-Hiš: Izhaja vsak dan. fudl ob nedeljah In pripMKlfi. ob 5 zjutraj. N^ /: t/rednlStvo: UTlca Sv. FranfiSka Asiškega št. 20, L nartstr. — Vsi ccpisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se m sprejemajo in rokopisi se n* vračajo. Izda'ateM h- odgovorni irrednik Štefan Godina. Lastnik konsordj list?' .tdircsttv — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z crrjerim foroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiŠkega St 2A Telefon uredništva In oprave Štev. 11-57. F«r©čnlna znaša: Za celo leto........K 24.-» Za pol leta................. 12.— za tri mesece................. za nedeljsko izdajo ta celo teto....... . 5.20 ze pol leta.............. - - • 2.60 V Trstu« v petak 3. itplMbra WI8« Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti* s« prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ena kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov ........;......mm po 20 vfa Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . » 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in rcHnmacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančISki Asiškega št 20. — Poitnohrani!nični račun št. 841.652. Na laškem toflifli položni neizpranenjen. - Rusi zažigajo vasi v BesaraNji. - Prodiranje zveznih čet na Ruskem napreduje. Z atfstrijsko-raskeifl bojifto. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno s© obavlja: 2. septembra 1915, opoldne. V ozemlju volinijskega trdnjavskega tri kot a zapričeto zasledovanje Rusov dobro napreduje. Naše čete so nad Lučkom prekoračile Styr na široki fronti. Tudi v vzhodni Galiciji se sovražnik zopet umika. Ćete generala Bohm-ErmoUija so zasedle Brody in prodirajo danes vzhodno tega mesta preko državne meje. Severno krilo generala groia Botmerja je zasledovalo na cestah, ki vodijo iz Zborowa proti Zaloščam in Tarnopoiu. Premagani sovražnik se umika proti Seretu. Armada generala Pflanzer-Baltina je vrgla včeraj Ruse po srditih bojih preko višin vzhodno dolnje Strype. S tem je bila omajana tudi fronta ob Dnjestru do izliva Sereta in Rusi prisiljeni k umaknitvi. Za ruskimi postojankami na besarabskl meji se nahajajo številne vasi v plamenu. Severovzhodno Kobrina bojujoče se c. fn kr. čete preganjajo skupno z našimi zavezniki sov ražnika polagoma v močvirnato ozemlje gornje Jasiolde. Namestnik šefa generalnega Štaba: pl. Hofer, fml. I avstriisko-itailjaoskgga Mi.. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. septembra, 1915, opoldne. Položaj na italijanskem bojišču se tudi včeraj ni Iz premeni!. Na tirolski fronti so zapornice v Tona-le in na planoti Lav arone-Folgarla razven utrdb tudi naši oporišči M. on te Maronia in Monte Coston v sovražnem topovskem Ognju. Na koroškem mejnem ozemlju so bih slabejšl italijanski napadi na Monte Par-albo in Bladnersko sedlo odbiti. Na primorski fronti so se nadaljevali artiljerijski bofl z zmerno silo. Tehniška dela sov ražnika so bila na več mestih u-fpešno ovirana. Namestnik šeia generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Codorne. DLNAJ, I. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se pgroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba: 31. avgusta. — Na plajioti severoza-padno Arsiera so naše Čete napadle postojanko na Monte Maronia severno Mon-te Maggia in pregnale od tamkaj sovražnika. Ta je koncentriral nato ogenj topov vseh kalibrov na našo novo postojanko, ki smo jo kljub temu držali, utrdili in je trdno v naših rokah. Pri Plavah, ob srednji Jioški dolini, so naši elitni strelski oddelki drzno napadli sovražno črto. Posrečilo se jim je upleniti par strojnih pušk in metalcev min, s katerimi je skušal sovražnik že več dni u-ničevati naša približevalna dela. Po došlih poročilih je na goriškem kolodvoru živahen promet z vlaki. Na kraški planoti so se vršile včeraj manjše akcije z ugodnim izidom za nas. V oddelku Monte dei Sei Busi smo zasedli par strelskih jarkov, kjer smo zbrali o-rožje in municijo, ki jo ie ostavil sovraž-nik.Napredovali smo nekoliko tudi vzhodno višine pri Selcah. Sovražna artiljerija Je zopet pričela obstreljevati Tržič. Za kraiko fronto. Od Tržiča pa tja gori do Koroške divja danzadnem boj, sedaj srditejši. sedaj lahne jši. Danes se zdi, da popolnoma pone- PODLISTEK GREŠNICE. leman. — i rancoski spisal Xavi«r de Mor.tipii XIV. Beda. Fra Diavolo ni slikal bodočnosti, ki jo Je obetal Pivoini, s pretemnimi barvami. iČb se je ubogo dekle preselilo v podstrešno sobico v rue du Foin. ki je bila njegovo bivališče in atelje obenem, je iznova morala okušati mraz in bedo. ki je bila tanj) sedaj tem hujša, ker je sledila neposredno užitkom razkošnega in sijajnega življenja. Pra Diavolo se ni lagal, ko je rekel Pivoini, da jej ne bo rnogel dati vsak dan kruha. Marslkaterikrat je morala trpeti lakoto, kajti Fra Diavolo ni imel dela in hava tu, jutri zopet drugod, da pozneje izbruhne s tem večjo silo. Topovi grme neprestano, kakor da besni nad pokrajino silna nevihta. Vmes pa strahotno brenčanje v zrak režočih krogelj. Naenkrat poneha na kaki točki grmenje topov. Poči par puškinih strelov, potem pa oživi streljanje s puškami in se prične razdevajoči ogenj strojnih pušek. Ogenj postaja vedno silovitejši, dokler na tem ali onem delu fronte naraste v nepretrgan hrušč. Potem nastane naenkrat mir. Italijani so zopet enkrat poizkusili naskok in so bili odbiti, kakor vedno. Tam zadaj delaio saperji brez strahu in