80. stew.
V OEUtf, sobota 3, julčja S9%0.
Poštnina plačana v gotovtai
LETO II.
Izhaja vaak tor«k, ftatrtam in
•oboto- - C«na i Za celo leto 80 K,
la pol leta 40 kron, za četrt lela 20 K,
za 1 mesec 7 kron. Potamemi
Atovllka staa» I krono.
Na pistnene naročbe brez pošiljatve
denarja •• n« moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino
po poštnl nakaznici. Reklamacij«
glede llsta so poštnlne proste. Ne-
frankirani dopisi se ne sprejemajo.
Na dopise brez podpisa se ne ozlra.
Ur««aifttvo   In   upravnlfttv«
se nahaja v Zvcznl tlskarni v Celju,
•ir*»«Ri«j«i*java ulloa «t. Š,
Ogtasi *e računajo po porabljenem
•ro8toru In siccr': za navadne of Use
•o 90 « <Kl 1 mm, m poslana, na-
¦unila občnlh zbortv, naxnanila o
muH, zahvale itd. K 140 od 1 mal
M rtklamne notice med tekstom S K
•4 vrste, M«|t oglasi (ntfreč 4 vrste)
M ¦. Prl vectrathih objiVah poptut.
Rokoplai ae nt vraiajo. Ttitfon Ä. «.
IZDAJA  IN TISKA ZVEZ9JA TISKARNA V CELJU.    SEB   0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPIHDLER.
Dva reffantovas govora.
V Zagrebu 23. junija.
»Vstal sem, da se v prvi vrsti za-
hvalini Previdnosti, ki mi je podelüa
srečo, da v inienu svojega očeta izre-
čem prvikrat vladarski pozdrav kralja
Srbov, lirvatov in Slovencev povablje-
nim za to mizo, državljanom prostrane
in mile skupne domoviiie. Zdi se mi,
gospoda, da je v tetn trenutku zbran okoli
nas ves naš narod treh imen, pa ene-
ga srca in duSe, in da se v tej dvo-
rani gibljejo tudi veseli duliovi naših
skupnih prednikov zatinjih dvanajst
stoletij. Ali ntso za tem trenutkom, v
katerem se bodo mogli združiti in ob-
jeti vsi naši bratje vseh imen. zdiho-
vali, živeli in p«dali na5i skupni pred-
niki? Po tnojem globokem prcprifanju
so v iem trenutkvi z nami ne samo
vsi naši, ternveč tudi vsi našega poko-
ienja. Kar smo mi dosegli, je njihovo
in na.še skupno delo, kar &e preostaja
dela za narodno osvobojenje in ze-
ainjenje, bomo storiti mi in oni, kl
pridt.jo za nami, in nanssje, da jirn
pripravimo in olajšamo dovršitev
tega preostanka. Storili bomo to brez
vdikih težav, ako se bomo vsi v svo-
jlb strokah javnega in zasebnega,
prosvetnega in pridobitnega žlvljenja
posvetlli Uclii z onim vzajemnim za
upanjem, s katerfm so se drug na
drugega naslaujali na^i junak?, ko so
polagail svoje življenje na oltar sto-
lelne narodne misli.
Tudi mi moremo storiti to brez
resnih težav. Časl našega suženjstva
tujcu in tujskeniu vmeäavanju v naše
so tninull za vcčno. Z dragim življen-
jein smo si kupili pravico, da si po
svojeiT» znanju in premoženju zidarno
svojo hišo. NaSi seljaki se ne bodo
morali    več    boriti za    »staro pravdo«,
, ker nm jo borno mi zajamčili holje in
času prinierneje. Vsak naš delavec more
računati na oporo in zaščito v svojem
delu, vsak naš državljan biez ozira na
svoje pleme ali vero v--, da so mu vse
njegove politične pravice za vedno za-
iamčene in da bo postala splošna ena-
ykopravnost naš politični credo.
Jaz vam lahko zagotovim, da kralj
Srbov, Hrvatov in Slovencev goji enako
naklonjenost napram vsem našim dr-
Žavljanom. Naši uspehi mi bojnih poljih
so ustvarili nova poprišča za našo de-
lavnost. Otvorili so nove vidike za vse
naše življenje, ustvarili so nam popol-
noma nov položaj in nam vsem naložili
Ivans Ccnkflrja „Mojc življenje".
Kdor rc-snično pozna Ivana Cankarja,
mora poznati one vezi, ki so ga vselej ve-
zale nazaj v mladost, do domovine, malere
in vsega, iz Cesar je vzrasel; poznati mora
vso veličine njegovih čustev, tako nedosežno
resnično ižpovedano v njegovili delih. Kdör
govori o Ivanu Cankarju kot zanikovnlcu
vsega in potepuhu brez dorna, ga ne pozna.
Kar je Cankar doživel in frpel v življenju,
tenui vsemu ni tnogel vselej najti besedc. To
nam je sam priznaval. A to, čemur je zmuko
našel izraza, 2e to same je tako silna in
globoka slika njegova, da njegovi najbližji
tovariši »stojijo zmedeni pred njo«.
V vseh syojih umetninah je Cankar sam.
Kdor se je poglobil v vsa ostala njegova
dela, je že v njih našel razvoj njegove du-
t.evnosti, vso njegovo veličino in globoko
utcmeljitev. Vse to bo naSe! v »Mojem živ-
Ijenju« v novih slikah osveženih spominov,
ki segajo nazaj v mladost do vsega, kar je
imela dragega: do svojih solnCnih krajev,
do behh obrazov in mladih sanj in do
matere.
Ko je Cankar pregledal že napisana po-
glavja »Mojega üivljenja«, se je začudil ne-
malo: »Kdo je to? Kaj sem zares jaz? Ali
ni le moj ubogi Jure, ki je hodil po diva
vBlatnidol? AH ni moj nebogljenecMarko,
ki je nesel težki križ pred procesijo? Ali ni
moj sirotni idealist Peter Novljan iz hiSe
smrti ? Če so se rodili iz rnene vsi ti ne-
srečni, zmirom zamišljeni, prezgodaj dorasli
otroci — kaj ni tedaj njih lice moje lastno
in pravo lice?   Čeniu §e življenjepis?  Od-
nove dolžnosti, Živim v prepričanju,
da bomo mi vsi in vsi naši sodržav-
Ijani širom bogate in prostrane domo-
vine resno umeli te svoje dolžnosti.
Jaz in moja vl-ada, zjvedajoč se
vseh obljLib, ki so bile dane zgodo-
vinskega due Ldecembra 1918, bomo
šli odkrito na roko vsemu, kar bo
namenjeno blagostanju in napredku
našega naroda Srečen sem, ker iz prvih
doživljajev v divnem Zagrebu črpam
trdno prepričanjc, da so vsi naSi bratjo
iz vseh teh krajev navdahnjeni z istimi
čustvi in isto vero in v tem iinenu
dvigam svojo čaSo v cast in na srečo
mile nam Hrvatske in Slavonije«.
V Ljubljani 26. junija.
Ustanimo za trenut, gospodo, i
zahvalimo Onoine, koji deli pravdu
medju ljudima i narodima na zemlji,
§to nam je u neizmernoj milosti svojoj
dodelio tu veliku sreču, da smo sc,
zbratimljeni i slobodni, mcgli sastati
u ovom doir.u i za ovom trp^zom, da
i ovirn putem proslavimo nr;še narodno
ujedinjenje.
Sloven sic, lirvat i Si bin živeli su
i do danas kao brača. Naša skoro pet-
naoststoletna povesnica nc-zna i"i za
kakvu borbu izmedju naša tri jedno-
krvna plemena. Ali to naše bratstvo
mi do danas ni^mo mogli ni smeli
javno izpovedati, jer to nije dopuätala
tudja sila. Naš troimeni ali jednodušni
narod uvidio je najposlijo, da mu je,
i da je svima nama spas samo u pot-
punom jc-dinstvu, i on je, zahvaljujuči
našiin saveznicima i prijatelj ma, ponaj-
više svojoj odlučnosti i svojim divov-
skim naporima stresao tudjinski jarani
jednom za svagda i uiedinio se u našu
kraljevinu, tvrdo rcSen, da svoje jedin-
stvo i svojo siobodu neguje i čuva
nada svim na svetu.
