jm^Marmami iBBHii IMKfTSM^HM^Mf^^BI J^Httk Političen list za slovenski narod. Po foStl prejeman Telja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. j Vodnikove ulice št. 2. T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta * Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. 3 flt.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velia 1 gld. 20 kr. več na leto. * VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Posamezne številke veljajo 7 kr. j Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. Štev. 159. V Ljubljani, v petek 14. julija 1893. JL^etnili XXI. Obrtna enketa. Z Dunaja, 12. julija. Permanentni obrtni odsek zaslišaval je 10. t. m. zadnjih dvanajst veščakov iz kraljevine češke. Med njimi so bili trije Čehi iz Prage, namreč gostilničar Hauner, mesar Sokol in krznar Hell. Vsi drugi so bili Nemci iz najliberaluejših in najbolj naprednih okrajev, kjer velja Plener za največjega preroka. Tem čudnejši je torej prikazen, da so se tudi obrtni zastopniki teh okrajev izneverili nemško-liberalni stranki in z vso odločnostjo zagovarjali sklepe občnih obrtnih shodov, zlasti zadnjega shoda graškega. Veščak Mandlik, član trgovinske in obrtne zbornice v Hebu, katero ravno Plener zastopa v državnem zboru, je takorekoč očitno odpoved naznanjal nemško-liberalni stranki in njenemu voditelju Plenerju. Dokazoval je potrebo zmožnostnega dokaza ne samo za rokodelce, ampak tudi za trgovce in tovarnarje, ki izdelujejo rokodelsko blago, zahteval postavno varstvo za rokodelske delavce, pomno-žitev zadružnih pravic itd., ter poudarjal, da se bo zdaj pokazalo, kje so pravi prijatelji obrtnega stanu. Obrtniki dobro vedo, kje jih peče, in bodo pri volitvah pokazali, da so dobro organizirani. Obrtni zakon iz leta 1883 je bani na sebi dober, ali gospodske ga slabo izvršujejo, zato je treba zadrugam dati več pravic, zato naj bi bile gospodske vezane na njihovo mnenje, ker sicer delajo, karkoli hočejo, ne zmenivši se za mnenje zadrug. Ta nezvestoba dozdaj najpokornejših in naj-udanejših mamelukov nemško-liberalne stranke je silno iznenadila liberalne velikaše. Kaj takega bi ne bili nikdar pričakovali od svojih ljudij, zato jih ta odpad veliko huje boli, kakor vse druge izpovedi, in njihovi listi nekako britko tožijo, kakor svoje dni Julij Cezar, zagledavši svojega ljubljenca med svojimi zarotniki in morilci: „Et tu, mi lili!'' — „Tudi ti, moj sin!" Obrtna enketa postala je vsled teh svojih objav veliko važnejša, kakor bi se bil mogel prej kdo nadejati, in ni samo v obrtnem, ampak tudi v političnem oziru največjega pomena. Najbolj pereče politično vprašanje je sprava med Cehi in Nemci na češkem, kjer se po zagotovilu nemških kolovodij Nemcem gode najhujše krivice in kjer so strune tako napete, da bodo skoro počile, in se prične očitno mesarenje in klanje med nemškimi in češkimi prebivalci. Češki listi in češki rodoljubi temu pri vsaki priliki oporekajo, ali brez posebnega vspeha, ker se navadno njemu rajši verjame, ki huje kriči. In nemški liberalci v tem oziru presegajo tudi najglasnejše Mladočehe; zato je bilo jako težko izvedeti pravo razmerje med nemškim in češkim prebivalstvom na Češkem. Prišla je enketa in razpršila meglo, ki je tudi dobrohotnim ljudšm kalila čist razgled po krasni deželi češki. Že prvi češki veščaki so v svojih izjavah zagotavljali, da ua Češkem ni nobenega prepira med nemškimi in češkimi prebivalci, in da se zlasti obrtniki kaj lahko razume mej seboj. Ali nemško-liberalna gospoda tega ni verjela, in da bi tem laglje ohranila svoj vpliv na Češkem, silila je z raznimi vprašanji nemške strokovnjake k izjavi, da bi bilo najbolje, obrtne zadruge in zadružne zveze na Češkem osnovati po narodnosti in na ta način narodne prepire odvračati od teh zgolj gospodarskih naprav. češki zastopniki so zagotavljali, da imajo v raznih krajih mešane zadruge z nemškimi in češkimi členi, da pa dozdaj ni bilo še nobenega prepira med njimi, in da oboji z jednako marljivostjo in gorečnostjo skrbe za povzdigo obrtnih ladev. LISTEK. Dubrovnik — jugoslovanske Atene. Spisal Janko Gričar. (Dalje.) Prvi pesnik na narodnem jeziku, rekli smo, je Marko Marulič. Rodil se je 1. 1450 v Spletu, kjer je tudi umrl 1. 1527. On je pel vrlo mnogo in pisal latinski in hrvatski. Pisal je moralne razprave in druge, katere so se prevajale na vse tedanje kulturne jezike. Učene razprave je pisal na latinskem jeziku in je tudi v pesni bolj učenjak nego pesnik. Vse, kar se je obdelavalo v latinski literaturi, nahajamo tudi pri Maruliču. Presajal je v hrvatsko književnost didaktiške, liriške, epiške in dramatiške pesni, kakeršne nahajamo v sodabni latinski literaturi. Snov epiškim svojim delom je zajemal iz sv. pisma. — Pripominjamo, da so dubrovniški pisatelji drugače prevajali, kakor se prevaja danes. Prevodi njihovi so bolj parafraze nego prevodi v pravem pomenu besede, zakaj oni so prevajali čisto svobodno. Poglavitna stvar jim je bila, da so podali po mogočnosti izvirno misel, katero so časi tudi razširili. Marnlič je zajel snov iz sv. pisma svojima opisoma Suzana in Judita, kateri deli sicer nimata po- sebne pesniške vrednosti. Z didaktiško vrsto sodi njegovo Stumačenje Kata, to so nauki, ki jih je sestavil v distihih lilozof Oato. Ta distiha so prevedena v razne jezike, pa se jih je zato lotil tudi Marulič. Ali tudi ta Stumačenja so prej parafraze nego li prevod. Mimo nekaterih liriških, duhovnih in bogoljubnih pesnij zapel ta pesnik tudi nekoliko satiriških, ter se poskusil naposled tudi v drami. To so prvi hrvatski umotvori dramatske pojezije. Maruličevi dramatski