gospode z lastnini: p .almmi stro-i iščemo tako; za prepise. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 14367-1 Prikrojevalka i moistr Sijajen zaslužek« 14204-1 Pomočnico samostojno moč, potrebujem za takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14216-1 Več pomočnikov za razna mizarska dela .--prejme strojno mizarstvo Weiss, Trbovlje. 14171-1 Šoferja mehanika spreime — Kristan Franc, Tyršcva c. 54, prevozništvo. 14461-1 Perfektna kuharica samostojna, srednje starosti, za majhno gospodinjstvo v Celju, se s 15. junijem aU s 1. julijem sprejme proti lepi plači. Dopise je poslati na podruž. Jutra v Celju pod »Kuharica«. 14158-1 Industrijsko Šiviljo z a blago n;-t,.r.čno v izdelavi, sprejmem tako: ali lcasne;c pod Zelo ugodnim1 pogoji. Po nud> • na podružnico lutra IV I or »Dober zaslu žr« 14440-1 Blagajničarko dobro računarico zmož no navadnega knjigovodstva sprejmem. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod -.Blagajničsrka 14379-1 Elektromonter mlajša moč dobi t^.koj službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pocl »Zanesljiv pri hišnih instalacijah. 14084 1 Prodajalko, pošteno za vodstvo podružnice trgovine meš. blaga na deželi sprejmem. Ponud be na podr. Jutra Maribor pod »Zmožna« 14086-1 Frizerka dobra samostojna moč dobi službo takoj ali po dogovoru. Stane Bradač Medvedova 22 Ljub ' ljana. VII. 14403-1 Trgovskega pomočnika delikatesne stroke z zna njem hrvatskega in nem =kcga jezika mlajšega lice Mato Saniac. Varaždin. 13941-1 Šivilja sposobna samostojnega izdelovanja boljših dam .-kih plaščev v moško delavnico sprejmem. Na slov v vseh posl. Jutra 14101-1 Pekovskega pomočnika sprejmem. — Prednost imajo mladi (lahko začetnik. Stritar Anton, pekarna. Smlednik. Gor. 14255-1 Žagarja treznega in marljivega, sprejmem za žago vene-cijanko na 2 lista takoj ali po dogovoru. Delo stalno. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »'/.agar 40 . 14206-1 Brivskega pomočnika iobrega delavca, sprejme takoj salon Gjud Aleksander, Kongresni trg 6 14225-1 Natakarico in h apca sprejmem takoj. — Natrkarica mora založiti kavcijo, hlapec je lahko tudi starejši za lahka dela. Hodnik, Logatec 41. 14223-1 Prodajalko pošteno, za vodstvo podružnice trgovine z mešanim blagom na deže i sprejmem. — Prednost ima. ki je vešča nekoliko krojenja in šivanja. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Zmožna«. 14086-1 Mehanika sprejme tovarna nogavic k okroglim Standart-strojem. Ponudbe pod »Nastop takoj 198« ogl. odd. Jutra. 14198-1 Frizerko mlajšo dobro moč. išče Milan Turk. pri mostu sv. Jakoba. 14230-1 podjetje otvarja za svoj povsem nori, za sadaj aktualni šlager - artikel prodajno skladišče za dravsko banovino. Iščemo sposobne esebe, ki bi bile voljne tako skladišče voditi. Nudimo popolnoma stal no in brezbrižno eksistenco ter dober dnevni zaslužek. Artikel je epo-balne vsebine kupci so: industrije, obrti, trgovine. privatniki, državne in privatne ustanove in vsa druga podjetja. Plasiranje v milijonih kom. Strokovno znanje nepotrebno. Interesenti za blago, ki ga je imeti v zalogi, morajo v založiti v gotovini 20 do 30 tisoč dinarjev. Osebe, ki reflektirajo na stalen dober in donosen po ožaj, na.i pošljejo no-nudbe na naslov: Industrija. Zagreb. Pal-rrotičeva ulica 29a I kat. 14041-1 Viničarja in sadjarja 7 družino spreimem takoj na posestvo blizu Banja'uke. Ugodni pogoji Turko Alfonz, uč.. Varaždin, pošt. pred. 39. ' 14181-1 Frizerko dobro moč. sprejmem takoi ali po dogovoru. Frizerski salon. Sarače-vič Slavko — Jesenice-Fužine. 14174-1 Strokovnega tajnika veščega knjigovodstva in dopisovanja v slovenskem in nemškem jeziku, dobrega organizatorja. ki bi se z vso vnemo zavze' za težnje obrtništva sprejme Zdru ž°nie obrtnikov na Go-reniskem. Ponudbe, zahteve plače pod »Orsa-nizator na podruž. Jutra. Jesenice. 14173-1 Čevljarskega pomočnika za mešano zbito delo sprejmem takoj. Marin Franc. Trbovlje. 14168-1 Služkinjo veščo vseh hišnih del. sprejme s 15. junijem uradniška družina na Gorenjskem — Ponudbe pod »Poštena in zanes-liiva< na og'.. odd. Jutra. 14131-1 Uradnika (praktikanta) sprejme večja trgovska organizacija. Pogoji: 4 razredi srednje šole z malo maturo, 2 razreda trgovske šole, strojepis. in po možnosti slovenska stenografija — Ponudbe na podruž. Juua Maribor pod »Trgovska organizacija 14155-1 Strojnika h kompresorju za čas sezone sprejme pivovarna. Ponudbe na ogasni odd. Jutra pod »Spreten-. 14117-1 Fotografinjo samo prvovrstno retušer ko iščem za takoj za sprejemanje retuše po pošti na dom. Ev. ponudbe za stalno mesto s siiko. Naslov v vseh poslov. Jutra. 14151-1 Spretno modistinjo sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 14140-1 2 modistovski pomočnici sprejmem takoj. Ponud be na ogl. ocid. Jutra pod »Stalna 60« 14139-1 Dva kleparska pom. in dva vajenca sprejme takoj Koštomaj, klepar Celje Gaberje. 14159-1 Postrežnico mlajšo iščem. Nastop ta koj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 14125-1 Kovača ali ključavničarja dobrega, — takoj sprejme Faifer, Trnovska ul. 25 . 14465-1 Mlado dekle dobi službo v gostilni, lahko začetnica. Ponud be s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Takoj sprej mem« 14078-1 Prvovrstno šiviljo ki pride šivat na dom iščemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dober okus« 13028-1 Parcelo v Ljubljani za vilo ali dvo do trl-nadstropno htšo kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela 310* 14046-1 2 služkinji za pomivalnico vzamem takoj v službo. Samo zdrave Hi dob>e moči. Ponudbe na Zdraviliško restavracijo Dobrna pri Celju. 13945-1 Absolvent trgovske šole s perfektnim znanjem stenografije dobi mesto praktikanta v večji pi sarni z možnostjo stal ne nastavitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno obnašanje« 14289-1 Postrežnico pošteno ln pridno iščem za popoldanske ure. Na slov v vseh posl Jutra 14285-1 Upokojen orožnik ki se razume tudi na vrtnarsko delo dobi me sto kot oskrbnik na de želi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten 93« 14298-1 Šiviljo na dom za belo moško perilo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šivilja« 14297-1 Agilen fant mehanik ali ključavničar s šoferskim izpitom dobi mesto z vso oskr bo v hiši. Nastop takoj Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dober vozač' 14324-1 Postrežnico urno In pošteno iščemo za dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14276-1 Prvovrstnega risarja »U risarko za tekstilne svrhe iščemo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija« 14137-1 Mladega fanta za vsa hišna dela takoj sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 14358-1 Postrežnico potrebujem za jutranje ure. Samo zaneslji va mlada in urna z iz vrstnimi priporočili pride v poštev. Naslov v vseh posl. Jutra. 14359-1 Frizerko dobro de.avko sprejme 25. t. m. v stalno službo žnidarič & Rozman Kranj. 14364-1 Pošten vrtnar starejši poročen dobi mesto kot oskrbnik (tu di brez oprave) na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Skrben 306« 14306-1 Natakarica čedne zunanjosti lahko tudi začetnica dobi me sto takoj. Nastop takoj Predstaviti se v ponedeljek med 11. in 12. Naslov v vseh posl. Ju tra. 14347-1 Frizerko sprejme takoj Zavrl Milan, frizer. §t. Vid nad I.iub-ljano. 14303-1 Dekle mlado ln snažno dobi stanovanje za postrežbo Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Zaup na« 14406-1 Frizerko samostojno sprejmem v stalno službo. Ostalo po dogovoru. Novak Vinko, frizer, Žalec. 14071-1 Službe išče Beseda 30 par, davek 3 dm. ter 3 din tj Wro ali daje aie naslova. — Najmanjši znesek dni 15. Blagajničarka c malo maturo in trg. šolo zmožna pisarniškega deia, strojepisja, išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop takoi ali po dogovoru. Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »De-vetnajstletna«. 14008-2 Zagovodja zmožen manipulacije z lesom in konstrukcije nove žage, išče stalno službo. — Naslov: Toson Ciril, Raki-čani 46. p. Murska Sobota. 13960-2 Komorni sluga in šofer s prvovrstnim spričevalom, išče službo. Ponudbe pod »Zanesljiv« na ogl. odd. Jutra. 14456-2 Dobra frizerka išče službo. Nastopi 5. maia. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dobra frizerka«. 14455-2 Avtomehanik mojster šofer trezen in zanesljiv išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Me hanik šofer« 14059-2 Upokojen orožnik m'ad. priden in posten vojaščine prost išče pri merno službo paznika, vratarja, skladiščnika.— oskrbnika potnika ali slično. Naslov v vseh poslov. Jutra. 14072-2 Brivska pomocnica ki dela tudi dalsko stro ko išče stalno namešče nje. Nastop 1. ali 15. junija. Naslov v vseh posl. Jutra. 14037-2 Dolgoletna gostilniČarka išče zaposlitve, je zelo pcstrež'jiva in prijazna, zmožna je voditi sama obrt. šla bi tudi za prodajalko. Ponudbe pod ^-Spretna 24« na oglasni odd Jutra. 14224-2 Boljši kočijaž ali sluga 341eten vojaščine stalno oproščen, trezen, nekadilec. vajen vrtnarskega dela. kavcije zmožen, išče službe, najrajši v Ljubljani. Gre tudi kot trgovski sluga Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vojaščine stalno proet« 14214-2 Postrežnica vešča vseh gospodinjskih de! Išče od 10. do 16. ure delo. Francka Raner, Clgmletova 11-I-14316 2 Zobotehnik samostojen. sposoben vseh del, išče službe. — Naslov v vseh p06l. Jutra. 14211-2 Strojni tehnik s prakso na Češkem, kjer je nadaljeval študij na univerzi, išče zaposlitve v večjem podjetju Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Cand. ing« 14212-2 Postrežnica m ada. išče zaposlitve za enkrat ali dvakrat na teden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi perem«. 14232-2 Šofer mehanik trezen in zanesljiv, išče zaposlitve Je nikar M.. Celovška cesta 204. 14244-2 Službo oskrbnika želi premeniti mlad fant z večletno prakso. Naslov v vseh posl. Jutra 13955-2 Trgovski pomočnik mešane stroke išče službe za takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod ->Agilen pomočnik«. 14265 2 Dekle vajeno kuhe in gostilne, želi službe za takoj, naj rajši v LJubljani ali Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14169-2 Vdova išče službe go.TpodinJe pri starejšem gospodu, po možnosti v Dalmaciji ali Hrvatski. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinjstvo« 14132-2 Natakarica s poslovodnim spričeva lom želi premeniti službo v boljšo gostilno ali restavracijo v Ljubljani ali na Gorenjskem. — Stalnost in poštenost zaželjena. — Ponudbe s pogoji na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen nastop 127« 14127-2 Prodajalka z dolgoletno prakso v ma-nufakturi in špeceriji, 27 let stara, z znanicm sloven. in nemškega jezika, želi premeniti mesto. Ponudbe ni podružnico Jutra Maribor pod »Ljubljana ali Kranj«. 