U veükoj i teškoj borbi za obsta-
nak, naši Slover.ci so irnali da izdrže
brezprimerne napore kroz sve vreme,
odkad su došli n ove krajeve. Vi ste,
braco moja, biii kroz punih petnaest
stolječa na mrtvoj straži za našu za-
jedničku odbranu od najmočnijih na-
padača. Za to predugo vreme, Vi ste
bili prisiljeni napuStati stopu po stopu
od svoje djedovine; ali sle to činili tek
po cenu ljute borbe i velikih žrtava
za napadača. U toj beskidn^j borbi
Vi ste se svakim danotn čeličili, te se
s pravom može   tvrditi,   da   je na taj
govar na taka vprašanja je lahek, vesel pa
ni: Novelist ne more pisati o svojem živ-
Ijenju. Ce je kaj prida, je vsaka novela kos
njega samega, kaplja njegove krvi, poteza
na njegovi podobi (str. 66).«
Cankar piše spomine na svojo mladost
in jo, »živega otroka pred seboj, boiüa po
kuštravih laseh, mu gleda v velike, svetle
oči in govori po domače Žnjim (64).«
»Spomnim se na stari dom, na zgodnjo
mladost, na to prelepo, vso s svetlimi sa-
njami prepre2eno; in takoj se zmislim na
peč. Bila mi je visoka in obširna planjava,
bila mi je :aivetiš<!e v samotnih otroških
sanjah (3).« »Kaj ni dvojno tvoje in vsako
i?ivljenje? Eno na peči, drugo v sijajni da-
ljavi ? Kaj so bile vse tvoje ljubezni, kaj
tvoja navdušenja in prijateljstva, tvoje pesmi
in povesti, tvoje niisli in sanje (19)?« «Tako
je bilo zmirom, da sanja človek toliko si-
jajnejšo luč, kolii-:or temnejSa je noč okoli
njega (16).« «Vsake sanje so porojene iz
uezadovoljnosti, iz bridkosti, iz bede in
trpljenja (17).<-
Cankar je bil »prezgodaj dorasel otrok«.
Zgodaj je Čutil krivičnost resničnega živ-
Ijenja, že zgodaj so bile razžaljene njegove
čiste sanje. »Napol v sanjah sem takrat ob-
Cutil, kar sem pozneje, v trdnih dneh, pre-
pozno spoznal: vse neizprosno, brezobzirno,
nasüje hrepenenja, ki vzdigne človeka za-
tegadelj, da ga zviška trešči ob tla, ko je
bil iztegnil roko,  da pose2e po zvezdi (38)«.
Zgodaj je doživljal trenotke, ko se je
iz trpljenja in obupa oziral nazaj v svoje
Se mlado, v sanjah tavajoče življenje in 2e
občutil   dvojnost njcgovo:   življenje v sebi
način Vaša odporna snaga neprestano
rasla. Ona je ojačala naročito onda, kad
su Vaši predci došli do jasne svesti,
da je Vaš i Naš opšti narodni spas u
sporazumu i slozi s VaSom bračom
Mrvatima i Srbinia.
Tako je logično došlo, da so Ko-
pitar i^Miklošič, Prešern i Oregorčič bili
medju prvim i najubedjenijim poborni-
cima jugoslavenske misli i da je rano
prominoli Krek izneo¦- program našeg
narodncg jedinstva usred germanskoga
Beča i na veliko iznenadjcnje Evrope,
a u najkriticnijem trenutku svetskog
rata. Svetski Aeropag, koji je imao
prema svcčanim datim obečanjima, da
zajamči slobodu malim narodima, i da
jih u pravima izjednači z velikima,
nije bio pravcdan prema nama, najmriiije
preina Varna Slovencima. On je dopu-
stio, da pod tudjinskim jarmom ostane
jedan veliki deo naše najbolje brače.
Pod tim jarmom ostaje za sad još
jedan znaten dec i Srba i Hrvata, ali
sorazmjerno najviše SJovenaca. Ta ne-
pravda ne može bits niedjuthu duga
veka. Zato n&mjamči sKčna prošiost
druglh de!ova našeg naroda. Ali
najpouzdanije jamslvo zato iniamo
da stvorimo mi sami. A mi čemo ga
pouzuano stvoriti, ako zajednički pri-
jegnemo na posao oko što racijonal-
nijeg sredjivanja naših političkih, pro-
svetnih i privrednih   odnosa.   Bogata i
napredna, prosvečena i uredjena Krat
Ijevina Srba, Hrvata i Siovenaca, bi
če ne samo naša željana zajednička
Otadžbina, ona če u isto vieme i u
istoj meri biti i pouzdanija za!oga naše
opšte još lepše i jo§ potpunije narodne
budtiCnosti.
Radimo na tome velikom i uzvi-
šenom poslu. Kad u nušoj užoj domo-
vini pravda i sloboda biulu podjednake
za sve; kad naš orač na njivi, radnik
u tvornici, trgovac i obrtnik, gradja-
nin in vojnik budu sittni i zadovoljni,
— a oni to mogu biti, onda če ta sreča
obasjati i zagrevati i našu braču, ko-
jima süniji od nss jo5 nisu dopustili
zvati se naSim gradjanima. Čovečan"
stvo u nage doba ide nesumnjivo prav-
denijoj buducnosti. Pravda, rad i vreme
su naši pouzdani saveznici, koje nijed-
nog trenütka nesmijemo gubiti iz vida.
Revnostno izkoriščujmo plodove naše
slobode! Tada budučnost mora biti
našn.
U tomn ia dižem svoju čašu i pi-
jem na sreču svili Slovenaca, koji su
teškom i mučeničkom ali junačkom i
ustrajnom prošlo§ču zaslužili bolju i
sijajniju sndaSnjost. Udruženom snagorn
mi čemo iiteti i moči zajemčiti im bolju
i sijajniju budučnost. Na to delo ja
Vas pozivain, Ciospodo, u ime svoga
uzvišenog Roditelja, Našeg ljubljenog
kralja, i u inie cele naše mile Otadžbine
Jufri vs nedeljo 4. juL vsi na sokolski
zlet v Zagorje!
Pasebni vials: rb 8. uri zjutraj iz Celja,  zveder ob
10. uri nazaj. PoSevična vožnja.
IVAN PREKORŠEk:
K roška.
Po vseh večjih krajih Slovenije se
vrše v teh dneh informativna preda-
vanja o Koroški. Ob prav lepi udeležbi
se je vršilo tako predavanje tudi v na-
Sem Celju v četrtek 1. julija v Narod.
domu. Gospcd predavatelj nadučitelj
Hren nam je bil mnogiin znan 2e izza
prejgnjih časov, ko je deloval kot vodja
Ciril-Metodove 5ole na Muti ter oral
tarn ledino propadajočega na§ega polja,
bili smo ga torej nad vse veseli ter
SiT.o mu hvaležni za njegovo prezani-
mivo predavanje oKoroški. Mnogo smo
čitali in mnogo smo slišali o Koroški
v zadnjih dveh letih, mnogo veselih,
pa še več nerazveseljivih vesti je   do-
hajalo k nam iz  naže   Koroške,   imeli
pa smo ponavadi utis, da se pretirava
onkiat v slabo,   drugič v dobro   stran
in pod tem utisoni zanimanje in  inte-
j res za Koroško med nami ni rastel, pač
| pa pada! v škodo dobre stvari,   ki   ni
I imela vsikdar dobrih propagatorjev  in
zagovornikov. Na podla^i zgodovinskih,
gospodarskih,   kulturnili in statističnih
podatkov nam je   podal   g. predavatelj
sliko   Korožke,   deljeno  v   glasovalno
cono A in  B   Sliko jo dopolnjeval pre-
gleden zemljevid,   ki kaže  vso gospo-
darsko   in   teritorijalno   premoč   naše
cone  nad   nemško   cono   s   Celovcem
vred. Iz predavanja smo posneli, da je
propagandno nemško delo  že  koj  od
početka bilo mnogo  intenzivnejše,   ko
naše, ki je bilo navezano na skromno
in izven sebe. V spominih »so se povmlll
večeri, ko sem zaspal z objokanimi očmi;
povrnila so se jutia, ko sem se vzdrairi! in
niseui odpil oči, da bi ne videl dneva, da
bi ga nikoli več ne videl. MaloduS.-.ost se
je prelila v obup, v nemo groyo pred živ-
¦jenjem, vspoznanje, da drži pot nevzdržema
navzdol, v brezdanjo globočino in da ni re-
Sitve (71).«
V bridkosti se je čistil in ostiil pogled
njegove duševnosti. Zgodaj je Iočil resnico
od fraz in laži. S svojo neizprosno, jedko
satiro je pozneje vstal zoper tragične ko-
medije naSega časa. A Že »miade oči so
videle, mlado sree je spoznalo, da je vsa
narodova preteklost častivredna fosilija brez
življenja in brez sokov za sedanjost ter da
je ta sedanjost sama popolnoma zgrcšena
vijugasta pot v močvirje. Mlade oči so videle
in mlado sree je spoznalo vso našemljeno
in našarjeno laž očitnega in skritega živ-
Ijenja, častitljivo krinko v nečastitljivih licili,
Cisto suknjo na nečistih telesih. In ob tem
spoznanju se je uprla mladavolja, s silnimi
perotmi se je vzdignila visoko nad močvirje,
zmagoslavni prihodnosti naproti (126),*
Cankar je videl v vsem trpečem le eno
in isto krivičnost tipljenja, kakor ga je živel
tudi sam. To ga je dovedlo do iskrenega
stika z vsem stvarstvom, katerega snujoča
sila je samo ena kal; v očesu sove, ka-
kaduja, lisjaka 2ivi in govori, a cisteje in
plemeniteje nego v človeku, ki na racun
svojega z nasiljem in krvjo postavljenega
veličanstvagreši nad vsem, karni njegovega.