poskusi niso izvirni, marveč prevodi iz italijanščine. Rimske drame, kakeršne so bile koncem starega veka v Italiji, bile so vrlo nemoralne. Zato so cerkveni očetje zabranili vernikom pohajati gledališča, v katerih so se igrali taki komadi. — Te okolnosti so rodile potrebo, da se posve preobrazi iu preosuuje gledališče. Zatorej se je gledalo, da se uvede drama povse krščanska, katera je izniknila iz cerkve, kjer so se ua vrlo priprost način predstavljali momenti iz trpljenja Kristovega in življenja svetnikov. Pozneje se je preneslo gledališče na trg pred cerkev. Tako so se tudi Maruličeve drame predstavljale pred cerkvijo. Iz teh dram so se kasneje razvile umetne drame. Te so trovrstne: tra-giške (trpljenje Kristovo), etiške, v katerih so se hiperboliški kazale hibe in kreposti iz sv. pisma, in pa komiške; te so pretežno etiške in namen jim Zastopnik nekega društva raznoterih obrtnih pomočnikov, slikarjev, lakirarjev, itd., Hartvvih iz Prage, je celo pripovedoval, da ima njihova zadruga jednega samega nemškega člena med seboj, da pa sprejema njegove nemške dopise in mu nasprotno tudi vse svoje dopise in naznanila pošilja v nemškem jeziku. Prav opravičeno je torej dostavljal, da naj bi tudi nemške zadruge na severnem češkem kazale jednako dobrohotnost in ravnopravnost proti češkim manjšinam. Jednako je zastopnik mlinarske zadruge v Pragi, gosp. Ronc, zagotavljal, da v njegovi zadrugi zaradi narodnosti še ni bilo nikdar nobenega prepira. In ko je poslanec Habermanu rekel, da se na Moravskem taki prepiri nahajajo, ter ga vprašal, ali ste obe narodnosti zastopani v mlinarski zadrugi, mu je Ronc odgovarjal: „V naši zadrugi niso zastopane samo različne narodnosti, ampak tudi razne vere, pa pri vseh sklepih vlada popolno soglasje in to-variško sporazumljenje." Ker so pri vsem tem nemški strokovnjaki s češkega še vedno priporočali delitev zadrug in zadružnih zvez po narodnostih, izpraševali so jih razni členi obrtnega odseka, ali morejo iz lastne skušnje povedati kak slučaj, da bi bil kak prepir nastal med nemškimi in češkimi zadružniki. Dasi se je to vprašanje večkrat ponavljale, vendar niso mogli navesti ne enega t a c eg a s 1 u č a j a, kar je zopet neovrgljiv dokaz, da priprosto ljudstvo na Češkem nič ne ve o strahoviti domači vojski in da nemški in češki prebivalci v najlepši slogi med seboj živč. Posebno odločno se je v tem oziru izrekel veščak K i e h 1, ki je povdarjal soglasje nemških in čeških obrtnikov in potrjeval, da med češkim in nemškim prebivalstvom ni nobenega sovraštva. Potem je z najojstrejimi iz- je poduk morala. Te drame so nazivali z raznimi imeni; Mysteria, predmet jim je it biblijske zgodovine. Miracula, katerim so snov legende in čudežni dogodki; posebno so bile obljubljene drame, o katerih se je spominjalo Bogorodice. Moralitete, to so drame etiške (personikacije hib iu krepostij). Maruličeve drame ali prikazanja so male este-tiške vrednosti in ni o njih mimo oblike skoraj nič dramatskega. Napisal je tri taka prikazanja: „Hi-storia sv. Panucija", „Od nevoljnoga dne i od suda ognjenog" in „Govorenje sv. Bernarda od duše osu-jene". Vse troje je prevedeno iz italijanščine. V zadnjeimenovanem delu pripoveduje sv. Bernard, kako prihaja duša, obsojena na večne muke, k svojemu telesu, in ga kara, ker jo je nagovarjalo in navajalo k zlu. Telo odgovarja duši, da si je ona sama kriva, saj je jačja od njega, pa je kot taka imela telo v svoji oblasti. Trije vragi jo mučijo, ona pa moli in prosi Jezusa, naj ji odpusti, toda brez vspeha. Naposled prosi Devica Marija za-nje, toda Jezus noče uslišati teh prošenj, ker je prepozno. Vragi začno na to mučiti dušo. V eksodu govori sv. Bernard narodu, da naj se ogiba greha, ko vidi, kako se godi z grešnikom. Mimo MarulMevih dram imamo še dvanajstero cerkvenih dram hrvatskih. Ti so: „Uzkrsnui-e lsu-sovo", „Snimljenje Isusa sa križa", „Skazanje od Josipa Jakovljeva sina", „Navieščenje prečiste dje- / mi obsojal trgovinsko in obrtno zbornico v Hebu, ki ima Plenerja za svojega zastopnika v državnem zboru. On ima dvomljivo čast biti člen omenjene zbornice, ali iz lastue skušnje 16, da ta zbornica za obrtnijstvo nič ne stori. Obrtniki so ji le za igračo ali za norce; zato se njenih sej več ne udeležuje. Enostranski zadružni načelniki so more-1 biti mogoči v Plznu, naprednjaški obrtniki pa, kakoršni so sploh na Češkem, ue morejo biti tako enostranski, da bi se brigali za narodne prepire. Te besede so hudo razjarile liberalne poslance in Neuber se ni mogel zdržati, da bi ne bil pikro odgovarjal veščaku. Nobeden ptič, je rekel, ne osira svojega gnjezda, ali rad bi vedel, v katerih slučajih se je hebska trgovinska zbornica pokazala kot nasprotnica obrtnikov. Kiehl je odgovarjal, da se je omenjena zbornica jako porogljivo izrekla o vprašanjih, katere je slavna vlada predložila glede preustroje obrtnega reda, češ, da so ta vprašanja čisto nerabljiva, kar najbolj dokazuje, da je zbornica nasprotnica obrt-nijstva. Zato bi bilo zanj odveč hoditi k njenim sejam in tam prazno slamo mlatiti. Predsednik dr. Weigel je zaradi teh besed pokaral govornika in liberalni listi so ga hudo napadali, ali nihče mu ni mogel z dejanjskimi dokazi oporekati ali zavrniti njegove napade in mu naravnost povedati, da je napačno govoril. Najjasnejši pa se je v zadnji seji pokazalo, da med češkim in nemškim prebivalstvom na Češkem ni nobenega razprtja ali sovraštva. Nemški strokovnjaki so zopet povdarjali, da bi bilo primerno, obrtne zadruge ločiti po narodnosti. Češki veščak mesar Sokol pa je vnovič povdarjal, da bi bilo to odveč, ker je