14271-2 Brivsko frizerski pomočnik z znanjem železne vod ne in trajne ondulacije z inozemsko prakso išče službe takoj ali po do govoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 14160-2 Prodajalka dobra mlajša moč želi premeniti mesto Vajena tudi gospodinjstva in ročnih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli 333« 13953-2 Iščem službe najraje kot natakarica ali sobarica z znanjem nemščine. Naslov v vseh posl. Jutra. Pa.ik Frančiška gostilna Kostanj-šek Hrušica 56 14091-2 Inženir-kemik stalno vojaščine prost, samostojen korespon-V'ent za nemščino in italijanščino sprejme — službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Energičen. 14069-2 Uradnica s petletno pisarniško prakso, popolnoma samo stoj na moč z znanjem nemščine knjigovodstva in dopisovanja želi premeniti službo ev. kot blai aji'ira:k; Ponud na og . odd. Jutra pod -Kavcije zmožna« 14085-2 Krojaški pomočnik dober dela velike koma de. se želi izpopo niti proti manjši plači Po nudbe na Ivan Zoran, Gosposvetska 17. 14283 2 Postrežnica pridna in poštena išče zaposlitve najraje pri samskem gospodu ali gospej. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod iPridna 301« 14301-2 Vzgojiteljica ki govori nemško in francosko, išče službo k otroku za dopoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »ljubiteljica otročičkov«. 14274-2 Mesto hišnika išče priden zakonski par Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Pošten 162. 14162-2 Drž. upokojenec .--prejme službo inkasan ta. hišnika, skladiščnika vratarja ali slično. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Zanesljiv 56« 14356-2 Trgov, pomočnica verzirana v vseh strokah želi namestitve. Na stopi lahko takoj. Ponudbe na podr. Jutra v Ptuju pod ^Marljiva« 14309-:? Trgovski pomočnik s šoferskim izpitom in znanjem nemščine Išče službo v trgovini z me šanim blagom. Ponudbe na podr Jutra Ptuj pod ■> Posten« 14310-2 24 leten fant kmečkih staršev Išče — službo Vajen vsakega dela in zelo dobrega ve denja Naslov v vseh po slov. Jutra 14307 2 Gradbeni inženjer z večletno prak -o želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod sInženjer« 14353-2 Mesto brivskega . poslovodje iščem, event. vzamem v najem brivsko-frizerski salon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mojster«. 14J29-2 Vse vrste svilene in volnene komade ter kravate sprejmem v pranje, likanje in popravljanje po nizki ceni. Event. grem tudi na dom. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 14354-2 Gospodična izvežbana kot pomoč zdiav niku specialistu ženskih bo le'ni išče nameščenje. Po-n-idbe na podr. Jutra Maribor pod »Asistentka« 14414-2 Krojaška pomočnica vajena vsega damskega ln moškega dela želi službo kjerkoli Gre tudi na dom. Vodmatska 15 ž 14400-2 Natakarica želi službe v Ljubljani ali na Gorenjskem Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dobra in stal na služba« 14405-2 Natakarica išče namestitve v boljšem lokalu kjerkoli. Po nudbe na podr. Jutra Celje pod »Natakarica« 14431-2 Pisarniški sluga z večletno prakso popolnoma izvežban vseh zadevnih poslov zn.ožen slovenskega nemškega ln italijanskega jezika z dobrimi priporočili po polnoma zanesljiv ter nad vse pošten in trezen išče službe za takoj ali pozneje najraje v Ljubljani Gre tudi ka morko i v Sloveniji. — Sprejme tudi zaupno mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Marljiv 45 14388-2 Absolventka trgovske šole k enoletno prakso v odvetniški pisarn: želi primerne slu2 be Cenj ponudbe na podr. Jutra Celje pod »777. 14433-2 Vajenci (ke) Trgovskega vajenca krepkega, spreimeva. Ponudbe s spričevali in sliko na Norb. Zanier in sin, Sv Pavel pri Preboldu. 13986-44 Vajenko z dežele, pridno. poSte-no. z dobrimi šolskimi spričevali sprejme trgovina z mešanim blagom. Z meščansko šolo imajo prednost. Naslov v ogl. odd. Jutra 14184-44 Vajenca za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Pogoj : veselje do trgovine in poštenost. Naslov v vseh poslovalni. Jutra. 14170-44 Mesarskega vajenca zdravega, krepkega ln poštenega sprejmem takoj Polde Košmelj. mesar. Železniki. 14183-44 Učenko za trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj ali pozneje — V. Reš. Radeče. 14262-44 Vajenca iz boljše hiše s 4 razredi meščanske šole ta koj sprejme večja trgo vina v bližnji okolici Ma ribora. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vese je do trgovi ne 14156-14 Učenca v trgovino z meš. blagom na deželo sprejmem takoj. Prednost imajo zdravi krepki dečki z meščansko šolo. Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod >že'.ezna volja« 14067-44 Učenka za šivanje perila, dobi mesto. Lahko tudi tika. ki se ie že učila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva 101«. 14267-44 Trgov, vajenca sprejme boljša živilska trgovina samo iz pošte ne ljubljanske hiše Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod ».Pameten« 14355 44 Frizersko vajenko sprejmem takoj Frizerski salon Fr. Cukan — Breg 4t. 1 Ljubljana 14398-4J Pekovskega vajenca ki se Je izuči) pekovske obrti sprejme Pobec Franc, pekarna Ostro*-no Celje. 14432 44 17 leten fant se želi izučiti trgovske ali mehaniške obrti. Racman I.eopold. Breg, Loka, pošta Zidani most. 14457-44 Potniki Besed; 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie oaslova 5 din. Najmanjši znesek 17 dia. Vpeljanim potnikom po hotelih restavraci jah in gostilnah nudim lep postranski zaslužek Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Žepna kolek cija« 14119-5 Krajevnega zastopnika za Ljubljano dobro vpe ijanega za prodajo alko holnih in brezalkoholnih pijač, iščemo. Pobe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč« 13998-5 Lep zaslužek nudimo potnikom pri prodaji »Svetla« reklam nih aparatov Maver Viljem. mizarstvo Ljublja na Jenkova 7. 14317 5 Potniku agilnemu, ki potuie po Slovenip. oddam izboren artikel. Ponudbe na oglasni odd. lutra pod »Dnevno 300 din«. 14302-5 Pouk Beseda 1 din. divek $ din. za šifro ali daianie naslowa i dio. Naimaniši znesek 17 dio. Francozinja poučuie francoščino čez počitnice. Pomoč dijakom vseh razredov in konverza-cija. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 14467-4 Prodam Beseda 1 din. davek 3 din: 73 šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Otroške vozičke igrače io kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve in Tavčaneve pri tvrdki ST. REBOLJ. 113-6 Čebelnega voska več sto kilogramov proda-mo. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Vosek«. 136»S 6 Reflex Korelle foto nov in Roleicord. oboje zrcalno ugodn^ prJdam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro v Foto« 13908-6 Malo kredenco kanape in stole isalon-.ska garnitura), pripravna za čakalnico, prodam. Ouled Slomškova ulica 19 I levo. 14261-6 Dva čebra 1 železno posteljo, leseno posteljo, zložljivo, omaro za led, okrog o mizo za vrt s stoli prodam. Krojaška ul 5 I. 14260-6 Peč za centralno kurjavo na topli /.rak s pripadajočimi cevmi ugodno na prodaj. Poizve se pri: dr. Puc Aškerčeva cesta št. 15 14250-6 Aparate za kozmetiko primerne za brivce, letovišča in sainatorije ter zdravilišča prodam. Dopise pod Ugodna investicija. na oglas. oda. Jutra. 14235-6 Prvovrsten elekt rogramofon kinokamera 9.5 mm F 3.5 in več malih papig za valenje se proda v Predovičevi ulici št 7, I. nadstr . Moste. 14263-6 Starinsko skrinjo prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14248-6 Amerikanski kovčeg velik, na kolesih in kovčeg i Rohrplatten) prodam. Naslov v vseh po slova . Jutra. 14247-6 Kontrolno uro za nočnega čuvaia poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 14 41>9-6 Elekt romedicinski aparat z elektrodo prodam. Na sov v vseh posl Jutra 1440-1-6 Otroški voziček globok za dvojčke ugodno prodam. Končat. — Tvr.-eva 6-II. 14424-fl Lepa omara (Altdeutschl bogato rezana, ročno delo ter dve veliki ermil kanti. -koraj novi. za mast in dober dalinogled (I:cldglass| radi pomanika-nia prostora naproda|. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 144^0-6 Otročki voziček dobro ohranjen gobofc prodam Poizve se Fran kopanska ul. 29 pritličje. 14410-6 Piodaja trave za košnjo Proda se okrog 4000 kv metrov trave za košnjo na Aljaževi ces. nasproti nove cerkve v šiški. Informacije daje g Kare i Engelman Hotimirova | ulica 8. 14183-6 I ------------- Prodam travo 1 ha. tik Tivolija Vprašati: Vodn:kova ce*ta 25 Slška 14180-6 Trieder z osemkratno povečavo, prodam. Ogled in cena Avgust Smole, Kranj. 14185-6 Veliko zalogo vsakovrstnih sodov iz klanega lesa ima na logi sodarstvo Homan Stražišče pri Kranju 14133-6 Kopalna banja emu j Urana, skoraj nova. ugodno naprodaj.— Naslov v ogl. odd Jutra 14134-6 Biljardi 3 nove biljarde po zelo nizki ceni proda mizarstvo Flis. Domžale. V račun se vzame tudi vsakovrsten les. 14136-6 Otroški voziček dobro ohranjen prodam Beden Hrenova 17-1 14144-6 BMW motor 305 com, v brezhibnem stanju, prodam takoj.— Vprašati ▼ kavarni Maj-oen. 14251-8 -eseda I din, džvelr 3 dia. sa šifro ali da:an e naslova ' dia. Najmaniši znesek 17 din. Lovsko puško dvocevko kal. 16 ?a brezimni smodnik, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro fPuška«. 13897-7 Kupimo večjo množino sodo* \ velikosti. Produkta Ljubljana Tvr-eva c. 14050-7 Kompresor dobro ohranjen kupim. F Konjedlc Stmžir-če pri Kranju. 14113-7 Več voz r.a peresih in ko'ijo ko Kselj ročne vozičke in dfrce imam v zalogi či sto nove. Franc Pirnat izdelovanje vozov Jarše 9 p. Domžale. 14103-6 Otroški voziček športni malo rabljen nrodam. Javorškova 6.— Zg. šiška 14294-6 Otroški voziček športni naprodaj. Poiz ve se Ciglarjeva ul. 9 — Moste. 14288-6 Dve omari za led (Eiskasten) proda ABC. Ljubljana, Medvedova 8. poleg Gorenjskega kolodvora 14332-6 Trgovino z mešanim blagom zelo prometno ter dobro založeno, prodam v Ljubljani radi nujnega odhoda. Primerno za začetnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »60.000«. 14345 -6 Preprogo in sliko za jedilnico kupim Pcnudbe z navedbo cene na oglas. oad. Jutra pod Preproga . 14210-7 Puško trocevkn v dobrem stanju kupim Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Srnjak« 14113-7 Kuhinjsko kredenco veC o, moderno, dobro ohra njen.j. kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Kredenca«. 14278-7 Kupim trgovino 7. mešanim blagom na deželi do 100 tisoč din Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod Prometna toč ka« 14312-7 Transportne sode kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko -Do SUO litrov«. 14362-7 Pozor! Kupujem rabljene čevlje moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžar Vošnjako-va ul. 4. 