neumorno postojanke za rezerve. Tu-intam razstreljavajo skale ti najvišje cenjeni tovariši pehote. Še bolj zadaj, iz varnega zakritja, streljajo topničarji svoje pogubonosne krogi je. Poljska artiljerija. V začetku vojne so se čule večkrat pritožbe proti naši artiljeriji. Te pritožbe so utihnile že zdavnaj. Daleč spodaj v rojni vrsti pehote leže njeni opazovaici. Z nezgrešljivo gotovostjo zadevajo kroglje svoj cilj. Telefonske črte vodijo od artiljerijskih postojank in pehotnih oddelkov k višjim povelj niš tvom. kjer se ugotavlja položaj in se vsaki sovražni akciji odgovarja s protiukrepi. Za postojankami poljskega topništva so težki dalekonosni topovi, nameščeni tako, da se ne vidijo niti od bjizu, in dobro zakriti tudi pred letalci. Človek skoraj ne bi mogel verjei, da morejo topovi z gotovostjo zadevati vse razdalje, ki jih ne dosega prosto oko. Tehnika ie tudi tu premagala sijajno vse težave. I ;a-Ijnogledi z nitnimi križi omogočajo natančno merjenje na razdalje, ki jih je opazovalec ugotovil s svojim da Homerom. Dasi-ravno morda prva ali druga kroglja. ker je cilj tako majhen in razdalja 12 do lt> ki-limetrov, ne udari naravnost na cilj, ga tretji strel gotovo ne zgreši več. Dalje zadaj počivajo v šotoriščih rezerve, pripravljene, da v slučaju potrebe posežejo vmes. Tudi te niso brez dela. Videti je tu tovorno živino, bolj zadaj pa vozove. Z obojnim dobavljajo, kjer je mogoče, municijo, živila in v sodovili niajpotrebnejše, kar je. pitno vodo, ki je ie tako malo. Tcda tudi pomanjkanje vode ima svojo dobro stran, kajti v bližini fronte se vodnjaki in studenci le preradi okužijo, iz česar nastajajo potem nalezljive bolezni. Tako pa prinaša vsak sod iz odaljenega studenca četam vedno čisto vodo. Zopet še nekoliko bolj zadaj, do koder ne segajo več tovori, so nastanjene čete. Strojne puške in artiljerija se nahaja tu v popravi. Popravljajo se poškodbe, ki so nastale pri streljanju ali po sovražnem ognju, moštvo se odpočiva po izčrpajo-čih naporih v boiu in prav tako tudi konji. Odtod se vidijo na vseh straneh cele vrste prihajajočih voz z mesom, živili, kruhom in municijo, poleg vasi pa ie videti večje ali manjše skupine drugih voz, ki so pripravljeni za uporabo. Ob tekočih vodah se nahajajo klavnice, klavna živina (po več sto glav govedi) in vojne pekarne, ki pre-skrbljajo čete z najvažnejšimi Živili, mesom in kruhom. Tu, po širokih dolinah, po kraških planotah, v gorovju, povsod so čete, ki prihajajo iz zaledja po večtedenski vežbi, da tu dobe končno izvežbo. Iz razsežnih o-grskili nižin, kjer koruza in pšenica zavzemata cele pokrajine, iz peščenih krajev med Dravo in Tiso. z neprijaznih alpskih pogorij, iz obljudenih mest prihajajo v zadnjem času poklicani črnovojniški oddelki. Tu spoznavajo ozemlje na fronti, tu se uče prenašati velike toplotne razlike, tu se utrjujejo. Tu, na ozemlju, kjer se morejo kretati, ne da bi delali škodo, se vežbajo posamezno ali v večjih zvezah in se izpopolnjujejo v streljanju. V vojni izkušeni častniki, ki po hudih naporih v strelskih zakopih potrebujejo odpočitka, vodijo odgovorno vežbanje z isto vestnostjo, s katero so uveljavljali svoje zmožnosti pred sovražnikom. Marsikateri poveljnik, ki je vodil čete v naskok na zahrbtnega sovražnika, je videl, da bi se bilo njegovo moštvo izognilo marsikateri izgubi, ko bi bilo spretneje znalo izrabljati ugodnosti ozemlja, če bi bilo bolje umelo zavarovati kritja pred drobci aii spretneje izvesti bajonetni napad. Tu ie bilo treba neizkušenim vojakom, ali takim, ki jim je bila manj znana posebnost ozemlja, vcepiti vse znanje in vso spretnost, ki naj jih pretvarja v nepremagljive bojevnike. Bila je srečna misel vrhovnega arma-dnega poveliništva, da v zaledju pričeto izvežbanje daje dozorevati tu. Na Krasu je povsod prostora za vežbališča. Komaj so čete iz vasi, pa že morejo pričeti praktične vaje. Malo obdelanega sveta, veliko grmičja, majhni gozdovi, velika raznovrstnost talnih obiik, vse to pospešuje izvežbo. V najbližji razdalji se laliko dobe strelišča, kjer more vojak preizkušati svoje orožje in se izpopolniti v streljanju. Marsikateri vrl vojak hrepeni po spopadu s sovražnikom. Težkega srca so častniki večkrat prisiljeni, da brzdajo to hrei>encnje. Oni sami bi bili rajši pred sovražnikom. Vsaka vest o zmagi, ki jo bero žarečih lic, zbada one, ki jim ni dano, da bi m borili tam spredaj, toda premagati r-i jo koprnenje. da bi sami sodelovali dejanski. (»Tagespost«.) 7 Cj KElHiisKtaa je bila prisiljena, zaslužiti si z delom svojih rok po nekaj vinarjev in tako skrbeti po svoje za skupno gospodarstvo. Poleg tega pa se je dogodilo še. da je Pivoine drugi mesec, "kar se je zopet spravila s slikarjem, zanosila. Toda namesto da bi se bila prestrašila tega, se je šele razveselila. — Bog se bo usmilil naju! — si je pravila na tihem, — in bo skrbel za nedoTž-nega otroka, ki sem mu dala življenje. in res se je zdelo nekaj časa, kakor da se je zopet sreča nasmehliala mladi dvojici. Fra Diavolo je dobil znatna naročila od nekega bogatega graščaka v Versail-lesu. ki si je hotel svojo hišo okrasiti z anakreontskimi slikami. Fra Diavolo je zaslužil veliko denarja. Toda kakor ga je zaslužil hitro, prav tako ga je tudi razme-tal z navadno brezskrbnostjo vseh umetnikov. Pivoine je končno porodila ljubkega dečka. Mlada dvojica je bila srečna. Toda njuna sreča ni trajala dolgo. C L KLIN, 2. (K~r.) Veliki sUavn: stan, 2. sepiembra 1915: (Armadna skiipina generalfeldtnaršala Hhidenburga). Ob železnici Vilna-Grod-no je bil zavzet z naskokom kraj Czarno-kowa:e. Pri Mereczu naš napad napreduje. Na zapadni fronti Orodna je padla zunanja črta utrdb. Severonemškl deželni brambovci so včeraj zavzeli z naskokom severno ceste Dombrowo-Grodno se na-haiajočo utrdbo IV. Posadka, 500 mož. je bila uieta. Pozno zvečer so badenske čete zavzele z naskokom dalje severozapadno ležečo utrdbo IV a in ujele 150 mož. Rusi so nato ostale utrdbe prednje zapadne fronte izpraznili. Vzhodno gozda pri Bjelostoku smo zasedli prehode preko Swislocza od Maka-rovca (jugovzhodno Odelska) navzgor in sicer z boji. Včerajšnji skupni plen armadne skupine znaša 3.070 ujetnikov, en težki top in 3 strojne puške. Vrh tega so bili pri Osovie-cu izkopani trije težki topovi, ki jih je po-greznil sovražnik v močvirje. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Izhod iz severovzhodnega obronka bjeloweškega gozda je bil včeraj izvojevan. Z nenadnim napadom smo se polastili ponoči prehodov preko Jasiolde v močvirnatem ozemlju severno Pruzanov. Ujeli smo tisoč mož. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Na zasledovanju je bil na vsej črti prekoračen oddelek Muchawfe-ca. Jugovzhodno bojišče. — Na zasledovanju so ujele nemške čete včeraj nad tisoč mož In uplenile eno strojno puško. * Vrhovno armadno vodstvo. Tridnevni post in molitve po vsej Rusiji. PETROORAD, 1. (Kor.) Sveti sinod je odredii tridnevni post in molitve po vsej Rusiji. Odlok izjavlja, da se mora narod Prišla le zima in nastopivši mraz je prekinil dela v Versaillesu. Fra Diavolo ni imel več denarja iii Pivoine, ki je dojila svojega otroka, ni mogla delati in torej tudi ni zaslužila nič. Pomanjkanje se je oglasilo zopet in se je kmalu izpremenilo v najhujšo bedo. Će je človek mlad, če se smehlja pomlad in ga ogreva solnce s svojimi veselimi žarki, more pozabiti bedo in peti, da si utolaži lakoto. Če pa je nebo polno temnih oblakov, če piha sever skozi dimnik v podstrešno sobico in raztresa mrzli pepel, v katerem se ne žari nobena iskrica, po tleh... in če Jokajoč otrok zastonj razteza svoje zmrzle ročice ter mu mati ne more dati nič drugega kot prsi, v katerih Je usehnilo mleko zaradi lakote____o, potem je uboštvo nekaj groznega in solze, ki jih povzroča, so krvave solze! In v takih razmerah sta se nahajala Pivoine in Fra Diavolo. Dvanajst stopinj mraza in nič ognja v peči, a od včeraj ni- pokoriti, ker je bil prelakomen in len. Tako je nastala tudi draginja. Sinod upa, da z molitvijo in pokoro odvrne katastrofo, kakor pred 520 leti. Ruska duma. PETROGRAD, 1. (Kor.) 32 članov narodne stranke pod vodstvom grofa Bo-brinskega je izstopilo iz frakcije in so u-stanovili liberalnejšo skupino, ki bo delovala skupno z opozicijo za_prospeh domovine in nastopala proti novoustanovljenemu črnemu bloku. PETROGRAD, 1. (Kor.) »Birževija Vjedomosti« poročajo, da bo imenovan za ministrskega predsednika ali poljedelski minister Krivošejin ali pa predsednik dume, Rod?ijanko. Istočasno z rekonstrukcijo kabineta se uvede odgovornost ministrov. Rusko strategija. Vojni poročevalec »Hrvatskega Pokreta« piše: Danes, ko so Rusi zapustili obe obrambni liniji in žrtvovali tako rekoč vse svoje trdnjave, se nam nehote usiljuje vprašanje: ali je bila neizogibna potreba, da je rusko vodstvo ostavilo te trdnjave, in — ako je obstajala taka potreba — kateri so bili vzroki za to? O teh vprašanjih se mnogo govori in piše in se pod utiskom prvega momenta iznašajo razna pustolovna mnenja, da-si nimamo še zadostnih statističnih in drugih zanesljivih podatkov, ki so potrebni, da dobimo pravo sliko današnjega ruskega položaja. Velika nejasnost vlada še vedno v teh vprašanjih in še le prihodnji pisci zgodovine te vejne bodo mogli dati pozitivno razjašnjenje. Za stvarno kritiko vojnih dogodkov imamo le uradna poročila avstrijskega generalnega štaba in nemškega glavnega stana in pa tu pa tam odlomke uradnih poročil sporazuma ter razmotrivanja njegovih vojnih kritikov. Iz teh poslednjih moremo posneti, da so se vsi dogodki tekom zadnjih štirih mesecev morali vršiti vsled številne premoči avstrijskih in nemških vojska, ki po angleškem računu morajo iznašati okolo 120 divizij, in pa vsled neoporečne premoči na topništvu in municiji. Naši vojni kritiki dodajajo še kot tretji in glavni vzrok: demoralizacijo ruskega vojaka. Nimamo razloga za to, da ne bi verovali navedbam sporazuma, a to samo v toliko, kolikor se nanašajo na sedanjost. Začetkom vojne so bili Rusi tu in tam številno močneji od zaveznih vojska na vshodu, a s topništvom so razpolagali v veliko večji meri. Municije so imeli v izobilju, kar je dokazovala njihova taktika, ko so na poedine ljudi streljali s topovi. In da so se razmere izpremenile, temu vzrok so silne izgube na ljudeh in topništvu, kr sicer niso mogle streti ruske sile, ali so jo vsakako napravile za gotov čas nesposobno za vsako večjo ofenzivno akcijo. V isti meri, s katero se mora danes vsak objektivni zasledovalec vojnih dogodkov pohvalno izraziti o ruski defenzivni strategiji in o izvajanju umikanja, mora ob enem obsojati ofenzivno strategijo Nikolaja Nikolajeviča. Edino prvi nastop ruske vojske na bojišče je kazal na dobro zasnovano ofenzivo, ki mu zato tudi ui manjkalo vspeha. 