soglasno delovanje po dosedanjih skušnjah ne le mogoče, ampak tudi nujno potrebno. Njemu se zdi čisto nemogoče, da bi se češki in nemški obrtniki vjedali mej seboj. Narodni prepiri bi bili največja škoda za rokodelce in obrtnike; kapitalisti so že zjedinjeni med seboj in socijalno-demokratični delavci se pa po vsej sili združujejo. Zato se morajo razumeti in složno med seboj delati tudi obrtniki, ker bi bili sicer razmesarjeni in uničeni od skupnega sovražnika. Te mirne, pa odločne besede so napravile velik vtis ne samo na obrtni odsek, ampak tudi na nemške strokovnjake. Nehote so se vzdignili ter obsuli veščaka Sokola in mu krepko stiskali roke, rekši: To so vrle besede in tako naj bo! Euketa torej čudovito pojasnuje prave razmere na Češkem; pokazalo se je, da med priprostim češkim in nemškim prebivalstvom ni nobene razprtije, in da bi bilo jako lahko dognati stalno spravo, ako bi se merodajni krogi bolj ozirali na ljudstvo, kakor na nemško-liberalne hujskače. Pri obravnavah drž. zbora pride gotovo še prilika, slavno vlado opozarjati na to in ji priporočati, da naj se pri dotičnih korakih bolje ozira na ljudstvo, kakor na enostranske in sebične namene tako imenovanih nem-ško-liberalnih voditeljev, ki jih pri količkaj resni volji pač ni težko postaviti na cedilo. Včeraj lboroval je obrtni odsek brez enkžte, da je razvrstil delo za prihodnje tedne. Odsek je soglasno sklenil moravske v e š č a k e zaslišati dne 12., 13. in U. t. m. V soboto zjntraj bo zboroval odsek sam, da reši reklamacije društev in zadrug, ki niso bile povabljene, pa iz raznih uzrokov želč k enketi odposlati svojega lastnega veščaka; za slučaj, ako bi povabljeni moravski strokovnjaki svojega izpovedanja do dne 14. t. m. ne dovršili, bi se popoldne nadaljevala enketa; dne 17. in 18. t. m. pridejo na vrsto veščaki iz Šlezije, dne 19. t' m. pa se zopet snide obrtni odsek sam. Kranjski obrtniki pridejo toraj na vrsto 20. t. m. ob dveh popoldne, primorski pa ob isti uri 21. t. m. Permaneutni odsek je včeraj soglasno pritrdil predlogu poslanca K luna, da se razun že omenjenih zasliši še strokovnjak čevljarske zadruge v Ljubljani, ki je prosila, da bi smela k enketi poslati lastnega veščaka. Ravnotako je pritrdil podlogu istega poslanca, da se s Slovenskega Štajerja zaslišita še občna obrtna zadruga v Celju in obrtne zadruge 2. oddelek v Ljutomeru, katerih zastopnika prideta ob enem s primorskimi veščaki na vrsto 21. t. m. Istega dne se po predlogu poslanca Esnerja zasliši tudi jeden strokovnjak iz laških Tirolov. Zadruge in društva, katera so povabljena k udeležbi, še enkrat opozarjamo, da naj svojezastop-nike izvolijo v pravilno sklicani seji terjim seboj dajo tudi pravilna p 0-0 b 1 a s t i 1 n a pisma, ki jih bodo izročili obrtnemu odseku v dokaz, da niso prišli na svojo roko, ampak kot postavni zastopniki svojih društev ali zadrug. Galičani pridejo na vrsto od 24. julija do 1. avgusta, Bukovinci pa 3. avgusta; 28. juli in 2. avgust bi bila zopet pridržana odsekovim sejam, oziroma nadaljevanju enkete, ako bi Galičani in Bukovinci svoje naloge ne dovršili ob določenem času. V sobotni seji (15. t. m.) pretresa odsek prošnje raznih društev in zadrug, ki žele priti k enketi, pa od odseka samega niso bila povabljena; na poznejše prošnje se ne bode jemal nobeden ozir več, ker bi sicer odsek nikdar ne prišel k koncu; pač pa se bode slučajnim prosilcem dovoljevalo pismeno izražati svoje mnenje in ga poslati permanentnemu obrtnemu odseku. Odsek sodi, da bode v treh ali štirih sejah to je 4., 5., 8. in 9. avgusta odpravil zadnje veščake, ki se v sobotni seji še določijo, in da bode imel 10. in 11. avgusta zadnji odsekovi seji, v katerih reši še nekatere formalne zadeve, preden se poslanci razidejo na svoj dom. V včerajšnji seji bilo je tudi sklenjeno, da se stenografični enketni zapisnik natisne v 2000 iztisih, ki se razdele ne samo vsem poslancem, ampak tudi vsem veščakom, kar jih bode zaslišanih. Nekako veselost je zbudila novica, da hočejo predarelski gostilničarji sodnijsko tožiti veščaka Hehla, češ, da jih je s svojo izjavo hudo žalil na njihovi časti. To ni samo smešno, ampak tudi bedasto, ker si noben veščak ne bode upal govoriti resnice, ako bo vedel, vice", „Uzašaši'-e blažene Djevice", „Isus oslobadja sv. otce iz limba". Snov tem šestim je zajeta iz sv. pisma. Drugih šest podaje prizore iz življenja svetnikov. Ti so: „Muka sv. Beatrice", „Ciprijau i Justina", „Život sv. Margarite", „Život sv. Lovrinca", BSveti Ivan Krstitelj" in „Zivot sv. Djujelme". Mej temi sta največje vrednosti drami: „Navieščenje blažene Djevice" pa „2ivot sv. Djujelme. To dramo je napisal Gažarovič z otoka Hvara, in je vredna, da navedemo nje vsebino. V I. dejanju pošilja ogerski kralj svoje brata na Angleško h kralju, da bi mu izprosil njega hčer Djujelmo. Po dolgem obotavljanju deklica privoli. V II. dejanju odhaja kralj na Odrešenikov grob, a Djujelma ostaje s svakom sama doma. Le-ta jo zalezuje, ali ona se mu ne ukloni. Njega to jezi, in da se ji osveti, toži jo kralju, svojemu bratu, zaradi nezvestobe. Bazjarjeni kralj zapovč, da se mu ima nezvesta žena spaliti na gromadi. No, človek, kateri je imel zvršiti to dejanje, jo izpusti in spali samo nje obleko. Kraljica pa se umakne in bega po puščavi, proseč pomoči blaženo Devico Marijo. Marija jo usliši in ji da oblast, da ozdravlja bolnike. Izroči ji tudi prstan, da plača vožnjo na ladiji. Na ladiji ozdravi bolnega mornarja, in v zahvalo jo odvede mornar do nekega samostana, kjer so jo vsprejeli za vratarico. Skoro se je raznesel glas o nji po vsi okolici, ko