14411-7 Beseda 1 din, da»ek 3 din. za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Pult s pcAevno pisalno ploščo s predalčki in predali za siemljevide proda takoj J. Rus Novi trg 1-1 14389 6 Košnja travnikov blizu dolenjskega kolodvora naprodaj. Poijsnil« daje hišni hlahec. Krekov tre ti. 14466-«} Prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Na slov pustiti v ogl odd. Jutra. 11052-3 Beseda 1 din, davek 3 oin. za šifro ali daianie oaslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Kupim psa nemškega boksarja rdeče-riave barve ali dobermana z rodovnikom, starega tri mesce (ne psicel. PonuJbe na naslov: Podržai Liub-liana VII, Aleševčeva ul. 16. 14279-27 Mlade pse volčjake prodam ln oddajani le na dom. Naglič Franc Radovljica. 14097-27 Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesc-k 17 din. Radio prodam malo rabljen, zelo prikladen format. 3-rlcev-ni, event. tudi en 6cev-ni. po nizki ceni. Naslov: Beethovnova ulica št. 15 IIT. levo. 14258-9 Pridelki Beseda I din, davek 3 dm. za iifro ili daianie naslova } din Naimaoit- tnesek 17 dm Moko najboljše Kvalitete in sršen vrst. pruaa Da veliko najugodneišim pogon — Osrednja kmet '.adruga v Mi-rski Soboti 13989i; Avto Chevrolet uovejso tlpo, zelo dobro >iiranjen. poceni prodam. Naslov v vseh po-ioval Jutra. 13594-10 beseo. i din, davek 1 din za šifre ali daiamt naslova 5 din IMajmamš- znesek 17 din Ureditev premoženja Poravnave. išoiikurzne zadeve, odkup in uikaso terjatev i tudi kmečkih nabavo posojil in družbenikov dobičkanosuo i varno naložitev kapi-taia. ureditev uprave tn knjigovodstva. bilance kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovanji soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve za upno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul 16-lt Dama prosi dobrosrčnega gospoda, tudi starejšega, da ji pomaga iz obupnega položaja. Ponudbe pod »Hvaležnost« na ogl odd. Jutra. 14234-16 Kdo posodi 1000 din dobi brezplačno stanovanje v Vižmarjih. Na vknjižbo. Nedoh Martin Erod-Vižmarje. 14246-16 Hranilno knjižico Kmc-tske posojilnice v L.ub.jani z vlogo 18.000 din prodam najboljšemu plačniku. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Takoj, knjižica«. 14120-16 Kdo posodi 10.000 din dobi 11»'. ob resti Vknjiži se lahko na hišo Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Posoii lo« 14291-16 Kompanjonko ki bi imela veselje do gostilne, trgovine in go spodinjstva iščem. Vdo ve ali ločenke brez otrok niso izključene Ponudbe na podr. Jutra Novo me^to pod »Dober promet« 14303-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo »talno in po najvišjih cenah in takoišmemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. 12 14350-16 Žensko osebo prosim posojila 1003 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvest prijatelj« 14338-16 Knjižice Kmetske posojilnice v Ljubjani kupim za gotovino. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Večje zneske« 14346-16 Vlogo 100°/o Kmečkega hran. in pos. doma Ljubljana od cca 130.000 kupimo za 100 od~t. proti odplačilu po dogovoru. Za varnost da mo vknjižbo na I mesto veleposestva vredno 3 milijone. Pojasnila da je Rudolf Zore. Ljubljana Gledalska ul. 12 14351-16 Doživljensko oskrbo nudi poštena družina v Ljubljani v lastni hiši, starejšemu gospodu ali gospe proti založitvi 80.000 din zaradi povečanja obrti. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod šifro »Dohra oskrba -miren kraj«. 14343-16 Dama ml.ida, simpatična, prosi dobrosrčnega gospoda v momentani stiski za malenkostno poso;iio. Vrnitev z obrestmi. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod šifro »Večno hvaležna«. 14368-16 Trgovino prodam ali sprejmem druž.ibrrka idružabnico). Potreben ka pital 30—40.000 za pove-čmie. — Vprašati Maribor Bctnavska 74 pod značko »Takojšnja udeležba«. 14439-16 Ardie motor 125 ccm prodam ali zamenjam za 203 ccm DKW po dogovoru v Rožni dolini c. IX.-3 14106-10 Motor Od 100 do 350 ccm ku-;>im. Naslov v vseh poslov. Jutra. 13997-10 Malo rabljene trgovske opreme jedilnice, spalnice, au-ve sperane spainice in raznu drugo pohištvo po zeic. ugodni ceni naprodaj Ogleda =e pri tv Ivan Mathian Ljuo jana ryrieva 12. dvorišče. 17-11 12 Novo motorno kolo 125 ccm prodam za din 3200 — zganjarna Zaje, Zg. Šiška 14064-10 Motorno kolo Besa, 200 ccm. prodam za 1300 din Gostilna Koritnik Stranje pri Kamniku. 14077-10 Tovorni avto na oglje ugodno napro daj Ponudbe na ogl. oidd. Jutra pod »Avto 36« 14045-10 Ziindapp motor DBK 250 1939 3000 km skoro nov prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 14070-10 Avto Opel Kadett naprodaj. — 20.000 km prevoženih — Perčinlič, elektr. podjetje, Ljubljana. 14197-10 Fiat Topolino avto, dvosedežni. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »14.000 din*. 13122-10 Beseda 1 din, davek 3 din . za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Žensko kolo dobro ohranjena, kupim Fani Skumavec. Gallusovo nabrežje 23 11253-11 Kolesa vsakovrstna najnovejše izdelave v krasnih bar vah po nizki ceni pri Triglav. Res jeva 16. 14299-11 Tricikel mali rabljen v dobrem stanju kupimo Ponud be Elektroton prehod nebotičnika. 1438 i-li Damsko in moško kolo popolnoma novo za vsa ko ceno naprodaj ali za zameno za pisalni stroj Strojna delavnica Sv. Petra c. 85. 14382-11 Dvosedežni avto novejše tipe z majhno "orabo bencina kupifn. Ponudbe na ogl. lvmpia 39. malo vožen ■ koro nov. ugodno napro laj Na ogled pri Vincek "elovška 42. 14030 H Kupim motorno kolo in osebni avto. Strojna d='av-nica Sv. Petra c 85 14330-10 Novo moško kolo prodam radi odpotovanja. Kodrič Stane, Celovška 41. 14472-11 «■> tam m BEHffl J m -IfnOTr rteseda 1 dm, davek 3 din za šifre ali daianie aaslova 3 din Naimaniši znesek 17 din. Poslovni lokal sestoječ iz vsaj 2 prostorov lahko tv I.i na dvorišču, v centru me sta ali najbližji okolici centra, iščem. Ponudbe na ogl. odid. jutra pod »Zadruga«. 13996-19 Pekarna se proda ali se daje v naiem proti odkupnini inventarja in odjemni-kov za 15.000 din. Pekarna proizvaja 450 kg kruha in 40O kosov peciva, de!a na dve peči Vprašati: Zagreb. Mira-marska ulica 7, v pekar. ni A. Jančiev 14190-19 Dobro vpeljani damski salon išče komnanjona. šiviljo ali krojača, z mesečno plačo 1500 din in procenti Obrtni izpit ni potreben Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod -■■Družabnik«. 14196-1P Trgovino s sadjem in zel°n5avo z vcer in venta*-j°m prodam. Kosem Mr.rva A'1a*eva u! Ljubljana VTI. 14114-19 Stavbno parcelo v izmeri cca 13.000 lev. metrov k: se nahaja ob glavni cesti Kranj Štnčur, v bližini mesta prodam. Anica Krč, Kranj. Blejska ccsta 4. 15939-20 Hiša naprodaj v Dravljah 150. sedaj i.akotence 4. Poizve t.e v trgovini čevljev So.ar tied škofijo. 13931-20 Enonadstropno hišo v ajestu z zelo dobro idočo gostilno, ep go-vti niški vrt, stanovanje, tuj tke sobe piodaui Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno. 13995-20 Hišo z vrtom prodam Fun.kova ul. 27 13689 20 Stavbne parcele v Trbovljah ob javni cesti, poljubne velikosti, naprodaj že od 6 din m2 naprej Pojasnila daje dr. Dominik Drnovšek, advokat. Laško 14035-20 Gozd posameznih parcel do 1>J johov v bližini Ljub jane prodam Ponudbe :ia og . odd Jutra pod »Gozd*. 14252-20 Dvonadstropna hiša v gorenjskem letoviškem mestu, pod streho, ena tretjina gotova, visoko pritličje, v starem parku ležeča, krasen razgled, šest stanovanj in eno v suterenu event. za malo trgovino z garažo, res poceni naprodaj z gradbenim načrtom in proračunom. — Hipoteka 100.000 din ostane. Vprašati: Angela Udovč, Ljubljana. Goru-pova ulica 3. pri ge. Markič. 14257 20 Gradbene parcele v Kamniku, najlepša ega, poceni naprodaj. — Vprašati: SI. šeme. Ljubljana I., pošt. pre dal 219. 14256-20 Hišico sončna lega, ob vodi in gozdu, pol ure od postaje Medno - Medvode, prodam. — Letoviščarji imajo prednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14259-20 Hišo enonadstropno, v lepem kraju b'izu Novega mesta. zamenjam za hišo v Ljubljani ali v okolici do št. Vida. Ponudbe na og'. odd. Jutra nod šifro »Zamen'ava«. 14161-20 Mlada gospa išče nujno 600 din posojila do 6. t. m. Ponudbe pod Samo resno misleči« na ogl. odd. Jutra. 14452-16 Beseda 1 din. davek i din za šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Avto »Morris« model 1938 imuzina s premakljivo streho Schie bedach. zelo dobro ohra njen poceni prodam. — Poraba bencina na 100 km 8 litrov, davek za te koče leto plačan. Naslov v vseh posl Jutra 14149-10 Pozor ben"in! je drag in stalna skrb. Zato si pustite predelati vaš avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. Strojna delavnica Liubljana Sv. Petra c. 85. 14381-10 Tovorni avto v dobrem stanju za prevoz dolgega lesa. po možnosti s prikolico in event. na pogon na oglje, takoi kupim. Fcjnudbe na ogl. odd. Jutra nod Šifro »Prevoz les««. , ._ «888491 Radioapnrat M?dis.tor 4 e'ektronskj baterijski nov zamenjam za 200 do 250 ccm motorno kolo. <*-ebin — Sv. Benedikt Slov. gor. 13917-10 Mali avto prodam za 5500 a'i dam za motor. Vse takse p a čane karta za 30 I ben cina na taien. Ponudbe opd »5500« na oel. odd. Jutra. 14039-10 Motosaccoche 350 ccm prodam. Naslov v vseh posl Jutra 14430T Ardie motorno ko o v dobrem stanju 125 ccm poceni prodam štefanči* Albin St. Vid nad Ljubli. 14423-10 Beseda 1 din. davek 3 din. (3 šifre ali daianie naslova 5 din Naimaniš' znesek 17 din. Pohištvo Za stanovanja. trgovske opreme in hotele dobite najhitreie v naivečii zalogi pohištva Spalnice masivne. politirane m pleskane. ^Spalnice ie od din 260C Omare.....550 Postelie.....220 Kuhinjske oprave . 900 Kuhinjske kredence >25 Otroške posrelie . 320 čični vložk . . 10C Nfodroci . . . 26C Spreiemame naročila pc predloženih načrtih Sprej memo tud; v račun smrekov in bukov les event. ga tudi kupimo Se priporočamo1 »SAVA« mizarstvo Prediamsk.i 32 trgovina pohištva Miklošičeva c. na sprot: sodišča. 14320-12 Spalnica v orehovini pripravljena za razstavo na vele ■sejmu naprodaj. Viž-marje 22 vrh klanca 14138 12 Rariteta edina spalnica. masivna izredno lepa hrastovina starih topov naprodai. Kos. Celje. Ma-sr.rvkovo 9 14429-12 Spalnico dobro ohranjena, za eno osebo in še nekai pohištva prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _____________iMa Trgovina z meš. blagom vpe'jana. ob prometni cesti se odda v najem Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »20 00') 14020-:!' Lokal °nremljen za mlekarno ali prodajo kruha oddam za 1. avgust. Vpra šati Kastelic Po! lanska cesta 41-1 14325-19 Lokal rx konfekciio in manufak-v večjerr tT-u oddim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14280 19 Prvorazreden zagrebški huffet naiprometne>še sred:šče. g.i-lantiran in dokazan mesečni promet v i cel lih in pi-ičah 70.000 din. prodamo sVtip-no s prv-an•<- i -5 din Najmaniš' ».nesek 17 din »Posest« reaiitetna pisarna Ljubljana. Miklošičeva cesta 4/H izdaja lastna glasile sest«, ki izhaja vsakeco i v mesecu. V njem Je na ponudbo veliko število hiS. vil ter parcel v mestu in na deželi, kmetskib !n le-lepasestev s točnimi opisi in cenami Kdoi kupuje al! pro :!aja nf-premičnine na-list naroči na gornji na-,-lov. Zadostuje dopisnica. 