Vpribliževanju 2 2ivljenjem vseokoli sebe je
nastalo več črtic, ki so v svoji grozni tra-,
giki vpijoč protest proti človeku in njegovi
kulturi (»Muhe«, »Firbec«, »Tuje življenje«
i. dr.).
Čudovita bolestnaslast je vCankarjevih
spominih na mater. To so ne2ne slike, ki
so vse dni s svojo trpečo naslado ostale
žive v njem. Občutil jih je vselej s krivdo
svojega življenja nad njenim. To so njegov«
najsvetejša čustva in njih izraz je visoka
izpoved ljubezni do matere, sijajen
spomenik materinski ljubezni, ka-
kor j i n i š e n i k d o u s t v a r i I v z v i š e-
nejšega.
»Veliko prenese človek, to vem sam;
par konj bi ne zvleklo tovora, ki ga nosi
na plečih že otrok. Ali da se da trpeti toiiko
in tako dolgo, kakor je trpela moja mati,
je bil čudcž, ki si ga še zdaj ne morem
natanko razložiti. Žena je devetkrat moč-
nejša od mo2a, mati pa devetkrat devet-
desetkrat. Če bi bil rekel svoji mated, da
naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh,
zato kcr preveč tišči na Močilnik, bi ga
bila najbrž zares odmaknila. Bog daje
materam čudne uganke. Na primer: Kako
bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi, če
ni groša v hiši in Če ne da štacunar niti
soli na upanje? Kosilo je na mizi. Skriv-
nostno gre i?ivljenje dalje od dne do dne in
se ne ustavi. Strma in grapava je pot, težek
je voz; na vozu sede otroci, osmero jih je;
jedö in pijtf, smejö se in kričč; mati je
vprežena; če bi se odpočila, ic bi stopila
prepočasi, bi ji Svrknilo preko sključenih
pleč: »Hej, potegni!« Tarn kje pod visokim
klancem omahne. Omahne in umrje. In Se
mreti jo je sram;   zdi se ji,   da je storila
"**¦'                             —                                   ^m                      ^B^                ^»h.         HHHte^           ^H
Stran 2.
»NOVA    D O B A«
Štev.    80.
število sposobnih močij in skromna
sredstva. G. predavatelj nam ni slikal
praznih strahov, ni pa nam tudi kaza)
položaja preveč rožnatega. Euo je go-
tovo, da intenzivnost dela in organiza-
cije na Koroškem ne stne pojenjati,
ampak mora 3e naraščali, bo!j ko se
bližamo trenutku, ki odloči konečno-
usodo te toliko lepe zemlje in toliko
zbeganega in tlačenega iiaroda. Prav
tako gotovo je, da je odločitev važna,
da se ne gre za brezpomembno malen-
kost. gre se za veliko, za več ko nam
govore žtevilke prebivalstva ali po-
vrSina zemlje, polne piirodnega boga-
stva in lepote. Nedvomno je, da rnora-
mo mi v ozadju to delo pozorno sprem-
ljati, naša velika dolžnost je, da iz
močnega zaledja Kranjske in Štajerske
naše slovenske koroške brate v bojih
in naporih zadnjih lednov in mescev
gmotno in rnoralno izdatno podpremo.
Ni mi treba dokazovati, da so razmere
v Nemški Avstriji v vsakem pogledu
obupne, in vendar še najde avstrijsko
Nemštvo v sebi toliko sue. da vrši v
velikem štilu vse ono delo v ozadju,
ki naj bi moralno in gmotno omogo-
čilo nemško zmago na Koroškem. »Gau
Unterland des Vereines Südmark« je
priredil te dni veliko zborovanje v
Gradcu — za Koroško, povdarjajoč, da
»tisočem intisočem ohranitnodoniovino!'
Ni nam neznana ta nemška argumen-
tacija nasilja in kriv'ce, skozi stoinde-
setletja smo jo morali poslušati in mo-
rali smo gledati, kako se nam pred
očmi pod goraj označenim geslom svo-
bode in nemške pravičnosti gode naj-
grše, nainekulturnejše krivice. In na
zemlji, ki ie prepojena slovenske krvi
in najgršega nemškega nasilja od davna
do najnovejžih in povojnih mescev, se
pripravlja glasovanje, ki odloči usodo
Koroške, glejmo upajmo in delajmo,
da odloči tako, da za vedno utihne na
tej zemlji pesem nelepih spominov o
nemški pravici in  nemški svobodi.
Francoski časnikar Gau-
vain o novi fazi jadran-
skega vprašanja.
Ko so se pojavile prve vesti o
spremembi v italijanski vladi in o sta-
iišču Giolittija glede rešitve jadranskega
vprašanja, je znani prijatelj Jugoslo-
vanov, glavni urednik časopisa »Journal
des Debats«, A. Gauvain, objavil sle-
deči znameniti članek :
G- Giolitti sestavija svoje mini-
strstvo. Zdi se, da hoče sestaviti kon-
centracijski kabinet. To bi bila — se
lahko reče -¦ koncentracija iz strahu,
ker pred demagoškimi demonstracijami,
ki se širijo po celem kraljestvu, vidijo
Italijani edini spas v starem diktatorju.
Vse vesti, ki prihajajo iz raznih strani,
iz notranjosti, iz Albanije in Tripolisa,
povdarjajo ta občutek. Izven tega na~
cijonalisti vedno bolj računajo na Gi-
olittija g!ede popolnega izpolnenja svo-
jega programa.    Človek  obstrmi  pred
krivico tistim,  ki so žtveli od njenega živ-
Ijenja (57).«                             ;
»Včasi sem se ponoči vzbudil, pa sem
videl v temi, da je bila mati vstala iz po-
stelje in da je sedela za mizo. Čisto mitno,
kakor da bi spala; diani je tiščala k čelu,
njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo
okno zagrnjeno in ni bilo zunaj ni lune, ni
zvezd. Poslušal sem natanko in sem raz-
ločil, da to ni sopenje spečega, temveč
mukoma zatajevano ihtcnje. Odel sem se
preko glave; ali skozi odejo in tudi še v
sanjah sem slišal njeno ihtenje (/8).«
Ko je Cankar izgubil dom svojih mladih,
svetiih sanj in mater, je udarila vanj vsa
rezka razlika med resničniin svetom in
onirn, ki so si ga želele sanje. »Nazaj, mati,
nazaj!« je krikni! in je cut odgovor: »Nikoli
več!« (63).
»Zdaj, o mati, slišim tvoje besede, zdaj
jih razumem. In zdaj je edino, pregrenko
hrepenenje v mojem srcu: da bi bil kakor
ti, o mati, cvot na polju! Zdaj razumem
tvoj bledi strah, o mati, tvoj bledi strah
pred sovražno tujo uCenostjo (86)!«
»Zdaj hodim na to svojo sveto božjo
pot, kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj,
o mati, oh tej uri, ko so se vse noc'i raz-
grnüe nad menoj, prihajam k tebi: daj mi
tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu za-
sije tista nebeška zarja, kl sva jo upala v
trpljenjut«
Že truden je priSe! veiiki popotnik do
svojega cilja, v živo resnico svojih žaljenih
sanj. Miru ž.eljan je stopil tjar kamor sta
že davno odšla. njegova mati  in mladost.
F. R.
tako zaslepljenostjo. Ko izmikajo viadi
vajeti iz rok, ko stavke in pobutie
preprečajo odpošiljanje čet in municije,
kd se širijo agrarni nemiri in ko stoji
uprava brez moči proti kršenju zakona,
zahtevajo Sonninovci in njihova cela
klika, da se matira Jugoslaviio. »Gior-
nale d' Italia« pise, kakor da vlada
v Rimu leta 1920 Augustus Caesar.
»Gazetta del popolo« hoče Se nadkriliti
list g. Sonnir.s. Kako morejo razboriti
ljudje verjeti, da uspe ta novi bluff,
je za nas tajnost, ki jo je mogoče raz-
lagati edino z demonom imperijalizma.
Kombinaciia za rešenje jadran-
skega vprašanja, ki danes menda pre-
vladuje v vseh krogih, gre za tern, da
se prekinejo zveze z beogradskim ka-
binetom in da se še dalje drže zase-
deni jadranski kraji, ki so onstran
demarkacijske črte, obenem z Reko.