je ozdravila nekega slepca. III. Dejanje: Zlobni kraljevi brat zboli. Ko mu vsi zdravniki ne mogo pomagati, vstane jeden 8lug in svetuje kralju, naj popelje brata v oni samostan, kjer zdravi neka samotarka z molitvijo. Kralj stori tako in gre z bratom v samostan. Ona ga takoj izpozna; zatorej reče, da ga ozdravi le tedaj, če vse iskreno prizna. On zares prizna svoj zločin, in na priprošnjo vratarice ozdravi. Izpoznajo se in oproščajo drug drugemu. Kralj ostavi kraljestvo svoje banom, potem pa gredo vsi trije v samoto, da služijo Bogu V teh prikazanjih navadno opiše angelj celo dejanje v prologu, in takisto tudi končava angelj v eksodu z opominom na narod. Glavna razlika izmej teh in italijanskih prika-zanj je ta, da so hrvatska pisana za narod, a italijanska za velikaške dvore. Zato angelj v hrvatskih prikazanjih navadno želi, da bi Bog blagoslovil narodu polja in vinograde in da čuva vero. Hrvatski pesnik torej ne vpleta novih mislij in ue izbira sloga, nego gleda, da narodu čim razumljiveje predstavi krščansko resnico o kreposti in ljudskem življenju. Ako so bile v drugih evropskih deželah take pobožne drame potrebne, da narod vzdrže in okrepč v veri, toliko silnejša je bila potreba v dalmatinskih krajih. (Dalje sledi.) da mu zaradi tega lahkp žugajo neprijetnejodnijske obravnave.__' Politični pregled, V Ljubljani, 14. julija. Občna volilna pravica. Nekateri nemško-liberalni listi so nakrat jeli se navduševati za občno volilno pravico. Posebno „ Deutsche Zeitung" je zanjo. Ti listi pa želč, da bi se stvar tako vravnala, da bi bilo liberalcem v korist. Občno volilno pravico zahtevajo jedino za mesta, na kmetih naj bi pa ostalo pri sedanjem volilnem redu. Po mestih so mali obrtniki jeli se obračati od liberalizma, posebuo na Dunaju, vsled tega liberalizmu že preti popolen bankerot. Nadejajo se pa, da bi delavci podpirali liberalce proti obrtnikom. Nemški liberalni listi bi namreč potem hujskali pomočnike proti mojstrom. Sprva bi se jim to posrečilo, ker so vodje avstrijskih socijalističnih delavcev židje in ker socijalni demokratje vidijo nasprotnike v kristijanskih socijalistih. Zaradi tega tudi nekateri protisemitje na Dunaju niso za občno volilno pravico. Drugi so pa zanjo, samo da naj se vpelje za vse, ne le v mestih. Sprva utegnejo liberalci imeti po njih mnenju kaj dobička od nje, ali kmalu se pa bode obrnila proti njim. Dopolnilne volitve za tirolski deželni »bor. Kažejo se že znamenja, da pasivna politika tirolskih Italijanov ne bode trajna. Prebivalstvo se bode prej ali slej naveličalo vednih volitev, posebno ko bode videlo, da se z abstinenco ničesa ne doseže. V tridentskih kmetskih občinah je zmagal župnik Lorenzoni s 77 proti 55 glasom. Ta mož je zato, da pojdejo italijauski poslanci v deželni zbor. Njegov nasprotni kandidat je bil dekan Gentilini. V nekem drugem okraju je pa kandidat, ki je zoper pasivno politiko, dobil tudi precejšnje število glasov, dasi je ostal v manjšini. Abstinenčna politika se je jedva začela, pa se že pojavljajo take prikazni, kaj bode še-le čez kacih 5 let. Cehi so bili s prva vse drugače složni, ali vendar je pasivna politika bila v teku let postala nemogoča. Volilci so se že bili naveličali in vedno več politikov je bilo proti njej. Naposled so radi ali neradi vstopili v deželni zbor. Proti češkemu veleposestvu. „ Pester Lloyd" se v jedni svojih poslednjih številk jako veseli rovanja Mladočehov in jim želi najboljši vspeh. Mladočeška gonja proti veleposestnikom bode le pripomogla, da se pojasni položaj in zboljšajo razmere. Mladočehi sami bodo s tem tudi sebi podko-pali tla. Ce se zruši moč veleposestnikov na Češkem, zgubili bodo svoj vpliv tudi v drugih kronovinah, potem se bodo avstrijski ustavi lahko dala trdnejša in naravnejša podlaga in napravila sprava mej narodnostmi ter pripomoglo k zmagi državne id9je. Da budimpeštanski list umeva spravo mej narodnostmi po ogerskem receptu, to je gotovo. Da Mladočehi neso gluhi, bi že iz tega glasu posneli, da njih politika ni prava. V Budimpešti bolje vedo, kaka opora je češko veleposestvu za Cehe nego pa Mladočehi. Balkanska zveza. V Belemgradu je profesor Vladimir Karič, kateri je pred nekaterimi leti izdal obširno knjigo o Srbiji, izdal brošuro, v kateri priporoča balkansko zvezo. Pred vsem naj sa Srbija približa Bolgariji. V tej brošuri označuje se Stambolov, kot največji državnik na Balkanskem poluotoku. Srbija, pravi Karič, od Rusije ni nič dobila in nema ničesa pričakovati. Že Miloš je rekel, da bode v ugodnem treuotku dokazal pred vso Evropo, da Rusija za Srbijo ni prelila kaplje krvi. Strašno se je morala pokoriti Srbija, ker so njeni državniki se zanašali na Rusijo. Avstrijski vpliv na Balkanu je že star iu le z avstrijsko pripomočjo so Srbi priborili samostojnost. Glavni srbski vojskovodje so se v Avstriji naučili vojne umetnosti. Srbija se mora nasloniti na zapad in bode zaradi tega še žrtovala cirilico in svoj koledar. Napenjala bode vse sile, da se nobena vlast ue polasti Carigrada. Ta brošura je tem večjega pomena, ker Karii- ni kak naprednjak ampak radikalec. Peterburško županstvo. Nobeden noče prevzeti županstva v Peterburgu. Dosedanji župan se brani, ker ga mestni zbor ni podpiral lani, ko je šlo zaradi sleparij pri moki, ki se je na troške peterburškega mesta razdeljevala stradajočim. Tri druge osebe tudi nočejo nič slišati o županstvu. Mestni zbor je zaradi tega v zadregi. Misli se, da bodo carja poprosili, da imenuje župana, ker si ga sami izbrati du morajo. S tem bi se pa mesto odreklo jako važni pravici. Jako se pa veseli tega dogodka staroruska