94-2f Stavbno parcelo predam po ugodni ceni ob Celovški cesti v Zg Šiški. Pot?ve «e Miške Medvedova 38 Šiška 14115-20 Hišo z vrtom s:iod'užinsko v okolici LlcSlum prodam Vižmar lil pod klancem 15969-/t Nova hiša pri Celju naprrda; tudi na obroke Naslov v vseh poetov. Jutca 14073-20 Hišo enostanovanjsko s sadnim vrtom in njivo, pet min. od kolodvora, prodam po ugodni ceni. — "Naslov v ogl. odd. Jutra. 14243-20 Vila enonadstropna. večsob na. enodružinska komfortna. z lepim vrtom, naprodaj v centru Ljubljane Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Edin stvena prilika«. 14193-20 Trgovska in gostil. hiša nr^nad-stropna, z velikim vrtom in sklališčem naprodaj. Dobro vpeljana SpecerMska trgovina, in gostilniški obrat. — Prevzame se lahko hino-toka Ponndbe na oglas, ^dd. J\;tra nod »Dobič-kanosna kupMja v 14194-20 Hiša in parcele v št. Vidu nad Ljub-inno naproša v Poizve se: Vižmarje 78 naspr Mizarske zadru?c. 14195 20 ^Realiteta« nosrec!o"a niča nopr®-•nPnlr oa ht?e. vile. j parceTe gozdove, posest • va itd.! le samo v i ^reš^rnrvi nPci ^t 54 I j il/1-p'Oti -rlavpp -lOftC Telefon 44-20. j P -Inic hirro in so';r'r.o! ;>-iformacije sc br."7-r)'ačne. Prpnr^!,"rl^t', se' Stavbno parcelo Li"b iaii.i kupiva. Vc-!:ko=t. narcelno štev'lko kats-.tr občine in c-vo r>o-1 i;te na cg! otVi. Jutra pod -Vsaka velikost:- 14218-ro Donosno hišo ali dve v Ljubljani do 4 milijone kupim. Ponudbe z opisom objekta in brutto donosom ie poslati še danes na ogl. oclS Jutra p?^ 'n- I dustrijalec- 14219-20 Ob Ljubljanici pr".iam veker.d-parcelo. 3600 m. 5 minut cd kopališča. ob vedovodu in e'ektrovodu. z nasadi in hišico. Ponudbe no. oa'.. add Jutra pod Za din 85 000 14111-20 Vinogradno posestvo krasna, kamenitna lega arondirano. prodam v Halozah. 7 oralov vinograda. gozd. travnik, njive. hlev. 2 vi;iiia"He in magacin. nre-a. k!°t in hiša Velikost skunai 30 oralov. ugc.:'no naprodaj Nas ov v ogla« odd Jutra. 1-116T-?! Stavbna parcela 20 000 kv m po 14 din rirodam v Liubljani. — Naslov v vseh posloval. Jutra 14129-20 Hišo ali poseslvo k i■ t>in; v mestu oli o-ko- 1 ii-l do 150.000 din. Točni podatki na.) ?«> po šljeio n.i Ljubljana. Celovška oee. as. i«iao-ao Vilo t-nonačiatropno. ob Tyr-ievi cesti št. 78, predlani. Kovač, .stožice. 14221 20 Prodam parcelo 653 kv. m ob Vodovv.a-ni cesti, vodovod eick-trovod ob parce.'i. Ceua 60 000 din. Nas.ov v ogl. odd. Jutra. 14163-2U Dve industrijski parceli vsaka po 1000 m, nujno prodam. Parceli lež:ta ob glavni cesti ln že obstoječem Industrijskem čiru, 8 km iz Ljub Jane. Vprašanja na ogl odd. ..'utra pod »Ena parcela 48.000«. 14110-20 Ugodno prodam stalno vodno silo tfo 500 HP. 30 km lz Banja Luke, 7, zemljiščem 15.000 m2 in kamnolomom— za ceno 150 000 din. Posestvo z enostanovanj =kr> hišo in 12.000 kv. m zemljišča za ceno 15.000 din 20 km lz Banja Luke — Geometer Tripalo i dr.. Banja Luka. Bul-ar kralja A'efc*ar družinska 5 sob kon:iO't. vrta 1800 m! Cena 200.000. HIŠA novozidana dve trisobni stanovanji cena 370 000. PARCCLE za vi o a dm 120 za m2 »Igrišče Pri-morja« ' PARCELE -trnjen -istem i aa dvo- ln trinadstrop-nice Cena 150. 180 ln 200 din za m2 PARCELE za ■ i'e od 5 0 do 600 m2 a din 35 do 55 za m2 Šine pri j P1 n posredujemo n.ikup | uspešno :n hitri. P sl. vr.i« , P -1 V. vič, Z.-,grc'->. P: i 1 114. Mf-OO j Zr»m»»ni5»rr» dve st^vhni nan-«»'i "&U !n -iZ7 in2 nčkapicti . :>sne ti d—.-itano ar»'- j ko hišo. Ponudbr r.a I ori. ocid Jvfa n"d ši- f fro >:Kj-. rkoli 'bi I 14312-20 j 1-sfanovanisko bic,i! irod,- tipoi'n«. ,-'di kn'i-'■-e Mestne in Km.-r-.l-- .'itctn.i piiTn.i TRIBI"(". Tržaška 12. telefon 26 05. 1 f336-2(i Kupim hišo do 1110.noo .-lin v b! Tvršcve ali Celovške cest.-. Tudi parcelo kupim P. i-nmibc n.-, ogl. odd. luti.i rod »Gotovina tako'«. 14305-20 Dvosob. stanovanje oddani odras i družim \ državni službi — Rožna uolina. Cesta VI št. 4. 14228-21 Enosob. stanovanje cddam takoj samo 1 ali 2 odraslima osebama— Novi trg 5-II levo od 9. dalje. 14407-21 Enosob. stanovanje obstoječe iz sobe. kuhinje in shrambe oddam. Poizve se: Rožna dolina Cesta XV št 5 14189-21 Dvosob. sianovanj-* oddam za juiij. n&»'.jv v ogl. odd. Jutra 14200-21 Dve prazni sobi parketlranl oddam Zajček Frankopanska 18 14409 23 Enosob. stanovanje v novj hiši oddam — št Vid 43 pri Ljubljani 14179-2:; Enosob. stanov«snjc s kuhinjo in pritiklina mi oddam dvema 73k~>:i cema Rožna do 't na c VII-5.1 14142-21 Dvosob. stanovanje komfortno in srnino v novi hiši v me tu . d-riam z avgustom. Celovška c 28 hišnik. 11141-21 Go/d ?0.!vfi 20' noo ,1iri kupim. B*-e:' posredov-Icev — Pr.-udV na og! odil. Jutra pod šifro »Kupim« i <366-20 Parcele naprodaj ob š.marski c. /-ajc, trgovina ob šmar-ski c. 14397-20 Stavbna parcela ob banovinski cesti 23 minut od Celja cca 45 tisoč m2 naprodaj za dm 70 tisoč Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »70.000« 14435-20 Pri Celju naprodaj: krasno vinogradno posestvo, stanovanjska in gospodarska poslopja z letnim pridelkom nad 100 hI vina, sadovnjak, travniki, posestvo meri 38 oralov, od tega odpade na vinograd, sadovnjak, travnike cca polovico, ostalo lep iglast gozd. Dalje posestvo z gostilno in trgovino ob drž. cesti Celje - Maribor z vsem živim in mrtvim inventarjem, 12 oralov miv, travnikov in go/da. Vila v Savinjski dolini tik železniške postaje ob Savinji, obstoječa iz 8 sob, kuhin-e in ostalih pritiklin ter več eno ali dvodružinskih hiš in več različn h posestev. Pojasnila da e Kustia, Celje. Dečkov trg 4. 14434 20 Brez posredovalcev prodam veliko tristanovanj sko vilo za Beirg-adom. -— Vol k ograjen vrt. nad 100 izbr.nih sadn h dteves. lep cveti ični vrt. Ogled vsak dan popoldne. ,slov v vsili puslovainic .ii I utra. 14163 •( Prodamo HIŠO, trisMr.ovanisko K---J.U.o. d.-ič-.a olajšiv« do 1. 19^'J. cena 1S5.H00 dinarjev : Jioil, it:!.»t«ii ivan-.sko. 650 kv. m vrl • /a ceno 1 r-C-O' l: din : VITO. tnvtar:t>\ ši- šj';.1.. i^p \ 11. ; :..:u • ..rre ;f'cn:cc TI >•'•< fi« -.1 n . IINO f.OSriTNO .enter ii^Miine. več stanovanj ncrto »ion« s 5ii.ii(hi din. Ce.lj "20.C.I0 d:n . % IJ.O. jt>ristsiiovanisico. — Pr-: j/r,iV. Icr.l Icc.t. Il;-p<;'eke 21C.OCO, tona uin P* Hf i:! K b'7u renr c po s* ci'n kv. m. ln|.im^i:t -u brezplačne, i'. PRISTAVIT.. i:\ilitetna pisj na. Liubliiiiia. O- >po-•ivrt.kj usta -t 31. I.loton 23 81. H15S-20 Naprodaj imam še ne Kaj i ep; h trgovsko stanovanjskih hiš in par velikih komp'ek sov zemljišč .t. vi gostiin k m at. poses te v. Po j asn i Ia Jančar Sv. Petra c. 27. 14417 20 Vse/^s 1 diB. J.1 vrle * d'n. ■» iifrf »it dai.n< iasl'>»» ! s -i.n Vajman-š znesek | 17 din 3-sobno stanovaj je > p::t..ilm u.: kopalnico in vrtom oddam s 1. ju lijem Poizve se Bežigrad 3. priti »1 2 do 3. ure. 14083 21 Dvosob. stanovanie oddam za julij Franko Danska 23 pri gor kolodvoru. 14292-21 Pno;. . Jits, Jjvek ■» u »itn li. diianic aa»i«>»a 5 dic Naim ini< fnesek 17 din Enosobno stanovanje .a dve jbeui ves dan oiaotni i^čem Nasiov v v.-eh pos Juti a 14148-21a Malo sobico novo opremljeno kopai niča oddam boljši osebi Cigaietova 3-II des 14164-23 Opremljeno sobo Kidam takoj boljšemu *podu v Maistrovi ul 14. 14128-23 Sobo .opo opremljeno sončno /jačno. m:rno s kopalni co v vili za 1 ali 2 ose bi jidsm takoj. Beži-.rud 7-1 14145-23 Enosob. stnnovanie solnčno oddam stranki brez otrok 1. lulija. Zvezna ul. U. Ogled od 9.—12. ure. 14281-21 Stanovanje sestoieče iz dveh sob, kopalnice in ostalih pritiklin. oddam 1. julija. Cesta 29 oktobra 23. Ogled dopoldne. 14277-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam takoj. Cesta v Rožno dolino 9. 14270-21 Trisobno stanovanje vogalno, sončno s kopalnico Fugnerjeva 12 Tabor III nadstr odda mo 1. Julija za 900 din Ogled 10 do 12. ure. — Uprava Novi trg 3. 14357-?' Dve komfortni stanovanj*' novi po dve sobi kabinet pritikline vrt oddam z julijem oziroma avgustom na Svetosav-ski 18. Nadpritličje in I. nadstropje za bežlgraj-'ko gimnazijo. 14311-2' Solnčno stanovanie dvosobno. > kopalnico, pli nom tn pritiklinam- oddarr. I -ulija Naslov » vseh -osiovalnicah (utra 14337-2" 4-stanovaniska hiša z velikim vrtom v Ljub janl nanrodai za 145 tisoč din Naslov v vseh p06l. Jutra. 1434C-21 Enosob. stanovanje nodpritlično oddam. Na slov v vseh posl Jutra. 14341 21 Enosob. stanovanje oddam solidni stranki brez otrok. — JcTovškova 24. Trnovo. 14334-21 Enosob. stanovanie s pritiklinami oddam. Celovška cesta 204 14321-2! Dvosob. stanovanja odd.im i. juliia Poizve se Glince. Cesta I 2a. 14322-21 Enosob. stanovanie za 1. julij oddam topnemu plačniku. Cena r?5 din Rožna dolina c II -39 143S5 21 D\ osob. stanovanje s kabinetom in kopalni co oddam v& 1. avgust na Celov k cesti Več se iv.ve oo telef. 30-49 1-5377-2' Stanovanje 2 sob m pritiklin mar -r-ino oddam za iuli1 OVrd cd 2. (io 7 po- oold.-.e. Kocenova l!. I.eno enovobno -ta;-, nanje od'Ir.:a za ju lij Prednost ima «trar-V:a ki plača za del; om r.anrej. Svetosavsk® V T:isoh. stanovanje > kopalnico in kabinetom v I :iad-tr aH vi-ckcni prit .. v centru a.i bližini tramvaja i.-če civočlan.-Va družina za avguft. Na-lov v osias. odd Jutra. l4254-21a Stanovanje obe Isuhin.ie tn ! r.tik-;n išče starejša aospa za julij ali ac.ust. N^j-raj.i v severnem delu n e ta. Pon .idbe na Mi-kuš, Lepodvorska ul.20 14229-21a 2 d< 4 sobno stanovanje s kopalnico in vrtom išče 3č!anska družina za avgust. Ponudbe na og (Vid. Jutra pod »Uradnik 91«. 1419I-21a Dvo ali trosob. stanovanje iščem v moderni vili. po možnosti z garažo Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Garaža«. 14215-21a Enosob. stanovanje iščem. Posodim 15.000 din na vknjižbo na prvo mesto. Naslov oglas, odd. Jutra. 14166-21a Enosob. stanovanje « kabinetom iščem za 1 julij. Ponudbe pod železničar« na ogl. od-■ lelek Jutra. 14116-2la Majhno stanovanje na Jesenicah iščem Pla Aam «i<- 300 din Naslov •• vseh posl Jutra. 14092-21 a S Vpisati: TeršcV- Tfe-m.m M.iribo:. Žolnerjevj 9. 14413 .'O D\osob. stanovanje ■ rerli-če oddam takoj— Podatke na og' odd. Ju ua pod »Lepo« 11165 21 Malo posestvo blizu M«rbora ugodni, n t-prt.dij. N slo\ v v.,c-ii po sli<\alnicah Jutra. 11 Ml 10 Nova vila 10 let davka prr«*ti uc^dnn napprvlji. Naslov v vseh p" slovalmcah Juta. UH2-2« Stanovanje 2 sobi k8bi.ict. kcpalnl oa pritikl. parketivano v novi vili oddam mir ;->l --tranki brez otrok s 1 julijem. Poljska pot 31. Moste. Ljub jana. 14112-21 Stanovrnje 3 -.'»br in priti":I'itP t"-koi oddam ua Poljanski cc-t . Poiz'e se Pov etovp 38 Ljub!j 14421-'-'! Stavbne parcele a "500 m2 b'izu Tyrševc (periferija) naprodaj. — Na -lov v vseh pesi Jutra. 