Giolitti namerava na Reki zamenjati
d'Annunzijeve bande z rednimi četami
in po ovinkih anektirati Reko. Počakati
hoče, da Jugoslovani pridejo in pred
njim Kapitulirajo. Ta kalkil ne vodi
računa o bistvenih elementih problema.
V prvo so kraji v območju črte pre-
mirja odvisni od vseh zaveznikov, in
ne samo od enega izmed njih. Dalje
so italijanske čete po sklepu premirja
prišle v Reko sleparskim potom, ker
se je formalno prekršila dana beseda.
Končno premirje več ne obstoji, ker
so zavezniki z Italijo in Jugoslavijo
vred podpisali mir z Avstrijo in Mad-
žarsko. Res mora italijanska vlada
odgoditi ratifikaciio mira z Madžarsko
in lahko v smislu enega člena te po-
godbe dispozicije premirja iz 1. 1918
ostanejo v moči v toliko, v kolikor
se ne protivijo drugirn določbam. Ali
kako je inogoče misliti, da bo stanje
premirja moglo obstojati de facto (de-
jansko) po proglašenju stania miru?
Kako se more še nadalje preprečati
ves pomorski promet Dalmacije, Hr-
vatske in Slovenije? Ako hoče rimski
kabinet, opirajoč se na eno edino
klavzulo senžermenske in trianonske
pogodbe, vzdržati stanje premirja na-
pram Jugoslaviji, si bo Italija nagrma-
dila kapital sovraStva, ki jo bo zdro-
bilo. Vrglo jo bo v propast in anarhi-
je, ker bo odgodenje demobilizacijs
vsled vojaške okupacije izpraznilo dr-
žavne blagajne in izzvalo obup naroda.
Rešenje jadranskega spora se mo-
ra najti v častnem sporazumu, prouče-
nem brez strasti, sklenjenem v želji,
da se vzpostavijo trajne prijateljske
zveze med dvemi narodi, ki imata
skupni interes, da živita kot dobra
soseda.
P&litične vesfi.
Narodno predslavništvo, ki se je
1. t. m. zopet sestalo, bo po sprejetju
volilnega reda dobilo predložen zakon-
ski načrt o državnem proračunu. Pri
tej priliki se bo — pravijo — defini-
tivno rešilo valutno vprašanj3, vpra-
šanje konsolidacije državnih dolgov in
centralizacija finančne administracije.
Rdeča Kapica v mestnem
gledališču celjskem.
Letošnji Vidov dan bo ostal osobito
celjski mladini za vedno v spominu : pri-
pravljali smo se na prihod kraljeviča-regenta,
obhajali vidovdanski spomin in doživeli
šolsko slavnost v mestnem gledališču.
Za to svečanost — in to je bila res
prava »sveČanost« in ne samo zabavna pri-
reditev — je spesnila ačiteljica gdč. Anica
Černejeva vznosit, iz globokočutečega srca
prihajajoč slavospev Vidovega dne ; njena
mala sestrica — učenka .Vida je pesnitev
nadvse prisrčno deklamirala in tako pripra-
vila na vse lepo, kar šc pride . . .
Nato so zapeli otroci pod vodstvom
učitelja g. Cirila Preglja AdamiČevo »Te-
pežno pesem« in »Veselo pesem«, preprosti
in vendar prekrasni skladbi, kakor nalašč
za otroško občutje. Nastopil je zbor učenk
in učenccv : narodna »So ptičice zbrane« in
Oerbičev »Pastirček« sta zadonela v ubranih
glasovih, kakor da poslušamo izvežbane
pevce ; drobni glasovi se zde sveži kot da
leži na njih še rosa jutranja. Otroci Se za-
pojo »Lepo našo domovino« — posamezni
glasbeni odstavki tiaše hitnne so se proiz-
vajali na čisto poseben, globoko občuten
način — in sxtem je bil viSek slavnostne
razpoloženosti dosežen. Oči »drobnega ob-
činstva« se upro v zastor, ki jim zakriva
skrivnosti Rdeče Kapice.
Po nestrpnem pričakovanju ugasncjo
2arnice, zastor se dvigne, in tarn scdi mati
Marijana, prede in vzdihuje pod tcžo vsak-
danjih skrbi.   Pridruži  se  sosed Vid,  trdo-
Novih občinskih volltev v Osjeku
se ne udeleže komunisti, ker jim vladni
zastopnik ni odobri! kandidatne liste,
ki je bila ista kot prvotnn.
Na kcmunlstičnem kongresu v
Vukovaru je, kakor poroča »Naprej«,
zmagala radiknlnejša struja. Zmernejši
elementi, med katerimi so tudi s!o-
venski komunisti, ostaneio sicer v
stranki, v vodstvu pa ne sodelujejo.
Albancl zavzell VaKonoV Vstaja
proti italijanskim četam v SkadruV
Beograjska »Pravda« objavlja poročilo,
da so imeli albanski vstaši pred Va-
lono hud boj z Italtjani in da so po
napadu zavzeli Valono ter zajeii itali-
jansko garnizijo. V Skadru pa se je
tudi pričela vstaja proti italijanski po-
sadki in je pretrgana zveza med četami
v $'<adru in onimi v Sv. Ivanu Medo-
vanskem. Kakor je videti, je [talijane
sreča v Albaniji zapustila. Čisto prav,
zakaj se praskajo tarn, kjer jih ne
srbi.
Značilnl dogodki v Italijl. Kakor
poročamo na drugi stram", so se v An-
coni uprli vojaki, ki bi imeli iti v Al-
banijo. Socijalistična stranka cele ita-
lije je izdala na delavstvo in revoluci-
jonarno voia5tvo apel, v katerem po-
zdravlja ta upor in poziva k vztrajnosti.
Eno zmago je revolucija v Anconi že
dosegla: vlada je izjaviJa, da ne poSlje
nobenih čet več v Albanijo. To pa ne
zadostuje. Delavstvo in revolucijonarno
vojaStvo zahteva, da se italijanske
čete umaknejo \z Valone. Apel konCuje
z besedami: «Čirn vam zagrozi nova
vojna, je Vaša dolžr-ost, proletarci in
vojaki, edino: revolucija« — Z druge
strani pa se poroča, da je italijanski
min. predsednik Giolitti že posial ba-
rona Aliottija, c!a se pogaja z albansko
vlado.
Zopet pobuna Italijanskega vo-
jaštva. \z Ancone poročajo, da se je
26. jun. uprl bersaglierski bataljon, ki
bi bil moral v Albanijo. V bitki, ki se
je razvila med upornimi in drugimi
četami, je bilo več mrtvih in ranjenih.
Zanimivo je, da si vojni minister Bo-
nomi v italijanskem parlamentu na
vpra^anje socijaiistov, kam je bil ba-
taljon namenjen, ni upal tega povedati,
ampak je dejal le, da je premeščen
»iz višjih ozirov«, nakar so seveda
socijalisti zagnali velik hrup.
Nova vojna. Med grškimi in tur-
škimi četami v Mali Aziji in evropski
Trakiji so se pričeli težki boji. Neka-
teri sodijo, da je postal Venizelos grške
čete na meje, ker se je v notranjosti
posebno med armado razširila hüda
agitacija za bivšega kralja Konstantina
in je staližče Venizelosa od dne do
dne težavnejše.
Uittmat entente Češkoslovaškl in
Poljski. Čcškoslovasko zunanje mini-
strstvo je dobilo od konference posla-
nikov poziv, naj se češkoslovaška in
poljska vlada v najkrajšem času izja-
vita, sprejmeta-li arbitražo v tešinskem
vprašanju a!i ne. Če jo odklonita, se
vrši v najkrajšem času v spornem
ozemlju plebiscit.
srčen skopuh, ki hoče vse zarubiti, ako mu
ne dado Rdeče Kapice za ženo. Pa pripoje
ljubezniva Rdeča Kapica (Nada Žiherjeva),
brezskrbna kot ptičica pod nebom in vesela,
da more materi pomagati s prisluženimi
zlatniki. Iz gozda prihaja ljubki Janko-kra-
Ijevič (Miran Brinar), pozdravljajoč svojo
»izvoljenko« s prisrčno pesmijo.