stranka, katera vidi v tem dokaz, da Rusi niso za ustavno življenje, kar je vedno zatrjevala. Novi italijanski pravosodni minister Santamarija Niccolini je bil leta 1830 rojen v Neapolju in je baje dober pravdnik. Lani je bil imenovan senatorjem. Več let je bil predsednik apelnemu sodišču v Benetkah. Pričakovati pa ni, da bi se pod njim kaj politika premenila. Slovstvo. Glavna letna skupščina »Matice Hrvatske". »Matica Hrvatska" je imela dne 2. julija svojo 51. glavno skupščino, b kateri se je zbral ves literarni svet zagrebški v prostorih same »Matice". Predsednik prof. Smičiklas pozdravi glavno skupščino ter se spomni pri tej priložnosti vseh vrednih iu uglednih članov, ki so v preteklem letu umrli. V prvem redu je omeuil govornik nadarjenega in marljivega raziskovalca hrvatske zgodovine, Radoslava Lopa-š i č a, o katerem sem povodom njegove smrti priobčil v »Slovencu" obširnejši uekrolog. Ravno isto sem storil tudi o Mirku B o g o v i <: u , katerega navaja govornik kot najzaslužnejšega pesnika v dobi absolutizma. Od umrlih dobrotnikov omenja predsednik Ale-< ksandra T o m i c a ter župnika-opata Štefana Po-gledič, a. Poslednji je bil prvi, ki se je bil zapisal v čitalnico, osnovano po grofu Janku Draško-vicu. Spomnil se je v oporoki tudi »Matice Hrvatske", zapišavši jej 3000 gld. Skupščina zaklicala je vrednemu Ilircu „Slava!". Tajnik in blagajnik Kostreučič je potem prebrjjHzvestje o delovanju društva iu o denarnem stanju njegovem. V obširnem izvestju se spominja najprei o prenosu in pogrebu grofa Janka Draškoviča, (Katerega telesni ostanki zdaj počivajo v Zagrebu. Narod hrvatski je pri tej priložnosti pokazal, kako znd ceniti svoje zaslužne može. Pa tudi troški so vsi poplačani po dobrovoljnih prinosih. Vidi se, kako je „ Matica Hrvatska" ugodila narodu, da je izpolnila svojo dolžnost nasproti svojemu prvemu utemeljitelju. Dalje omenja tajnik, da je izdala „Matica" v prošlem letu 9 knjig, vsaka tiskana v 10.000 izvodih, pa da se je vsa naklada v treh tednih razpe-čala. Za bodoče leto pa se pripravlja do 12 knjig kot književni dar, in sicer: Dr. Mi jo Kišpatič: Slike iz prirodopiša »Ribe"; Franjo Vala: »Zgodovina srednjega veka", drugi del; Fr. Ks. Kuhač: »Glasbotvorci i glasbeni improvizatori ilirskoga doba" ; dr. Milivoj Šrepel: „Ruski pripovjedači" ; od rajnkega škofa dubrovniškega Mate Vodopiča: Mara Kona-voka", pripovjest; Ivan Lepušič: »Slike iz Bosne"; iz slovanske književnosti dve pripovjesti od Ivana Turgenjeva, v prevodu pokojnega J. Miškatoviča, namreč: „Plemičko gnezdo i Rudjina". Poleg teh spisov priobčili se bodo morda tudi še nekateri drugi od poznatih pisateljev J, E. Tomiči iu Evg. Kumičiča. Zelja odborova je, da se izdajo tudi dela pokojnega Mirka Bogoviči, pa bode že letos izšel prvi zvezek njegovih spisov po vredništvu prof. Srepel-a. Namesto prevoda, katerega grškega ali latinskega klasika izide letos za izučavanje grške literature iz Draškovičeve zaklade nadarjeno delo prof. Avg. Mu-š:ci: »Povjest grčke književnosti". Prvi dio. Tudi se bode letos po zaključku lanske glavne skupščine »Matice Hrvatske" izdal prvi zvezek: „Prievoda novovjekih klasika", in sicer najboljši slovanski epos Mickiewiczev: »Pan Tadeusz", ki ga je na hrvatski jezik prevel v originalnem metrumu ter z uvodom in opazkami priredil prof. dr. Toma Maretič. Iidala se bode letos tudi »Klaičeva hrvatska pesmarica", ki je v vsakem oziru popolnjena. Posebno važno bode novo izdanje hrvatskih narodnih pesmij. To izdanje bo kritično ter od vseh do sedanjih najpopolneje, potem tudi najbolje. Vredništvo so preskrbeli trije izvrstni poznavatelji hrvatskega narodnega jezika, na čelu jim prof. dr. Ivan Broz. Članov je imela »Matica Hrvatska" pretečenega leta 9117 (za 1017 več, nego leta 1891), iu sicer utemeljiteljev 1324, letnikov 7793. Društveno premoženje je iznašalo vkup s hišo vredno 90.000 gld. vsega 109.436 gld., brez 2349 gld., katere ima še iztirjati. Dohodkov je bilo 36.787 gld., troškov pa 36.463 gld. Od zaklad, s katerimi upravlja »Matica", razdeljene so nagrade od zaklade Ivaua Nep. Draškoviča (glavnica 20.690 gld., obresti 841 gld.): dr. Mijo Kišpatič 450 gld., dr. Šrepel 300 gld. Iz zaklade Dušana Kotura (glavnica 4360 gld., obresti 379 gld.) Večeslav Novak 350 gld. Iz zaklade Weber-Tkalčičeve (glavnica 7024 gld., obresti 307 gld.) Franjo Ks. Kuhač 300, gld. Od škofa Strossmayerja poklonjenih 1000 gld. za izdavanje narodnih pesmij je narasla glavnica z obrestmi koncem leta na 1211 gld. Za utemeljeno zaklado v znesku 10.000 gld. za onemogle pisatelje vplačala je »Matica" do zdaj 2000 gld. V novi odbor so izvoljeni: za blagajnika: Ivan Kostrenčie; v literarni odbor: kot odborniki: Franjo Folnegovič, Fr. Ks. Kuhač in dr. Franjo Markovič; kot namestniki: Hugo Badalič in dr. Milivoj Šrepel; v gospodarski odbor: za podpredsednika: Ivan Ben-kovič; kot odborniki: dr. Ivan Hoič in Vekoslav Klaič; kot namestnika: Večeslav Novak in Josip Stare. Celemu staremu odboru, posebej pa še tajniku in blagajniku Ivanu Kostrenčiču, izreče glavna skupščina svojo zahvalo in priznanje. Potem sklene predsednik skupščino. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. julija. (Vojaške vaje.) Iz Ljutomera se nam poroča, da bode poveljnik 56. pehotne brigade, g. general-major M. Fuchs iz Ljubljane, v okolišu ljutom. okraj, glavarstva prihodnji teden ogledal vse priprave za vršitev brigadnih vojaških vaj, ki bodo ondi konci meseca avgusta. (Razpisani ustanovi.) Visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo ustanovilo je dve ustanovi, vsako po 120 gld, na leto, za obiskujoče učence iz Istrije, kateri so slovanske narodnosti iu kateri žele svoje teoretično iu praktično znanje v vinarstvu pridobiti si na kranjski deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem. Ti ustanovi podelili se boste začetkom šolskega leta 1393/4. (Iz novomeškega okraja) piše se nam: Vsled ugodnega vremena meseca junija in julija kaže nam letos ugodna letina; poljd obetajo obilo žita iu druzega pridelka, samo pšenica mnogo trpi po riji, katera jo hoče uničiti. Posebno lepo obetajo pa vinogradi : tam, kjer so škropili, kjer so pravilno obrezali in obvezali trte, imajo te toliko zaroda in tako krepko rast, da se imamo mnogo vina nadejati. Jako ugledni so vinogradi vinorejske šole v Trški .Gori iu v Smoleni Vasi, kakor tudi nje nasadi ameriških trt na šolskem posestvu na Grmu. Kdor te vidi, vsak pravi, da se tu vidijo najlepši vspehi strokov-njaškega in marljivega obdelovanja, ki so najboljši dokaz, da naj se vinorodna Dolenjska ravna po vzgledu tega zavoda. (S Trstenika), 10. julija. Zadnja nedelja, 9. t. m., je bila za nas znamenit dan. G.Peter Svegelj, duhovnik tržaške škofije, naš rojak, opravil je prvikrat daritev nove zaveze. Okusno okrašena cerkev, mnoge zastave in slavoloki s pomenljivimi napisi so živo pričali, s kakim zanimanjem so se udeleževali naši domačini lepe cerkvene slovesnosti. Ponosni so, da morejo gledati svoje sinove pri altarju ; kajti gotovo je častno za župnijo s 600 dušami, da so vzrasli iz njene srede v zadnjih 6 letih trije duhovniki, in upanje imamo, da pridejo kmalu še drugi na vrsto. Navzoenih je bilo poleg slavljenca 11 duhovnih bratov, med njimi velečast. g. dekan Anton Mežnarec. Lep in jedrnat je bil slavnostni govor, ki ga je imel g. dr. Mauring. Med velikim številom svatov smo videli tudi odlične meščane iz Kranja. Vrlemu gospodu novomašniku, odhajajočemu v sosedno školijo^na delo v Gospodov vinograd, kličemo iz srca: Ad multos annos! (V Idriji) je opravil v nedeljo 9. t. m. novo mašo g. Jožef Str nad. Vpeljal je g. novomašnika pred altar prečast. g. kanonik Fr. Če bul ar, dekan na Opčini pri Trstu, ki mu je tudi govoril v cerkvi lep in spodbuden govor. (Imenovanja.) Novo zistemizovane službe vodij zemljiščnih knjig za Postojino, Litijo in Kostanjevico podelilo je graško nadsodižče kancelistom gg.: Ant. Smoli v Postojini, Jakobu R o g 1 i č u v Velikih Laščah, in Alojziju Sabothy-ju v Novem Mestu. (Iz Gorice,) 13. t. m. Danes je sklenila c. kr. gimnazija šolsko leto s slovesno sveto mašo ob 7'/» uri. — Znani c. kr. profesor Fr. Babsch je premeščen iz Gorice v Steyr. Hvala Bogu in srečno pot. — V goriški bogoslovnici se sklene šolsko leto v petek 21. t. m. s slovesno sv. mašo ob 8. uri. — Vročina je v Gorici velika, na Kanalskem na je bilo menda včeraj 13. t. m. obilo dežja. (Častnim občanom) je izvolila občina Erzelj pri Vipavi dr. Andreja Ferjančiča državnega poslanca. (Iz Rima.) Večno mesto Rim ni le središče vsega krščanstva, marveč tudi galerija, muzej, salon Evrope in sveta sploh. Poleg stotin prekrasnih cerkva, katerih mojsterska dela pričajo o goreči ljubezni za čast Božjo in o naudušenosti za umetelnost najdeš mnogo palač, v katerih so velike zbirke dragocenih slik in kipov iz stare iu novejše dobe. Zgodovina priča, da je vera v obče pospeševala umetelnosti, tako pri starih Egipčanih, Gruih iu Rimljanih. £ja, reči smemo, da je edino le vera na-uduševala umetelnike za nesmrtna dela, katera občuduje svet, ter vzdržavala umetelnosti. V prvi vrsti pa velja to o pravi, rimskokatoliški veri. Temu dokaz je krščanski Rim, a ne samo papeži in kardinali, tudi verske družbe in imoviti zasebniki so tekmovali v požrtvovalnosti za lepe vede. Imenujem le družine Barberini, Borghese, Colonna, Corsini, Chigi, Doria, Farnese, Medici, Pamtili, Rospiglioni, Ruspoli itd. Ko je bil letos nemški cesar v Rimu, priredil je knez Doria v svoji palači na čast italijanskemu kralju in kraljici ter visokim gostom slavnosten večer. Nemški cesar je baje pri tej priliki rekel knezu, da bi mu v Berolinu v jed-nako krasnih dvoranah ne mogel prirediti tako sijajne veselice. Toda. po dragocenosti umetniških del in opravi je bila do nedavnega časa v Rimu prva — palača Borghese, pravo knežje bivališče. Zgradil je to palačo pričetkom 17. stoletja papež Pavel V. iz družine Borghese. Ob štirivoglatem dvorišču se vrste v dveh nadstropjih veliki hodniki, katere nosi 96 stebrov iz granita. Galerija je štela okoli 1700 originalnih slik v jednajstih dvoranah. Najznamenitejše so: Mati Božja z Jezusom od Sassa Ferrata;, sv. Trojica od Bassana; sv. Magdalena odCarraccia; Mati Božja z Jezusom od Ticijana; Dianin lov od Domenichina; sv. Anton P., ko propoveduje ribam, od Pavla Veronese; od istega sveti Janez Krstnik v puščavi; sveti Janez Krstnik od Julija Romana; snemanje s križa od Rafaela; Kumejska Sibila od Domenichina; sveta družina od Julija Romana; Sa-maritanka od Garolala; zgubljeni sin od Ticijana itd. V zbirki starih del so najznamenitejši kipi Julije Pije, Sabine in Cerere. Do 20. septembra 1870 so bili večkrat vladarji med gosti gostoljubnega kneza Marka Antonija v palači Borghese. A danes so Borghese skoraj berači. Sedanji knez Pavel je vsled nespametne špekulacije z novimi zgradbami pod nasilno rimsko vlado in potratnosti zgubil vse imetje. Že dve leti se prodaja v palači dragocene zbirke knjig, slik, oprave itd., katere so si njegovi pradedje omislili z ogromnimi svotami. V palači, katere dolžniki ne morejo prodati, biva osamela priletna mati knezova, a on sam pri svoji omoženi hčeri v Genovi. Palačo ima v najemu milanska