14425-21 Enosob. stanovanje mirno in zračno oddam za akoi dvema osebama. Naslov v vseh pos! ovil lic.! h Jutra. 11151-21 3—4 sobno stanovanje komfortno, oddam Lakot. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »i. nadstropje«. 11448-21 Gospa šivilja / odraslo hčerko gimna-■stko. išče čedno snažno silnčno sobo, za hčerko rud hrano. Ponudbe na ->gl odd Jutra pod šitro »Hrana samo za hčerko«. 14473-23 Opremljeno sobo .•ddam takoi v centru mesta Nislov v vseh poslovalnicah Jutra. 14470-23 Prazno sobo solnčno. poseben vhod, oddam takoj. Pristavec, Bo-'.oričeva 16. 14459-23 Trisobno stanovanje moderno urejeno, s kopal-n:co in plinom takoi oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. 1444"> 2! SJanovnnje m^-o^no s kabinetom. «-učno oddam & 1. Ju-UJ«m Oql«d od poop. ■•e'.ik» od 9. do 14- ure Dolenjska cesta 48 g. l«30B-ai Enosob. stanovanje v sredini mesta oddam. Interesenti na i se javiio pod šifro »T..koi« na ogl. odd. Jutra. 14473-21 Enosob. stanovanje s kabinetom in pritiUinann vse pterovliero oddam v Trnos-ski ul;c: 25 ra din 450. Og!«d ob delavnikih popoldan. kU»U Sobo opremljeno ali prazno r uporabo kopalnice od dam. Slomškova 16-1. 14416-23 Sobo lepo opremljeno z upora bo kopainice oddam takoj. Tavčarjeva 12-1. levo. 14419-23 Prazno sobo s poeebnim vhodom v cent-m takoj oddam. — Pred škofijo 21-1. 14418-23 Podstrešno sobico opremljeno s posebnim vhodom oddam solidni osebi Kobarid=ka 38-IT 14412-23 Opremljeno sobo oddam takoj najraje čez dan odsotni osebi. Gerbičeva ul 9, Kolezl ja Trnovo. 14413-23 Lepo sobo oddam s 15. t. m. Beethovnova 15-III. levo. -14415-23 Sobo Ippo opremljeno s po sobnim vbodom oddam v centru takoj eni ali dvema osebama Galluso to nabrežje 7-1. Opiemljeno sobo i po />a no i ali orez . r.i ne oddam ako.i go ■ jijd-.j a.i gospodični Me t cdova cesta i-II! le-o 14124 4 Sončno sobico zračno sobico oddam takoi ali pozneje s prav dobro domačo hrino Stari trg 28 Ul. Sturm. 14060-23 Solnčno sobo prijazno, prazno aii tu di opremljeno oddam Medvedova ul. 5-1 14102-23 Lepo sobo prazno ali oprem jeno s posebnim vhodom oddam v centru solidni osebi takoj ali za 15. ju nij. Lahko vsa oskrba Naslov v vseh posl. Jutra. Pire. Slomkova 4-II 14100-23 Dve sobi čisti, lepi. 1 opremljena. 1 prazna, oddam takoj boljši solidni gospodični ali gospej za nizko ceno Krakovski nasip 14 I. 14249-23 Soba lejxj oprem.jena, čista, mirna, s posebnim vhodom. se odda v vili boljšemu gospodu. Bližina sv. Jožefa Naslov v ogl. odid. Jutra. 14222-23 Sobo z eno ali dvema posteljama ugodno oddamo. Podmllščakova ulica 22. Bežigrad 14213-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam takoj Dvorakova ulica 6. priti. 14240-23 Sončno sobo iepo. zračno, oddam 2 solidnima osebama s hrano a i brez. Okno na Aleksandrovo cesto, kopalnica. Naslov v ogl. :>dd Jutra. 14241-2' Kabinet opremljen, mirni osebi takoj odidam. Kotnikova ulica 15. priti., desno. 14242-23 Čez počitnice sprejmem v lepo, čisto sobo eno ali dve osebi. Ma gajeva ulica 6 1. levo Ilirija. 14233-23 Mirno solnčno sobo blizu Tivolija takoj oddam v Rutarjevi ulici št. 4'I. 14236-23 Pisarno (dve sobi. oddam takoj ali pozneje. Strogi center, ločen vhod. Ponudbe na ogas. odd Jutra pod »Ajdovščina-. 14208-23 7eft> prijazno sobo poseben vhod. souporaba kopalnice, oddam za 270 din. škrabveva ul. 5. 14207-23 Sončno sobo opremljena, s posebnim oriidam. Erjavčeva cesta št. 4, priti., desno 14217-23 Sobo v centru mesta, pripravno za pisarno s souporabo telefona, oddam, "oiasnila nri dr. Miji Frlan-Jernejč*.?. odvetnici v Ljtibljani Miko-šičeva cesta 4. 14146-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom le po oddam dvema oseba ma takoi a!i posnele.— Zvonarska 13. 14143-23 Lepo solnčno prazno sobo s posebnim vhodom od dam takoi Gajeva ulica 2a. VI. nadstr., pri hišniku. 13663-23 Sobico v tretjem nadstropju v centru takoj oddam. Naslov v vseh posl. Ju tra. 14295-23 Sobico lepo poceni oddam Sveto savska 16 za bežigrajsko gimnazijo. 14284-23 Zračno sobo takoj oddam so;idnemu sostanovalcu z vso oskr bo. Naslov v vseh nosi Jutra. 14314-23 Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom in upo rabo kopanice takoj <"ddi;n Naslov v "seh posl. Jutra. 14318-23 Prazno sobo za delavnico, skladišče ali ptsarno oddam. Smartinska cesta 10. 14273-23 Mlajšo gospodično sprejmem k domači hčer ki kot sostanovalko. — Jurčičev trg 2-IIT desno 14339-23 Lepo malo sobico noro opremljeno, kopalnica, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Opremljeno sobo ločeno oddam s 15. Ju nijem. Naslov v vseh posl. Jutra. 14363-23 Sončno sobo separirano s tekočo vodo, oddam s souporabo kopalnice v vili, 10 minut od glavne pošte eni ali dvem« osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14370-23 Sobo z dvema posteljama oddam. Studcntovska 11, pritličje, desno. 14372-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam 1. julija. Langusova ulica 17 (Mirje). 14369-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od dam. šmartinska c. '.0 14394-23 V centru oddam sobo z dverra po ^teljama ln hrano Na slov v vseh p si Jižtra 14387-23 Oprcmlieno sobo (aii sobico) takoi oddam z vso oskrbo. Medvedova 10 III.. desno. 14453-23 Opremljeno sobo lepo zračno v centru oddam s 15. junijem — Nas ov v vseh posl Jutra. 14396-23 r/j> Beseda 50 pat. davek 3 din. tei * din za šifro ali daianie naslova — Natmamii znesek dni 13. Svoji dve hčerki 2 ln 8 gimn. dam v po po no oskrbo ugledni družini po možnosti s k mverzacijo v tujih je zikih in glasovlrjem. Po riutJ'">e na ijx. x:d Ju tra pod »Dobro vzgojeni- 14039-23» Dve gospodični iščeta sobo z vso oskrbo, poseben vhod, dve omari. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod v-Dobra hrana« 14081-23a Garsoniero iščeta dva gospoda za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samca« 14082-23a Lepo čisto sobo iščem za 1. julij s k a-virjem. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod ..Stalen in veliko odsoten«. 14192-23a Uradnik lSče sobo z vso oskrbo v bližini g . kolodvora s 1 junijem Ponudb-- na ogl. odd Jutra pod šifro »222 ne« l4058-23a Sobo v sredini mesta s stro ™tj ločenim vhodom z 10. junijem iščem. Po-nvdbe na ogl cdci Ju tra pod »Za počitnice« 14028-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom in polno oskrbo išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Centrum« 14328-23a Večjo sobo aii kuhinjo in sobo za shrambo pohištva iščem v št. Vidu ali Podgori za takoj ali s 1. julijem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj 282« 14282-23a Prazno sobo ali enosobno stanovanie — iščem v Šiški ali v bližini. Pcr.udbe na ogl. odd. Jutra pod »Cel dan odsoten«. 14330-23« Prazno sobo za eno ali dve osebi išče takoj gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Strogo v centru«. 14326-23« Beseda 1 din. davek 3 dini; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Šivalni čevljarski stroj in orodje prodam. Poizve se Preska 17 14107-29 » Stružni stroj za torbarja dobro ohranjen kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj« 13153-29 »Anker« šivalni stroji naj novejši model za šivilje, kro Jače in čevljarje za en tlanje in za robčke z 2 iglama, tudi rabljene od 300 din naprej prodala Triglav Resljeva c. 16. 14300-29 Lokomobila prevozna 35-45 Kf 2® kurilne površine 8 atmo sfer v dobrem stanju po ugodni ceni naprodaj, P.udolf Zore Ljubljana. Gledališka ul. 12. 14343-29 Pletilni stroj št. 4 nainoveiši model dam. Naslov v vseh posla« valnicah Jutra. _14327-2J1 Več rabljenih pisalnih strojev ln mo6 ne zaboje proda Torpedo Miklošičeva 18. 14378-29 i ■ Varilni agregat fabrikat Himmelwerk — od 200 do 300 amp. Brn silni stroj z direktnim elektropogonom s ploščama 2 Ks 300 mm premera ter več mizarskih ln tesarskih strojev n« zalogi v Ljubljani Dov-žan Ivan Frančiškanska 4 UMJdbLM Beseda 1 din, davek 3 din; 2a šifro ali daianje naslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din. Trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju oddam v najem agilni trgovki takoj aH kasneje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »1912«. 14199-17 Podeželsko gostilno vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dežela«. 14264-17 Trgovino s popolno opremo v cen tru mesta Jesenice oddam v najem. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Dobra bodočnost« 14090-17 Hišica z vrtom enodružinska snažna v bližini električne proge se Išče v najem. Prijaz ne ponudbe z navedbo cene in lege na ogl oddelek Jutra pod »Mir« 14315-17 Beseda 1 din, davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah CERN • mvelir Ljubljan? Wrlfova nlica Beseda 1 *din, davek i dta. za šifro ali daianie oaslova 3 dm. Najmaniii znesek 17 dia. Inteligenten gospodarstvenik Slovenec, 43 let star, neomenjen, lastnik izvrstno idočega tehniškega pod jetja, z lastno hišo in imetjem preko milijona dinarjev, brez dolga, lepega značaja, soliden, se želi poročiti z dobro situirano Slovenko — Informacije proti na kazi u 10 din v znamkah. »Rezor«, Zagreb, pošta 3. 14176-25 Pekarno vzamem v naiem v Ljubljani takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarno v naem«. 14272-17 Dohroidočo gostilno 15 km od Ljubljane, ob glavni cest: odd.im v naiem, event. tudi prodam. Informacij : Emonska cesta 25. 14331-17 Hišico z vrtom na Galjevici št. 124 takoj oddam. 14304-17 Delavnico ali skladišče odda na Trž.iški ccsti 42 pisarna TRIBUč, telef. 24-05 14335-17 Staroznano gostilnn z depandinso na državni cesti, 20 km od Ljubljane, oddam v naiem ozir. prodam. Letoviški kraj. Ponudbe : Emonska c. 25, Kocbek. 14344-17 Gostilno dobrok!0"0 vzamem v na em. Iram koncesijo Inventar in kavcijo. Po n :dbe na ogl. odd. Ju tra pod »Prometna« 14390-17 Malo trgovino oCd.im z?radi bolezni. Oc>d od 12 do 2. ure. Naslov v vseh p.?sl. Ju-ta. 14375-17 V najem Oddam pekarijo z inven tarjem pod ugodnimi pogoji v prometnem in c'".stri];kem kraju na Dole;;.: !:cm Por;\iibe na ogl odd Jutra pod >->Pe-karija. 14C?9-17 r; Be?eda 1 d:n, davek 3 din. za i.fro ah daian'e naslova 5 din Naimaniši zneseK Hrastovi plohi 3C in 50 m m suhi, lepi, ca 20 kub. m naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14049 15 Rezan les ti<3 zamenjam za manjši avta. Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam 33- 14053-15 Hrastove deske suhe. preda Zanier, Sv. P? vel pri Preboldu, Savinjska dolina. 14186-15 Bukova drva in bukove odpadke kupujemo v vsaki količini Ponudbe na Zadrugo — Zasip soj. Zagreb, Brani mirova 41. 14094-15 Beseda 1 din, davek 3 din ; za šifro ali daianje naslova 5 din. Naimanjši znesek 17 din. Javna dražba prostovoljna se vrši 9. t. m. ob 5. uri popoldne. Prodana bo trgo\ska hiša, pripravna za vsako obrt. — Tržaška cesta 88. 