2e nadalnje operacije, posebno one v vshodni Prusiji — ki jim je bil sicer res namen, da razbremenijo fran-ozko - angleško fronto, kar pa se je zgodilo z veliko prešibkimi silami — so se začele ponesrečati. Popolnoma izjalovila pa se je vsled ogromnih izgub za nadaijni razvoj vse vojne usodepolna ofenziva v ti koščka kruha več____s tem je povedano vse. Pivoine je ležala, tresoča se mraza, pod raztrganim pogrinjalom na postelji in tresla jo je huda mrzlica. Poizkušala je, otro-čiča ogreti na svojih prsih. Fra Diavolo je sedel poleg nje in pokrival svoj spačeni obraz z obema rokama. Naenkrat je vstal in vzel klobuk. — Ali greš od doma? — ga je vprašala Pivoine s slabotnim glasom. — Da. — Kam pa? — V Versailles. — Kaj* pa boš tam? — Pojdem h grofu G., pri katerem bom imel spomladi še dela. Povem mu, v kakem položaju se nahajam ... gotovo mi ne odbije predujma. Žarek upanja je zasijal v Pivoininih »-gaslih očeh. — Pojdi! — je rekla. — Zbogom dotlej! — Kedaj se vrneš? Karpatih. To ofenzivno podjetje ruskega generalissima — ki mu je bil prej namen ustvaritev ugodnih političnih razmer na Balkanu, nego pa inilitarični vspeh nad avstrijskimi in nemškimi vojskami — je dovelo rusko vojsko v razmere, ki so pro-vzročile današnji nje položaj. Čeprav je res, da je vojna strategija v širšem smislu vezana na politiko, vendar pa se nc sme izgubljati v tistem ozkem področju, ki je namenjeno diplomatom. Taki poizkusi se maščujejo vsikdar in tudi Nikolaju Nikolajeviču niso to pot prizanesli. Mesto da bi si bila ruska vojska prizadevala, da izsili odločitev v smeri proti Tliornij ali Krakovu, se je Nikolajevič zagrizel v Karpate, v to — posebno v zimi — Idealno naravno obrambo naše monarhije. V dobi karpatskih ljojev se je vsled silnih ruskih izgub vršil prevrat v razmerju sil obeh vojskujočih strani na korist avstrij-ko - nemških vojska! Vsled neprestanega padanja ruske moči, ki je bilo absolutno preveliko v razmerju z doseženimi lokalnimi vspehi, in vsled vspešno izvedenih nemških defenzivnih pozicij na zapadnem bojišču, ki so osvobodile velik del nemških čet, je nastopila v maju premoč pri zaveznikih in ž n)o tudi začetek avslrijsko-nemških uspehov na vzhodnem bojišču. S tem je bila ruska ofenziva skrčena in je bila prisiljena v defenzivo in umikanje. V izvajanju te noye strategije se kaže veliki knez pravega ruskega vojskovodjo. Brez ozira na teritorijalne izgube, žrtvovanje trdnjav, vrednih milijarde, brez ozira na notranje in vnanje politično razpoloženje, in končno tudi brez ozira na svoj osebni ugled: umika Nikolajevič svojo vojsko v notranjost dežele, odlagajoč s tem odločilno bitko. Nedvomno je, da Nikolajevič s tem nehote dela uslugo svojim zaveznikom, ki ne morejo skoraj nemoteno posvečati izdelovanju municije, tej Ahilovi peti vse entente. Do kje se bodo Rusi umikali? To je danes manje interesantno vprašanje. Veliko zanimiveje je, ali se bodo mogli na kate-rem-koli delu fronte brez debakla umakniti, dokler jim ne pridejo nova ojačenja glede moštva, topništva in municije? No, to ni odvisno samo od ruskih strategov, marveč v veliki meri od vojaka samega. (Tu je cenzura črtala par stavkov.) Zdi se, da mnogi, ki pišejo o ruskem vojaku, ne poznajo ruskega naroda. Vsakako delajo veliko pogreško, ko današnjo vojno pri-spodabljajo rusko - japonski. Tedaj je bila ruska vojska do gotove stopnje demoralizirana. Ruski vojak je sploh človek momenta, ki lahko vplivajo nanj vnanjl utisi in izpremenljive razmere. Od najgloblje strtosti do najsijajnejšega oduševljenja je pri njem samo en korak. Ako se inu smeji vojna sreča, je dober in hraber vojak, ali ob neprestanih porazih izgublja drznost in pada v apatijo. Zdi se, da Nikolaj Nikolajevič pozna s te strani svojega vojaka. Raje se umika žnjim in ga spominja na najslavnejo epizodo njegove zgodovine, na leto 1812, ki jo je dosegla z umikanjem, nego pa da začne z bitkami, ki ne dajajo nade do vspeha. Veliko število ruskih vje-tuikov ni posledica demoralizacije vojske, ampak načina vojevanja s tako ogromnimi masami, a do neke mere tudi posledica psiSie neštevilnih verskih sektašev, ki se le v Rusiji morejo vzdržati. Ce tudi se Rusom posreči srečno umikanje, ostane še vedno vprašanje, ali so v stanu, da bi mogli v doglcdnem času začeti s kako protiofenzivo? Moštva bo dovolj, kajti — kakor javljajo uradno — mobilizirajo sedaj novih osem milijonov. No, to bo v prvi vrsti odvisno od tega, ali bodo mogli ali oni sami izdelovati dovoljno — Proti večeru. — Podvizaj se, kajti zelo sem lačna in mleka kmalu ne bo čisto nič več. Fra Diavolo je poljubil Pivoino in svojega otroka in pohitel navzdol po stopnji-cali. Dan je prešel in prišel je večer. Fra Diavola ni bilo. Ubogo dete je žalostno ječalo, kajti Pivoine ga ni mogla nasititi več. Zjutraj je prišla tja gori k njej hišnica. ki je bila v skrbeh, ker Fra Diavola še vedno ni bilo domov. Našla ie Pivoino v nezav esti. Trudila in trudila se je. da jo je končno vendar spravila k sebi, škropeč jo z mrzlo vodo. — Ali potrebujete morda česa? — io je vprašala potem. — Ali mi hočete napraviti uslugo? — je odgovorila Pivoine. — Iz srca rada. — Potem mi prinesite polo papirja in pisalno orodje, da napišem pismo. Ali imate koga, ki bi ponesel pismo na njegov naslov? — Da, moj deček vam oskrbi to. Stran fl. »EDINOST* Kev. 244. V Trstu, dne 3. septembra 1915 municije in vojnega orožja, ali pa je nabavljati krajšim potom, nego se je to godilo doslej? V dosego tega krajšega pota bi morale pasti Dardanele in Carigrad. Od tega faktorja je odvisna malone vsa usoda Rusije, in vsled tega tudi entente. Zato je verjetno, da se ima vojno napoved Italije Turčiji spravljati v zvezo s situacijo na vshodnein bojišu. Ententa dobro ve, da je, ako bo Rusija poražena, potem končna in popolna zmaga centralnih vlasti neizogibna. 