hranilnica, kateri je muogo dolga. Toda v sedanjih razmerah je težko oddati tako velikanska stanovanja za primerno najemnino. Načelnik imenovane hranilnice in njegov namestnik, oba veljavna frarna-sona, sta se pogodila z velikim mojstrom, znanim Lemmi-jem, da se loža „ve!iki orijent" naseli v prvem nadstropju palače Borghese. Tako bodo, po-čenši s 1. avgustom, med Vatikanom, kjer biva namestnik Kristusov, in med Kvirinalom, kjer biva kralj po milosti — revolucije, imeli svoj sedež prostozidarji, sovražniki oltarju in prestolu, in sicer sedež, primeren svoji moči v Italiji in izven Italije. — Loterijske sestre so dne 1. t. m. imele posebno srečo. Na loterijo v Napolju so stavile dve gotovi številki, kateri sta bili izžrebani. Vsi dobitki so znesli 2,390.381 lir, katere je dobilo do 45.000 oseb. Državna blagajnica pa gotovo ne bode imela zgube, kajti znano je, da veliki dobitki podvoje strast in da igralci zopet zneso v loterijo svoj dobitek z obrestmi vred. (Strossniaver in Starčevič) sta se dne 10. t. m. razstala v krapinskih toplicah. Prevzvišeni škof se je podal v Rogatec, koder ostane tri tedne, dr. A. Starčevič pa se je vrnil v Zagreb. V Krapini se je mnogo govorilo o prisrčnem razstanku. Škof je objel Starčeviča in mu h koncu dejal: »Prijatelj Ante, čvrsto in verno bova Čuvala zjedinjenje; ako ti kdo kaj pove, ne veruj mu, marveč obrni se direktno name, da se nikdar ne razruši najina sloga." — Starčeviča je to jako ganilo in navdušeno je pripovedoval o tej ločitvi. Dne 11. t. m. je dospel t Zagreb, koder ga je mnogobrojno občinstvo navdušeno pozdravljalo. (V krapinskih Toplicah) so bili do 5. julija 804 gostje in sicer od 27. junija do 5. julija 98 oseb. Društva. (Vabilo k udeležbi društvenega izleta v Kamnik), kateri priredi konserv. obrtno društvo v Ljubljani v nedeljo, dne 16. julija t. 1. — Vspored: Ob 2. uri 5 minut 16. julija popoldne odpeljejo se udeležniki z državnega šišenskega kolodvora v Kamnik. Ob prihodu v Kamnik prosti ogled po mestu. Ob polu 7. uri zbirajo se udeležniki izleta v gostilni pri Krištofu. Ob 8. uri 40 minut odpeljejo se iz Kamnika nazaj v Liubljano. — Vožuja je za čč. člane društva prosta. Ob neugodnem vremenu bode izlet naslednjo nedeljo dn4 23. julija. — Odbor si usoja ob jednem p. n. člane opozarjati, da bode v nedeljo, dne 16. julija, zjutraj ob 7. uri imelo sl. »Katoliško društvo rokod. pomočnikov" na Eožniku slovesno službo Božjo, h kateri so uljudno vabljeni vsi društveniki. Odbor konserv. obrtnega društva. — (Glasbena Matica) je končala zadnje šolsko leto z javnimi izpiti, ki so se vršili dne 6., 7. in 8. julija t. 1. Sodeč po slabem obisku zadnjega šolskega koncerta, misliti je bilo, da se bodo izpiti vršili brez zanimanja, a bilo je nasprotno. Dan za dnevom so bile šolske sobe prenapolnjene in občinstvo je z vidnim zanimanjem sledilo igri posamnikov. Izpiti vršili so se pa tudi po vsem dostojno in so bili lepa slika resno delujočega zavoda. Gojenci so nastopali lepo dostojno iu kazali, da so zavedni učenci resnih učiteljev. Vsak učitelj je pripeljal vse svoje gojence k izpitu, in tako se je občinstvo prepričalo, kako so poučevali 6talni učitelji, vodja Gerbič v igri na klavirju, Hubad v igri ua klavirju, v solo-petju, v zborovem petju, harmoniju in teorija, pomožna učitelja gospodična Šuklje in gospod Sachs pa tudi v igri na klavirju. Gojenci so kazali povprečno lepo nadarjenost za glasbo, slišali smo tudi umetniška proizvajanja v posamnih predmetih. V solo-petju se je poleg občinstvu že iz večjih koncertov znane gospodične Verhunčeve, kateri danes smemo prorokovati najlepšo prihodnjost na umetniškem glasbenem polju, odlikovala gospodična Devova, in tej se je vredno pridružil gospod Juvančič kot imetelj obsežnega baritona. Igra na klavirju izvajala se je v obče jako dobro, napredek zadnjega leta ja hvale vreden in lepo število igralcev rešilo je jako povoljno svojo vlogo, a ostanimo pri najboljših in recimo, da so gojenci Gustin, Plečnik in gospodična Petrinova pokazali največjo spretnost in tudi fini razum skladbe. Izpraševanje v teoriji je podalo poslušalcem dokaz, da se pri Glasbeni Matici poučuje glasba temeljito in da gojenci v tej stroki vspevajo. Stavljenim, celo tvarino obsegajočim vprašanjem so odgovarjali premišljeno in nedostatuih odgovorov ni bilo čuti. Pa tudi goslarji so se dobro držali. Intonacija je bila skozi čista in izvajanje posamnih točk pravilno. Z veseljem smo pozdravili stare znance pri Glasbeni Matici, gojence Gabrijela, Borštnarja in Gorjanca, ki so s svojim učiteljem izvajali kvartet z mlade-niškim ogujem. Pa tudi začetnika Funtek in Zupančič sta nas preverila, da ima slovenski narod za glasbo izreduih talentov. Zamolčati pa veudar ue moremo, da je premalo goslarjev nastopilo in da njih število ni bilo v nikakem razmerju z klavirskimi gojenci in s splošno nadarjenostjo gojencev ia glasbo, kar je tem bolj obžalovati, ker se z napredkom nastopajočih gojencev ne sme in ne more pokriti ta nedostatek. Odbor Glasbene Matice naj torej preišče vzrok temu in ukrene potrebno, da bodo tudi v tej stroki vsi učenci jednako napredovali. Po končanih izpitih so se gojencem razdelila spričevala. Telegrami. Inomost, 14. julija. Deželni zbor se je o tvoril. Berolin, 14. julija. Državni zbor sprejel je s 198 proti 187 glasom prvi paragraf vojaške predloge, v katerem se določuje, koliko vojakov naj bode v miru. Glasovalo so jo po imenih. Drugi paragraf o formaciji vojske v miru se je sprejel brez debate. Berolin, 14. julija. Kakor se govori, zaključi se jutri državni zbor. Pariz, 13. julija. Kongres