14268-32 POZOR! oge bolečin in brez krvavenia odstranim pokvanene nohte in kuria očesa. Dolgoletna inozemska strokovna praksa. Konec bo Vašega trplienia, 1 samo v kopališče hotela Slon Vam ie treba priti k i strokovniaku Dekaniču. 10394-30 Oddam gTadnjo zakonišča pro ti vknjižbi na drugo ! resto Ponudbe na rea-:itetno pisarno Adami j Gosposvetska 7. 14361-3G Vsaka beseda 2 din: davek 3 din 7. a daianie naslovi 5 din. Naimaniši znesek 20 dm. »Breg« Dvigni nujno poštno-'.cžeče pismo! 14188-24 Komfortno sobo s kopalnico oddam starejšemu inteligentnemu gesprdu. Eventuano v skupno gospodinjstvo. Ponudbe na oglas. odd. •lutra pod »Samostojna dama« 14121-24 Kateri pošten sta'-f\iM samostojen so spod b! denprno poipi ral čeri no 281etno uradnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »četrtek* 14323-24 Gostilničar lesni trgovec 40 letni čisto sam. s;tuiran išče simpatično sebi primerno damo. Dopise s sliko poslati na podr. lutra Maribor pod »Dobro došli« 14428-24 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianie naslova dia. Naimao ^ . .. ■>•---- f s « - ' • * - i — , \ ^ r * . . . . j *« " f A * , . •» . • - n - ^ ^ ----- -- r-«—« > — . ^ A . > - - . ' » * * Iz Guštanja g— V proslavo Svoje 201etnice priredi Sokol v nedeljo veliko javno tombolo s krasnimi dobitki. Poleg 10 tombol bo izžrebanih okrog 250 praktičnih dobitkov. Zveza z vlaki je ugodna. Ker je dobiček namenjen sanaciji doma v okviru sokolske petletke, pridite vsi na tombolo! g— Tekma dcfceJuharjev in suhcev. športni klub »Slovan« je priredil originalno tekmo v dobrodelne namene med tukajšnjimi debeluha rji in suhei. Postavo debeluharjev so tvorili nameščenci tukajšnje jeklarne od martinovke, pudlarce, obratnega knjigovodstva in gozdne uprave v skupni teži 1035 kp. Za moštvo so prišli v poštev le taki. ki tehtajo nsd 90 kg. Moštvo suhcev pa se je sestavilo iz najrazličnejših slojev. Z godbo na čelu se je razvil sprevod na nogometno igrišče, številno občinstvo se je odlično zabavalo meti živahno igro polno razburljivih momentov in to takrat, ko se je poškodoval najstarejši suhec in sinko debelinko pri karambolu. Sodil je odlično sodnik Stanko Marchiotti v fraku Rezultat 6:6 je ostal neodločen, ker so debeluharii — finančno močni — imeli »podkupljenega« sodnika. Toda re-vanžna tekma se bo obnesla vsekako drugače. Iz Litije i— Meningitida žanje v litijskem okolišu izredno žetev V zadnjih treh dneh ie zbolelo osem otrok. Šo'a bo zaprta do 1H. junija. Vsak dan bo zdravniško preiskanih 50 šolskih otrok ker sumijo, da so med njimi bacilonosci Banovinski zdravnik dr. Orel se silno prizadeva, da hi zatrl to bolezen in je stopil v stik s Higienskim zavodom v Ljubljani. Ljudstvo je oh nastopu epidemije seveda preplašeno in pretirava število obolelih. Vsa šc-la bo razkužena in bo storjeno vse, da se meningitida v litijskem okolišu zatre. Jutri v ponedeljek ob 8. naj pridejo v litijsko šolo šolarji 3. in 4. razreda, da bodo zdravniško pregledani. Udeležba jc strogo obvezna. i— Preiskava zagorske zadeve je v Litiji zaključena ter sta morala Košir in štempi-harjeva v petek zvečer v Maribor Rila sta oba močno potrta, saj «c prej očitno nista zavedala, da bo iz vsega nastala tako huda reč. Litijsko sodišče je prejelo iz Zagorja 190 Majcnovih petstotakov ir so jih nckai razposlali raznim oblastveni žaradi primerjave in evidence. Tudi v Beograd je šlo nekaj izvodov, ostanek (okrog 170 komadov* pa v Maribor, kjer imajo tudi ponarejeni denar iz Murske Sobote in iz Radeč. Zdaj na podeželju ni več krivega denarja. Izpr-va so sumili orožniki, da jc kaj petstotakov med hribovskimi kmeti, ki sf' prodajali živino. Toda Košir jc prepričevalno zatrdil, da ni razpečal nobenega pctslotaka. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 2.: Severna lisica. Izven. Znižana cene od 20 din navz-ol. Ponedeljek, 3.: zaprto. Torek, 4.: zaprto. Sreda, 5.: Naša kri. Red A. Četrtek, 6.: Revizor. Red četrtek. Gostovanje Mihajla Markoviča. Petek, 7. ob 15.: Asmodej. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Herczegova salonska komedija v treh dejanjih »Severna lisica« je zgodba zakonskega trikotnika, v katerem igrajo poleg glavnih treh oseb. žene, moža in domačega, prijatelja, važni vlogi še moževa nečakinja in znanec. Konflikt, ki pokaže zakonsko krizo vsled neskladnosti značajev moža in žene in po različnih peripetijah njeno srečno rešitev, bo zelo zanimal. Veljajo znižane cene od 20 din navzdol. Delo domačega znanega Književnika Fr. Ks. Finžgarja »Naša kri« bo zaključna predstava v letošnji sezoni. Pisatelj je znan kot odličen oblikovalec našega kmeta, njegovega življenja, značaja in duše. Dejanje igre se godi za časa osvoboditve Ilirije po Napoleonu in slika žrtve in trpljenje, ki jih terja vsaka voiska od kmeta. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek. OPERA Nedelja, 2.: Tosca Izven. Gostovanje Te je Laboševe iz Zagreba in Borisa Popova Znižane cene. Ponedeljek, 3.: zaprto. Torek, 4.: zaprto. Sreda, 5.: Evgenij Onjegin. Red sreda. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je angažirala za prihodnjo sezono mladostno dramatsko sopranistko T e o La-boševo iz Zagreba, ki je dosegla pri svojem nedavnem gostovanju kot »Tosca« nenavaden uspeh pri občinstvu. Tudi kritika priznava mladi in nadarjeni pevki izredne pevske kvalitete ter ji obeta lepo bodočnost. Zaradi velikega zanimanja občinstva za to nadarjeno pevko, se je uprava odločila, da jo povabi na ponovno gostovanje. Naša nova sopranistka bo nastopila oanes zvečer v Puccinijevi operi »Tosca«. Partijo Scarpie poje Boris Popov, priznan ruski baritonist, ki je v tej vlogi pri nas že ponovno nastopil z velikim uspehom. Njegova kreacija Scarpie spada med njegove na.iboljše, kar jih je ta odlični baritonist ustvaril na našem odru. Tenorsko partijo Cavaradossija poje ljubljenec ljubljanskega občinstva, naš junaški tenor Jean Franci. Dirigent dr. šva-ra. Za to predstavo veljajo znižane cene. MARIBORSKO GIJEDALIftčE Nedelja. 2.: Baletni večer ljubljanske opere. Red B. i i mayer & Gruber delniška družba za premet s kovinami DOMAČA TVORNICA BAKRA IN MEDENINE SLOVENSKA BISTRICA Telefon št. 2. Prodajno skladišče: ZAGREB Martičeva ul. br. 13. — Telefon št. 22-657 Izdeluje in ima stalno na zalogi: BAKER: pločevine, plošče, okrogle plošče, cevi, palice, kovane kotle, elektrolitno žico in vrvi ter palice za elektr. industrijo, žico za varenje in desoksidacijske kovine. Bakreni materijal za lokomotive, zakovice, silicij-brončeno žico itd. MEDENINA: pločevine, plošče, palice, cevi, žice, itd. SPECIJALNA MEDENINA: pločevino, žice, palice, itd. TOMBAK, pločevino, plošče, palice in žice. ALUMINIJ: pločevino, plošče, palice, cevi, žice itd. SREDSTVO ZA DESOKSIDACIJO: livniški baker, fosfor- in mangan-baker, silicium-mangan baker, ter fosforni kositer. SREDSTVA ZA VARENJE: palice za varenje in trdo lotanje kovin, železnega liva itd. prašek za varenje. Kupujemo vsako količino STAREGA BAKRA po najugodnejših dnevnih cenah. ter Psihografolog to astrolog Kupim mehanične statve za svilo rabljene, za crepe de Chine in crepe satin. Pisati pod »Krep 1307« na »Propagando«, Beograd, poštni pretinac 409 1*7 if E NO- IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA ' J\j. UitAo. ncUf^ 25 S. Paradiso Psiho grafolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Predložite svo-ie roistne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaj značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja. Pove Vam, s kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdai stavite f loteriji itd. Dela na natnovejši znan stveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. S. PARADISO, astropsiho grafolog, Ljubljana, Hotel Slon, soba 15. Stranke spre-iema od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. Ostane samo kratek čas. Pokaže Vam smer sreče in blagostanja itd. Za stroške in dopisovanje je poslati din 40 v naprej. Veliko industrijsko podjetje išče za svojo centralo v Beogradu KOMERCIJALNO OSEBJE za prodajni oddelek in knjigovodstvo. Gre za stalno name-ščenje pod ugodnimi pogoji. — V poštev pridejo osebe obeh soolov, ki razpolagajo s primerno šolsko izobrazbo, ki so j«goslovenski državljani ter perfektni v nemškem, srbohrvaškem in po možnosti tudi francoskem jeziku in ne nad SO let stari. — Reflektanti naj naslovijo svoje ponudbe na Publicitas, Beograd, poštni pretinac 60 pod »ST-331«. V NEDELJO OB 4. POPOLDNE BO V PTUJU OTVORITEV im » omare popolnoma automatične motorje in ostale in električne štedilnike SIGMA ■ vse električne naprave dobavlja s skladišča Jugosl. elektr. d. d. BROWN BOVERI Telefon 21-42 LJUBLJANA Tyrševa cesta 12 na novo preurejene gostilne, sedaj »PRI VINARSKI ZADRUGI«, prej »NOVI SVET«. Dobila se bodo vedno topla in mrzla jedila. Točila se bodo le priznana vina iz »Vinarske zadružne kleti« v Ptuju Za obilen obisk se priporočata PEPICA in MIRA KOZOLE Veliko industrijsko podjetje na deželi IŠČE za svoj tehnični oddelek tehničnega korespondenta s primerno šolsko izobrazbo, ki ima že daljšo prakso v sličnih podjetjih. Pogoji so, da je jugoslovenski državljan, perfekten v srbohrvaškem in nemškem in po možnosti francoskem jeziku, ne preko 35 let star. — Gre za stalno nameščenje pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe nasloviti na Publicitas, Beograd, poštni pretinac 60, pod »ST-331«. INSERIRAJTE V »JUTRU«! y, v: v Mestni oogrebnl zavod Občina Ljubljana f Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa GGRINC, roj. BERDAJS dne 1. t. m., po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v ponedeljek, dne 3. junija 1940, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta 29. oktobra štev. 9, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, Reka, Karlovi vari, dne 1. junija 1940. ŽALUJOČI OSTALI NARODNA iSKARNA LJUBLJANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE V neizmerni žalosti naznanjam v svojem, kakor tudi v imenu sorodnikov, da je preminul moj ljubljeni soprog, brat in svak, gospod VOLTMANN EDVARD po težki mučni bolezni. Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji j>oti v ponedeljek, dne 3. junija 1940, ob 5. uri popoldne iz mrliške veze splošne bolnice na evangelijsko pokopališče. Ljubljana, Baden pri Dunaju, dne 1. junija 1940. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana DOROTEJA, soproga v . •• ,- - -.