Igra je s tern postavljena na sredo
vsakdanjega življenja in odtod se zasnuje
znana pravljica o Rdeči Kapici, ki odide z
jedjo in pijačo k babici. Ponekod nas dvigne
v igri domišljija Se nad pravljico, čisto pod
oblake, n. pr. tarn v čudovitem prizoru, ko
Kapica zaspi ter se prikažejo gozdna kra-
Ijica, palčki in vile, ki zarajajo krog spa-
vajoče deklice, sanjajočc o svojem kralje-
viču. Da pa se ne zgubimo še nad oblake,
gor v nebesa — saj ta prizor je nebeškolep
za mlade in pomlajene gledalce — za to
skrbi razposajeni Peterček (Salmičev Boris),
ki ne more brzdati svojega poželjenja ^po
kolaču. Sploh vzbuja ta trrnasti poniglavček
s svojo bojaznijo pred »mokro« vodo skozi
vso igro največ smeha. Prilomasti volk ~
otroška vzhičenost niti ne opazi, da je ne-
kam sumljivo medvedu podoben - drobna
srčeca gledalcev od parterja do galerije
drgetajo od strahu za Rdečo Kapico. Zgodi
se grpzovitost — in kako se oddahnejo mali
gledalci, ko poči strel in telebi mrcina po
tleh ! In konCno zaroka Rdeče Kapice s kra-
ljevičem : okoli ljubke dvojice vsi dobri
gozdni duhovi, vile, rajajoče vkolu, ožarjene
zdaj rdeče, zdaj rumeno, zdajzeleno — kdo
popiše to zadovoljstvo, ki sije z obrazov
mladega občinstva po gledališču!
JVUrovno    pogodbo   z   Avstrijo
(senžermensko)   je ratificiral  francoski
senat z 263 proti 23 glasovom.
Medzavezniška konferenca v
Bruslju se je pričela 2. t. m. Od tarn
pojdejo pooblai5čenci posameznih držav
na konferenco v Spa, kamor pride
tudi zastopnik Nemčije.
Monarhistična propaganda v
Avstriji je s klerikalne strani še vedno
v polnem tekti. Pomagnjo jim pri tern
tudi monarhisti iz Nemčije, predvsem
iz Bavarske. Dunajska .Arbeiterzeitung'
poroča, da so debvci v Inomostu ne-
davno zaplenili veliko število orožja
iz Bavarske. Bilo je 455 novih vojaških
pušk, revolver-top in veliko municije.
Vse je bilo namenjeno za »Krščansko-
socijalno« vojsko na Tirolskem. Glavno
ulogo pri vtihotapljenju orožja \z Ba-
varske igra premonstratenski samostan
v Wiltenu  pri Inomostu.
Za in proti tretji <moskovski)
internacijonali. Spanski socijalistični
kongres je 25. jun. z 8000 proti 5000
glasovom sklenil pristop v tretjo in-
ternacijonalo. -— AngleŠka delavska
konferenca v Scarboroughu pa je z
2,940.000 proti 225.000 glasovom za-
vrgla pristop k tretji internacijonali.
Pogajanja med Rusijo in Finsko
so razbita, ker so Rusi odklonili finske
pogoje za premirje.
IZ K0RÜTANA
Umrl je v četrtek dne 1. julija v
mariborski bolnici odvetnik dr. Sušnik
iz Pliberka na ranah, ki mu jih je pri-
zadjai s sekiro umobolni mož v Pli-
berku, ki se je nato obesii.
Ceiovčani postajajo pametni!
S podpisom «die Bürger Klagenfurts«
je izšel pred kratkim letak, ki opo-
zarja Celovčane. da ni več daleč čas,
ko bodo tudi v Celovcu Volkswehrovci
streljali na meščane; zakaj draginja
je neznosna, živil ni, in nihče ne more
jamčiti, da se izgredi lačnega meščan-
stva ne prično tudi v Celovcu. Letak
opozarja, da stoje na jugoslovanski
meji celi vagoni, napolnjeni z živili.
Prebivalstvo Celovca se naj spametuje
in   napravi   konec tej nenaravni  bedi.
V   Jugoslaviji  je  zivil   na   prebitek,   v
Avstriji   pa  glad   in   gospodarski   pogin.
Zveza Ženskih društev na Ko-
roškem Stoje danes že krog 4000 članic.
V    vsakem   večjem   kraju   je   Žensko
društvo. Splošna izobrazba je njih prvi
namen.    Za   gospodarstvo   in   gospo-
dinjstvo se prirejajo razni tečaji.  Pod-
pirajo se nezakons're matere in otroci.
Skrbi se za sirote in tako lajša gospo-
darska beda.    Poleg   tega   itna   zveza
velik vpliv na naše narodno delo.
V Kotljah je 25. jun. straSna toča
vse uničila. Takšne toče ne pomnijo
najstarejši ljudje. Žito popolnoma po-
bito, niti ena bilka ni več pokoncu.
Tudi drugi sadeži so uničeni. vrtovi
opustošeni, drevje okleščeno. Ljudstvo
obupuje. Treba uvesti veliko akcijo za
pomoč prebivalstvu.
Vsako uživanje prave umetnosti daje
sicer občutek blaženosti, a kdor hoče vedeti,
kaj je nebeška blaženost, pridi in se po-
glöbi v umetniško uživanje otrok ! Ni brez
pomena, da slikajo angelje vedno le kot
otroke: otroci so pravi prebivalci nebes, mi
»stari«, se mi zdi, najdemo naš »raj« samo
5e, ko postanemo zopet otroci — kakor se
je to zgodilo nekaterim letos na Vidov dan,
ko je tupatam zaigrala materi ali očetu
solza v očesu in se strnila s Cistimi biseri
naših srečnih malih.
Tri ure je trajala slovesnost, a ob
sklepu se je Čulo od tod, od tarn : škoda,
da je že konec ! — Drugi dan, na praznik
sv. Petra in Pavla, se je vršila predstava še
drugič, vsi'prostori do zadnjega kotička se-
veda uabito polni.
Da se je gledališka igra uprizorila tako
umetniško, za to se imamo v prvi vrsti za-
hvaliti uCitelju g. Stanku Oradišniku, ki je
v to syrho moral žrtvovati marsikatero uro,
marsikak popoldan. Hvaležni moramo biti
tudi učitelju g. Cirilu Preglju, ki ni le iz-
vežbal pevcev, ampak je tudi sam priredil
po narodnih motivih preljubke pevske vložke
v Rdeči Kapici ter med igro spremljal na
klavirju. Za najsijajncjše prizore v igri, pics
vil, je otroke mojstrsko izvežbala gospodč.
Franja Pristovškova.
Čisti dohodek te šolske slavnosti je
namenjen šolarski knjižnici mestne osnovne
sole celjske, in solski voditelj gosp. JoSko
Bizjak bo lahko zadovoljen s požrtvovalno
zamišljeno uprizoritvijo, ako mu ne zagreni
zadoščenja za trud neizprosni fi?kus s svo-
jimi kolki na »unietniSko uživanje«.
—~1*
Stev.   80.
»NOVA    D O B Ac
' Stran 3.
MAR1B0RSKE NOVICE.
Olepševaino društvo v Mariboru
se je razšlo.
Marlborski drobiž ostane Se na-
dalie v veljavi, ker je magistrat prosil
za podaljšanje veljavnostne dobe, ki
je potekla 30. jun., do 31. dec. t. 1.
Zopet vlom. V noči 19. na 30.
jun. je neznani lopov vlomil v trgo-
vino H. Bergleza na Kralja Petra trgu
Štev. 9 In odnesel 1000 K denarja ter
precej blaga (čevijev, obleke itd).
Huda toča je minulo soboto in
nedeljo udarila velik del mariborskega
okraja, posebno Sp. Kungoto, Jarenino,
Šmarjeto in več sosednih občin. V ne-
deljc je razsajala skoro 25 minut dolgo
huda toča tudi v Račjem in dalje proti
Cirkovcam Polja so silno trpela. Ves
celoietni trud kmeta je bil tekom krat-
kih minut uničen. Ponekod niti toliko
ni ostalo, da bi bilo za seme. Kmetje
so obupani. Upamo, da se je Skoda
cenila in uvedla od okraj. glavarstva
velikopotezna akcija, da bodo kmetje
odškodovani, pa seveda ne v denarju,
ampak v b!agu.
Šolskl vlak Slov. Bistrlca —
Maribor in nazaj, ki je bil prvotno
namenjen samo Solarjem, je sedaj spre-
menjen v reden vlak za vse občinstvo
in bo torej vozil tudi tried šolskimi
počitnicami. Prizadetemu občinstvu je
s tem zelo ustreženo.
PTUJSKE NOVICE^
S ptujskega polja. Velikansko ne-
urje je pretečeni teden obiskalo velik
del nasega polja. Zlasti so prizadeti
kraji krog Cirkovc, kjer je padala kot
jajce debela toča in vse uničila. Vihar
je izruval cela drevesa. Tudi krog SI.
Bistrice in sevcrno Maribora je te dni
v nekaterih občinah toča vse oklestila.
Ljudje so popolnoma potrti, ker ne bodo
imeli niti najpotrebnejSega živeža. Vse
kaže, da smo se prezgodaj veselili dobre
letine.
Cement   in   stavbeni   materijal
zahteva Ijudstvo, pa ga ni dobiti. Imamo
tovarne za cement, cementa se dosti
izdeluje, pa ga vendar ni, — in če se
dobi, pa po grozni visoki ceni! Tukaj
menda tudi ne delajo glavne draginje
delavske place.
CEIJSKE NOVICE
M@s3noy9edafliščevCeSju.
V soboto 3. julija ob osnilh zvečer
produkcija d-yamaticne žoSe
v gledallšču.
Mestno gledališče. V soboto, dne
3. jufija je zadnja predstava o/.. prireditev
izven sezone in izven abon:na. Vrši se
javiia produkcija gojencev dramatične sole
g. Milana SkrbinSeka, ravnatelja mestnega
gledaliSča. Ob tej priliki se vprizori tudi
p. Czimerja groteska Maska satana, v ka-
teri nastopi gosp. Skrblnšek sam v vlogi
gledaliSkega ravnatelja Henrya Maitrenjenja.
Ta vloga nuci'i igralcu še več prilike razviti
vse svoje mimične in čuvstvene zmožnosti,
in je g. Skrbinšek ravno s to vlogo povsod,
kjer jo jc igral, izvojeval še colo večji uspeh
kakor v »Vragu!« — Na vsporedu je de-
klamacija pesnitev slovenskih poetov Si-
mon Gregorčiča, Anton Aškerca, Oton
Župančiča, Ivan Albrechta, Maister-Vo-
janova. Poleg tega je zastopan z eno pesnit-
vijo tudi češki poet Peter Berruč, »utele-
šeni simbol češkega Človeka šlezkega«,
kakor pravi njegov prevajatelj Pr. Albrecht,
njegove pesmi so »silen krik, ki ga ni za-
klica! v gluho temo posamezni človek, am-
pak celo davljeno pleme.« Za deklamacijo
sledi pantomima. Telinika igralske umet-
nosti je rezultanta, nastala iz komponent
retorike in mitnike. Zato sledi v poduku
deklamaciji pantomima in gre tako dolgo
vzporedno I njo, dokler se ne združita v
lgralsko ustvarjanje. — Ko je gojenec en-
krat tako daleč, ga je mog*Če postaviti na
oder ter študirati ž njini kakšno dramatično
dele V vsporedu sledijo torej tri dram, dela:
Marije Kmetove drama Mati, Čehova gro-
teska Medved in Czimerjeva groteska Ma-
ska satanova. Vsi oni, ki mislijo prihodnje
leto obiskovati dramatično Solo, se na to
produkcijo prav posebno opozarjajo. Ali tudi
vsi oni, ki si 2ele enkrat poleg Cistcga umet-
niškega užitka tudi prisrčnega smehu, pri-
dejo na svoj račun, kajii Čehov »Medved«
je v svoji groteskni komiki naravnost kla-
sičen. — Vstopnice se dobe v predprodaji
v trgovini Qoricar in Leskovšek — Opo-
zarjamo, da se ta večer ne ponovi.
Vidov dan smo obhajali dopoldne
s slovesnimi mašami. Trgovine so po-
čivale. Zvečer pa se je zbrala mno-
žica naroda v Narodnem domu na zbo-
rovanje, katcremu je predsedoval gim-
nazijski ravnatelj g. A. Jeršinovič in
na katerem sta govorila urednik Spin-
dler in g. Žabkar, prvi 0 političnem
pomenu regentovega potovanja, drugi
o pomenu Vidovega dne. Nato se je
skupno z vojaštvom priredila po mestu
sijajna bakljaia z godbo. Z balkona
na magistratu je govoril o Kosovem
naSih dni g. Luznik, pred Unionom
abit. Hočevar v imenu omladine, in
končno raz balkon Narodnega doma
g. dr. Gvidon Sernec v imenu Sokol-
stva in g. Sancin v imenu beguncev.
Cela prireditev je bila lepa manifesta-
cija za naše neodregene kraje.
Regent in perlca. Ko je šel regent
Aleksander s spremstvom peš proti celj-
skemu kolodvoru, je bila med tarn sto-
ječimi Ijudmi tudi priprosta perica.
Ker ni razločevala izmed toliko lepih
uniform njega, regenta, je glasno vpra-
šala soseda: »kteri je Aleksander?«
Regent je vpraSanje Cul, stopil k nji,
ji dal roko in dejal: »Jaz sem Alek-
sander.« Sei je nat) 2 njo in se raz-
govarjal prijazno in  liubeznivo.
V   našl   javnosti   se izraža želja
po pojasnilu,   kako   se je rnoglo žgo-
diti, da se je pri razvrSčenju deputacij
zapostavila   deputacija   Čitalnice,   tega
najstarejšega kulturnega društva v Celju,
za Marijino   družbo   in za kierikalnim
izobraževalnim  druStvom. Kdor ve,  kaj
pomeni   Čitalnica   v   razvoju celjskega
Slovenstvn,   bo   to   željo ozir. zahtevo
v popolnem obsegu pojmoval. Istotako
je razumljivo začudenje nasega občin-
stva,   da   se   je «?oral Sokol,   ki je v
najtežjih   narodnih   bojih   nastopal na
celi.skih ulicah in ima za seboj zgodo-
vino   narodnega  dela,   umakniti kleri-
kalno-strankarski organizaciji Orlov na
zahtevo klerikalnega profesorja.
V  mestno spominsko  knjigo  se
jp tik   pred  odhodom   iz   Celja  vpisal
regent Aleksander. Knjiga je   bila v to
svrho pripravljena na uiizi pod balko-
nom magistrata.
Združen. celjski psvci obch pev-
skih društev (CPD in Oljka) so na
dan sprejema ob prihodu in odhodu
regenta zapeli na§e himne. Opazili smo,
da je regent vkljub pogovoru z zani-
manjem poslušal petje in se večkrat
ozrl na stran,odkoder je donela pesem.
PoroČil se je 30. jun. g. Franjo
Natek, viSji poštni kontrolor v Celju,
z gospo Ano Mikuš na Bregu. Mno-
go  sreče!
Glavna carinarna II. reda v Ce-
lju se ima otvoriti v smislu odredbe
finančnega ministra.
UČiteljstvo mestne osnovne sole
je darovalo pristojbine privatnih izpi-
tov v znesku 220 K tukajšnji Jugo-
slovanski Matici.
Koncert »Celjskcga pevskega
društva« se vrši v soboto 10. t. m.
Po koncertu je dotnača zabava v v'seh
zgornjih prostorih Nar. doma. Natan-
čnejše prihodnjič.
Siov. trgovsko društvo v Celju
naznanja, da se vrše ta mesec ?etrt-
kovi sestanki pri ge. Mikuš na Bregu
ter vabi vse svoje člane — tudi na-
stavljence, da se sestankov polnošte-
vilno udeležujejo. Istotako vabi zunanje
člane, ki so slučajno ta dan po oprav-
kih v Celju, da pridejo na sestanek.
Soktölsivci.
Članstvo CSŽ se poziva, da se
župn;ga zleta z ozlrom na poglobi-
tev Ideje in edlne letošnje župne pri-
reditve zleta v Zagorje pclnoštevllno
udeležl.                                 C. S. Ž.
Sokolom zabranile pot v Prago
so italijanske oblasti na Sušaku in v drugih
okupiranih krajih. Tudi posredovanje češko-
slovaškcga konzula ni imelo uspeha.
Veesokolski zlet v Pragi. Naj-
večja telovadska priredba na svetu.
Dne 27. junija se je vršila velikanska telo-
vadska priredba, katero splošno imenujejo
najveČjo telovadsko priredbo na svetu. Na-
stopi lo je najprej 10.000 Sokolov, potem pa
ogromna množina Sokolic in končno 12.000
naraščaja.
DNEVNE ^ÜViCE.
Regentova Izjava pred slovesom
od Slovenije. Predno je regent Ale-
ksander ob povratku v Beograd za-
pustil slovenska tla, je podal vodji
Ljubljanskega dopisnega uradanastopno
izjavo; »Kratko bavljenje od nepuna
tri dana u Ljubliani ipak Mi je dalo
izdatno prilike, da u stalnom dodiru
bez prestanka sa svima slojevima vi-
dim, da slovenački deo rašeg naroda
ne prijansa ništa manje za narodno
ujedinjenje od druga dva dela. Osim
Ljubljane imao sam zadovoljstvo običi
neka obližnja me st a i Maribor, i svuda
se onaj prvi divni utisak samo jačao,
ako je moguče. Srdačne i tople mani-
festacije u Slovenačkoj išle so pravo
morn sreu i tu če osiati. — Sa ža-
Ijenjem ostavljam ovu krasnu zemlju
i krepki rodoljubivi narod slovenački
s čvrstom željom, da opet i često do-
lazim medju Moje drage Slovence.«
Ob povratku v Beograd je re-
genta pričakovala ogromna množica
naroda in mu priredila prisrčne ova-
cije. Regent je mestnemu županu z ve-
seljem pripovedoval o potovanju. Na
vsej poti od Zagreba pa do Beograda
je bil regent od naroda zopet z nepo-
pisnim navdušenjern sprejet in po-
zdravljan.
DOPISi.
Vransko. (Predavanje o Koro-
ški) se vrši v soboto, dne 3. julija
1920 ob 4. uri popoldne na Vranskem
v salonu gospoda Brinovca. Opozarja-
mo vse občinske predstojnike, duhov-
ščino in učiteljstvo, da agitira med Ijucl-
stvom za to predavanje in se ga tudi
samo udeleži v obilnem številti. Pre-
davanje velja za  ves okraj.
Gornjigrad. Šolska mladina pri-
redi 4. tm. ob 4. uri pop. v dvorani
Narodne čitalnice veselico s petjem ter
igrama »Snegulčica« in »Čista vest«.
Cisti dobiček je namenjen za šolsko
knjižnico.
Bopza.
Curih, 1. julija. Berlin 14.65, London
21.84, Milan 32.90, Beograd 30.75, Zagreb
7.50,   Praga 12.85,   Dunaj 3.85
Dunaj, 1. julija. Zagreb 210-232, ßu-
dimpcšta 96-106, Praga 362-382, VarSava
106—120, ogrske žigosane krone 95 — 105,
Češke krone 364-384, dinar 850—900.
Zagreb, 1. jul. Devize: Berlin 180—188.
London 280, New York 65, Pariz 480-650,
Praga 162-170, Dunaj 45—46. — Valute:
Dolarji 59—60, avstrijske krone 44, napo-
leondori 280—284, nemSke marke 170—175,
ital. lire  43, češkoslovaškc krone 150—155.
Zarinja poročila.
Regentovi utisi v Sloveniji.
Ljubljana, 30. jun. Ko se je
v Zidanem mostu predsednik deželne
vlade dr. Brejc poslovil od regenta in
se mu v imenu Slovenije zahvalil za
obisk, je regent izjavil, da se ima on
zahvaliti prebivalstvu za iskren in pri-
srčen sprejem; bil je očaran od izrazov
tople ljubezni in radosti, s
katerimi ga je prebivalstvo sprejemalo,
odvzornega reda indiscipline,
ki vlada v Sloveniji sploh, ter od or-
ganizatoričnega du ha, ki pre-
veva ves živelj v Sloveniji, »Vse, kar
sem videl« — je dejal — »mi ostane
v neizbrisnem spominu.« Na prošnjo,
naj kmalu zopet obišče Slovenijo, je
obljubil, da že letošnjo jesen poseti
naša lovišča. Cela slovenska pokrajina
je bila predmet občudovanja regenta
in njegovega spremstva, Bled in blej-
ska okolica pa sta vse očarala, zakaj
zdela sta se jim kakor bajka iz Tisoč
in ene noči. Pri izletu na Štajersko so
občudovali snažnost in ličnost naselbin,
slikovitost pokrajine ter kremenit zna-
čaj prebivalstva.
Državni  proračun za leto  1920/1921.
Beograd, 1. jul. Jutri se pred-
loži narodnim poslancem proračunski
načrt za leto 1920/1921. Pnmanjkljaj
100 milijonov krön je tako minimalen,
da ne pride v poštev. Ugodni položaj
bo uplival na vrednost našega denarja,
ki se bo moral še dvigniti.
Beograjsko  Časoplsje o regentovem
potovanju.
Beograd, 1. jul. Triumfalni po-
hod regenta Aleksandra po Hrvatski
in Sloveniji, posebno pa slavnostni
sprejem v Zagrebu in Ljubljani je na-
pfavil v Beogradu najboljši utis v vseh
slojih, posebno v političnih krogih. So-
glasno smatra javnost, da je regentova
pot zelo karakteristična in da bo imela
ogromen upliv na normiranje notranjih
in zunanjih razmer. Beograjsko časo-
pisje je dan za dnem opisovalo vse,
tudi najneznatnejše dogodke regentovega
potovanja.
T»«b*b^«& na revmatizmu in gih-
¦ H^piCt? tičnih bclečinah? Drg-
njenje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom
je takorekoč dobrodejno ! 6 dvojnatih ali
2 veliki Specijalni steklenici 36 K.
Rabite milo, odvajajoče sredstyo T
Felerjeve prave Elza krogljice izvršujej o
svojo  dolžnost \  6 Skatljic 18 K. —  Za
gorski sok zoper kašelj in prsne bolecine.
1   steklenica  6  K.   Želodec okrepčujoča
švedska tinktura,   1 steklenica 15. K —
Omot  in poštnina posebej,  a najcenaje.
Evgen V, Feller, Stubioa dolnja, Cba-
trg St. 356. Hrvatska.             1590 C 15-13
Razglas
•
V četrtek, dne 8. julija 1920 se
bode vršila licitacija konjskega gnoja
pri 39. pp. za leto 1920.
Reflektanti naj položijo pravilno
kolekovane zaprte ponudbe do 10. ure
navedenega dne v pisarni štev. 37,
Bolniške vojašnice.
900                          Komanda 39. pcšpolha.
Gorske čevBje,  podkovane,  malo
rabljene, proda BAŠ v Celju, Aškerčeva
ulica štev. 4.       8S7   3—2
Dobra, fina Harmonika je poceni na
prodaj. - Vpraša se pri sobarici v hotelu
Balkan, Celje.                                         906
Moftko kolo, v dobrem stanu na prodaj.
Vprašati na Miklavškem hribu 18.          902
Prodam moftkc kolo. Vpraša se naj
Za kresijo St. 5.                                      899
Dva gospoda sc sprejmeta na hrano in
stanovanje. Kje, pove upravništvo.          898
Dve mirni gospodični iščeta v mestu
stanowanja, če mogoče s hrano. Pismene
ponudbe se prosi na naslov: V. L. Kralja
Petra cesta 33.                                  895 2-1
Za dobo velikih počitnic išče gospod snažno
meblovano sobo. Ponudbe se prosi pod
»Ooričan«, poštno ležeče v Celju.           894
Zgubila se je
starinsba broža
podobna velikemu uiianu, \z rudečih koral,
11 a dan sprejoma prestolonaslednika na potu
od magistrata, Gledališko ulico do Kralja
Petra ceste. — Odda se naj proti dobri na-
gradi v upravništvu Nove Dobe.             893
3-letni konj,
temnorjav, 16 pesti visok, se pr*ofla.
Vpraša se: Kralja Petra cesta 29.    903
Tqtnki sotrudnili, SSÄE
išče službe v mestu ali na deželi. Vstopj
tudi v pisarno ali kam dragam, ki je tej
stroki primerno. Vstopi lahko takoj. Cenj.
ponudbe se prosi na upravniStvo »Nove
Dobe«.                                            896 4—1
Naiboljši cigaretni papir
inamka y,Riz-Abadieu
Patentni karton 100 komadov         K 190 —
V knjižicah        100 komadov          K 1851—
razpošilja na debelo trgovina
W. Kramar, Žihpolje, Horošho.
Zcnitna ponudba.
Mlada vdova z dve leti starim otro-
kom se želi priženiti na srednje ali
veČje posestvo; večji obrtniki imajo
prednost. Premoženja imam 40.000 K,
po dogovoru še večja svota. Pismene
ponudbe je poslati najkasneje do 15.
julija t. I. A. B. Stev. 100 poštno ležeče
Celje.                                            900 1
FRAJWO ^AJIK
višji poštni kontrolor
/INA fIAJEJ( ^do^a MIKUŠ
poročena.
%
Celje, 30. junija 1920.
904 1
Strau 4.
»NOVA    D O B Ac
Stev. 80
Jadranska  l»a,:o.Ji:»
Beograd,  Dubrownik,  Kotor», Kraw.5,      ^"^ 4pfc T|  "W LL&>,      Opatija,   Sarajevo,   SpSit,   Sibenik,
Ljubljana, MaHbar, M&tkovic,      ^** ^S <M> J ^»      Zaiiai«,  Zagreb, TVst,  Wien.
Prevtema vse bančne posle        rvj      sppejema  vloge  na Eir>asailsie knjjižice,     iro      ry*     Postovne zveze z vseisit večji-
pod  nnjugodnejšiml   pogoji.        03      In druge wlage   podi najusgodnejšimi  pogajL      ÖÖ     ml krafl v tu- in inozemslvu.
9<ud. Zonfič
Celje, fiocencva ulica 2
(v bllžlni kolodvora).
Izdelov&itje vs«li
vrsi fcevljev, od
priprostih do naj«
finejälh po dnev»
nth cesiah.   45 —14
STJENICE
706 6
i njihova legla poginu,   ako
upotrijebite
steklenica 12—
K   kod   zavoda
M. JUnker,   Zagreb
Petrinjska ul. 3, III.
Stale, žiimnice, razno pohišftvo
in   tapefničke   fetfellke   ima   v
zjiložbi:
287
r.-b-UM    G^^sio^ha wlsca 25.
Naročila se i^vrSuieio točno in solidno.
Mariis Baumnaptner
f ogromno poši- ,
Ijatev manufak- j
tme naravnost I
iz inozemstva jc j
prejela tvrdka   j
H.StOTEChi I
v Celju in sicer
volne.tiskanine,
cefiija, etamina, batista za ženske o-
bleke, sukna, kamgarna in hlafevine
za moške ob I eke, belega in pisanega |
platna za perilo, klota, cvilha, robcev,
svile In še mnogo raznega druzega
blaga, katero se prodaja zaradi nakupa
v veliUanskih mnežinah po čudovito I
nizkih cenali. Razen tegavedno velika
zaloga lagtnega izdclka srajc, pred-
pasnikov, bluz, kril, ženskili, inoških
in fantovskih obJck po zelo nizkih
cenah. Čevlji, ženski, moški in otrožki
v velikanski izberi, pristno ročno delo
lastn'.h Čevljarjev, Ilustrovani cenik j
zastonj! Nadebelosamovl. nadstropju.
Veietrgovina # razpošiljalna
R. SlermecKi
ICelic " Slovenlja.
40      -26
]OS!D HOIC, metianiH
v Oalju, Ppeše.
nova ulicfi st. 16.
VzaloM so najboljša
nova in starakolesa,
fina francoska in angleška pneumatika.
Vs»kovr8tna popravila so izvršijo točrio.
770   25-5
I
F.Boštoniaii>?im,CBSiB
Predernova ullca. — Vostrežba
lzvrstna. Za abonente ceueje.     782 25-9
Cene so padle!
Kje? Samo v veletrgonini
Alojz Dular-ja
poprej  Ofiikai* Reiticr
v SHovc^jgradcu-
Naznanjam si. občinstvu, da sem
izdatno zntžal cene pri vsej svoji
zalogi kakor:   manufakturi,   žpe-
ceriji in železnini.  Prodajam
koruzno moko      po K 6'—
koruzen zdrob       po K 6'50
Dobi se tudi sladkor  in rogaška
slatina v poljubni množini.
Za obilen obisk se priporočam
886 3—2             Alojz Dulai».
Pridite vsi in
prepricajte   se I
P^isIko Ijutomersko,
bsxeijsko tei* haloftko
vino se toči
L
Kazpošiljam po železnici in na
dom nad 56 litrov vsako mno-
žino. Cene zmerne, blago prvo-
vrstno postrežba točna. Za obi-
len obisk in naročila se priporoča
Josfp  Božič
trgovec x  vinom In co-
stilnlöar ,,na Skarpk",
6-6          Bree-Celje.          817
Iijutomerčaa v buteljkah!
Antikvaricne knjige
883 -1
kupuje knjigarna
Goričar & Leskovšek v Celju.
Generaüno zsstopsfvo jadranske zavarovalne družbe  (Riunione
Adriatica) v Lrubtjani, fiÄestnt 4rfj.---
ZE^T»t!acjnLSt.jaiLJLl<>o
Podpisani naznanjam, da je naš glavni zasiopnik g. Jos. Gračner v Cdjii
umrl. Stranke, ki so pri našem zavodu zavarovane, se prosijo, naj se začasno
obračajo v vseh nujnih zavarovalnih zadevah na generalno zastopstvo v
Ljubljani.
V kratkern se imenuje nov zastopnik za Celje in celo okrožje — kar se
bo zopet objavilo. Pripomnim, da je delovanje na5e družbe v Slovenlji od
delelne v,ado odobreno.                         '         |o-Ip perd||1|
890   2-2                                                                                ravnatelj.
Noucriešli]
velika
zaloga!
KB ÖEljElO.      2al«aa v»eh vrct     J|g Öjiotjtlu.
pajiutrja,   šolskih     «»««"»*-^-
in pisarrvif k*h pwtre". »čir , &oli»ki'> kniiu,
moSttäenikcVf  ewetl!» podob, i'^xriirdRfo
Janko Bowhm9 Celje
Kralja Petra cesta 31.                 PoStni preda! 57.
ip hmetsfeo port;
z rodovitnim vinogradom in poljem,
odaljeno pol ure od Konjic, se za nzi-
ko ceno proda. Ponudbe prosim na
Vinkota Avsec, tvrdka Šerak, Konjice.
892 2-2
|   |:
8  il
kupuje ponajvišjih dnevnih
cenah pristno strd in vosek,
Ima v zalogi Ia bučno, jedi!-
no in ricinovo olje, kakor
tudi mast in slanino.   100 -55
Trgovina
z vinom,   žganjem, likerji  in pivom
na debelo, z velikanskim prometom in
čistim dobičkom, v nalašč za to stroko
zidani stavbi, mode ma in velika žgan-
njarna, se nahaja ob Donavi v veliki
banatski občini, je z vso opremu via
prodaj ati pa v delniško družbo za
preosnovati. Dopisi pod „Trgovina vina
št. 1026" na Blocknerjev zavod za ogla-
ševanje, Zagreb, Jurjevska ulica St. 31.
888 3-2
W   prejela je velike innožine manufakturnega in modnega blaga, po-
Ü)    sebno najfinejšega in najmodernejSega angieškega moškega sukna
g   (štofa) po najnižjih cenah. — Priporoča se za cenjene obiske, da
_   se bode vsak sam prepričal o solidnosti.
i
ma
Prvovfstne
izgäeiiS je pes
doberman dne 26. tm., sliši na ime ,Tip'.
Kdor Ra pripelja nazaj, dobi lepo na-
grado. Motel Skoberne v Celju.   8912-2
proda 5C
popolnoma nov mlatilni stroj za ročni
pogon ali na gepelj, nadalje stroj za
čiščenje žita ter Sivalni stroj za čev-
ljarje. Poizve se pri Albin Planinc-u,
DeCkov trg 6, Celje.     885 2-2
hrvalsKe salame
priznano najboljSe kakovosti in zelo okusne, kakor tudi druge tovarniške
izdelke in sicer- letwa ».-»Baniaij salatna es unke, avinj&ko
mess», ra«wows-?>*na sBon^na, ^ajamče^a čisla sveraiska
mast,   po najnižjih dnevnih  cenah.   —   Pošilja se po železnici in po§tL
Prva hrvatska tovarna salam, prekajenega mesa in masii
Mn GavHI«3»wi6a sinovi d.d.9 PetHnjai-
L           ___           !¦¦¦¦  IMttiM^i^Mil       i 816   8 — 7'^HBMggnHaBMBHMBOMlBMBnM
K3S
Najcenejša in pristna
vina se tGČijo v Celju
w Gosposki u!ici   _
in sicer: ljutomersko liter K 22'— . H
črnina                  »    K 20-~  ^
rizling                  -    K 18-—  ^1
pivo še vedno po stari ceni »    K   5'20 C<3
orl Gsundit
'a.__f jF      il/i.            i^^.w1        T^ _•__-.___.-,.         ¦ n        + i » « «         M n lUnl IP a         l^ti Ml t^ 1 51
Priznana je tudi najboljSa kuhinja,
dobijo se vsak čas gorka in mrzla je-
dila. Za abonemente ugodne cone.
Se priporoča Topolovšek, gostilniča--.
r<2

^       olje,       •/
kavo, vžigalice,
milo, testenine, krerno,
čaj, slive, moko, zdrob,.
kašo, ječmen, dišave,
mandeljne itd. prodaja
najceneje w Celju na
Glavnem   trgu  tvrdka
9NT. MOtNIK
Kupim: kunino, janež,
vosek, med, fižol, lečo,
in vse poljske pridelke.
A. Colette, Elsbacher, Cvenkel in ^Raviiikar
priporočajo po znlzanih cenah:   |
slanino, suinjsUo mast, bučno olje, jedilno
repično olje, inazilno olje,  horuzne
in   pšenične  mleuske izdelke,
oues,   kauo,   „Zlatorog"
in slauonsko milo.
Telefon Stev. 135.                                        Brzojavni  naslov: Žlto.
NA ŠKARPI
Cene padie!  ^^issMSr^   Serie pädie!
JVIanufakturna in modna fcrgovina
Karol Paik, Celje
SI
II
O
&
fi3
—   ----- ^" "•" ^" ¦" .¦¦  *¦ ^m rwm  ¦¦¦