socialističnih občinskih svetnikov se je danes otvoril v Saint-Denis-u. Sešlo se je kakih 100 odposlancev. Predseduje saint-deniški župan. Pariz, 14. julija. Budgetna komisija dovolila je sedem milijonov frankov za Da-homey. Madrid, 13. julija. V Valeneiji so neredi. Vse prodajalnice bile so včeraj zaprte. Mesto so zaseli vojaki. Trgovci in obrtniki so imeli velik shod, na katerem so se odločno izrekli proti višjim davkom. Bruselj, 14. julija. Zbornica je vspre-jela predlogo, po kateri sme Belgija imeti kolonije. London, 14. julija. Paragrafa 9. in 10. irske predloge sta se odklonila. Paragrafi 11. do 17. so se umaknili, 20. in 21. sta se zavrgla. Potem se je debata odložila. Novi Jork, 13. julija. Po došlih poročilih je v Nicaragui zopet državljanska vojska. Spuntali so se prebivalci mesta Leon proti novi vladi in imajo predsednika zaprtega. Vladne čete poslale so se v Leon. Umrli ho: 12. julija. Alojzija Škafar, kajiarjeva hči, 1 leto, Orna vas 5, božjast. 13. julija. Marija Cepuder, učiteljeva hči, 15 mesecev, Florjanske ulice 13, scrophulose. Tujci. 12. julija. i Pri Malic u : iioffman, inžener ; Fekonija, Angel, Karplus, Schweidhol'er, Hochmuth, trgovci; Sehneider, Bum, potovalca, z Dunaja. — Jasbitz, oskrbnik, z rodbino, in pl. Albori, poročnik, iz Trsta. — Herzog, trgovec, iz Brna. — Presslreund, zasebnik, iz Gradca. — Mikuš, in Albrecht s hčerjo, zasebnika, iz Frankobroda. — Bradalin in Bepina iz Vidna. Pri Slonu: Dr. Schvvarz, odvetnik; pl. Genzič s hčerjo Frančiška in Terezija Matschnig iz Zagreba. — Vesc, Habl, potovalca; Oesterreicher, Herzog z Dunaja. — Piriasitz, zasebnik, s soprogo, in Lachenbacher s soprogo iz Trsta. — Porenta, župnik, iz Stopič. — Borštnar, župnik, iz Št. Petra. — \Veis, trgovec, s soprogo, iz Segedina. — Mansbach iz Norimberka. — Lowy iz Siska. — Tomic z materjo in sestro iz Knina. — Baron Simbschen s soprogo iz Sušaka. — Be-nedek, nadučitelj, iz Planine. — Valenčič iz Goriee. Pri Južnem kolodvoru: Burja iz Krašnje. — Iva-netič, učitelj, iz Dobovca. — Rang, uradnik, s soprogo iz J Cas Stanje Veter Vreme 1 Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju ■7. «. zjut. 13 2. n. pop. 19. zvec. 730 2 7299 7306 200 24 0 15-6 brezv. sl. jug sl. vzh. del. oblač. dež „ 3270 dež Prage. — Stregar, trgovec, iz St. Ruperta. — Geipel z Kake — Sewer s soprogo z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Teran, učitelj, s Sv. Gore. — Jugovio s Krškega. — Rovaro, Brigg, dijak, iz Gradca. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura 19 9®, za U-9° nad normalom 351 1 Potrtega srca javljava podpisana v svojem in imenu svojih otrok Milana in Ivana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočni Bog našo preljubljeno je-dino hčerko orise daues ob 9'/, uri zvečer po dolgi in mučni bolezni v nežni starosti 3 let in 11 mesecev poklical k Sebi na oni boljši svet. Pogreb bode v soboto, dno 15. t. m., popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti, Gosposke ulice št. 1. V Ljubljani, dne 13. julija 1893. Fran in Hedvika Šubic. Mesto vsacega posebnega naznanila. b jp> prodajalec vsakovrstnega godbenega or®4Ja, v Ljubljani, Stari Trg št. 84, ima v zalogi raznovrstno gC orodje za godb(| in sicer po nastopni ceni: 3Z0 2—1 Gosllj po gld. 2-50, 3 —, 4 — in o —. Oltar po gld. 3 50, 4-— in 5-—; na raašine po gld. 7'— in 10—. Clter po gld. 7-—, S'—, 10'—, l.r— in 20-— in sieer na mašine. Bočnih harmonik po gld. 1-50, 2 —. 3 —, 5'—- in 10 — Lokov za gosli po gld. —'50, —•80. I-—, 1-50 in 2 —. Trobent za požarne brambe po gld. 2 50. 8-50, 4 —, 5 —. Dalje klarinetov in flavt, vsake vrste strun po 7, 8 in 9 kr., ter drugih malenkostij, ki se zraven potrebujejo. Služba orgljavca in mežnarja se precej odda v Koprivnici na Štajer~ skem. — Plača 100 gld. v denarji in prostovoljna berna. 346 s—3 Pisma in spričevala na cerkveno pred-stojništvo Koprivnica, pošta Rajhenburg. v(HIKAGO!! w — k najznamenitejši 2i Kolumbovi svetovni razstavi „ KC-KSS KJK^i^vflSa ■ ■ 1 I priporoča vozne listke po najnižji ceni in najugodnejši kombinaciji, in sieer: iz Ljubljane do Chlkage in nazaj I. in III. razred po gld. 245'-I. in II. razred gld. 370'— in višej. mejnarodna potovalna pisarna Jos. Paulin v Ljubljani. Prospekti vsakovrstnih kombinacij so na razpolaganje . Vožnja zagotovi naj se prej ko prej I > ii ii a j s le a borza. Dne 14. julija. Papirna renta 5%, 16% davka . . . grebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta|4 %, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . 4kcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri.......- Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100........ 97 gld. 85 kr. 97 118 97 984 337 123 9 5 60 50 50 25 26 95 86 88 75 Dn6 13. Julija. Ogerska zlata renta 4%.......11 o gld. 60 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 164 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 Zastavna pisma „ „ 4l/. * — Kreditne srečke, 100 gld.......197 8t. Genois srečke. 40 gld.......68 25 75 20 50 80 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 141 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........69 Windisehgraezove srečke, 20 gld..... — Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2S80 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirnih rubeljev 100......130 - kr. n 30 . 50 „ 25 l 50 . 50 . 25 „ AT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U R" Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gfT" naloženih glavnic. IV Izdajatelj: Dr. Ivan Janaiii. Odgovorni vrednik: Andraj Kalan. Tisk .Katoliške Tjikarc?" v Ljubljani.