■i"-: • : ••• • ■ ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE jyK NAJSIGURNEJSA ZAŠČITA AMERIŠKA GUM.SPECIALITETA (CITAJ OH Red letenja .Aeroput11940 V. — L 6.35 7.35 7.40 8.20 I UNIJA 2000 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri XI. 30. IV. — 15. VIII. 16. VIII. — 15. IX. ZAGREB a 19.10 a 18.10 BOROVO T 18.10 T 17.10 BOROVO I 18.05 I 17.05 BEOGRAD I 17.25 A 16.25 16. IX. — 31. X. 16.50 15.50 15.45 15.05 i V. — L 6.20 7.05 7.10 8.15 XL LINIJA 2002 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri 30. IV. — 15. VIII. 16. Vin. — 15. IX. I (Lokalni čas) SKOPLJE NIS NIS BEOGRAD 9.00 11.25 I 18.20 17.35 17.30 16.25 1 17.35 16.50 16.45 15.10 16. EV. — SI. X. 16.30 15.45 15.40 14.35 1 LINIJA 2006 Torek, četrtek, sobota 2. V. — 28. IX. t BEOGRAD SOFLA. i 12.10 11.45 (Lokalni čas) LINIJA 2008 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri. L V. — 30. IX. 9.00 10.15 l BEOGRAD PODGORICA i 11.50 10.35 LINIJA 2004 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri 15. V. — 81. V. 16. IX. — 30. IX. 15. V. — 31. V. 8.55 • SARAJEVO a 16.35 9.50 ▼ BEOGRAD * 15.40 16. IX. t — 30. IX. 15.05 14.10 1. VL — 14. IX. 6.30 • 7.45 ▼ LINIJA 2005 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri L VI. — 15. VUL 16. VIII. — 14. IX. BEOGRAD . 19.00 A 17.30 DUBROVNIK I 17.45 « 16.15 VL — 14. IX. 8.00 8.40 8.55 9.50 ! LINIJA 2004 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri 1. VI. — 15. VIII. 16. MU. — 14. IX. 17.30 16.50 16.35 15.40 DUBROVNIK SARAJEVO SARAJEVO BEOGRAD I i 16.00 15.20 15.05 14.10 LINIJA 2003 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri V L — 14. IX. 6.30 7.40 X ZAGREB SPLIT L VL — 15. VIII. 19.00 17.50 i 16. VIIL — 14. IX. . 17.35 S 16.25 L VI. — 14. IX. 7.50 8.30 8.50 10.10 I LINIJA 2007 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri L VI. — 15. VIII. 16. VIIL 14. IX. SPLIT SARAJEVO SARAJEVO ZAGREB 1 17.40 17.00 16.35 15.15 i 16.15 15.35 15.05 13.45 LINIJA 2001 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri L V. — 30. IX. L V. — 30. IX. 10.25 m LJUBLJANA * 11.10 * ZAGREB 6 13.50 1. VL — 31. vm. LINIJA 1875 Torek, četrtek, sobota, v obe smeri 1. VI. — 15. VIIL 16. vm. — si. vm. 10.15 > BEOGRAD 11.45 X BUDIMPEŠTA 15.15 13.45 t 13.45 12.15 LINIJA 560 Vsakodnevno razen nedelje v obe smeri Red letenja veljaven od: 1. V. — 14. IX. 1940. i BUCAREST 10.00 10.55 11.25 12.55 13.20 14.40 15.00 16.00 16.20 18.20 BEOGRAD BEOGRAD ZAGREB ZAGREB VENEZIA VENEZIA MTLANO MILANO MARSEILLE A 18-25 15.30 15.00 13.30 13.10 11.50 11.20 10.20 10.00 8.00 Vsa pojasnila ln prodaja kart pri društvu »PUTNIK« — Ljubljana — Tvrševa M, teL 24-72 in 38-79 in pri »AEROPUTU«, Aerodrom, Ljubljana, tel. 36-21. ZAHVALA Za premnoge izraze prisrčnega sočustvovanja ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, skrbnega očka itd., gospoda STANISLAVA POLLAKA izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravnikoma gg. drju Pancetu in dr. Bežku, preč. g. prof. Blaju, prečastiti duhovščini v Kranju in Tržiču, zlasti preč. g. o. dr. Stanku Aljančiču za kondukt in poslovilni govor ob grobu. Iskreno zahvalo Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prekrasno cvetje in vsem, ki so našega dragega pokojnika iz Kranja in Tržiča v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi vsem, ki so se nepozabnega pokojnika spomnili v mislih in molitvi. KRANJ—TRŽIČ, dne 1. junija 1940. Globoko žalujoči ostali NAJLEPŠE CTIVO! Ravljen. Klabund: Ravljen. Thompson Majerjeva. Broširana knjiga: din 10-Vezana knjiga: din 15.- Zgodbe brei groze Piotr-Ras&utin Črna vojna Sivko Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA L J V B L J A N A KNAFUEVA ULICA 5 Pri ni MOŠKI! spolni nesposobnosti, prt spol-slabostj poskusite hormonske pil ule »HORMO-SEKS« nobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 300 pilul 560 din. Zahtevajte same prave in originalne HORMO-SFKS tvilule! Po pošti diskretno razpo šilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno skladišče: Farm. kem. ia-ooratori] »VIS-VISIT« iatrreb. Laneov trg 3. Osi reg S. br. 5646-3b AH ste rojem med leti 1859—1935? čilalci Jutra , rojeni med leti 1859 do 19'„;5, se naprošajo, da navedejo svoje ime in točen datum rojstva. F. T. KARMAH. .. -.folog. čigar znanstvena raziskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vseh listih, se je odločil, da priredi čital-oem Jutra senzacionalne napovedbe, na > ijih osnovi zamorejo generacije, rojene ni' i leti 1S59 1935 popraviti svoj življenj-.si;i položaj in doseči srečo v vsakem pogledu. Ta objava je velike važnosti in nudi :Ht;;lcem edinstveno priliko, da si izboljšajo življenjsko srečo. Nepogrešljiva jasnovidnost grafologije vam bo pojasnila: 1 Vaš značaj, njegove hibe. njegove kvalitete; 2. vaše poglede v ljubezni; .'J. vaše Uglede v špekulacijah, trgovini; 1. vaše izglede glede potomstva; 5. dolgost vašega življenja; 6 v;1 še prijatelje, vaše protektorje; T. vašo neprijatelje, krivične obdolžitve; žit ve; S. potovanja, spremembe bivališča; 9. rodbinske neprilike; 10. vse. kar hočete vedeti o loterijskih uspehih. Stavite nekoliko važnejših vprašanj, ki vas najbolj zanimajo, in točne rojstne podatke. Vse zgoraj omenjeno dobite POPOLNOMA BREZPLAČNO^ ako kupite od pisca njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Cena knjigi samo 30 din. Denar naj se pošlje naprej na čekovni račun št. 17455 na točen naslov: F. T. Karmah. Žalec. Sprejmemo trgovskega potnika ki obiskuje trgovce in mehanike na teritoriju dravske banovine za prodajo že dobro vpeljanih predmetov. Ponudbe na Mihalo-viča — ogl. akviziterja, Subotica. Stipe Grgiča 31. 5061 ZASTOPNIKA dobro vpeljanega išče novosadska veletvrdka za prodajo masti, vseh vrst žitaric in moke. — Samo prvovrstne, dokazano dobro vpeljane moči 7. dobrimi referencami naj se javijo pod šifro »žitarica« na naslov: Schmolka, oglasni zavod, Novi Sad, Trg Oslobodjenja 6. Samostojen barvar koton-nogavic z daljšo prakso lahko dobi stalno nameščenje Ponudbe s popisom dosedanjega dela na ogl. odd. Jutra pod »Farbar«. 5064 Naročniki „JUTRA" so zavarovani z? Din lo.ooo! Trgovska hiša v prav dobrem stanju z zemljiščem v Mo-stecu pri Brežicah se po zelo ugodni ceni proda. — Poizve se pri Fr. Matheis nasl.. Brežice. 5057 Trgovska hiša v prav dobrem stanju z zemljiščem v čre-šnjicah pri Krškem se po zelo ugodni ceni preda. — Poizve se pri Fr. Matheis nasl. Brežice. 5057 IlilMIlillflMISH] Razpis POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE v Ljubljani razpisuje oddajo pečarskih, soboslikar-skih, pleskarskih in tapetniških del ter dobavo in polaganje parketnih deščic /a pode za novogradnjo stanovanjske hiše v Mariboru v Krekovi ul. z rokom vlaganja ponudb do dne 11. junija 1940. Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago, vpogled in nakup pri uradu v Ljubljani. (Majeva 5 II v sobi št. 221 od dne 5. junija 1940. dalje. V LJUBLJANI, dne l. junija 1940. Pokojninski zoved za nameščence v Lj ubijani Volk KRADE ovce RAZPIS KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA NA JESENICAH razpisuje pismeno ponudbeno licitacijo za mizarska dela pri gradnja nove bolnice na Jesenicah. Razpisni pripomočki so na razpolago proti plačilu zneska din 50 pri Krajevni bratovski skladnici na Jesenicah ali pa pri nadzornih inženjerjih g. Kosu M. in g. Platnerju J. v Ljubljani, šubičeva ulica št. 3 pritličje. — Ponudbe je treba oddati v pisarni Krajevne bra-tovske skladnice na Jesenicah dne 2. julija 1940 najkasneje do 12. ure. Na Jesenicah, dne 30. maja 1940. SLABO OLJE »KRADE« GORIVO in povečava stroške 7.a vožnjo, VEEDOL zmanjšuje porabo goriva, ker pravilno maže bate in ventile ter odpravlja nepotrebno trenje. Tisoči avtomobilistov po vsem svetli uporabljajo to boljSo olje. da bi pridobili večjo kilometražo. Kupujte Veedol, ker s tem varčujete gorivo MOTOR O I L olje, ki daje večjo kilometražo — zmanjšuje jnirabo goriva W. H. S M Y T H BEOGRAD Miloša Velikog 3 Tel. 23379, 25871 ZAGREB Gunduiičpva 15 Tel. 22782 lil I U| i||i|l 1 ||||i i P 1'ilill i 1 i P 'ir !llllllll!i;!!lil!l!l!l!i ur lililillill i i ■i i ; T 1 illiillillllLlIiillilllillli! P ! 1 P i i! lllrtlillllllllimlil 'Pilili illllillllllllll Zelezosfr Sveta maša zadušnica po pokojni gospe Jo s spini Keršovan bo darovana v ponedeljek 3. junija 1940 ob 8. uri v Beogradu v cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici. Beograd, Suvoborska ulica 18 INSERIRAJTE V »JUTRU«! Prvovrstne samostojne moči se sprejmejo takoj — Pismene ponudbe na Rudnik in železarna Štore. RADI VELIKE IZBIRE MZKK CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa. šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26 WESTFALEN. Okvir z zunanjim spajanjem (lo-tanjem). Vse cevi 30 mm močne, gornja cev 70 cm dolga, žice 2 mm močne (dobe se tudi 2}* mm močne proti doplačilu din 20.—). Zadnja glavica s prostim tekom prvovrstna nemška (za original torpedo doplačilo 80 din). Pnevmatika prvovrstna, sedež široko tapeciran. Torba iz usnja s priborom in zvoncem. Moško dvokolo din 805.— žensko dvokolo din 905.— PHoNIX. Vodilen nemški izdelek. Vsi svetli deli kromirani. Oprema kot zgoraj in z glavico Torpedo original, usnjenim sedežem, z najboljšimi inozemskimi gumami. Moško dvokolo din 1205.— Žensko dvokolo din 1250.— OLYMPIA. Specijalno lepo okrašeno dvokolo. Vsi deli kromirani. Povrh tega so kromirani tudi mufi in kromirani blatniki. Ostalo kot pri dvokolesu PH0NIX. Moško dvokolo din 1180.— žensko dvokolo din 1230.— VIOTORIA. Najboljša italijanska dirkalna dvokolesa (specijalke). Okvir iz lahkih cevi. Vsi spoji mufiiani. Najlepše metalizirane svetle barve. Pogon na zagozde. Glavice specijalno italijanske (Freilaufkranz). Krmilo gor obrnjeno s prečko (Dirkalni). Sedeži dirkalni. Obročne zavore. Kromano. Moško dvokolo din 1350.— Dajemo v prodajo veliko količino DV0K0LES po zelo ugodnih cenah PO ŽELJI vam lahko dobavimo tudi vse druge znamke dvokoles nemških, italijanskih in francoskih tovaren ter vam radi stavljamo naše posebne prospekte na ogled. TKIKOLICA (PREVOZNA TRIKOLICA) za prevažanje tovora od 200 do 300 kg. Idealno prevozno sredstvo za vsak obrtniški in trgovski posel. Cena med 2000.— do 2300.— din. NADOMESTNI DELI za dvokolesa kot okvirji, pogoni, blatniki, obroči, žice. glavice, verige, pedali, krmila, sedeži pribor itd. se pošljejo takoj po prejemu naročila po najnižjih cenah. DVOKOL. NOTRANJE IN ZUNANJE GI'ME najboljših vrst kakor Michelin. Continental, Reithofer, Dunlop. Phonix, Universal itd. se dobe lahko takoj. ODDELEK NA DEBELO vas bo postregel z najnižjimi dnevnimi cenami. POGONSKO JERMENJE IZ GI MIRANEGA TKIVA dobavljamo takoj iz skladišča v širinah od 30 mm do 250 mm. NAROČILA. Z jasno naročilnico nam je treba poslati: tretjino s poštno nakaznico ali na naš poštnočekovni račun štev. 31.175. Za vprašanja priložiti znamko za odgovor. Naročila se izvršujejo po povzetju. Vse cene se razumevajo franco Zagreb. P N E U M O B I L. ZAGREB. BOGOVIČEVA 1 Telefon: 23-722 — Br/.ojav: Pneumobil. GOSPODARSKA BAliSCA D. D. V LJUBLJA Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 47c, vezane na odpoved po 57c Douoljuje kratkoročne kredite u tekočem računu • Es^onbra trgoaak^ menice DOUE ULCBE ZnRSFnO Din 67.OOC.OCO-- DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje AOCHEL /.fiVACO: 128 Jnan UOMAN. »In Tomaža Žolno! Skoz in skoz ga je prebodel, siromaka. Gavznil je, ne da bi utegnil zastokati. Pa Kopuna iz Gosje ulice! Takšnega dobrega ro-kovnjača! Kaj poreče Kopunka. ko zve?