2elel bi omeniti še enega dejstva, ki je doprineslo velik, ako ne največji del k vspehu nemško - avstrijske vojske, a to je organizacija nemške vojske. Ta zistern je prestal v današnji vojni prvi svoj praktični poizkus tako, da izzivIja občudovanje. Organizacija je vzrok, da Ncmci povsod zmagujejo, ker vsi drugi faktorji, ki jih omenjajo poedini kritiki — kakor izvrstno organizirane izvidnice, ali nemška neverjetna točnost, s katero izvajajo Nemci tudi niajmanje podrobnosti svojih podjetij, in končno često omenjana fizična in moralna sposobnost nemškega častnika in vojaka — so le posameznosti, od katerih sicer vsaka doprinaša svoj del k splošnemu vspehu — ali te imajo v isti meri tudi vojske entente. Danes izpozna-va ententa, da je vsem njenim nevspe-hom največ kriva nepopolna organizacija. Ali nadeja se, da to popravi še tekom te vojne____(Zaključek je zasegla cenzura.) Z zapeta &ojm BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. septembra 1915: Zapadno bojišče. V Vogezih, severno Miinstra. smo z napadom dng 31. avgusta zopet osvcj'1? v boiih cd 18. do 23. avgusta izgubljene kose jarkev. 72 alpskih lovcev je bilo ujetih in uplenjene 3 strojne puške. Nad Avoncourtom (sevcrozapadnoVer-duna) je biio eno francosko letalo sestreljeno. Padio je na tla v gorečem stanju. Vrhovno armadno vodstvo. Joiu ka smrt Pegouftr. PARIZ, 1. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Tekom junaških bojev, ki so se vršili v torek dopoldne nad Petit Croix, je umrl pcd|X)ročnik Pegoud junaške in častne smrti. Pegoud, ki je sam na krovu letala napadel nemško letalo, je izstrelil več patron strojne puške. Kar ga je zadelo več nemških krogelj in je bil ubit na mestu. Letalo je padlo na tla in sicer v francoske linije. .___ S turških bojišč. CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na dardanelslti fronti ničesar pomembnega. V oddelku Seddil Bahra je sovražna artiljerija na levem kriiu zaman poskušaja uničiti na?e strelske jarke, pri čemer je potratila ogromne množino municije. Ker ste od 4 tx-mb, ki so jih vrgli metalci bomb padli dve v lastne jarke, je sovražnik u-stavii metanje bomb. Dne 30. avgusta so naše obrežne baterije prisilile iskalce min, ki so se bližali vhodu v morsko ožino, k u mak nit vi, razrušile druge ladje in iskalce min, ki so se pojavili ob obrežju pri Seddil Bahru in ob-streiševiJe uspešno postojanke sovražne pehote pri Seddil Bahru. V ostalem ničesar pomembnega. Bol! na Gallpolsksm polotoku. »Tagliche Rundschau« prinaša sledeče poročilo o vojnem položaju v Dardanelali: Angleži so dne 6. avgusta izkrcali pet infanterijskih divizij in eno konjeniško divizijo brez konj za infanterijsko službo; vrh tega še nekaj skupin angleških in avstralskih čet, skupno 100.0000 mož z močno artiljerijo. Boji pri izkrcevanju so bili podpirani po močnem ognju angleških in francoskih bojnih ladij. Izkrcanje se je izvršilo pri in južno za]iva Suvla, severno Kabatepe. Južna skupina zaveznikov je skušala s srditimi n?/adi vezati močne turške sile. Rezultat je obstojal v velikih izgubali brez uspeha; zavezniki niso pridobili niti pedi zemlje in tudi nobenih drugih uspehov. Pri severni skupini so imeli Angleži pred 6. avgustom v posesti 5 km dolgo predmostno postojanko; naj-sprednejša črta je bila oddaljena 1 km od morja. Z novimi 100.000 možmi, ki so bili izkrcani v zalivu Suvla in na različnih mestih južno odtod, se je Angležem posrečilo pri prvem naskoku vreči desno turško krilo in sosednje slabe obrežne baterije nekoliko nazaj. Toda nova turška ojačenja niso samo ustavila nadalino prodiranje zaveznikov, ampak flh vrgla na mnogih mestih celo nazaj. Rezultat: Angleži so predmostno postojanko proti severu razširili in sicer najprej preko visokih razklanih zapadnih pobočij Kočamen Tepe. potem pa za zadaj se nahajajočim. precej ravnim, nižje ležečim ozemljem. Vzhodno odtod so zasedli ozemlje izsušenega jezera in konečno so prišli preko strmega višinskega grebena do zapadnih izrastkov pri Anaforti. Nova postojanka Angležev je 10 km široka in najsprednejša črta oddaljena približno 2 km od morja. Vsa postojanka je obdana od močnih višje ležečih turških postojank. Turki imajo vse višine v posesti; Angleži se nahajajo deloma globoko pod Turki v pobočjih v postojank ali, kojih zaledje je neprestano cgroževano po ognju turških baterij. Jasno je, da je taktičen položaj Angležev zelo slab. Kljub novi armadi, ki znaša o-koli 100.000 mož, kljub nenadnemu napadu in kljub ogromnim žrtvam, so uspehi Angležev in Francozov zelo majhni. O-zemije, ki so je zasedli zavezniki na Ga- lipolskem polotoku tekom večmesečnih bojev, je zelo majhno. Zato za enkrat o kakem odrezanju Turkov sploh ne more biti govora. Zavezniki so pač imeli ta namen, ki pa se je ponesrečil in izpremenil v občuten poraz. Položaj Turkov na Gali-polskem polotoku ni postal čisto nič nevarnejši kajti postojanke Turkov so kljub večji raz:>ežnosti angleške fronte ravno tako trdne kakor poprej. Vsled povečanja in razširjenja fronte se je položaj zaveznikov celo poslabšal. Sprejem ogrsko hrvatske deputacije pri cesarja. DUNAJ, 2. (Kor.) Ob 11 dopoldne je sprejel cesar v veliki galeriji schonbrunn-" skega gradu iz 470 Članov obstoječo ogr-sko-hrvatsko deputacijo, ki je bila na vožnji proti gradu od množice jako simpatić- 1 no pozdravljena. Ko je prišel cesar v galerijo, so zadoneli mogočni Eljen! in 2ivio!-kIici. Ministrski predsednik grof Tisza je imel imenom deputacije, ki se je prišia poklonit, na cesarja nagovor, tekom katerega je najprej naglašal sveta čustva zvestobe, vdanosti in hvaležne ljubezni do cesarja, nakar ie izvajal: Sedaj je preteklo že enor leto, odkar se bojujemo na življenje in smrt proti premoči. Poslali smo v boj svoje najboljše sile. V ognju so bile preizkušene Sijajne čednosti ogrskega in hrvatskega naroda. Bogu se je zahvaliti, da zamoremo po tolikih nevarnostih in bojih s ponosno samozavestjo gledati v preteklost in s trdnim zaupanjem v bodočnost. Ministrski predsednik se je zahvaljeval nato vladarju, da je zasigural Ogrski dostojno mesto v monarhij; in ustvaril tako podlago za lepšo in srečnejšo bodočnost, in je nato nadaljeval- V očigled veliki nevarnosti je prenehal vsak strankarski spor v ogrskem i-arodu. Na bojiščih, prelitih s skupno krvjo, smo se sešli tudi z bratskim hrvatskim narodom. Enako sijajno odseva ogrsko in hrvatsko junaštvo. Vojna nas je naučila, da se mudimo tudi tu na Dunaju innd brati, kojih najsvetejša dolžnost je medsebojna obramba. Skupna nevarnost je tudi v odn«šajih med obema državama monarhije pokazala, da je zavest skupnosti globoko vkoreninjena in v trenutkih nadloge zmagovita. Ministrski predsednik grof Tisza je zaključil z obljubo, da ne bomo pozabili naukov tega velikega časa. Zahvalimo se Bogu za milost, da je smelo Njegovo Veličanstvo doživeti zmagovito opravičenje svojega dela v bojih tega velikega časa in molimo" k Vsemogočnemu, da bi še dolgo ohranil Njegovo Veličanstvo v Srečni dobi, po zmagovitem izidu velike borbe sledečega častnega miru na korist in srečo narodov. Cesar je odgovoril na poklonstveni govor s sledečim nagovorom: »Po izbruhu vojne žalibog vsled vladarskih dolžnosti nisem mogel priti v ogrsko glavno in rezidenčno mesto. Tem večje je moje veselje, da sie Vi kot zastopnik mu-nicipijev Ogrske in njenih postranskih dežel prišli k meni iz vseh delov dežele: Globoko me je ginil izraz vdanosti kot nova manifestacija zvestobe in podložnosti ogrskega in hrvatskega naroda. Ena mojih največjih radosti je, da se je s sodelovanjem odličnih ogrskih državnikov posrečilo zasigurati uspešno sodelovanje med krono in narodom kakor tudi med o-grsko državo in mojimi ostalimi kraljestvi in deželami na trajnih podlagah in tako odstraniti nesporazumljenja, ki so se skozi stoletja vedno in vedno ponavljala. Bolj kakor kdaj dosedaj so izkušnje sedanjosti dokazale, da je to delo sprave in sporazuma duha popolnoma prešinilo moje narode, posebno pa narode ogrske krone. Ko so nas napadli naši sovražniki v osvojevalni pohlepnosti, sta odšla ogrski in hrvatski narod, čuteč se eno s krono, v bratskem tekmovanju z mojimi ostalimi narodi na moj poziv z navdušeno odločnostjo ni z vso silo moči v boj proti sovražnikom. V deželi je prenehal vsak političen spor. V goreči ljubezni do domovine, pripravljeni za vsako žrtev, so se sešli vsi narodi. S ponosnim veseljem vidim, kako se v tej velikanski borbi zopet blešče vojne čednosti ogrskega in hrvatskega naroda in kako se obnavlja stara vojna slava teh obeh bratskih narodov. Z globoko hvaležnostjo me navdaja, da skušajo oni, ki so ostali doma, s stopnjevanim izpolnjevanjem državljanskih dolžnosti. s hrabrim prenašanjem vseh nadlog vojne, z udano požrtvovalnostjo in s skrbjo za ponesrečence po vojni, pospeševati našo stvar. Trdno je moje prepričanje. da bodo moje junaške armade iz-vojevale čist in časten, trajno zasiguran mir in da bo ogrski državi in v njej združenima obema narodoma, v zgodovinski j zvezi z mojimi ostalimi narodi, posvečeni | po sedanjem skupnem boju in po skupnih žrtvah, usojeno, da bo s povečano silo in ugledom uživala blagoslove miru. Zaupam na Vsemogočnega, da. bo krona sv. Štefana, ki je zamogla obvarovati modrost in silo prednikov skcxzi stoletne viharje, tudi po sedanjih izkušnjah, obdana z novo slavo, svetiia še z večjim bleskom bodočim srečnejšim rodovom. Moja naprisrčnejša aahvala za prihod in vašo poklonitev in sporočite narodu izraz moje, iz srca prihajajoče zahvale za zvestobo in junaško držanje«.. Tako nagovor ministrskega predsednika TiSze, kakor tudi odgovor cesarja sta bila sprejeta z viharnim navdušenjem. Ko se je obrnil cesar proti izhodu in šel mimo skupine članov hrvatske delegacije, je ban baron Skerlecz ponovil v hrvatskem jeziku izraz zvestobe in vdanosti hrvatskega naroda do Njegovega Veličanstva, Cesar se je zahvalil, da so prišli hrvatski člani in mu dali priložnost, da se zahvali za odlične čine in vztrajno držanje Hrvatov v teh težkih časih. »Zahvalim se Hrvatom«, je rekel cesar, »še enkrat iz vsega srca in računam nanje tudi v bodočnosti«. Po končanem sprejemu se je podala deputacija k sprejemu na matfstrat, pozdravljena živahno na vsej poti od množice ljudstva. DUNAJ, 2. (Kor.) Pri sprejemu v mestni hiši je pozdravil župan dr. Weiskirch-ner ogrsko-hrvatsko deputacijo kot dobrodošlo in rekel: Kakor je armada, ki nam je kot narod pod orožjem in volja naroda sveta, zapečatila sedaj in za vedno s krvavimi žrtvami voljo za edinost, tako je v razvoju nepremagljivih sil naših narodnih plemen garancija, da bo izvojevan domovini mir, ki ji prinese trajno sigurnost in nadepoln procvit. Nikdo nam ne bo mogel vzeti sadov te težko izvojevane bodočnosti, če bomo vztrajali pri bratski skupnosti. ?upsn je zaključil s Hoch-kli-cem na goste. Budimpeštanski župan dr. Barczy se je zahvalil" za gostoljubni sprejem in izrazil prepričanje, da prevladuje tako v Avstriji kakor na Ogrskem prepričanje, da srečo in procvitanje enega garantirata moč in sigurnost drugega, spoznanje, za katero je toliko sinov Ogrske in Avstrije prelilo svojo kri. Ta krvna pogodba združuje od sedaj naprej vse Avstrijce in Ogre, ki so dokazali, kako znajo zmagovati in umirati ramo ob rami. Na nas je sedaj, da pokažemo, kako znamo živeti medsebojno. Župan je zaključil s Hoch-klicem na Dunaj. Hasaryk ni suspendiran. PRAGA, 2. (Kor.) Rektor češkega vseučilišča izjavlja, da je včerajšnja vest »Narodnih Listov« o suspendiranju znanega prof. Masaryka neresnična. Amerika — Nemčija. LONDON, t. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Nev\ yorka, da je odpotoval nemški poslanik Bernstorff v Washington. Dcmneva se, da ima s seboj nove depeše. Vpisovanje u šole „Dražbe sv. Cirila in Metoda". Vpisovanje za šolsko leto 1915-16. se bo vršilo: a) na deški in dekliški šoli pri Sv. Jakobu 13., 14. in 15 septembra t. L od 9. do 11. ure dopoldne v pisarnah šolskega vodstva ; b) na deških vzporednicah (I.—V. razred) na Acquedottu 20. dne 13., 14. in IS. septembra t. I. od 2. do 4. ure popoldne v lil. nadstropju; c) na dekliški šoli na Acquedottu 20. dne 13„ 14. in 15. septembra t. I. od 9. do 11. ure dopoldne v 1. nadstropju. K vpisovanju novih učencev oziroma učenk je treba pripeljati otroka in prinesti s seboj le-te papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagraiičnega urada, ul. SS. Martiri št. 4, I. 2. izpričevalo o cepljenju kožic; 3. izpričevalo o zdravju oči, izdano leta 1915.; 4. za vpis v višje razrede poleg tega tudi zadnje šolsko naznanilo iz leta 1914-1915. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. Vse tri šole so osemrazrednice z obligatnim poukom v nemščini od 3. in z ne-obligatnim v laščini od 4. razreda naprej. Šolsko leto se začne dne 16. septembra 1915. Šolska vodstva! DomaČe vest!. Vpisovanje v ljudske in meščanske šole. Opozarjamo na to, da je vpisovanje v ljudske in meščanske šole obvezno in da se bo vršilo le še danes in jutri. — Pripominjamo pa, da velja to le za javne občinske šole, ljudske in meščanske, ter one državne, za katere ni določen drug vpisovalni rok. Za zasebne šole s pravico javnosti, kakor naše CM šole, katere so določile svoj posebni vpisovalni rok, ta določba ne veija, in se bodo učenci vpisovali ob dotičnih rokih, kakor so bili že razglašeni. Ubegll ruski vojni ujetniki. Na Goriškem se je že ponovno pripetilo, da so delavski oddelki aretirali ubegle ruske vojne ujetnike, potem ko so hodili že več dni o-krog po deželi. . „ Ker so brez izjeme nezinozni deželnih jezikov, a so morali radi prehrane vendar stopiti v do4iko s prebivalstvom, je čudno, da o njihovi navzočnosti ni bil naznanjen vojaškim ali civilnim oblastim niti en slučaj. Politična oblast opozarja torej prebivalstvo, da je vsakdo, kdor zamolči kak tak znan mu slučaj, ali opusti ovadbo, kriv podpiranja bega in zapade kazni in poživlja zato prebivalstvo, da take slučaje takoj naznani najbližjemu vojaškemu poveljstvu ali politični oblasti (orožniškemu stražnemu poveljstvu). Razpisane itlpeadije. Predsedništvo tržaške borze razpisuje celo vrsto štipendij za trgovske in druge študije, visokošolske, srednješolske, strokovne itd. Ker nam predsedništvo borze sploh ni poslalo dotičnih razpisov, moremo dijaštvo, oziroma starše opozoriti le na to, da se razpisi omenjenih štipendij nahajalo v uradnem listu »Osservatore Triestino«, štev. 225, 2. septembra t. L — Splošno oa pri- pominjamo, da borzno predsedništvo sploh ne pošilja nikakršnih svojih službenih objav našemu listu in da izdaja svoje objave slej kakor prej vedno edino le v italijanskem jeziku, kakor da ne bi bilo niti enega Slovenca v njegovem področju. Isto velja glede jezika izključno tudi za tržaško trgovinsko in obrtno zbornico, ki našemu listu tudi le redkokdaj dopošlje kako svoje uradno obvestilo. Izgubila je neka uboga vdova z osmimi otročiči izkaznico za živila in se nahaja vseld tega sedaj v mučnem položaju. Izkaznica se glasi na ime: A 1 i c e L a -d i c h. Kdor bi bil našel to izkaznico, je naprošen, naj jo pošlje rečeni vdoVi, ki biva pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 683., ali pa naj jo odda redarstvu na Istrski cesti (pri sv. Jakobu). Dalje se je izgubila tudi enaka izkaznica, glaseča se ha ime G i o v a n n i L a d i c h, ki naj se pošlje na isti naslov. Pesmi poslanca Perica. Dalmatinski poslanec profesor Perić je priobčil zadnje čase v „Hrv. Kruni" več pesmi, s katerimi slavi junaštvo avstrijske vojske in njenih voditeljev. Sedaj so te pesmi dobile to odlikovanje, ca je poveljstvo vojne mornarice v Šibeniku po nalogu vojnega ministrstva zaprosilo profesorja Perica, naj bi dal 100 izvodov zadnjih od na novo natisniti in pri-poslati tjakaj. Občinska redarja obsojena radi krive ovadbe. Pred deželnim sodiščem se je vršila te dni razprava proti dvema občinskima redarjema iz Imotskega radi neke ovadbe, s katere sta bila osumljena dva Imoćana povodom žaljenja cesarskega manifesta v nekem hotelu. Sodišče je prisodilo redarjema vsakemu 4 mesece zapora. To je zopet slučaj kazni, ki je — zaslužena in ki je potrebna v zadoščenje njim, ki se jim je dogodila krivica. Znak časa. Na ribjem trgu v Zadru je bilo v petek le na eni mizi par kilogramov neznatnih ribic, a okoli se je gnetlo nekoliko žensk, ki so kričale in dvigale roke. „Narodni list" vzklika: Slika purgatorija! Ekspresna in priporočena pisma. C. in kr. vojaška cenzura javlja, da se bodo priporočena in ekspresna pisma, oddana na glavnem poštnem uradu od 10 do 12 dop. in od 4 do 6 pop., cenzurirala in zapirala takoj pri oddaji. Pisma in dopisnice, ki se ne morejo odpraviti, ker so ali zaprta ali ni dostavljen naslov od pošiljatelja, morejo od-pošiljalci dobiti pri oddelku za pisma „poste restante". Umrli so: Prijavljeni na mestnem fizi-katu dne 2. t. m.: Bedalo Josipina, leto dni, ulica Fortunio št. 1; Kominek Evge-nija, 12 let, ulica del Crocifisso št. 8; Martelanc Angela, Barkovlje št. 439; Sgu-bin Karel, leto dni, Vrdela št. 1578; Škerlj Valentina, 3 leta, Greta št. 439. — V mestni bolnišnici dne 2. t. m.: Rože Ivanka, 42 let. Darovi. O priliki veselice otroškega vrtca pri Sv. Mar. Mg. zg. nabralo se je med vojaki v Puli za kuhinjo otroškega vrtca K 35. Denar je bil izročen blagajniku Vek. KodriČu. Ces. komisar jtf prejel od uprave „Lavo-ratora" Že objavljene zbirke: za tržaške reveže K 115, za okrepčevalnice na južnem bojišču K 105, za vdove in sirote padlih v vojni K 214 80, za vojake na južnem bojišču K 25, za vojake na bojišču K 21, za brezposelne K 7, N. N. K 2 za begunce iz Furianije in Istre. — Cesarski komisar je prejel naslednje darove; dr. Marko Cosulich K 20.— za vdove in sirote padlih v vojni; Aleksander P. Basili K 10.— kot mesečni prispevek za brezposelne.______ Kolera o Trstu. Poročilo o stanju kolere dne 2. septembra 1915 Dne 1. sept. je bilo v zdravniški oskrbi: 14 Novi slučaji;..........1 Okrevalo (oseb):...........1 Umrlo (oseb):.........1 Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb) . . .13 Novi slučaj je bil konstatiran vul. Media št. 22. Bacilonosci v opazovanju:.....3 V vili Sartorio je na opazovanju:-. . . 5 Cene raznih živil v Trstu. (Dne 2. septembra 1915.) Moka bela . • • ...... Sladkor .......... Meso (goveje) sprednji deli zadnji „ K Meso telečje ....... Meso kostrnnovo . • • • • Slnnina fsoijena) • • . • Gniat, kuhana . Maslo sirovo . , Sir (emeiitalski) Kokoši . . - . Piščanci . . . Poleno vka suha a . • • K 0-78 kg .... K 1 — kg .....K 4 32 kg ... 444 kg .....K 7 20 kg .....K 4— kg . . 4.40 do 5.40 kg .....K 12 — kg .... K 6'- kg .....K 5 40 kg K 7 50 do 8 50 ena K 3-— do 4 — eden MALI Q Q\ LUS! « 5 £ s □□ se računajo po 4 stot. be.-«*lo. Mastno tiskane beseda sa računajo enkrat več. — NajmaajSa : pristojbina *aa-3a 40 »totink. : □□ □□ □□ nrfffff se roeblirana soba z dvema posteljama, IIUUu dvema dijakoma, pri ljudskem vrtu. Naslov pove Tnser. odd. Edinosti. 307 llollfrff PartlJa dalmatinskega vina prve vn-te, VeiirVU 10 hektolitrov finega dalmatinskega žganja proda Bullich, kavarna Comraercio. * 308 tlrfffnflrff ^karna deklo Ponudbe pod «KZUnS!lU „Lekarna" na Inseratni oddelek Edinosti. 30G Milico Črnoltisa! moliL^^io^™' želite. Izvolite določiti dan sestanku. Pišite pod .Sestanek" na Inseratni oddeltk Edinosti Žakl^e TSaka vrste. Ulica Solitario Margon. 21 (pri mestni bolnišnici. — Jakob 129 Dvririfiltl Pin'^ec po K 3 liter, navadni rfUuUIII tropinovec po K 240 liter, fin rum po K 3 20 liter navadni rum po K26i liter, stari slivovec po K 3"—, brinjevec po 2 60 liter, konjak po 3 K liter, malinovec po K 2*40, Aiv.aro lstria po K 2-60 liter, Viahov po K 3 —. - IVAN KRIŽMANČIČ, Trst, ul. Caserma 8. S83 ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom britke smrti našega ljubljenega soproga, ozir. očeta in tasta Antona Bekar kakor tudi za tolažilne obiske iu obi-no spremstvo k večnemu počitku izre ann vsem so odnlkom, prijateljem in znancem najsrčnejo zahvalo. SEŽANA, dne 2. septembra 1915. Marija Bekar roj. Milharčič, soproga. Franja Bekar, sestra. Anton, Franc, Josip, Alojz, Jakob Bekar, sinovi. Marjeta por. Skok, hči. Marija roj. Milost, Marija roj. Čehovin, Antonija roj. Suša, Klara roj. SuSa, neveste. B. Skok, la repa Ječmen . . > • • • • Fižol (stročji) vinaijev Kromp:r „ Paradižniki » Radič Salata • Česen » čebula n J, 48 kg 4 do 6 merica 10 do 12 glava . • 4.6 glav* . K 64, 72 kg . 15, 20 komad • • • • b, 8 komad • • • 3 do 4 komad > • • • 2, 4 komad 2 do 4 komad , . 56, »JO liter Umetno-fotoMnl atelje TrsL ulica del Rivo it 42 (pritllUe) Trst Izvrinje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, »posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ni VSAKE FOTOGRAFIJE m Kadi udobnosti gosp. nirocui-kov sprejema naročbo in jih is-vriuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. Trst, ul. del Rivo štev. 42 • • • • • • • • V časih epidemije je najboljše, da se vsaka družina preskrbi z limoni. Ker so pa limoni predragi, jih lahko nadomesti poslajeni limcmov sirup (brez alkohola), ki se prodaja na debelo in v steklenicah v ulici S. Giovanni 16. iniHBiiffiSiii^Hiian Pristno mit čaji uio pravo dansko maslo najfinejše maslo proda se po dnevnih cenah v trgovini specijalitete. Sveže tajno meslo, jajca, perutnina in divjačina. Trst, ul. Campaniie it. 15 Prejel sem piščance, kopune, teireve, (fazane) in najfinejši dezerinl sir. HUIIIBBUHUIJ