« »Prav. prav! Ponesemo ji glavo tega prasca. da jo nasoli.« »To ti .je podivjanec! Kateri škorpijon je neki pičil vlačugo, ki ga je rodila? Oderem ga na meh, da si napravim iz njegove kože novo malho.« »In Dehorja Brezuhega. ki bo tudi kmalu po njem: Pa Roberta Zmikavta, ki hrope ondukajle na travi! In Jeronima Trdoglavca, ki krvavi kakor vol! Vse nam jih mora plačati« »Plačal jih bo! Vsak, kar je naših, dobi kos njegovega mesa!« »Na ražnju ga bomo pekli, da se ogrejemo!« »Kakšna peklenska irhovina!« »Počakaj, volčič! Počakaj, vohun! Le počakaj, rabljeva pečenka! Kmalu bomo nared. gorje potem tvojim kostem!« * Razgovor v kapelici se je nadaljeval.. i »Cez ograjo ste splezali?« je rekla Leonora. »A zakaj? Česa ste iskali opolnoči v Arronškem dvorcu? ...« Klotar bi bil lahko odvrnil: »Hitel sem, da vas rešim!« A ta izgovor mu ni prišel na misel. Resnica mu je kar sama planila iz srca. »Pod ploščami, na katerih stoji ta rakev,« je dejal in z očmi pokazal na sarkofag, »je skrita želez- na skrinjica. Tako mi je sporočil mož, ki mi j? nadomestoval očeta. on. ki nosim njegovo častit ) ime, ker svojega ne poznam: dobri, plemeniti Filip do Ponthus!« Klotar de Ponthus se torej ni imenoval Ponthus? Žive duše ni imel na svetu? Kaj bi dala, da bi se upala stopiti k njemu, mu obrisati oči. v katerih so se iskrile solze, in mu reči: »Poglej naj bom jaz tvoja živa duša! . . .« »Torej ste prišli po skrinjico, ki .je spravljena pod namestnikovo krsto?« je zajecljala. »V tej skrinjici . . .« »V tej skrinjici so listine, iz katerih bom zvedel ime svojega očeta in svoje matere ...« »Tudi matere ne poznate? . . .« »Umrla je. Nikoli je ne bom poznal.« »In niti ne veste, kako ji je bilo ime! . ..« »Ne njenega imena ne vem. ne očetovega.« je mračno odvrnil Ponthus. Pogledal je v stran . . . Leonora je pobesila glavo. Ko je Klotar plaho dvignil oči do nje. je videl, da plaka ... Stopil je k nji in se spustil na obe koleni, rekoč: »Dajte, da kane ena sama teh vaših solz name. Leonora, in umrl bom srečen, če mi je namenjeno umreti ...« Sklonila se je k njemu, ga rahlo prijela za roke, ga vzdignila in zamrmrala: »Nočem, da umrete, Klotar ...« Val mogočnega veselja je planil Klotarju v glavo. Pobledel je in zam^žal. Zazdelo se mu je. da je ta edini trenutek vreden vsega njegovega življenja in vseh smrtnih muk. Vrata so se zašibila od strahovitega udarca ... »To ie naskok,« je rekel Klotar in se pripravil na boj. »Pripravljena sem,« je dejala Leonora. »Ostanite tu. je velel Klotar in vrgel oči okrog sebe. Ustavil jih je na nap;su. ki ga je bil že prej prečital: Tukaj počiva A g n e z a de Sennecour Klotar se jt: zdrznil. Sam ne vedoč. zakaj — najbrže iz nagonske potrebe, da bi govoril in zamotil — je dejal: »Ker je ta dvorec vaš. gotovo poznate njegovo zgedovino. Ali morda veste, kdo je bila Agneza de Smnecour. ki spi tukaj svoje poslednje spanje?« »Vem,« je rekla Leonora. »da je bil Arronški dvorec njena last. Vem tudi. da je umrla od obupa zaradi okrutne prevare, ki jo je doletela... niso mi pa povedali, kako in kaj . ..« -Od cbupa je umrla?« jc zamišljeno rekel Klotar. Uboc?a žena,< je zamrmrala Leonora. ki se je nehote spomnila svoje ljubljene Christe. »Oh, koliko jih je. ki jih pahne prevara v obup. v sramoto in v smrt!« Tedajci so se vrata razklala cd novega, še hujšega udarca... Zunaj se je vzdignilo zmagoslavno rjovenje. »Ali veste.« je vprašal Klotar, »kdo je vrli plemič. ki je stopil tem razbojnikom na čelo?« »Videia sem ga,« je dejala Leonora ter preble-dela od groze in studa. »Ime mu je Juan Tenorio .. .« »Ne.« je rekel Klotar. »Juan Tenorio je zgolj sramotno orodje v rokah svojega gospodarja. Glava podjetja je tisti, ki so vam ukazali, da ga vzemite za moža.« »Grof de Loraydan!« »Tako je! Dvakrat sem ga spoznal po glasu ... In da ga nisem slišal, bi ga moral spoznati po skrbi, s katero je pripravljena vsa zaseda. Torej...« Strašno pokanje ga je prekinilo... smrtno ječanje omagujočih vrat. Po dolgi, hrabri obrambi so zdaj podlegala napadu. Široka rana je zevala v njih od vrha do tal. Klotar se je zganil, da bi planil naprej. »Z vami pojdem!« je odločno rekla Leonora. »Ako hočete, da se bom mogel braniti, ostanite tu!« je hladno odvrnil Klotar. »Idite torej in Bog vas varuj!« je dejala Leonora ter obmrla na mestu. Klotar je krenil proti vratom in dospel do njih prav tedaj, ko je hrabri Riko Bisaka v preveliki vnemi izkušal zlesti skozi vrzel, ne da bi počakal, da se vrata zrušijo; jeklo je blisnilo v temi, in Riko Bisaga je bolestno zatulil ter se zvrnil vznak v naročje tovarišev, kjer je čez nekaj trenutkov izdihnil svojo blago dušo. Znova se je vzdignil oglušujoč koncert kletvic in groženj. Toda osoren glas je velel: »Nihče naj ne sili naprej, dokler niso vrata podrta!« Nastopil je strahoten molk. Čez čas se je spet začul srdit udarec z brunom. Vrata so obupno zaječala, a vztrajala so vendar še. krčevito viseča na tečajih, zares podobna živemu bitju, ki noče pasti____ Plamenice so svetile temu prizoru in polnile notranjščino kapelice s fantastično migljajočimi odsevi. Klotarju je bilo, kakor da se mu meša. Skeleča bol ga je grizla v srce. Pogledal je skozi razpoko v vratih in preštel napadalce. Mnogo jih je bilo, samih krepkih, razjarjenih, dobro oboroženih ljudi. Videl je Juana Tenoria, ki je stal med njimi križemrok in z mečem v nožnici, in Loray-dana, ki se ni več skrival, ampak je vneto vodil obleganje. Vse to je videl Klotar, in njegove oči so se polne obupa vrnile k Leonori... Tovotna mast, najboljše kvalitete v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 kg prima- kapljivost 82° C po Din 13,— ekstra- kapljivost 90° C po Din 14.— rdeča za krogljične ležaje, kapljivost 94° C . . . . .... din 16.— franko Maribor — prometni davek. tnklusivno trošarina eksklusivno 3% Za preprodajalce: pri odjemu nad 500 kg 10% in pri odjemu nad 2000 kg 15% popusta la prašno olje v kantah po 20 kg v sodčkih po 50, 100 in 200 kg — pri odjemu do 100 kg eksklusivno sod po..........din 9— za preprodajalce pri večjem odjemu 10% popusta. MOTOROIL družba z o. z. Maribor. T/» kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, £j«a MJ rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje. PERJE tloVošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiSCeno in čohano Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Oobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 5». 60, S, 4 CENE PERJA ZELO ZNL2AJVE, ZAHTEVAJTE. CENIK IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! ZAHTEVAJTE, ŽIM0SAM0 Z^IAŠČITNO PLOMBO ,,fSTERIUZIRANQ^ t i\S ZADRUŽNA TOVARNA ZIME THOMA & Co. mehanično tkalnica svilenih proizvodov z lastno moderno barvarno, apreturo in tiskarno Maribor — Pobrežje Telefon štev, 21-77 NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSK0 OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENT0V, PO CENI. Poglejte to gospo! :.• v i zavarovalnica malega človeka DOMAČA ZAVAROVALNA ZADRUGA. ZAVARUJE ZA SMRT IN DOŽIVETJE. ZA DOTO IN GOSPODARSKO OSAMOSVOJITEV. ZA RENTO, STAROSTNO PRESKRBO, PREVŽITEK, POKOJNINO. DENAR ZAVAROVANCEV (NJIHOVE PREMIJSKE REZERVE) JE VARNO NALOŽEN V LASTNIH ZGRADBAH. v ZAVODU JE NALOŽEN SAMO DOAIAC KAPITAL. KDOR ŽELI SEBI IN SVOJCEM DOBRO, SE ZAVARUJE PRI »DRAVI«! V MARIBORU JE NOVA PALAČA CENTRALE, SODNA ULICA ŠT. 1. V SUBOTICI V CENTRU MESTA JE PALAČA TAMKAJŠNJE GLAVNE PODRUŽNICE. Čuvaimo naše morie! Podpiraj eno jadransko stražo v Mariboru Električne hladilne naprave popolnoma automatične CIAMM motorje in in električne štedilnike JIUrlNi vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča Jug osi. elektr. d. d. BROWN BOVERI Telefon 24-42 LJUBLJANA Tyrševa cesta 12 hLULOIDNE ■»CITE ZA VRATA CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Telefon 38-66. ■ s p c h o v t »JUTRU« Vabilo na 4S* redno skupščino Posojilnice v Cerknici z. z n. j., ki bo v nedeljo, dne 16. junija 1940 ob 4. uri popoldne v zadružnih uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. čitanje zapisnika 44. redne skupščine. 3. Poročila: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora. 4. Citanje revizijskega poročila tn rešitve revizijske zveze. 5. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitve razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora. 6. Volitve dveh članov upravnega odbora in enega člana nadzornega odbora. 7. Predlogi in pritožbe. 8. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti in c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posamez. zadružniku. 9. Slučajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 38 pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradnimi urami. Upravni odbor Ona se sič več ne muči z otečenimi, vnetimi in do ran ožulj enimi nogami. Ta slika dokazuje, da se lahko hitro iz-nebite mučitelja svojih nog, če boste kupili v najbližji lekarni zavojček prave soli sv. Roka. To sol je treba raztopiti (eno veliko žlico) v lavorju tople vode tako, da bo raztopina mlečne barve. V tej blagodejni raztopini kopljite noge najmanj 10 minut. To je treba trikrat ponoviti. Pravo čudo je, kako dobrodej-no učinkuje ta sol. Vsebina kisika v soli sv. Roka ozdravi noge in jim daje mla-deniški polet. Razmehča vam žulje in trdo kožo. da jih zamorete odstraniti kar z roko. Po uporabi se boste čutili tako ugodno, da se boste lahko po želji igrali, sprehajali ali se bavili z vsakovrstnim športom. Ne boste postali utrujeni. Sol sv. Roka vas osvobodi ozeblin, otečenosti udov, vnetja in ran na nogah. Ona vpliva blagodejno ter vam bodo noge zdrave in v dobrem stanju. Nikar ne čakajte, kupite še danes zavojček prave soli sv. Roka, ki stane din 9. 16 in 25 in se dobi povsod. Verjemite, da ta denar zaleže in da vam bo pripravil mnogo zadovoljstva. — Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Vrtne sončnike Izdeluje počenši od Din 10? Bela Fettmann, ZAGREB, Masarykova 9. i M ZAGBEB. N1KOUČEVA >0 Trstje za strope parkete, bakulo, strešno lepenko bitumenjuto, bitumen, lesni cement. Katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelne stene ln Izolacijo — in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri Jos. R. Puh, Ljubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513 Mal' položi dar domu na oltar! Podpirajmo obe podružnici CirilMetod ove družbe v Mariboru Urejuje Davorin ttavljen - Izdaja za Konzorcij »Jutra* Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno (*, d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani