Literarni večer v Lučah posvetili spominu na Franceta Prešerna ga STRAN 11 Status prostovoljnega gasilca se ureja že leta, a še vedno brez konkretnih rešitev Velika gospodarska škoda zaradi električnega mrka Posebno priznanje Sveta JSKD 01 Mozirje prejel BertSavodnik ŠTEVILKA LETO XI VI, 14. I:CBRUAR /_Q\4 CENA 1.60 EUR STRAN 4 STRAN 5 STRAN 8 Oglasi IN - MAKQL^ T1^......^ -I rarvL' ¿j lilllllllllllllll Himtllllliht vSoffljEüifi nčMccii pa.r^&ot^vforrs ¡-.upor i KQism se prljawe no btezpkKr-3 sfc'äko preobrazbo. 2a voš nov oodo pos^ftsle pranano fresko liriko Zoriin [riiersfcega studia HG ki i svc m dolgoleiniii l/kusii^riii mt)d dfugru sKitji ludl številni; /rarst osemoitL jir-jn^na vtiožstlra Natalijo Planki. Hi si ja juimje n-tidDhmin pri wcitemi MorlintVrtiovnik. NbiDfeliciJan p« Do s üendarvsksTHoWaäli :.|i:rrgoVineBDIDrft!»Slube ::.<.:iV,\.:-i •. :!•:/ v se stilsin pftKttfc Jilt so s fotogcofljitniL W bododbjovljene tfScvrfs'mh nm.^ph zabflleSloUrilttiHnnliiK Prijavite se, nebo vam zal! ? i l > bomo pombete HoTnJJJ IMC IH PSI IME«: NASLOV: POSTA Iii hS(\J ÖATUM ROJSTVA: PODPIS: Fr itfj^u c^vtiš ipty/Qfrjiiji? c li-^jjrvtci pOiicrti WHITE RABBIT TÖStJS^ oumoOz SMSmrsw ŠOIA mt 2AJSC od 17. do ^ februarja 2014 od 24. do 28. februarig^ffl —-—J/ 4L POH-do, 80€l ^dnevna S5€ foiroc/j, 1 cenilcu Informacije in prijave: www. be lizaje c.sl, be llzajec@gmai I. co nn helizajec.certen@grnaii.coni tel: 03 839 11 05 2 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Iz vsebine: Gasilci v boju z žledom: Izredno nevarne situacije, a večjih poškodb gasilcev k sreči ni bilo........6 Splošna bolnišnica Celje: Nazarska županja obiskala poškodovanega vojaka.......................................6 Občina Ljubno: Iz Kozjega prejeli šest agregatov......................7 Mozirski gaj: Žledolom ni povzročil prevelike škode.............7 KLS Ljubno: Podelili nagrade najbolj prizadevnim zaposlenim....................................8 Računsko sodišče RS: Negativno mnenje za del poslovanja Občine Nazarje................10 Planinsko društvo Gornji Grad: Dom na Menini prejel certifikat Družinam prijazna planinska koča...............12 Pogovorni večer v Juvanju: Misli in zgodbe za v torbe in žepe..................15 Smučarka Tina Robnik: Po poškodbi dosega dobre rezultate...........20 Tretja stran Naši gasilci so nacionalno bogastvo V času, ko je led ohromil Slovenijo in je več tisoč ljudi potrebovalo pomoč, so se znova izkazali gasilci, tako poklicni kot prostovoljni, ki so odstranjevali podrta drevesa, omogočali proste poti in pomagali še na mnoge druge načine. Angažiranih je bilo okrog 35.000 gasilcev, članov prostovoljnih gasilskih društev. Če se nesreča, pri kateri je potrebna intervencija gasilcev, pripeti popoldne ali ponoči, načeloma ni težav z njihovo aktivacijo, težave pa se pojavijo, ko je večje število prostovoljnih gasilcev potrebnih v službenem času. Zakonodaja sicer predpisuje, da mora delodajalec omogočiti delavcu, da zapusti delovno mesto za potrebe pomoči v nesrečah, vendar se marsikdaj zgodi, da temu ni tako. Nenadna odsotnost delavca je lahko velik problem zlasti v manjših podjetjih. Gasilci že vrsto več let opozarjajo na nedorečenost njihovega statusa, zlasti glede izostankov z delovnega mesta. Eden izmed predlogov iz gasilskih vrst je, da bi v davčno zakonodajo vnesli olajšave za prostovoljne gasilce, podobno kot je to urejeno za delodajalce, ki zaposlujejo invalide. Medtem so bile za delodajalce že uvedene nekatere olajšave. Tako lahko delodajalec, ki zaposluje prostovoljne gasilce, zahteva povračilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov nadomestila plače (vključno s pripadajočimi prispevki in davki), ki jo je izplačal za čas ga- silčeve odsotnosti. Če se gasilec poškoduje na intervenciji, prvih 30 dni bolniškega dopusta ne plača delodajalec, ampak država. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Kla-rič priznava, da se problem odsotnosti prostovoljnih gasilcev z dela pojavlja že vse od osamosvojitve dalje, a hkrati poudarja, da ta problem ne vpliva bistveno na njihovo operativno pripravljenost: »Če se ugotovi, da je na določenem območju premalo domačih gasilcev, lahko v dveh ali treh urah pripeljemo na stotine gasilcev od koder koli. Gasilslvo je edina sila v državi, ki lahko v tako kratkem času mobilizira tako veliko maso ljudi. Zato so prostovoljni gasilci v bistvu neke vrste nacionalno bogastvo.« Trenutno država sofinancira le zdravniške preglede za gasilce, ki opravljajo zahtevnejše naloge. Preostalim gasilcem preglede plačujejo drušlva, prav tako določena namenska usposabljanja in osebno zaščitno opremo, pri čemer pa velja opozoriti na finančno podporo lokalnih skupnosti. A kljub mačehovskemu odnosu države so prostovoljni gasilci s statusom, ki ga uživajo, še posebej v lokalnem okolju, še kar zadovoljni. Ljudje jim glede na javnomnenjske raziskave zaupajo bolj kot drugim uniformirancem, zato se tudi za prihodnost gasilstva ni treba bati. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 7, 14. februar 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , . „„,, Savinjske novice št. 7, 14. februar 2014 3 Tema tedna PRAVICE PROSTOVOLJNIH GASILCEV Gasilcem status, delodajalcem olajšave V primeru nesreč in naravnih katastrof, kot je bil žledolom v začetku februarja, v Sloveniji na terenu poleg poklicnih gasilcev deluje več kot 130 tisoč njihovih prostovoljnih kolegov. Le-ti prostovoljno vztrajajo v različnih, tudi življenjsko nevarnih situacijah, za kar jim je ogroženo prebivalstvo zelo hvaležno. Hvaležnost pa je tudi skoraj vse, kar trenutno dobijo od države, kjer se status prostovoljnega gasilca ureja že leta, a še vedno brez konkretnih rešitev. Tudi v Zgornji Savinjski dolini deluje 15 prostovoljnih gasilskih društev (PGD), v katerih si aktivni operativci prav tako želijo urejenih razmer glede svojega statusa in razumevanja delodajalcev, kadar jih zaradi sodelovanja v gasilskih intervencijah ni pravi čas na delovno mesto. OPERATIVCI SI ŽELIJO UREDITEV STATUSA Prostovoljna gasilska društva so neprofitne organizacije z zelo dolgo tradicijo združevanja ljudi, ki so v primeru naravnih in drugih nesreč pripravljeni priskočiti na pomoč. In to brez plačila za vložen čas ter trud. Ker je velika večina teh prostovoljcev v starostnem obdobju, ko je treba za preživetje hoditi tudi v službo, si Gasilska zveza Slovenije (GZS) že leta prizadeva za ureditev njihovega statusa prostovoljnega gasilca in zagotovitev določenih bonitet za člane operativnih gasilskih enot, ki delujejo znotraj PGD-jev. Kot pravi Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) in član upravnega odbora GZS, ki predstavlja Savinjsko-Šaleško regijo, je težav pri urejanju statusa gasilcev kar nekaj. »V letih, odkar se trudimo urediti status našim operativcem, se je zamenjalo kar nekaj vlad, zato smo se s pogajanji večkrat znašli nazaj na začetku. Glede urejanja statusa se nahajamo v sklopu prostovoljnih organizacij, ki jih je ogromno in kamor gasilci pravzaprav ne sodimo najbolj.« Kot pravi, je tudi v vrstah prostovoljnih gasilcev okoli 140 tisoč članov, glede ureditve statusa pa je treba upoštevati le prave operativce. »Realno število operativcev, ki bi naj bili upravičeni do nekakšnih »bonitet«, saj se v svojem prostovoljnem delu znajdejo v najbolj nevarnih situacijah, je okoli 28 tisoč. To so operativci, ki so primerno usposobljeni za delovanje v izrednih situacijah in so tudi primerne starosti za tovrstne aktivnosti. Seveda je pomemben dejavnik tudi njihova pripravljenost, da priskočijo na pomoč vedno, kadar je to potrebno.« GASILCI TEŽJE DO ZAPOSLITVE? V GZS želijo svojim operativcem med drugim zagotoviti določene popuste pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ter olajšave pri dohodnini, nekaj pravic, predvsem glede odnosa z delodajalcem, pa je že delno urejenih. Zakon tako določa, da »prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju de- SASA regija pod svojim okriljem združuje GZ Zgornje Savinjske doline, GZ Šaleške doline, GZ Žalec in GZ Prebold. V Regiji deluje 72 PGD-jev, samo v Zgornji Savinjski dolini 15, v katere je včlanjenih 3.250 prostovoljnih gasilcev. V celotni regiji je včlanjenih 9.800 gasilcev, ki prostovoljno delajo za okoli 120 tisoč ljudi. Zgornjesavinjska, šaleška in žalska GZ prihodnje leto praznujejo 60 let delovanja. V tem času nobeno PGD ni prenehalo z delovanjem. Je pa z delovanjem prenehalo nekaj industrijskih PGD, predvsem zaradi težkih razmer v gospodarstvu. Vsa društva dobro medsebojno sodelujejo, dobro sodelujejo tudi z vsemi občinami, saj se župani zavedajo, da lahko na pomoč prostovoljnih gasilcev vedno računajo. lodajalec ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati«. Delodajalec je za čas odsotnosti gasilca zaradi intervencije ali usposabljanja glede na poziv pristojnega organa občine upravičen do nadomestila plače, ki jo po navadi plača lokalna skupnost. Vse je slišati lepo in prav, saj v večini primerov, tako je po informacijah GZ ZSD tudi v naši dolini, delodajalci zaposlenih gasilcev ne »nadlegujejo«, kadar le-ti odhitijo na intervencijo. Vendar so prostovoljni gasilci operativci kljub temu v ne- POSKRBETI JE TREBA TUDI ZA DELODAJALCE Razumeti pa je treba tudi delodajalce, opozarja Žuntar. »Naša zveza pri urejanju statusa sodeluje tudi z delodajalci, saj želimo, da se tudi za podjetja uredijo te zadeve. Tudi delodajalec je na nek način kaznovan, ker zaposluje gasilca, zato želimo te stvari urediti obojestransko, torej tudi v dobro tistega, ki zaposluje.« Namesto, da bi zakonodaja dovoljevala, da bi imel delodajalec kakšne ugodnosti, če ima zaposlene prostovoljne gasilce, mu Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in član upravnega odbora GZS: »V naši dolini po informacijah naše gasilske zveze gasilci niso imeli konkretnih težav z delodajalci v času ledene ujme. Nekaj manjših konfliktov v odnosu posameznega gasilca z delodajalcem se seveda vedno pojavlja, kar pa je povsem razumljivo. Delodajalec lahko ima z odsotnostjo delavca težavo pri zagotavljanju neprekinjenega delovnega procesa. Tu bi dodal, da gasilci ne želimo nekih posebnih bonitet, želimo le, da smo razumljeni v času, ko je potrebna naša pomoč, ko moramo zapustiti naša delovna mesta in odhiteti pomagat sočloveku. K sreči lahko povem, da so delodajalci v prvi vrsti razumevajoči, sploh v takšnih izrednih situacijah. In ne samo to, rad bi poudaril, da so med njimi tudi donatorji, ki se nam v velikem številu oglašajo sedaj, ko so stroški našega dela zaradi interveni-ranja v situaciji z žledom zelo narasli, sploh kar se tiče porabe goriva. Kar nekaj posameznikov ali podjetij se nam je že oglasilo in želijo pomagati. Tega smo zelo veseli. Njihova pomoč je in še bo zelo dobrodošla, saj verjetno kakšne večje finančne pomoči društvom s strani države ne moremo pričakovati. Ob tem še enkrat apeliram na vse, ki razmišljajo o pomoči gasilcem, da stopijo v kontakt z nami. Veseli bomo vsake pomoči.« hvaležnem položaju, opozarja Žuntar. »Žal lahko rečemo, da so se gasilci kot iskalci zaposlitve znašli v podobi situaciji kot mlade ženske, ki so v letih, ko ustvarjajo družino. Delodajalec pomišlja, ali sprejeti na delo človeka, za katerega lahko pričakuje, da bo izostajal iz dela, zaradi njegove humanitarne dejavnosti pa ga tudi ne bo mogel kar odpustiti. Tako so gasilci, ki želijo pomagati, zaradi tega pravzaprav tudi kaznovani.« preti kazen za oviranje gasilca pri njegovi prostovoljni dejavnosti. Na GZS zato menijo, da bi moral delodajalec, ki zaposluje prostovoljnega gasilca, dobiti stimulacijo v obliki dohodninskih oziroma davčnih olajšav, ali da bi to šlo iz naslova zavarovalnic, saj pravzaprav gasilci s svojim delom preprečujejo večjo gmotno škodo, ki jo morajo drugače kriti zavarovalnice. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Aktualno Velika gospodarska škoda zaradi električnega mrka LEDENA UJMA ŠKODOVALA TUDI GOSPODARSTVU Poleg vidne neposredne škode, ki jo je žled povzročil predvsem v gozdovih in manj na objektih, je izpad električne energije povzročil veliko gospodarsko škodo, saj nekatera podjetja zlasti v zgornjem koncu naše doline niso mogla delati več dni, nekatera celo ves teden. Težave z dobavo električne energije v ujmi potrjujejo, kako nujno potrebno je zagotoviti kablovod od Nazarij do Ljubnega ob Savinji. (Fotodokumentacija Elektro Celje) MOTENA OSKRBA Z MATERIALOM V BSH Hišni aparati Nazarje niso imeli prevelikih problemov. Vodja tovarne Matija Petrin je pojasnil: »V tovarni razen nekajkratnega kratkotrajnega izpada električne energije na industrijskem električnem vodu nismo utrpeli nobene večje škode. Na delo v ponedeljek ni prišlo nekaj deset sodelavcev, ki so imeli težave na poti v službo z neprevoznimi cestami ali pa niso imeli varstva otrok zaradi zaprtih vrtcev. Oskrba z materialom je bila v začetku tedna malo motena, vendar smo proizvodne plane prilagodili tako, da nam ni bilo potrebno ustavljati proizvodnje do petka, ko smo imeli že vnaprej planiran prosti dan.« NOV KABLOVOD VEČ KOT NUJEN V ljubenskem podjetju KLS ob žledolomu v preteklem tednu niso zaznali poškodb ali težav na stavbah, so pa zato toliko bolj občutili težave zaradi izpada električne energije. V nedeljo, 2. februarja, so bili dvakrat za daljši čas brez električne energije, krajši izpadi pa so se ponavljali še ves teden. Ob vsakem izpadu je bilo po besedah direktorja Mirka Straška za nekaj tisoč evrov škode, v celem tednu je ta znesek večji od 50 tisočakov. »Ob vsaki prekinitvi dobave električne energije pride do lomljenja orodja in slabih izdelkov, kar je zahtevalo veliko dodatnega kontroliranja in dodatnega dela. Kljub vsemu bi pohvalil zaposlene na Elek-tru Celje, ki so se v danih okoliščinah res potrudili, da smo bili relativno dobro preskrbljeni z dobavami električne energije,« je povedal Strašek. Nekaj težav jim je povzročila odsotnost sodelavcev, ki niso mogli priti v službo, a so to rešili z večjo angažiranostjo drugih zaposlenih. Tudi gasilcem, ki so poma- gali odpravljati posledice ujme, so to omogočili. Tudi težave z dobavo električne energije v tokratni ujmi potrjujejo, kako nujno potrebno je zagotoviti kablovod od Nazarij do Ljubnega ob Savinji, ki bo koristil podjetju KLS, saj jim bo zagotavljal manjša nihanja napetosti, odpravil sedanje večkratne prekinitve dobav in pokril večje potrebe po električni energiji. Ka-blovod bo namreč zagotavljal bolj zanesljivo dobavo električne energije tudi vsem prebivalcem na tej trasi, zato je Strašek zadovoljen, da so se glede tega z Elektrom Celje že dogovorili in posodobitev bo dobrodošla tako za podjetje kot vse prebivalce na tem območju. IZPAD PRIHODKOV Ernest Kovač, direktor Zimsko-letnega turističnega centra Golte, je povedal, da večje neposredne škode po žledu niso imeli, saj imajo zemljišča, kjer potekajo smučarske proge, v najemu. Se jim bo pa precej poznal izpad prihodka. Za goste v hotelu je bilo poskrbljeno, imajo agregat, vendar bo velika potrošnja nafte znatno zvišala stroške obratovanja. Gondola ne- kaj časa ni delala, zato so morali goste v dolino prepeljati z avtomobili, že napovedanih obiskovalcev ni bilo, veliko je bilo tudi odpo- vedi bivanja. Ves čas je bilo potrebno skrbeti in sproti čistiti cesto, ki iz Mozirja vodi na Golte. »Pri tem so nam nesebično pomagali domačini iz Šmihela, za kar jim gre vsa zahvala,« je povedal Kovač. Tudi na objektih v lasti Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje ni bilo večje škode. Na kokošji farmi v Varpoljah so ravno v fazi selitve jarkic v nadaljnje vzrejne namestitve Jate Emone. Po besedah direktorja Andreja Presečnika ima zadruga v lasti nekaj gozdov, kakšna je škoda tam, še ne vedo. Precej se bo poznal izpad prihodka v trgovskih poslovalnicah, so pa prodali vse agregate, ki so jih imeli na zalogi. TEŽAVE S PRIHODI ZAPOSLENIH NA DELO Med tem, ko so v proizvodni enoti Cinkarne Celje v Ljubiji po besedah direktorice Irene Vačov-nik delali brez prekinitve, je bilo drugače v Mizarstvu Melu v Lu- čah. Direktor Alojz Selišnik je povedal, da so v ponedeljek, 3. februarja, beležili popoln izpad proizvodnje, v torek pa je delo steklo normalno. Kako bodo nadomeščali izgubljeni dan, se še niso odločili. Tudi v nazarskem Glinu je bila proizvodnja precej okrnjena, težave so imeli s prihodi zaposlenih na delo. To bo pomenilo problem pri zagotavljanju rokov izdobav njihovim kupcem. Nekaj nevšečnosti, je povedal direktor Forti Krivec, je bilo tudi pri dobavi vhodnih materialov iz tujine. »Poznalo se je tudi pri individualnih naročilih, saj teh ni bilo toliko kot običajno. Ljudje so se osredotočili na težave okrog vremena.« Veliko gospodarsko škodo beležijo v podjetju Eltras iz Solčave, kjer zaradi pomanjkanja elektrike niso delali ves teden. Normalna proizvodnja je stekla šele ta ponedeljek, 10. februarja. V preteklem tednu bi morali kupcem dobaviti robo za tri večja naročila, je povedal prokurist Vojko Klemenšek, vendar so se uspeli dogovoriti za podaljšan rok, kar je pri kupcih iz tujine izredno težko. Ali bodo delovne dni nadomeščali ali bodo imeli za takrat dopust, pa še niso mogli povedati. Franci Zagožen, predsednik Go-vedorejskega društva Zgornje Savinjske doline, je povedal, da so imeli tudi pridelovalci mleka, ki so ostali brez elektrike, nekaj težav pri molži in oskrbi živine. Marsikatera kmetija ni imela lastnega agregata in so si to prepotrebno napravo kmetje med seboj solidarnostno posojali, da so bile vse krave ustrezno pomolzene. Marija Lebar, Štefka Sem /' \ V Centru starejših Gornji Grad razpolagajo z lastnim agregatom, kar je zaradi uporabe medicinskih aparatur in stanja njihovih stanovalcev neobhodno. Zaradi izpada telefonskega omrežja so imeli nekaj sitnosti pri vsakodnevnem komuniciranju in naročanju. Zato so se vozili v Nazarje, kjer je signal bil, in od tam opravili potrebne telefonske razgovore. 5 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Aktualno, Oglasi GASILCI V BOJU Z ŽLEDOM Izredno nevarne situacije, a večjih poškodb gasilcev k sreči ni bilo V primeru izrednega stanja na območju večjega dela države, kot je bil pojav žleda pred kratkim, se reševanje situacije vodi piramidno, torej z vrha države. Zadeve vodi državni štab civilne zaščite, ki je v dani situaciji angažiral štabe civilne zaščite v vseh regijah. V naši dolini se je na poziv civilne zaščite najprej aktivirala najbolj množična, najbolj usposobljena ter primerno opremljena prostovoljna sila, torej prostovoljna gasilska društva. PREKINJENE TELEKOMUNIKACIJE IN CESTNE POVEZAVE V Zgornji Savinjski dolini so pri pomoči ljudem in reševanju sodelovala vsa prostovoljna gasilska društva (PGD). V prvih dneh, ko je bila situacija najbolj kritična, so se gasilci najprej poskušali prebiti do osamljenih domačij in odročnih zaselkov. Kot pravi Janko Žuntar, predsednik zgornjesavinjske gasil- oziroma kje najprej potrebujejo pomoč. Ceste so bile marsikje neprevozne, kar je situacijo še dodatno oteževalo. NEKATERI KRAJI NA MINIMUMU Z OSKRBO VODE Ko so se razsežnosti ledene katastrofe že bolj pokazale, je bilo po besedah Žuntarja treba razmisliti, kaj bo z vodooskrbo prebival- Veliko gasilcev je bilo angažiranih v gozdovih z delom z motorno žago. (Fotodokumentacija PGD Okonina) ske zveze in član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije, ki predstavlja Savinjsko-Šaleško regijo, je bilo treba nujno preveriti, ali so ljudje na varnem, ali potrebujejo kakšno nujno pomoč, so med njimi bolniki ali poškodovanci. Delo je bilo oteženo tudi zaradi prekinitve mobilnih komunikacij in zato je bilo težko določiti, katera območja so najbolj ogrožena Ob naravni nesreči se zahvaljujemo vsem gasilcem PGD Nazarje in delavcem Elektra za hitro in nesebično pomoč. Družina Janžovnik - Jušnikovi iz Zavodic potreba. Zato so bili nekateri kraji v dolini v naslednjem dnevu že povsem na minimumu z oskrbo vode, a se je situacija k sreči še pravi čas uredila.« SITUACIJA JE BILA ZELO NEVARNA Žled je zaradi povzročitve velikih okvar na električnih vodih pravzaprav ustvaril verižno reakcijo, saj je danes praktično vse odvisno od elektrike. Oskrbo z elektriko je bilo zato treba urejati s pomočjo agregatov, a je bila tudi dostava teh zaradi poledenelih poti marsikje najprej nemogoča. V naslednjih dneh, predvsem 5. in 6. februarja, ko je žled že nekoliko popustil, je bilo na terenu med dvesto in tristo gasilcev. Veliko jih je bilo angažiranih v gozdovih z delom z motorno žago. To je ena izmed 24 specialnosti, za katere se gasilci usposabljajo v svojem izobraževanju. SPLOSNA BOLNIŠNICA CELJE Žuntar poudarja, da smo Slovenci pri številu specialnosti, za katere se usposabljajo prostovoljni gasilci, v samem evropskem vrhu. Kljub dobri usposobljenosti je bila nevarnost velika. »Delo v gozdovih je bilo v teh dneh seveda zelo nevarno, zato se mi je več kot oddahnilo, da ni prišlo do hudih poškodb ali celo smrti kakšnega našega operativca. Situacija je bila tako nevarna, da smo vsi s strahom pričakovali tudi kaj takšnega. K sreči je prišlo le do nekaj manjših poškodb, kot so udarci, izvini in podobno.« Gasilci bodo še kar nekaj časa delali na terenu, predvsem pomagali električarjem, saj situacija v dolini še dolgo ne bo normalizirana. Kot poudarja Žuntar, so gasilci vsem županom Zgornje Savinjske doline zagotovili pomoč tudi pri nadaljnji sanaciji posledic te naravne katastrofe. Tatiana Golob Županja obiskala poškodovanega vojaka cev. »Vodovodi so seveda odvisni od elektrike in po 24-ih urah lahko pride do pomanjkanja vode v vo-dohramih in nato tudi v gospodinjstvih,« je povedal in dodal, da se je situacija kmalu še dodatno zaostrila. »Hitro je bil onemogočen tudi dostop do vodohramov, kar je pomenilo, da gasilci niti vode ne bi mogli dostaviti do njih, če bi se pokazala V četrtek, 6. februarja, je nazar-ska županja Majda Podkrižnik v celjski bolnišnici obiskala pripadnika Slovenske vojske, ki se je dan poprej poškodoval pri odpravljanju posledic žleda in ujme na območju Črnega grabna v občini Nazarje. Pri delu je omenjeni vojak, sicer doma iz okolice Trojan, dobil poškodbe na glavi. Na srečo je hujše posledice preprečila čelada, ki jo je nosil. Poškodovani vojak je hitro in dobro okreval ter bil odpuščen iz bolnišnične oskrbe v petek, 8. februarja. ML Županja Majda Podkrižnik pri vojaku, ki se je poškodoval na območju Črnega grabna. (Fotodokumentacija občine) 6 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Gospodarstvo, Iz občin OBČINA LJUBNO Iz Kozjega prejeli šest agregatov Preteklo sredo mnoga gospodinjstva v višje ležečih predelih občine Ljubno še vedno niso imela električne energije. Na občini so se zato toliko bolj razveselili klica župana občine Kozje Dušana Andreja Kocmana, da jim lahko dostavijo šest agregatov. Kocman je tako z Ervinom Per-čičem, predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Kozje in poveljnikom civilne zaščite Kozje, agregate dostavil na Ljubno, kjer so jih prevzela gospodinjstva iz oddaljenejših delov občine, ki še niso imela električne energije. Kocman je povedal, da se tudi v njihovi občini niso povsem izogni- Agregate so dostavili gospodinjstvom iz oddaljenejših delov občine Ljubno, ki še niso imela električne energije. (Foto: Štefka Sem) li vremenskim težavam, a le-te niso bile tako obsežne kot na nekaterih drugih območjih, med njimi tudi v Zgornji Savinjski dolini. Perčič je dodal, da je osnovna naloga gasilcev pomagati drugim v nesreči, zato niso pomišljali, ampak ukrepali in pomagali prebivalcem ljuben-ske občine. Župan Franjo Naraločnik in direktor občinske uprave Blaž Pre-sečnik, ki je kot namestnik vodje civilne zaščite v občini prevzel koordinacijo odpravljanja težav žledo-loma, sta bila prijateljske geste vesela, saj je vseh šest agregatov takoj našlo začasne uporabnike. Štefka Sem MOZIRSKI GAJ Žledolom ni povzročil prevelike škode Žled, v katerega je bila preteklih nekaj dni uklenjena domala cela Slovenija, je nekaj škode povzročil tudi v Mozirskem gaju. Polomljenih je nekaj dreves in vej, kljub temu ocenjujejo, da večje škode ni bilo povzročene. Predstavnik Gaja Božo Plesec pravi, da jo je park tudi tokrat dobro odnesel, podobno kot ob lanski toči. Polomljenih je sicer nekaj dreves, predvsem odlomljenih vej, celega drevesa s koreninami vred pa ni podrlo nobenega. Tako so se lahko odstranjevanja večji vej že lotili in s tem pričeli s sanacijo. Manjše veje bodo očistili in skurili v kratkem, saj bodo z aktivnostmi za pripravo prve letošnje razstave morali počasi pričeti. Benjamin Kanjir Pred in v Gaju je polomljenih nekaj dreves in vej. Ocenjujejo, da večje škode ni bilo povzročene. (Foto: Benjamin Kanjir) ELEKTRO CELJE ODPRAVLJA TEŽAVE PO ZLEDOLOMU Na terenu vse razpoložljive ekipe Elektro Celje je distributer električne energije, ki se uvršča na tretje mesto po velikosti v državi in pokriva območje treh osrednjih slovenskih regij, Savinjske, Koroške in spodnje Posavske. Od prvega dne njihovi delavci rešujejo posledice naravne ujme z vsemi razpoložljivimi ekipami na terenu. Pri tem sodelujejo z njimi enote civilne zaščite in prostovoljnih gasilcev. Na območju Savinjske doline je bilo še 7. februarja največ težav na območju Logarske doline, kjer je bilo brez električne energije 93 odjemalcev, in na območju Rastk, kjer je bilo brez elektrike 18 odjemalcev. Na celotnem območju Savinj- ske doline je bilo 7. februarja brez napajanja okoli 148 odjemalcev. Dan kasneje je bilo na območju Savinjske doline največ težav na območju Logarske doline, kjer je bilo brez elektrike 212 in na obmo- Naravna ujma je povzročila izpade električne energije in veliko škodo na omrežju. (Fotodokumentacija Elektro Celje) čju Citrije 70 odjemalcev. Na celotnem območju je bilo brez napajanja okoli 305 odjemalcev. Ponoči so se zgodile nove okvare na daljnovodu 20 kV Logarska Dolina in DV 20 kV Citrija, na RP Ljubno. 9. februarja zjutraj je bilo na območju Savinjske doline brez napajanja na območju TP Luče Strgar 37 odjemalcev, TP Poljane 19 odjemalcev, TP Konšak štirje odjemalci, TP Jama Pekel trije odjemalci in na daljnovodu Citrija 70 odjemalcev oziroma 8 TP. Na celotnem območju Savinjske doline je bilo tako še brez napajanja 133 odjemalcev. Benjamin Kanjir 7 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Kultura, Gospodarstvo PODELILI PRIZNANJA NA PODROČJU KULTURE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Posebno priznanje Bertu Savodniku Z osrednjo slovesnostjo na predvečer kulturnega praznika so na Rečici ob Savinji odprli 38. mesec kulture v naši dolini. Medobčinsko slavnostno akademijo sta v rečiški osnovni šoli ob pomoči mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pripravila KUD Utrip in Gal. Za pomembne dosežke na področju kulture so bila podeljena priznanja sveta sklada iz rok predsednice sveta območne izpostave Tadeje Robnik in strokovne sodelavke OI JSKD Simone Zadravec. Posebno priznanje sveta sklada je prejel Bert Savodnik za organizacijsko in ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture v Zgornji Savinjski dolini. Slavnostni govornik župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je v svojem govoru razmišljal o kulturnem prazniku in pesniku Francetu Prešernu. Povedal je, da se tudi naša dolina ponaša z imeni, ki so pripomogla h krepitvi narodne zavesti. Prav tako je bogata z ustvarjalci in pou-stvarjalci kulturnih dobrin. »Pojma kulture ne moremo obravnavati kot dejavnost, namenjeno sami sebi. Pojmovati jo moramo kot vir oblik, ki zagotavljajo človeku potrebo po duhovnih dobrinah, izobraževanju, skrbi za zgodovinske in kulturne spomenike,« je med drugim izpostavil Jeraj in poudaril: »Samo narod, ki se zaveda svojega bogastva v lju- deh, svojih posebnosti in svojih kvalitet, se lahko ohrani, razvija in izstopa v krogu drugih narodov. Če poznamo in cenimo svojo preteklost in tiste, ki so jo ustvarjali, lahko rastemo v prihodnost.« Člani KUD Utrip so ob diapozitivih pripravili svojevrsten sprehod skozi zgodovino kraja in razstavo Prešernovi portreti skozi čas, člani društva Gal pa so na ogled postavili svoja likovna dela v različnih tehnikah. Vse skupaj so dodatno obogatili recitator Nejc Slapnik in oktet Reči-ški pobi, pripovedovalec Jože Tlaker in modera-torka Polonca Kolenc Ozimic. Marija Šukalo Letošnji prejemniki priznanj sveta sklada s strokovno sodelavko OI JSKD Mozirje Simono Zadravec (prva z desne) in predsednico sveta sklada OI Tadejo Robnik (druga z desne) (Foto: Marija Šukalo) KLS LJUBNO Podelili nagrade najbolj prizadevnim zaposlenim V ljubenskem podjetju KLS so zadnji januarski petek že petič zapovrstjo podelili nagrade zaposlenim, ki so s svojim prizadevnim delom v preteklem letu izstopali iz povprečja. Le-teh je bilo 23, razen enega iz vodstva pa so bili vsi iz proizvodnje, med njimi ena ženska. Podelitvi nagrad je prisostvoval tudi župan občine Ljubno Franjo Naraločnik. Nagrajeni zaposleni so se v preteklem letu po besedah direktorja KLS Mirka Straška izkazovali na različnih področjih, vsem pa je skupno, da so prizadevni, da so podjetju dosegljivi tudi izven delovnega časa, so samoiniciativni, poli-valentni in dobro sodelujejo s sodelavci. Nekateri so se posebej izkazali z inovacijami, ki so podjetju prinesle velike prihranke, drugi s predlogi, na osnovi katerih so se izboljšali delovni procesi, tretji s skrbnim in marljivim delom ter dobro organizacijo dela. Vsem skupaj se je Strašek zahvalil, ker so del kolektiva in dodal, da so zaradi svojega truda še posebej cenjeni. Direktor je zaposlenim ob tej priložnosti spregovoril tudi o načrtih za prihodnost, saj so v podjetju rešili prostorsko stisko z nakupom zemljišča. Župan Naraločnik je izrazil pohvalo vsem zaposlenim in vodstvu podjetja, da dobro delajo ter s tem številnim občanom zagotavljajo vsakdanji kruh. Vesel je, da je podjetje uspešno in svoj uspeh deli tako z zaposlenimi kot številnimi društvi in organizacijami kot sponzor ali donator. Štefka Sem Za zelo dobro delo v podjetju je bilo nagrajeno 23 zaposlenih, na fotografiji so v družbi predlagateljev, vodstva podjetja in župana Franja Naraločnika. (Foto: Štefka Sem) 8 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Kultura, Iz občin, Oglasi Posebno priznanje Sveta JSKD OI Mozirje je prejel: Bert Savodnik za organizacijsko in ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture v Zgornji Savinjski dolini. Savodnik je vplival na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti v naši dolini. Kot režiser je pomagal kulturnim društvom Lepa Njiva, Mozirje, Gornji Grad in KUD Utrip Rečica ob Savinji, preizkusil pa se je tudi kot igralec. Savodnik je tudi eden od pobudnikov spominskega srečanja na novinarja in pripovednika Edija Mavriča Savinjčana ter zbiratelj gradiva za zbornik. Sodeloval je pri nastajanju knjige Samo en cvet, aktiven je tudi v Društvu generala Maistra. Priznanje Sveta JSKD OI Mozirje so prejeli: Tone Mlačnik za ustvarjalno delo in ohranjanje ljudskega izročila kulture. Mlačnik je glasbenemu ustvarjanju posvetil celo življenje. Je avtor več kot 80 instrumentalnih in 15 vokalnih skladb. V zadnjem času se ukvarja tudi s poezijo. Trenutno poje v kar treh pevskih zborih in uspešno sodeluje z društvom Slap. Jože Ramšak - Zotler za ustvarjalno delo na področju gledališke dejavnosti. Je vidni član gornjegrajskega kulturnega društva. Na odru nastopa več kot štiri desetletja in je upodobil pisano paleto nepozabnih likov. Osnovna šola Nazarje za naziv kulturna šola 2013. Na tej osnovni šoli se zavedajo, da so obšolske dejavnosti s področja kulture pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa in morajo biti dostopne vsem otrokom. Za bogato kulturno dejavnost so osvojili naziv kulturna šola 2013. Poseb- ZAHVALA Tudi letos smo v sodelovanju s kulturnimi društvi in posamezniki uspešno izpeljali že 38. otvoritveno slovesnost meseca kulture. Mozir-ska izpostava JSKD se iskreno zahvaljuje KUD Utrip, KD GAL, Rečiškim pobom, županu občine Rečica ob Savinji, OŠ Rečica ob Savinji za sodelovanje in njihov prispevek pri organizaciji prireditve. JSKD OI Mozirje no priznanje pri tem je pripadlo pedagoginji Katji Gruber za odlične dosežke na glasbenem področju. KD Franc Herle Solčava za pomemben prispevek k ohranjanju ljudskega izročila. S svojim delovanjem obogatijo prireditve v kraju. V zadnjih sedmih letih so več kot petdesetkrat pripravili igrano predstavitev Solčavsko skozi čas v slovenskem in angleškem jeziku, s katero želijo obiskovalcem predstaviti nesnovno kulturno dediščino Solčavskega. Kot partnerji so podrli projekt Ohranjanje narečij Zgornje Savinjske doline. Jurij Repenšek za organizacijsko in ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture. Pred skoraj dvajsetimi leti pa je s somišljeniki ustanovil KD Jurij in pripravil Ex tempore. Pod njegovim vodstvom društvo pripravlja lutkovne abonmaje in prireditev Družinsko petje. Prepeva v vokalni skupini Mozirski koledniki in družinskem pevskem zboru. Je režiser številnih gledaliških predstav. Jubilejna priznanja Sveta JSKD OI Mozirje so prejeli: Glasbena šola Nazarje za 20 let ustvarjalnega delovanja na glasbenem področju. Ta šola predstavlja središče vzgojno-izobraževalnega in kulturnega življenja v Zgornji Savinjski dolini. O kakovosti izobraževanja v tej ustanovi pričajo tudi dobri rezultati in visok vpis v šolske programe. Kulturno društvo Slap za 15 let ustvarjalnega delovanja na področju literarne dejavnosti. Društvo združuje ustvarjalce iz vseh sedmih občin te doline in širše. Njihovo petnajstletno povezovanje je v dolino prineslo načrtovano izobraževanje na literarnem področju. V času delovanja so izdali že 13 zbornikov, v katerih je svoja dela objavilo več kot 50 literatov in pesnikov. MePZ KD Nazarje za 15 let ustvarjalnega delovanja na področju zborovske glasbe. V zboru prepeva 32 pevcev. Prvi zborovodja je bil Toni Acman, zadnji dve leti pa Katarina Šuster. Vsako leto sodelujejo na reviji Pa se sliš in številnih drugih prireditvah. Leto pa navadno zaključijo s srečanjem pevskih zborov v Stični. KUD Utrip za 10 let ustvarjalnega delovanja na področju ljubiteljske kulture. Njihovo poslanstvo in želja sta občanom predstaviti čim več obrazov kulture. V letih delovanja so izpeljali preko 150 prireditev. LUČE Društvo upokojencev dobilo ključe gozdarske koče Lučki župan Ciril Rosc in predsednica Društva upokojencev Luče Martina Kladnik sta podpisala pogodbo o predaji gozdarske koče pri jezu v uporabo upokojenskemu društvu. Z manjšo slovesnostjo so bila tako zaključena prizadevanja, da se zanimivemu objektu doda ustrezna vsebina. Občina je kočo po sklepu občinskega sveta lani odkupila od dotedanjega lastnika, morala pa je urediti še kar nekaj formalnosti glede lastništva zemljišča pod in ob objektu, ki je bilo v upravljanju Agencije RS za okolje (ARSO), sedaj je to v lasti občine Luče. Tako objekt kot zemljišče je občina s pogodbo brezplačno predala v uporabo upokojenskemu društvu. Pogodba, pri podpisu katere je bil navzoč tudi podpredsednik društva Jakob Zamernik, je sklenjena za pet let z možnostjo podaljšanja. Po podpisu pogodbe so se župan, Kladniko-va in Zamernik odpravili do koče, kjer so jih pričakali tudi ostali člani društva in nekateri drugi občani. Župan je Kladnikovi predal ključ in skupaj so si ogledali notranjost, ki jo nameravajo upokojenci opremiti kot muzejsko zbirko. Marija Lebar Lučki upokojenci nameravajo kočo opremiti kot muzejsko zbirko. (Fotodokumentacija Občine Luče) 9 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I ŽLEDOLOM V OBČINI GORNJI GRAD Zadnja gospodinjstva so električno energijo dobila šele v soboto V soboto, 1. februarja, proti večeru je prišlo do prekinitve električne energije na celotnem območju občine Gornji Grad. Pod težo zmrznjenega snega in žleda so se začela podirati in padati drevesa na lokalne in regionalne prometnice ter enako na napeljavo visoko in nizkonapetostnih električnih vodov. PO OPRAVLJENEM SE JE POJAVLJALO NOVO DELO Večina gospodinjstev v Gornjem Gradu je bila brez električne energije do srede, 5. februarja, pri zadnjih odročnejših odjemalcih je luč posvetila šele po enem tednu, v soboto popoldan. Nekatera gasilska društva so že prvi dan pričela z odstranjevanjem padlega drevja iz cestišč, v ponedeljek je bil aktiviran štab civilne zaščite. Glede na podatke s strani gasilskih vrst, da niso ogrožena življenja, so se takoj lotili odstranjevanja dreves s cest in nudili pomoč Elektro Celju pri vzpostavitvi električne energije. V visokonapetostnem vodu na območju celotne občine je bila električna energija že v ponedeljek proti večeru, ampak je zaradi sprotnega podiranja in lomljenja dreves na električne vode prihajalo do stalnih izpadov, katere so poskušali v najkrajšem času sanirati, je povedal župan Stanko Ogradi. NAJVEČ ŠKODE V GOZDOVIH IN NA ELEKTRIČNEM OMREŽJU Zdravstvena služba je v prvi polovici tedna delovala v prilagojenih razmerah. Osnovna šola je bila do srede zaprta. Velika škoda je nastala na področju gospodarskih in drugih dejavnostih, saj zaradi iz- moči, ki so jo organizirano izvajali gasilci, sekači, vzdrževalci lokalnih gozdnih prometnic, štab civilne zaščite ter ostalo tehnično osebje. Izvajala so se tudi de- V gornjegrajski občini so se potrudili in se posledic žledoloma lotili sami, brez pomoči vojske. Največja škoda je na gozdovih in električnem omrežju. (Fotodokumentacija občine) padov električne energije praktično do konca tedna niso mogli vzpostaviti normalnih pogojev za potek proizvodnje. Največja škoda je po mnenju župana nastala v samih gozdovih in na električni napeljavi ter električnem omrežju. Kakšna pa bo dejanska, bodo pokazale ocene. V štirih primerih v občini je nastala tudi večja škoda na različnih objektih, na katere je padlo drevo iz neposredne bližine. PRILAGOJENI ZA PRIHODNJIČ? Po prvih neuradnih podatkih je bilo v enem tednu opravljenih okrog 2.000 delovnih ur za izvedbo vseh tehničnih ukrepov in po- la z delovnimi stroji, kot so kopači, traktorji, motorne žage, in z ostalo gozdarsko opremo. Ocenjeno je, da je bilo skupno opravljenih okrog tudi 800 delovnih strojnih ur. Porabljeno je bilo okrog 25 ton soli in okrog 150 ton gramoza za posipanje. Občani so po besedah župana različno sprejeli nastalo situacijo. Mnogi so poprijeli za delo in pomagali pri odpravljanju težav, drugi so le čakali, da se težave uredijo. »Je pa res, da nas je zadnja situacija izučila, da ni odveč imeti pri hiši tudi kaj manj modernega, štedilnik na plin, peč na drva ali mogoče celo agregat, kajti podobne vremenske nevšečnosti se nam še lahko pripetijo, je omenil Ogradi in dodal: »Tisti, ki smo bili na terenu, nismo imeli težav, vsi smo delali v dobro drugih in hkrati reševali problematiko svojih domov. Vsi, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic naravne ujme, si zato zaslužijo pohvalo za svojo srčnost.« Štefka Sem RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Negativno mnenje za del poslovanja Občine Nazarje Občina Rečica ob Savinji objavlja Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Rečica ob Savinji v letu 2014 Zadnji rok za oddajo vlog je 01.04.2014. Besedilo razpisa in prijavni obrazci so vlagateljem na voljo od dneva te objave, na naslovu: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji in na spletni strani občine: http://www.ob-cina-recica.si. Razpis je objavljen tudi na občinski oglasni deski. Računsko sodišče je objavilo rezultate pregleda poslovanja občine Nazarje v letu 2011. V delu poslovanja je izreklo negativno mnenje. Ker je občina nekatere nepravilnosti odpravila že med postopkom, sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila. Po mnenju računskega sodišča občina ni poslovala v skladu s predpisi na področju prodaje nepremičnega premoženja in oddaje poslovnih prostorov v najem, javnih naročil pri investicijskih odhodkih ter zadolževanju. V letu 2010 je občina prodala za skoraj 500.000 evrov svojega premoženja, ne da bi za to pridobila uradno cenitev nepremičnin s strani pooblaščenega cenilca. Pri prodaji nepremičnin v vrednosti blizu 13.000 evrov občina ni poskrbela, da bi bil ta znesek pravočasno plačan, ni pa kupcu tudi zaračunala zamudnih obresti. Se pred poravnavo kupnine so kupcu izročili zemljiškoknjižno dovolilo. Dopustila je, da je javno podjetje oddajalo v najem njene poslovne prostore, za katere javno podjetje ni imelo ustreznih pooblastil. Na občini so prepozno pridobili bančne garancije, pri tem niso upoštevali zakonskih in pogodbenih rokov. Javnemu podjetju so izdali poroštvo v znesku 50.000 evrov zaradi likvidnostnih težav, čeprav ni bil izpolnjen pogoj za izdajo poroštva. Računsko sodišče je Občini Nazarje podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. Odzivnega poročila ni zahtevalo, ker so bile že med postopkom, kjer je bilo mogoče, odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Kultura, Čestitke LITERARNI VEČER V LUCAH Poezija in proza z domačimi ustvarjalci Kulturno drušlvo Raduha Luče je prvi četrtek v februarju pripravilo literarni večer. Na njem so predstavili štiri Lučane, ki jim pesnikovanje in pisanje proze ni tuje. Svoja dela sta prebirala Anica Podlesnik in Tone Mlačnik, osnovnošolke pa so predstavile dela pokojnih pesnic Apoloni-je Gril in Ljudmile Kranjc. Dogodek so posvetili spominu na Franceta Prešerna. Apolonija Gril - Grilova Piluna bi bila ravno na Prešernov dan stara 97 let, a je pred kratkim umrla. Pesniti je pričela pri 84 letih. Njena dela je uredila hčerka Marija Kvas, ki je v spremni besedi zapisala, da bi bilo škoda, če bralci ne bi spoznali, kaj čuti in razmišlja preprosta, nešolana, globoko verna ženska v pozni jeseni življenja. Tudi Ljudmila Kranjc, ki jo Lučani poznajo kot Ivanovo Milko, je svoje verze v zbirko Iz moje gredice zapisala v poznih letih. Svoje misli in verze je izražala v ljudski govorici, ki je razumljiva vsem. Anica Podlesnik je aktivna upokojenka, ki živi polno, s pisano paleto aktivnosti na različnih področjih. Zase pravi, da piše, kadar doživi kaj lepega, ko se zgodi kak pomemben dogodek ali doživi kaj posebnega, kar ne bi smela pozabiti. Medtem ko sta Anica Podlesnik in Tone Mlačnik prebirale osnovnošolke. Tone Mlačnik se je s pisanjem pesmi srečal kot mlad pastir, nadaljeval z njimi v vojski. Rime ga praktično spremljajo vse življenje. Mnoge njegove pesmi so tudi uglasbili. V večeru so tako obiskovalci lahko slišali poezijo, v kateri so pesniki posegali po motivih iz narave, predvsem Grilova in Kranjčeva, globo- predstavila svoja dela, so dela pokojnih ustvarjalk . (Foto: Marija Sukalo) ko izpovedni ali ljubezenski tematiki. Slednje sta predstavila Podlesnikova in Mlačnik. Zahvalne beseda nastopajočim je namenila predsednica društva Nataša Čopič, ki je izpostavila, da le nadarjenost ne naredi pisca, za knjigo mora biti tudi človek. Marija Šukalo KONCERT STRUNSKEGA ODDELKA GLASBENE SOLE NAZARJE Učenci predstavili pridobljeno znanje Glasbena šola Nazarje skozi vse leto pripravlja manjše interne koncerte, na katerih učenci staršem in sošolcem predstavljajo pridobljeno znanje v igranju glasbenih in- strumentov. Z veseljem se predstavijo tudi širši publiki, povabljeni v dvorano šole. Takšen koncert vsako leto pripravi strunski oddelek, na katerem se predstavijo učenci violine, violončela, kitare, harfe in citer. Vodja letošnjega koncerta je bila Teodora Garkov. Na koncertu, ki se je odvijal 23. januarja, se je publiki predstavilo preko dvajset učencev s skupinskimi in individualnimi glasbenimi točkami. Nastopili so ansambel kitar, duo citer in trio violin, zbrani pa so prisluhnili tudi individualnim instrumentalistom, učencem od 1. do 7. razreda glasbene šole. V svojo družbo so povabili go- stjo, in sicer baritonistko Kajo Čo-par, učenko 3. razreda. Kaja se je predstavila s tekmovalnim programom, s katerim se pripravlja za regijsko glasbeno tekmovanje. Mentorji mladih glasbenikov, ki so na stopili na koncertu, so Teodora Garkova, Stefan Garkov, Cita Galič, Ana Kramer, Katja Skrinar in Domen Gnezda. Kot korepetitorja sta za klavirsko spremljavo poskrbela Anton Acman in Urška Babič. TG Na koncertu se je publiki predstavilo preko dvajset učencev s skupinskimi in individualnimi glasbenimi točkami. (Foto: TG) ft fWi FRANCIJU lj JO i Uftiri d:jn Danes, ha prainujei, in njit miifi ¡t teboj ¡it naie iti]*, d» bi bil srečen, idrivin ve icP. Vml, ki k1 murnu [iid1 Andreju M H Ic,I',h,I rinu EJ\(ani takten, ka* ri- Hadi te imamo! UiHlDL Vllvu. SilPMNl, lV-J lil 11 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Dom na Menini prejel certifikat Družinam prijazna planinska koča Na 3. konferenci o planinskem gospodarstvu so v Ljubljani 1. februarja prvič za obdobje štirih let podelili dvanajst certifikatov Družinam prijazna planinska koča. Certifikat za vse starostne kategorije otrok je prejel tudi Dom na Menini planini v lasti Planinskega društva Gornji Grad. Certifikate sta podelila predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik in vodja projekta Drago Dretnik, v imenu gornjegrajske-ga društva ga je prejel predsednik Andraž Krznar. Podelili so tudi pet certifikatov Okolju prijazna planinska koča. Dom na Menini planini je že leta priljubljena postojanka poho-dnikov in planincev. Gornjegrajski planinci so notranjost koče v zadnjih letih povsem obnovili. Napeljali so talno centralno ogrevanje, zamenjali notranja vrata, okna in polkna. Dom so opremili z novim pohištvom, zamenjali točilni pult Andraž Krznar (na sredini) je iz rok predsednika PZS Bojana Rotovnika (levo) in vodje projekta Draga Dretnika prejel certifikat Družinam prijazna planinska koča. (Foto: Zdenka Mihelič) in štedilnik v kuhinji ter poskrbeli za notranjo izolacijo sten. Sobe so opremili z novimi jogiji in posteljnino ter uredili prirejene sobe za družine z dojenčki in malimi otroki, kopalnico in otroški kotiček, je povedal gospodar doma Ivo Šinkovec. Preteklih 19 let sta bila oskrbnika doma Darinka in Franček Gru-dnik, ki pa sta se z jesenjo zaradi zdravstvenih razlogov odločila, da zaključita oskrbniško kariero. Gru-dnikova ostajata še vedno člana gornjegrajskega planinskega društva in velika prijatelja Menine. Kot je povedal Šinkovec, so ravno v fazi razgovorov z interesenti za novega oskrbnika. Pridobitev certifikata je zelo pomembna pridobitev za Dom na Menini, saj to pomeni, da so dosegli glavni cilj, ki je privabiti na planinske koče posebno dragocene goste, to so otroci in njihovi starši. Poskrbeli bodo, da se bodo v domu kar najbolje počutili in se zato radi vračali. Hkrati se bodo trudili predstaviti otrokom in staršem zanimivosti v bližnji in daljni okolici koče. Štefka Sem GLEDALIŠKA IGRA ZA PRIDOBIVANJE UPORABNIH ZNANJ Ko narava spregovori na rečiškem odru Šestošolci rečiške osnovne šole so na oder domačega kulturnega doma postavili eko igro Ko narava spregovori. Režija je delo njihove mentorice Zvonke Kladnik, za glasbene vložke je poskrbela Eva Budna, učenci pa so se preizkusili tudi pri postavitvi luči, izdelavi scene in kostumov. Originalna predloga eko igre pisateljic Darje Brezovar in Anke Zupančič Narava spregovori po predelavi režiserke Kladnikove je sestavljena iz desetih prizorov. Na začetku se je predstavila mati Zemlja in nagovorila publiko. Povedala je, za- kaj se tako slabo počuti, in povabila gledalce k ogledu razigrane druščine otrok. Dogajanje se je odvijalo ob potoku na travniku, kjer je skupina otrok pripravila piknik. Sladkali so se z različnimi dobrotami in embalažo odlagali kar na tla. V njihovi razigranosti se jim ni zdelo pomembno, da bi za seboj pospravili nesnago. V dogajanje poseže eko policaj, ki poduči otroke o njihovem nepravilnem ravnanju in jih prepriča, da odpadke ločijo v zato pripravljene kante. Dogajanje na odru je popestrila projekcija slik onesnaženja. Marija Šukalo Otroci so v igri na pikniku pod drevesom pustili pravo onesnaženje. (Foto: Marija Šukalo) 12 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Zgodovina in narodopisje O naših prednikih (3) ¡i» Piše: Aleksander Videčnik OBLAČILNA KULTURA (NADALJEVANJE) Moški površnik so imenovali burnus. Izraz je turški in so ga olcerji verjetno prinesli iz južnih krajev. Ti so delali tudi v Bosni, ko je bila priključena Avstriji. Suknja moškega se je imenovala pruštah ali rekeljc. Tiste čase so še nosili hlače na pritako (polknico), ki se je zapirala z dvema gumboma. Takim hlačam so rekli fideljpom. Laj-bič so moški nosili pod suknjo. Ponašali so se z debelo srebrno verižico, ki so jo pritrdili na laj-bič iz žepa v žep. Na verižicah so imeli ponavadi srebrne tolarje, več kot ji je bilo, bolj imeniten je bil tisti, ki jih je nosil. Ženska krila so bila dolga do pet. Da bi krilo zavarovale pred umazanijo s tal, so uporabljale podvezalke iz raznih barv, ročno pletene iz volne. Potem so rekli, da ima krilo zmeknjeno. To je bilo videti, kot da ima v pasu debelo klobaso. Ljudje so na sploh z obleko skrbno ravnali. Doma so jo hranili obešeno na vrata ali na nosilni tram v hiši. Kmalu so postale omare sestavni del hišnega pohištva. Solčavani so prihajali s hribov v dolino k maši. Pota so bila slaba in blatna, zato so hranili kma-šne obleke pri sorodnikih v vasi v skrinjah. Tam so se preoblekli in šli k maši. Ko so se vračali nazaj domov, so spet oblekli delovno obleko. Znano je bilo, da so moški na ohcetih, ki je trajala nekaj dni, že kmalu po prihodu iz cerkve obleke zamenjali za delovne. Te so jim jih prinesli hlapci ali dekle. Mimogrede, ponekod je ohcet trajala teden dni. To poglavje lahko končamo s trditvijo, da so naši predniki živeli sicer skromno in sodobno času. Njihovo gmotno stanje ni bilo ustrezno potrebam. Pridelke so le težko prodali, drugih dohodkov pa ni bilo. Takoj po kmečki odvezi je bilo največ izkoriščanja prebivalcev doline. S časom so pričeli ustanavljati kmečke zadruge, ki so potem skrbele za prodajo pridelkov in dobavo kmečkih potrebščin. ROJSTVO IN KRST Ob rojstvu so imeli v vseh predelih naše doline dokaj podobne običaje. Najbolj zanimivo navado je opaziti v Lučah in okolici. Tam so opisali rojstvo oziroma rojevanje takole: Nekaj tednov pred pričakovanim porodom je nosečnica plačala mašo za dober porod in srečno življenje novorojenčka. K maši sta morala oba z možem. Preden se otrok uleže (rodi), se postavi na špor-hert (štedilnik) velik pisker vode, da vre. Če dol- go čakajo in je v kuhinji dosti sopha (sopare), pravijo, da bo imel otrok skravžljane lase. Pred drugo svetovno vojno so ženske rojevale izključno doma. V vsaki vasi je bila kaka izkušena ženska, ki je pomagala pri porodu - pravi so ji jebanka ali ebanka (gre za slovensko po-pačenko, ki izvira iz nemške besede die Hebamme). Ko je prišel čas, so jo obvestili o porodu, ljudje so rekli, da gre lovit. To je pomenilo, da gre pomagat porodnici. Domači so najprej zagrnili okna, kajti po mnenju ljudi svetloba ženski, ki rojeva, škoduje. Ko se je otrok ulegel, so ga okopa-li v vodi, vanjo pa so vrgli kak novec in rožni venec, da bo šparoven in pobožen. Seveda tedaj niso poznali raznih telesnih mazil, zato so novorojenčka namazali kar s putrom (maslom). Kopali in mazali so ga vsak dan. Toda najbolj se je mudilo h krstu! Po navadi so že dan po porodu pohiteli v cerkev, da so novorojenčka krstili. Kajti, če bi brez krsta umrl, bi preminul kot pogan. Ob tej priliki so ga posebej skrbno povili, kar je bilo delo jebanke. Uporabili so več vrst povojev, da se mu bo v življenju vsaka obleka ušikala (podala). Gotenj (boter) in gota (botra) sta bila iz vrst prijateljskih sosedov. Botrija je pomenila posebno povezanost družin. Ime so izbirali najprej izmed domačih ali pa si je otrok sam določil ime, kar pomeni, da so izbrali svetnika, ki je imel god na dan krsta ali rojstva. Nekatera ljudska verovanja v zvezi s porodom in krstom, zbrana iz različnih okolij naše doline: - Noseča ženska ne sme streči krvi pri klanju, ker so bo otrok nenehno drl. - Noseča ženska ne sme gledati mrliča, ker bo otrok vse življenje bled. - Nosečnica ne sme dvigati škafa, kajti, če bi vtaknila prste v uho držaja, bi trpela zaradi prira-ščene posteljice. - Svetloba škoduje očem porodnice. - Oče porodnice med tuški (popadki) bere molitvenik in hodi okoli hiše, mož pa moli rožni venec. - Otroka po porodu položijo najprej na prag hiše, če se zvali proti hiši, bo gospodar. - Dojenčka najprej zavijejo v stare obleke, da mu bo potem vsaka pristajala. - Ko ponesejo dojenčka h krstu, mu položijo med povoje staro hodno platno, da se mu bo v življenju tudi stara obleka ušikala (pristajala). - Da bi porod bolje potekal, zaužije nosečnica vsako jutro malo soli z mrzlo vodo; otrok bo imel drobnejše kosti in porod bo lažji. - Domači zdravilci so priporočali nosečnicam mesec pred porodom zmes: v maslu pra-žena čebula, plava lilija, škarocelj, kamilice, aj-biš (slez), žefaj (žajbel), virant (pozidna rutica) in drobno praprot. Iz tega so naredili mazilo in z njim masirali nosečnico po hrbtu. - Da bi bil porod hitrejši, so priporočali obkla-dek iz namočene konopljaste štrene, ki so jo morali ožeti, namiliti in porodnici položiti čez križ in trebuh. Tako je bilo treba ravnati večkrat, da bi tudi posteljica lepo odstopila. Za dobro so šteli tudi masiranje z rožnim maslom. - Da bi imel otrok lepe lase, so ga takoj po porodu po glavi umili z materinim mlekom in ne z vodo. - Prvo vodo, s katero so umili dojenčka, so uporabili za škropljenje proti grilom (ščurkom). Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Občinski ljudski odbor Mozirje (1953 - 1955). Fotografijo hrani Jožica Zakošek - Aubreht v Celju. 13 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Nasveti, Šolstvo, Informacije Žled je prizadel tudi divje, prostoživeče živali MARIJA SODJA KLADNIK, vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje Zagotovo ste opazili, kakšna tišina je nastala, ko je narava vkova-la drevje v led. Ptice so bile najbolj prizadete, ker so se njihova zavetja v drevesnih krošnjah spremenila v ledene pasti, še sedeti niso mogle na poledenelih vejah. Mnoge gozdne živali je padajoče drevje, polomljene veje in kosi ledu ranilo in poškodovalo, morda celo ubilo. Najhuje pa je, da so na poledenelih tleh precej nemočne in ne morejo bežati pred psi. PSE NA POVODCE Kljub odjugi v dolinah je v višje ležečih gozdovih in severnih legah še vedno veliko poledenelega snega. Zato prosimo vse lastnike psov, da naslednja dva meseca svojega psa ne spuščajo v naravo in da ga sprehajajo na povodcu. Vsak prosto gibajoč pes lahko v tem času povzroči veliko škode na divjadi. Zakaj? Divjad si v eks-tremnih zimskih pogojih poišče dobro skrivališče in se tam pritaji in čaka, da težko obdobje mine. Tako šimi psički. Veliko lastnikov je prepričanih, da njihov pes ni nevaren divjadi. Kinologi pa poudarjajo, da je v vsakem psu lovski nagon zelo močan in da so mnoge pasme sedaj hišnih psov bile v preteklosti lovski psi. Vsak prosto gibajoč pes lahko v tem času povzroči veliko škode na divjadi. V letu 2013 so v Kamniško-Savinjskem lovsko upravljavskem območju psi pokončali 51 osebkov srnjadi. varčuje z energijo in ima najboljše možnosti za preživetje. Če na primer srno najde v takem skrivališču pes in jo prežene, se pri begu lahko poškoduje na poledeneli površini in porabi ogromno energije. Zaradi takega stresa lahko celo pogine. Pomembno je tudi vedeti, da velikost psa ni tako pomembna, da se divjad prestraši, beži tudi pred manj- V določenih okoliščinah, ko naleti na nemočno žival, lahko vsak pes pokaže svojo lovsko naravo in ubije plen. V letu 2013 so v Kamni-ško-Savinjskem lovsko upravljavskem območju psi pokončali 51 osebkov srnjadi. Zagotovo si nihče ne želi, da bi bil pri tem udeležen tudi njegov pes. Zato odsvetujemo prosto gibanje psov. LASTNIKA PSA ČAKA PLAČILO STROŠKOV Lovske družine opravljajo poleg lova tudi lovsko čuvajsko službo. V letošnjem letu jih čaka veliko dela pri spremljanju stanja divjadi in evidentiranja izgub, ki bodo zaradi žleda nekoliko povečane. Lovski čuvaji bodo v lovišču prisotni več kot v normalnih letih. Če lovec opazi prosto gibajočega psa v naravnem okolju, ki ogroža divjad, je njegova dolžnost, da ga ujame in odda v zavetišče. Lastnika psa potem čaka plačilo stroškov zavetišča in lahko še kakšna globa zaradi zanemarjanja domače živali. Za divjad je letošnji žled težka preizkušnja in pričakuje se, da bodo izgube divjadi nekoliko povečane zaradi fizičnih poškodb od padajočega drevja in ledu. Glede hrane pa divjad ne bo prikrajšana, od-lomljene veje in podrta drevesa so dober dodatni vir hrane, kar bo prispevalo tudi k zmanjšanju objede-nosti gozdnega mladja. So obdobja, ko narava rabi našo pomoč, zdaj je takšen čas. Zato še enkrat prošnja vsem lastnikom psov, da jih na sprehode vodite samo na povodcu. več zanimanja tudi za tehniške in naravoslovne študije SVETOVALNO SREDIŠČE VELENJE Letos Šolski center Velenje in svetovalno središče, ki deluje pri Ljudski univerzi Velenje, sta pripravila pre-dinformativni dan, na katerem so se predstavile številne izobraževalne institucije iz vse države. Dogodek vsako leto obiščejo številni dijaki, med njimi tudi zgornjesavinj-ski, ki so pred odločitvijo o nadaljevanju izobraževanja. Mag. Biserka Plahuta iz svetovalnega središča je ob tem povedala: »Že šesto leto je Svetovalno središče Velenje v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje izvedlo predinformativni dan za vse dijake zaključnih letnikov in vse zainteresirane. Potekal je v ponedeljek, 27. januarja, predstavilo se je veliko institucij, njihovi predstavniki pa so udeležencem odgovorili na številna vprašanja in s tem olajšali zelo pomembno odločitev.« Predstavilo se je kar 45 različnih visokošolskih ustanov. Povabili so jih v Velenje, saj se zavedajo, da so informacije iz prve roke najboljše, domače okolje in manjše skupine pa omogočajo varnejše počutje, zato lažje steče obojestranska komunikacija. Predstavitve so potekale na različnih lokacijah Šolskega centra Velenje in Andragoškega zavoda LU Velenje. Udeležilo se jih je preko tisoč udeležencev, dijaki so v povprečju obiskali po pet različnih dogodkov, saj niso imeli pouka in je bil dan namenjen študijskemu usmerjanju. Študijske programe so predstavljali dekani, predavatelji, asisten- ti na fakultetah, pa tudi študentje. Mnogi med njimi so se še s posebnim veseljem odzvali povabilu, saj so tudi sami obiskovali Šolski center Velenje in imajo nanj lepe spomine. Po mnenju organizatorjev je bilo tokrat opaziti veliko več zanimanja dijakov za vse tehniške fakultete in naravoslovje, še vedno pa je zelo aktualna tudi filozofska fakulteta. Marija Lebar Matična kronika za mesec januar 2014 SMRTI: Marija Špeh iz Krnice Jožef Mavrič iz Lenarta pri Gornjem Gradu Slavko Hrešan z Ljubnega ob Savinji Rozalija Kopitar iz Nazarij Rajko Pečovnik iz Podvolovljeka Marija Bider iz Nazarij 14 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Ljudje in dogodki, Organizacije POGOVORNI VEČER V JUVANJU Misli in zgodbe za v torbe in žepe V prostorih Šport centra Prodnik je potekal pogovorni večer, ki ga je organiziral Regijski odbor Slovenske ženske zveze Zgornje Savinjske doline pri Slovenski ljudski stranki. Povabili so tri uspešne ženske, da predstavijo zgodbe svojih življenj in jih delijo s prisotnim občinstvom. Udeležba na dogodku je bila izjemna, tako organizatorji kot gostje Anka Rakun, Marija Breznik in Rosana Štiglic so bili s številčnim odzivom zelo zadovoljni. IZREČENE ŠTEVILNE POZITIVNE MISLI Na začetku so zapele Ljudske pevke Lipa, nekaj več o delovanju regijskega odbora Slovenske ženske zveze je povedala Branka Er- menc, nato pa je besedo povzela predsednica odbora Mateja Brlec Suhodolnik: »Naš nocojšnji namen je, da iz pripovedi izluščimo kaj dobrega zase, za sožitje s svojimi bližnjimi in za napredek v smeri dobrega v družbi. Vse tri gospe so gostje in nobena od njih ni članica ali kako drugače prisotna zaradi pripadnosti politični opciji.« V pogovoru so bile izrečene številne globoke in pozitivne misli, ki so se gostjam porodile ob izkušnjah v teku življenja. Brlec Suhodolnikova je pripomnila, da je take misli treba deliti, jih je škoda pozabiti, zato jih je potrebno shraniti v torbe in žepe in jih odnesti s seboj domov in se iz njih tudi kaj naučiti. Marija Breznik, Anka Rakun in Rosana Štiglic (od leve) so z voditeljico Matejo Brlec Suhodolnik stkale zanimiv pogovor. (Foto: Jure Bizjak) GOSTJE SO SE PREDSTAVILE Anka Rakun, dolgoletna županja je sedaj podžupanja občine Ljubno. V svojem pripovedovanju je izpostavila misel, da se z vztrajnim in poštenim delom da doseči marsikaj in da je vsak sam svoje sreče kovač. »Drugi te ne bodo cenili, če se ne boš cenil sam. Prav tako pomembno je, da ti ceniš druge,« je bila njena vodilna misel. V svoji uspešni karieri se je marsikdaj srečevala s preprekami, še posebej kot ženska. Kot izdelek, s katerim se je želela predstaviti, je prinesla janeževe upognjence. Rosana Štiglic je uspešna kmetica, mati petih otrok in širši javnosti poznana kot zborovod-kinja radmirskega ženskega pevskega zbora ter družinskega pevskega sestava, v katerem poje s svojimi hčerami. Stereotipi o kmetici zaviti v ruto in predpasnik so že zdavnaj preteklost, meni Štigličeva, ki skupaj z možem in družino živi na kmetiji visoko v Teru nad Ljubnim. Poleg glasbe se zanima tudi za druge oblike umetnosti, kadar si lahko odtrga čas, rada kaj nariše. Eno svojih likovnih del je prinesla tudi s seboj. Marija Breznik je uspešna podjetnica iz Luč. Njeno podjetje se ukvarja z gradbeništvom in lesno predelavo. »Ko me je Mateja povabila, sem jo vprašala, če se ni zmotila. Saj ne počnem nič takega, kar bi bilo vredno posebne pozornosti. Vodim pač podjetje, ki sem ga prevzela za svojim očetom.« A izkazalo se je, da so jo tokrat tudi tisti, ki jo poznajo sicer, spoznali še bolj, saj je znala Brlec Suhodolnikova gostje skozi pogovor voditi na zanimiv način. Breznikova je kot predstavitev svojega podjetja s seboj prinesla stol, ki so ga izdelali iz zgornjesavinjskega lesa. Marija Lebar POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE, ODBOR MOZIRJE Na čelu društva Šmigoca zamenjal Rojšek Člani mozirskega odbora društva Sever za celjsko območje so se konec januarja sešli na občnem zboru. Poleg pregleda dela in zastavljenih smernic za delo v letošnjem letu so izvolili novega predsednika in dva podpredsednika. Dosedanjega predsednika in podpredsednika Slavka Šmigoca in Darka Repenška, ki sta odstopila zaradi osebnih razlogov, so zamenjali Jože Rojšek na predsedniškem ter Stane Lesjak in Miran Rosenstein na podpredsedniških mestih. Pri pregledu dela, ki ga je predstavil Šmigoc, je bilo slišati, da je bila najodmevnejša naloga za društvo vsekakor izvedba spominske slovesnosti ob dnevu državnosti. Skozi vse leto so se udeleževali tudi drugih spominskih slovesnosti, ki so jih pripravljale različne domoljubne organizacije. Bili so aktivni na športnem področju in sodelovali na tek- Slavko Šmigoc je v svojem poročilu izpostavil dobro delo društva. (Foto: Marija Šukalo) movanjih veteranskih organizacij. Tudi v prihodnje bodo delali po ustaljenih smernicah. V razpravi, ki se je razvila ob zaključku srečanja, je bilo moč zaslediti kritike o neudeležbi novega predsednika na občnem zboru. Izražena je bila skrb zaradi slabega vključevanja aktivnih policistov v delo organizacije in visokega zneska neplačevanja članarine. Marija Šukalo 0R.NEK Uspeh ni nasprotje poraza. Tekač je mor- da prišel na cilj kot zadnji, toda če je potolkel osebni rekord, je uspel. Robert Shuller 15 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I CENTER RINKA SOLČAVA Odmevna predstavitev knjige Telesa v temi Z avtorjem Davorinom Lenkom se je pogovarjala Mojca Ošep. (Fotodokumentacija Centra Rinka) Literarni večer, ki so ga v solčavski Rinki pripravili v petek, 24. januarja, je zbudil pozornost številnih obiskovalcev, saj so dodobra napolnili tamkajšnji večnamenski prostor. Javnosti je bil predstavljen prvenec Davorina Lenka Telesa v temi. Gre za roman o pisatelju, ki je zbolel za rakom na modih, kar njegov pogled tako na erotiko kot na ostala eksistencialna vprašanje precej spremeni. Z avtorjem okoli 200 strani ob-segajočega dela se je pogovarjala Mojca Ošep. Odlomke iz knjige je bral avtor sam, kasneje pa je odgovarjal tudi na vprašanja občinstva. Lenko je bil z obiskom dogodka zelo zadovoljen. S predstavitvijo romana, ki je bil lansko leto nominiran v izbor za najboljši prvenec leta, so bili zadovoljni tudi obiskovalci, saj so pokupili vse iz- vode. Dogajanje je s tremi glasbenimi točkami popestril duet na kitarah Jazb'c & Kojn. Davorin Lenko se je rodil leta 1984. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Solčavi, nato pa v Lu-čah. Šolanje je nadaljeval v Celju, na srednji ekonomski šoli. Že takrat je začel pisati. Kasneje je vpisal študij primerjalne književnosti v Ljubljani, ki ga je leta 2012 tudi uspešno končal. Do nedavnega je Davorin živel v Medici, sedaj pa dve leti živi v Idriji. Izpod njegovega peresa je bilo objavljenih dvanajst kratkih zgodb in pesmi, ki so med literarnimi kritiki zbudile precejšen odmev. Nazadnje se je odločil za obširnejše delo, to je roman Telesa v temi, ki je napisan v postmo-dernističnem slogu. Marija Lebar V MOZIRJU PREDSTAVLJENA DRUGAČNA KITAJSKA Domačini po prvotnem kulturnem šoku le predstavili svoje tradicionalne običaje ZAHVALA Ob nesreči, ki nas je doletela, se iz srca zahvaljujemo vsem gasilskim društvom, dobrim sosedom in prijateljem za izkazano pomoč. Družina Zdolšek Celjski pisatelj, filmofil in popotnik se je po dobrih dveh letih življenja na Kitajskem, kjer je poučeval angleščino na zasebni šoli, za krajši čas vrnil v Slovenijo. Svoje vtise iz tamkajšnjega življenja je strnil v knjigi Obešanje zmajeve glave: 21 impresij s Kitajske. Utrinke iz knjige je predstavil obiskovalcem potopisnega večera, popestril pa jih je s slikovitimi fotografijami z njegovega spoznavanja življenja v enem najbolj revnih predelov Kitajske. V provinci Guangxi na jugu države, ki je turistično neznana, je sre- čeval zanimive, preproste in zaupanja vredne ljudi. Poseben poudarek je dal predstavitvi posameznih ljudstev, ki so se mu po prvotnem kulturnem šoku zaradi popotnikove drugačnosti in njihove nevajenosti na tujce odprli in pokazali tradicionalne običaje, ki so značilni za ta predel Kitajske. Peter Zupanc je poudaril, da lokalni tradiciji grozi izumrtje, saj mladi hrepenijo po sodobnem in boljšem življenju v mestih ter počasi zapuščajo to revno provinco. Roman Mežnar Peter Zupanc je predstavil manj znano Kitajsko. (Foto: Roman Mežnar) Prireditvena sezona Osrednje stavljal svojo knjigo in pripravil knjižnice Mozirje se je nadalje- potopisni večer na temo Kitaj- vala v petek, 24. januarja. Tokrat ske, obogaten s številnimi foto- je Polzelan Peter Zupanc pred- grafijami. DAN ODPRTIH VRAT - VABILO Občina Rečica ob Savinji vabi občanke, občane in vse ostale zainteresirane na dan odprtih vrat v sredo, 19. februarja 2014, med 13. in 17. uro v upravne prostore Občine na Rečici 55. Predstavili bomo delo občinske uprave ter dosežke iz preteklega obdobja, odgovarjali na vaša vprašanja, poseben poudarek pa bomo namenili naslednjim temam: • 14.00 - 14.45: Vzpostavitev oprtega širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja; • 15.00 - 15.45: Izgradnja mostu Sp. Rečica - Trnovec; • 16.00 - 16.45: Delovanje sistema zaščite in reševanja v Občini. Vljudno vabljeni! Župan Vincenc JERAJ 16 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Društvo, ki združuje zgornjesa-vinjske sadjarje, je letos zaokrožilo desetletje svojega delovanja. Ob tej priložnosti so na občnem zboru podelili priznanja najzaslužnejšim članom društva in tistim nečlanom, ki so pomagali društvu pri različnih njihovih aktivnostih. Najzaslužnejša, po mnenju njihovega upravnega odbora sta to Vojko Fužir iz Mozirja in Občina Mozirje, sta prejela kipec Franca Praprotnika. V svojem poročilu je predsednik društva Alojz Plaznik poudaril, da je njihova dejavnost usmerjena predvsem na pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja, kako ohraniti in gojiti sadno drevje v naši dolini. Zato so se udeleževali različ- Ob jubileju izdali bilten Predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik (desno) je Vojku Fužirju izročil kipec Franca Praprotnika. (Foto: Marija Šukalo) nih koristnih predavanj. vljali, kako dobra letina je bila. Izkušnje so si pridobivali tudi z V desetletju njihovega obstoja ogledi dobrih praks po Sloveniji. se je nabralo veliko število ekskur- Pri ocenjevanju tolkca pa so ugota- zij, štiri ocenjevanja tolkca, pet sad- jarskih razstav, urejali in pomlajevali so sadovnjake, obrezovali sadno drevje ... Jubilejno druženje sadjarjev naše doline, teh je v društvu skoraj sto, je pospremila predstavitev biltena Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje - 10 let. V njem so posebno pozornost posvetili zaslužnemu Mozirjanu, uglednemu nadučitelju in pospeševalcu zgornjesavinjskega sadjarstva, po katerem nosi društvo ime. Letos namreč mineva osem desetletij od njegov smrti. V predstavitvi dela društva pa so se skozi fotografije in besedo sprehodili po vseh aktivnostih, ki so jih opravili v desetletju svojega delovanja. Marija Šukalo ULIČNI POGLED NA NAŠO DOLINO Tudi Zgornjesavinjčani »ujeti« na svetovnem spletu V januarju smo tudi Zgornje-savinjčani svoje ulice, domove in znance ali celo sebe, čeprav z zamegljenimi obrazi, končno ugledali na svetovnem spletu. Govorimo seveda o Googlovi aplikaciji Street vi- naše države, pomagala k večji prepoznavnosti naše dežele doma in v tujini. Google je s fotografiranjem Slovenije pričel v juliju. Njihovi avtomobili, opremljeni s 360-stopinj-sko prostorsko fotografsko tehni- Gornjegrajčani v Uličnem pogledu pozdravljajo Googlov avtomobil. ew oziroma Ulični pogled, ki je na svetovni splet v letošnjem letu lan-sirala tudi 360-stopinjski pogled na vse večje kraje naše doline. LEPO POSNETI TURISTIČNI ADUTI Slovenija je 55. država, kjer je Google uvedel storitev Ulični pogled, ki naj bi po prepričanju tistih, ki skrbijo za turistično promocijo zarskega samostana, hotel in del smučišč na Golteh in skoraj vso Logarsko dolino, naš turistični adut. ZAMEGLILI OBRAZE IN REGISTRSKE TABLICE Zgornjesavinjčani, ki so se po naključju ali namenoma znašli v bližini Googlovega avtomobila, so sedaj prav tako ovekovečeni na tej spletni aplikaciji. Seveda z zamegljenimi obrazi, čeprav ta ukrep ne zakriva povsem prepoznavnosti osebe. Marsikdo je namreč brez težav prepoznal sebe ali svoje znance pri vsakdanjih opravkih okoli svojega doma ali kje drugje. Pri Googlu sicer zagotavljajo, da so z zameglitvijo obrazov in registrskih tablic vozil poskrbeli za visoko raven varovanja zasebnosti, s čimer pa se je težko povsem strinjati. A kot kažejo odzivi Slovencev in Zgornjesavinjčanov, ki svoje podobe in domove ujete na Googlovi aplikaciji z veseljem objavljajo na spletnih družabnih omrežjih, varovanje zasebnosti večine prav nič ne skrbi. Vsi, ki menijo drugače, imajo možnost, da Googlu prijavijo napake oziroma sporočijo, katere dele fotografij je še treba oziroma še želijo zamegliti. Tatiana Golob -RELAX ŠOLA VOŽNJE ko, so najprej obiskali večja slovenska mesta, v zgodnji jeseni pa so obiskali tudi našo dolino. Z namenom, da posnamejo zgornjesavinjske znamenitosti, se je Googlov avtomobil v Mozirju zapeljal tudi skozi Mozirski gaj in posnel večino cvetočih gredic in urejenih površin parka. Skozi ulični pogled si lahko virtualni obiskovalec naše doline ogleda zunanjost na- a MOZIRJE 0R4AK!£!RAMQ HO« za voznike jačetnike na poligonu TECAJCRB: sred'ai. i MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavaznje-relax.si 17 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Ljudje in dogodki, Čestitke , Oglasi ČLANI SKUPINE KOSMATI SMRČKI RADI OBISKUJEJO OSTARELE je s kužki blagodejno vpliva na počutje ljudi V Sloveniji deluje veliko društev, v katerih se zbirajo ljubitelji živali in si delijo izkušnje. Med njimi je precej takšnih, ki želijo pristen odnos s svojim hišnim ljubljencem deliti z drugimi. Nekateri, večinoma so lastniki psov, se zbirajo v okviru Športnega kinološkega društva (ŠKD) Celeia, v skupini za aktivnosti in terapijo s psi Kosmati smrčki. Kot se je izkazalo, ima večina njihovih psov poseben čut do ljudi, zato z namenom aktivnosti in terapije obiskujejo številne ustanove, ki si tega želijo. Člani skupine in njihovi kužki so tako dobrodošli v domovih za ostarele, vrtcih, šolah, tudi šolah s prilagojenim programom ter centrih za varstvo odraslih po Savinjski in Šaleški dolini. Zelo radi jih medse sprejmejo v Domu za varstvo odraslih v Velenju, kjer so se kinoloških uric namenjenih druženju njihovih varovancev s psički lotili med prvimi v Sloveniji. Pri njih kinološke urice, ki jih v večini in vedno prostovoljno izva- Psički iz društva Kosmati smrčki so stanovalcem Doma za varstvo odraslih Velenje takoj zvabili nasmeške na ustnice in lepo popestrili njihov dan. (Foto: Tatiana Golob) Člani Kosmatih smrčkov prisotnim na kinološki urici svoje pse predstavijo s pripravljenim programom, v katerem živali pokažejo svoje spretnosti. Po končanem programu se psi in njihovi lastniki pomešajo med prisotne in jim omogočijo, da živali vzamejo v naročje, jih božajo ter z njimi ustvarijo stik. Dokazano je, da imajo živali terapevtske sposobnosti, zato druženje z njimi pozitivno vpliva na fizično in psihično zdravje ljudi. Tega se dobro zavedajo v ŠKD Celeia v skupini Kosmati smrčki, zato je v njihovem poslanstvu tudi organiziranje izobraževanj za terapevtske pare. Tatiana Golob jajo člani Kosmatih smrčkov, potekajo že od leta 2002. Z njimi je pričel Anton Kugonič, od leta 2011 pa je organizacijo prevzela sodelavka Melvina Kastelic. Projekt je v njegovih začetkih odprtih rok sprejelo že takratno vodstvo, podpira pa ga tudi Violeta Potočnik Kranjc, sedanja direktorica ustanove. SVET LESA V CITYCENTRU CELJE Otroci gradili hiške za zavetišče Zonzani V januarju je Citycenter Celje organiziral ustvarjalne delavnice, v okviru katerih so mali obiskovalci gradili hišice in postelje za zapuščene kužke, namenjene zavetišču za živali Zonzani v Dramljah. Mali obiskovalci nakupovalnega središča so vsak dan veselo ustvarjali iz lesa, pobližje spoznavali njegove lastnosti in skupaj z mentorji gradili hišice ter postelje za zapuščene kužke. Otroci so ustvarjali za sedem izbranih kužkov iz zavetišča, pri tem je sodelovalo tudi nekaj šolskih skupin. Zaključna prireditev s podelitvijo donacije je potekala zadnji januarski dan, ko se je zbranim na posebnem nastopu pridružila Amadea Colja s psič-ko Boro. TG Otroci so ustvarjali za sedem izbranih kužkov iz zavetišča Zonzani. (Fotodokumentacija Citycenter Celje) 18 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Organizacije, Šport PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE 89 let samozaščitnega poslanstva in solidarnosti PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Dobili podporo za izgradnjo novega gasilskega doma Zbor članstva Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje je potekal v konstruktivnem vzdušju. Po sprejetju predstavljenih poročil so predstavili in sprejeli plan dela za letošnje leto. Predsednik Janko Pri-slan je pozitivno ocenil številne aktivnosti članstva, ki so jih izvedli v okviru uresničevanja letnega programa dela ter intervencije. Med slednjimi je poročal o pomoči njihovemu članu Vincencu Rakunu iz Varpolj ob vdoru strehe zaradi snega. Omenil je sodelovanje pri izvedbi florjanove maše v Šentjanžu in veteranskih desetin na srečanjih in tekmovanjih s sta-rodobno črpalko v Radmirju in Šoštanju. Prislan se je ozrl tudi na izobraževanje članic in članov ter napovedal priprave na vsebinsko bogato praznično leto 2015, ko bo več aktivnosti ob obeležitvi 90-letnice delovanja društva. Poveljnik Jože Žerak je poročal o manjšem obsegu gasilskih intervencij v letu 2013. S svojimi operativnimi člani so posredovali le sedemkrat, v dveh začetnih požarih, pri obsežnem gašenju visokogorskega požara na Rogatcu ter ob požaru v Podvolovljeku. Pomagali so ob neurju na območju občine Rečica ob Savinji, opravili črpanje vode na Homcah ter izvajali še nekatere druge rutinske naloge. Izkazali so se tudi z do- Poveljnik Jože Žerak je povedal, da so pomagali gasiti tudi visokogorski požar na Rogatcu. (Foto: jm) brodelnim posajanjem grmovnic in drevja pri novem mostu proti Tr-novcu. Poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze Slavko Bric in župan reči-ške občine Vinko Jeraj sta jim izrekla zahvalo in priznanje za požrlvo-valno delo. Župan je obljubil dobro sodelovanje ter pošteno razdelitev finančnih sredstev iz proračuna. Zbor je sprejel smernice ter operativni plan za leto 2014. Ob zaključku so nekaterim članicam in članom vročili priznanja za dolgoletno delo in izobraževalne uspehe. Jože Miklavc Radmirski gasilci so v preteklem letu uspeli realizirati vse zastavljene naloge. Po besedah predsednika njihovega društva Damjana Ne-rata med najbolj odmevne sodita tekmovanje s starimi motornimi brizgalnami in otroška maškarada. Prav tako so se udeleževali tekmovanj in vaj. V preteklem letu so velik del energije usmerili v pridobivanje potrebnih soglasij in dokumentacije za graditev novega ga- Poveljnik Janez Vratanar je izpostavil, da so gasilci opravili 471 prostovoljnih ur. (Foto: MŠ) silskega doma. Vsega dela v društvu ne bi bilo mogoče realizirati brez prizadevnega vodstva in članov. Operativci so krotili rdečega petelina v Melišu, na Ljubnem ob Savinji, v Radmirju, Podvolovlje-ku in na Velikem Rogatcu. Dova-žali so pitno vodo in intervenirali pri odstranjevanju drevesa s ceste, odstranjevali škodo pri odkriti strehi. Pomagali so z redarsko službo na prireditvah v domači občini. Poveljnik Janez Vratanar je izpostavil, da so operativci na intervencijah opravili 471 ur dela. Tudi letos se bodo izobraževali na različnih tečajih in vajah. Veliko energije bodo vložili v aktivnosti za izgradnjo novega doma. Pri tem sta jim podporo obljubila s strani občine Ljubno podžupa-nja Anka Rakun in častni član društva Mirko Strašek, direktor podjetja KLS. Za večletno delo so priznanja od Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline prejeli člani društva, ki v gasilskih vrstah vztrajajo deset, dvajset, trideset in štirideset let. Najvišje priznanje GZ Slovenije, plamenica prve stopnje, je pripadlo Marjeti Rakun za požrtvovalno delo na različnih področjih delovanja. Marija Šukalo ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO V savinjskem derbiju zmaga ostala na Ljubnem Po dveh porazih je ženska odbojkarska ekipa z Ljubnega minulo soboto zabeležila pomembno zmago proti ekipi Ali-anse iz Šempetra. Začetek prvega niza je bil v znamenju izenačene igre, nobena ekipa ni prevladovala na igrišču, pri prvem tehničnem odmoru so si igralke KLS Ljubno priigrale le minimalno prednost. Takoj zatem pa so domačinke izvedle nekaj dobrih servisov in naredile delni izid 7:0, kar je bilo do- volj za zaključek prvega niza v svojo korist. V začetku drugega sta se ekipi menjavali v vodstvu, nato pa so gostujoče odbojkarice naredile nekaj napak, kar so domačinke izkoristile in zmagale tudi v drugem nizu. Zanesljivo delno vodstvo z 2:0 v nizih je nekoliko uspavalo domačo ekipo, zato so v tretjem nizu pobudo prevzele gostujoče igralke. Z boljšo igro so do prvega odmora povedle za dve točki, nato so se domačinke zbrale in povedle pri dru- gem tehničnem odmoru z 16:12. Gostujoče igralke se niso predale in rezultat vztrajno nižale in izenačile pri dvaindvajseti točki, nato pa zasluženo osvojile niz. Četrti niz so Ljubenke odlično začele, dobro izvajale začetne udarce in zaključevale protinapade ter povedle s kar 19:9. Ob visokem vodstvu pa so popustile, gostujoče igralke so izkoristile ležerno igro ekipe KLS-a in rezultat pri 21 točki izenačile. Za odločilne zadnje tri točke so doma- če igralke zopet vzele vajeti igre v svoje roke in zasluženo zaključile tekmo sebi v prid s končnim izidom 3:1 (25:18; 25:16; 22:25; 25:21). Z novimi tremi točkami so na prvenstveni lestvici na tretjem mestu skupaj z ekipo iz Domžal. Ekipa starejših deklic OK Ljubno KLS je nastopila v okviru savinjsko-koro-ške lige na turnirju v Slovenj Gradcu in zabeležila zmago in poraz z ekipama iz Prevalj. Franjo Atelšek 19 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Šport, Oglasi SMUČARKA TINA ROBNIK Po poškodbi se vrača na stare tirnice in dosega dobre rezultate Smučarska reprezentantka Tina Robnik iz Luč, mlajša sestra prezgodaj »upokojene« reprezen-tantke Mateje, je v letu 2010 kazala odlične možnosti za uspešen smučarski preboj med najboljše, a je poškodba nekoliko zavrla njeno športno pot. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v letu 2011 se je Tina hudo poškodovala na smuku in okrevanje je bilo dolgotrajno, a uspešno. V tej sezoni pa se vrača z dobrimi rezultati v evropskem pokalu in na tekmah FIS. Robnikova je bila med smučarkami, ki bi morale nastopiti na veleslalomu za 50. Zlato lisico v Kranjski Gori, a je tekma odpadla in z nastopom pred domačimi gledalci ni bilo nič. Imela je velika pričakovanja, saj je v dobri formi, in za to od- padlo tekmo ji je najbolj žal. Je pa v začetku sezone nastopila na dveh veleslalomih za svetovni pokal, ta disciplina je tudi njena paradna. Pred kratkim je v Sestrieru dosegla sedmo mesto na tekmi evropskega pokala, kar je v zadnjem obdobju poleg lanske osvojitve naslova državne prvakinje v slalomu njen najboljši rezultat. Robnikova je omenila, da posledice poškodbe vretenc še čuti, zato včasih potrebuje več počitka ali krajši trening. Napram lanski sezoni je naredila napredek in dosega boljše rezultate. Cilji so bili višji, želela je doseči normo za olimpijske igre, kar ji ni uspelo, a zaradi tega ni preveč razočarana. Poleg nekaterih tekem na evropskem pokalu, ki jo še čakajo v tej sezoni, upa še na katero od skandinavskih tekem v svetovnem pokalu. 22-letnica iz Luč poleg smučanja pridno študira. Je študentka tretjega letnika na fakulteti za socialno delo. Prva dva letnika je opravila brez težav, čas za študij pa si bo lahko vzela šele po zaključku sezone. Štefka Sem Najboljša disciplina Tine Robnik je veleslalom. Veselila se je nastopa na Zlati lisici, a je veleslalom odpadel. (Fotodokumentacija TR) STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Gornjegrajci slavili v vseh kategorijah Zmagovita ekipa SD Gornji Grad 1, ki je prejela prehodni pokal v trajno last. (Fotodokumentacija SD Mozirje) Prejšnji petek so se strelci, ki so 2 (Klara Praznik, Franc Praznik in sodelovali v rekreacijski ligi v športnem streljanju z zračno puško v sezoni 2013/2014, pomerili še v zadnjem krogu lige v organizaciji SD Mozirje in si razdelili kolajne v ekipni in posamični konkurenci. Kljub močni konkurenci je že tretje leto zapored slavila ekipa SD Gornji Grad 1 v sestavi Dušan Že-helj, Boris Purnat in Peter Bezov-šek ter si prislužila prehodni pokal v trajno last. Drugo mesto je zasedla prva ekipa SD Mozirje (Peter Br-ložnik, Sebastijan Brinovšek in Jure Žohar), tretje pa SD Gornji Grad DRUŽINSKI DAN Z BRIGITO LANGERHOLC ZAGER NA GOLTEH Izvedli zabavni veleslalom in mini olimpijado Olimpijski komite Slovenije je v sodelovanju z ZLTC Golte 1. februarja pripravil aktivni družinski dan. Tega je obogatila Brigita Langer-holc Žager, nekdanja profesionalna atletinja in udeleženka olimpijskih iger. Z njo so se številni smučarji pomerili v zabavnem veleslalomu na Golteh. Cilj tekmovanja je bil postavi- ti čas, najbližji času izzivalke. Izziva se je udeležil tudi nekdanji smučar slovenske alpske reprezentance Bernard Vajdič, ki je nastopil na zimskih olimpijskih igrah leta 2006 v Torinu. Ob koncu tekmovanja so otroci lahko sodelovali v mini olim-pijadi in preverjali znanje v olimpijskem kvizu. Marija Šukalo Borut Fužir). Med posamezniki je ponovno slavil Dušan Žehelj (SD Gornji Grad) pred Milanom Hrovatom (SD Kna-pi) in Juretom Žoharjem (SD Mozirje). Slednji je imel enak rezultat kot Boris Purnat (SD Gornji Grad), oba sta dosegla 852 krogov. Za bronasto kolajno sta se dodatno pomerila, boljši rezultat je dosegel Žohar. V konkurenci posameznic je slavila Klara Praznik pred Špelo Praznik (obe SD Gornji Grad) in Adrijano Er-menc (SD Mozirje). Roman Mežnar 20 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Šport, Pisma bralcev SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Zaključna ocena tekem ženskega svetovnega pokala Ljubno v Planici Na sedežu ljubenskega smučarsko skakalnega kluba in še prej v planiški Kavki je bila opravljena analiza tekem ženskega svetovnega pokala pod Poncami. Na njej so sodelovali vsi najpomembnejši akterji; od organizacijskega komiteja, Smučarske zveze Slovenije, zavoda Planica do sponzorjev in drugih povabljenih gostov. ŽENSKI SKOKI ŠPORT Z NAJVIŠJO RASTJO GLEDANOSTI S povzeto vsebino skupnih ugotovitev so si bili vsi enotnega mnenja, da je prireditev generalno odlično uspela. Najpomembnejše ugotovitve se nanašajo na dobro in pravo odločitev, da se je organizacija tekem ohranila in preselila na edino možno lokacijo - v Planico. Ob tem je bilo izrecno poudarjeno, da je zgodba ženskih skokov lahko le ljubenska pravljica in mora na Ljubnem tudi ostati. Izpostavljen je bil odličen marketing, ki se je sproti in učinkovito prilagajal situaciji, kar je pokazal lep obisk na tekmah, podprt s pomembnimi gospodarstveniki, športniki in politično elito. Ugotovljeno je bilo, da so ženski skoki trenutno šport z najvišjo rastjo gledanosti. Tudi sponzorji so se dobro odzvali in le redki so sodelovanje odpovedali zaradi prestavitve tekem pod Ponce. VEČJE STROŠKE BODO V KLUBU POKRILI Z DODATNIMI AKTIVNOSTMI Finančni izpad prireditve z vidika Zgornje Savinjske doline je velik, saj so izpadle vse nočitve-ne, gostinske in druge usluge povezane s tekmo, finančno neugoden rezultat organizatorja pa je vezan na manjšo prodajo kart, na stroške dodatnih prevozov, stroške bivanja in druge stroške, ki jih na Ljubnem ne bi bilo. Po besedah predsednika organizacijske- SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC Pretekli teden so na belih strminah tekmovali trije člani Smučarskega drušlva Beli zajec. Na štirih FIS tekmah v Kranjski Gori je Jan Napotnik v hudi konkurenci zabeležil dva rezultata in dva odstopa zaradi odprte vezi in prišel do nekaj potrebnih FIS točk. Na podkorenski strmini je nabiral izkušnje za prihodnja tekmovanja Na Rogli so izpeljali dva slaloma za veliko nagrado Rauch, na katerih se je ponovno zelo dobro z dvema drugima mestoma odrezal Nejc Naraločnik. Na eni od tekem je za zmagovalcem zaostal za pičlih šest stotink sekunde. Na Prostovoljci z Ljubnega ob Savinji so v Planici opravili veliko delo, predvsem pri pripravi skakalnice. (Foto: Franjo Atelšek) ga komiteja Rajka Pintarja bo finančno poročilo znano konec marca. Zadeva se bo vsekakor podražila, seveda pa to ne pomeni bankrot kluba. Z dodatnimi aktivnostmi bodo poskrbeli za pokritje teh stroškov. Že pred samo prestavitvijo tekem so naredili potrebne finančne izračune, slalomih se je na 15. in 17. mesto uvrstil tudi Klemen Hriberšek. Poleg dveh državnih tekem so na Rogli speljali dva slaloma za pokal vzhodne regije. Naraločnik je zabeležil eno zmago in en odstop, medtem ko je Hriberšek dvakrat osvojil osmo mesto. Nejc Naraločnik je z dobrimi rezultati ponovno dosegel normo za uvrstitev na tekmovanja za pokal Loka, ki se bo odvijalo ta vikend v Ško-fji Loki in je eno najpomembnejših otroških tekmovanj. Štefka Sem tako da niso zašli v nobeno finančno avanturo. Pohvalili so odlične in odgovorne prostovoljce z Ljubnega ob Savinji in okolice, ki so se dobro znašli na tujem terenu, tako rekoč sredi gradbišča. Veseli jih odmevna pohvala predstavnikov FIS-e, ki so ta planiška dogajanja označili kot doslej najboljši vikend v ženskem svetovnem pokalu, kar je še eno veliko priznanje za Ljubno, za najmanjšega organizatorja tekem svetovnega ranga. Seveda je pomembno tudi zadovoljstvo neustrašnih deklet, ki so vse v en glas zatrjevale: »V Planici je vse OK, a vendarle, Ljubno je tista naša prava arena.« Franjo Pukart AS Ljubno ni težava V 6. številki SN 7.2.2014 je bil objavljen prispevek novinarke Štefke Sem o rešitvi prostorske stiske v KLS-u. V njem je zapisala tudi mnenje g. Mirka Straška, da je največja težava pri odkupu zemljišč prestavljala Ljubenska Agrarna skupnost. To seveda ne drži in ni jasno zakaj je g. Strašek takšnega mnenja. Običajno je, da če nekdo želi kupiti določeno zemljišče, se pri lastniku tega zemljišča pozanima o dveh slvareh. Ali je zemljišče naprodaj in če je, kakšna je cena. KLS oziroma g. Strašek se v zadnjih štirih letih pri agrarni skupnosti Ljubno ni pozanimal ne o enem ne o drugem. Je pa za odkup agrarnega zemljišča v IPC Loke, ki bi ga verjetno želel odkupit KLS, poslala novembra lanskega leta ponudbo Občina Ljubno. Upravni odbor AS je ponudbo obravnaval in v zvezi z njo sprejel tudi sklepe. Zemljišče, ki je v lasti AS, v naravi predstavlja dovozno pot do zemljišča, ki so še v lasti določenih fizičnih oseb. Zemljišča teh oseb bi KLS želel odkupiti. Te osebe pa so tudi solastniki agrarne skupnosti. Upravni odbor AS je zato sprejel sklep, da dokler te osebe svojih zemljišč ne bodo prodale, tudi AS ne more prodati svojega. AS namreč ne želi škoditi svojim solastnikom. Ko pa bodo te osebe prodale svoja zemljišča, bo pa pripravljena prodati tudi agrarna skupnost. S temi sklepi je AS v odgovoru na ponudbo seznanila Občino Ljubno. Kot je razvidno iz nadaljevanja prispevka je KLS prostorsko stisko rešil do 2017, g. Strašek pa se je še pripravljen pogovarjati z lastniki od katerih tokrat zemljišč ni uspel odkupiti. Časa imamo torej tri leta in če se bomo v tem času res pogovarjali, se bomo verjetno uspeli tudi dogovoriti. Predsednik AS Ljubno Bernard Budna Naraločniku zmaga in dve drugi mesti 21 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Kronika IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOMILEC NA DELU V SKLADISCU Spodnja Rečica: 4. februarja so bili mozirski policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v skladišče podjetja v Spodnji Rečici. Odnesel je motorno žago in motorne škarje ter vložek za baterijsko svetilko. Iz službenega vozila je ukradel dve plačilni kartici, last podjetja. Nastala je materialna škoda v višini okoli 1.000 evrov. • ODSTRANJEVANJE POSLEDIC ŽLEDOLOMA Občina Ljubno: 5. februarja so gasilci PGD Okonina, Radmirje in Ljubno ob Savinji nadaljevali z odpravljanjem posledic žledoloma. Predvsem je šlo za odstranjevanje dreves z regionalne ceste na relaciji Okonina-Rad-mirje in Radmirje-Gornji Grad, na lokalnih cestah ter ob električnih vodih. Prebivalcem odrezanih območij so dostavili gorivo za ele-ktroagregate. Pri delu so jim izdatno pomoč nudili vojaki Slovenske vojske z oklepnimi vozili. V popoldanskem času so zaradi taljenja ledu in padajočega drevja po večini območja bili prisiljeni prekiniti z delom zaradi prevelike nevarnosti. 7. februarja ob 8.30 uri so gasilci PGD Radmirje z lokalnih cest odstranili 15 dreves in s 15 objektov odstranjevali žled. Pri odpravljanju posledic žledoloma so posredovali tudi gasilci PGD Okonina in Ljubno ob Savinji. Ob 11h je v Okonini močan veter odlomil večjo vejo na drevesu, ki je ogrožala stanovanjsko hišo. Gasilci PGD Okonina so s pomočjo dvižne platforme odžagali in odstranili vejo. 8. februarja ob 9. uri so gasilci PGD Ljubno ob Savinji odstranjevali drevje nad daljnovodom nad reko Savinjo, odstranili sneg s strehe gospodarskega poslopja in s tem preprečili, da bi se podrl, ter čistili lokalne ceste na območju Ljubnega ob Savinji. Občina Nazarje: 5. februarja so gasilci PGD Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti nadaljevali z odpravljanjem posledic žledoloma in zagotavljanjem normalnih razmer prebivalcem, s cest so odstranili preko 400 dreves. Pomoč so jim nudili tudi pripadniki Slovenske vojske, pri čemer se je eden od njih poškodoval in so ga reševalci mozirske nujne medicinske pomoči prepeljali v nadaljnjo oskrbo. 7. februarja ob 8h so v občini Nazarje gasilci PGD Nazarje pregledali delovanje agregatov, nudili pomoč vzdrževalcem ceste, čistili daljnovod v Zavodicah, pobirali agregate, ki jih občani niso več potrebovali, odstranjevali odpadle veje na cesti Nazarje-Dobrovlje in Nazarje-Zavodice. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so odstranjevali drevesa z elektrovodov in fiksirali večje drevo, ki je ogrožalo gospodarsko poslopje. Posredovali so tudi gasilci PGD Gorica ob Dreti. 8. februarja od 8. ure dalje so na območju nazarske občine gasilci PGD Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti nudili pomoč pri odpravljanju posledic žledoloma. Občina Gornji Grad: 5. februarja od 8h naprej so v Gornjem Gradu gasilci PGD Gornji Grad odpravljali posledice žledoloma. 7. februarja so gasilci PGD Nova Štifta odstranjevali drevesa z lokalnih cest in nudili pomoč vzdrževalcem elektro podjetja. Pri odpravi posledic žledoloma so posredovali tudi gasilci PGD Gornji Grad. Občina Mozirje 5. februarja so v Mozirju gasilci PGD Mozirje odpravljali posledice žledoloma. Odstranili so 350 dreves, uničenih pa je 14 kilometrov cest. Več domačij so oskrbeli s pitno vodo. 7. februarja so gasilci PGD Mozirje tekom dneva na območju občine odstranjevali podrto drevje, nudili pomoč občanom in delavcem elektro podjetja, razvažali agregate gospodinjstvom, ki so bila še brez oskrbe z električno energijo, in odstranili podrto drevo s strehe stanovanjske hiše. Občina Rečica ob Savinji: 5. februarja so na območju Rečice ob Savinji, gasilci PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje odstranjevali posledice žledoloma. Počistili so podrto drevje s cestišč, električnih vodov in objektov, oskrbovali gospodinjstva z agregati in krmili kokoši nesnice. 7. februarja so v občini Rečica ob Savinji gasilci PGD Grušovlje nudili pomoč vzdrževalcem Elek-tra Celje pri odstranjevanju drevja z daljnovoda. Pri odpravi posledic žledoloma so posredovali tudi gasilci PGD Rečica ob Savinji in Po-brežje. 8. februarja dalje so na območju občine Rečica ob Savinji gasilci PGD Grušovlje, Rečica ob Savinji in Pobrežje ob Savinji nudili pomoč pri odpravljanju posledic žledoloma in odstranjevali drevesa iz cestišč, čistili vodotoke ter ljudem s pomočjo elektroagregatov nudili pomoč pri preskrbi z električno energijo. 10. februarja ob 15. uri so gasilci PGD Rečica ob Savinji odstranili drevo, ki je ogrožalo stanovanjski objekt, in očistili strugo potoka Rečica. Občina Solčava: 5. februarja je bila na širšem območju občine Solčava prekinjena dobava z električno energijo, več cest je bilo neprevoznih. Gasilci PGD Solčava so nudili pomoč občanom z izposojo svojih agregatov za najnujnejše potrebe ter dostavo goriva. Prav tako so izvajali preglede elektro vodov. Pomoč z generatorji električne energije so zagotovili tudi gasilci iz Železne Kaple iz Avstrije. 8. februarja so na območju občine Solčava gasilci PGD Solčava nudili pomoč delavcem Elektra pri odpravi posledic žledoloma in čistili polomljena drevesa z vodnikov. Občina Luče: 7. februarja preko dneva so gasilci PGD Luče odstranjevali drevesa in zagotavljali prevoznost cest v občini Luče. Objavili smo podatke, ki smo jih prejeli od Uprave RS za zaščito in reševanje. Prav gotovo pa je bilo del na terenu še veliko več. • ZAGORELA ELEKTRO OMARICA Zgornje Pobrežje: 5. februarja ob 12h je v Zgornjih Pobrežjah na stanovanjski hiši zagorela elektro omarica. Pogasili so jo gasilci PGD Pobrežje, na kraju so bili tudi delavci pristojnega elektro podjetja. • DOTRAJAN DIMNIK POVZROČIL POŽAR Rečica ob Savinji: 6. februarja popoldan je zagorelo v stanovanjski hiši na Rečici ob Savinji. Po posredovanju gasilcev PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje, Pobrežje, Mozirje in Okonina je bilo ugotovljeno, da je prišlo do požara zaradi dotrajanosti dimnika. Ogenj je poškodoval strop in nekaj pohištva. Nastala je materialna škoda v višini okoli 5.000 evrov. 22 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Kronika, Zahvale, Oglasi • SMUČAR PADEL IN SE POŠKODOVAL Golte: 7. februarja je 71-letni smučar med smučanjem na urejenem smučišču na Golteh padel in se huje poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. • RAZNESLO VARNOSTNI VENTIL Ljubija: 7. februarja popoldan je v Ljubiji zaradi izpada električne energije na centralnem ogrevanju razneslo varnostni ventil v stanovanjski hiši. Posledično je prišlo do izliva vode in zaparjenja prostora. Gasilci PGD Mozirje so ugasnili kurišče in ohladili peč. • GASILCI POSREDOVALI NAMESTO REŠEVALCEV Šentjanž: 8. februarja ob 14.10 uri se je v Šentjanžu zrušil občan in kazal znake srčnega zastoja. Zaradi zasedenosti reševalcev NMP Mozirje so bili na njihovo zahtevo za pomoč aktivirani gasilci bolničarji PGD Grušovlje, Okonina in Rečica ob Savinji. Le-ti so oskrbeli občana do prihoda reševalnega vozila, s katerim so ga kasneje reševalci NMP prepeljali v celjsko bolnišnico. • ZAGORELE SAJE Kropa: 8. februarja ob 21.15 uri so v Kropi zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Bočna so pregledali dimnik in goreče saje pogasili. V pripravljenosti na posredovanje so bili gasilci PGD Gornji Grad in Nova Štifta. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline Savinjska cesta 29 3330 MOZIRJE Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline se iskreno zahvaljuje vsem gasilcem in gasilkam, ki so nesebično sodelovali pri odpravljanju posledic katastrofalnega žledu v naši dolini. Zahvala velja tudi vsem organizacijam, službam in posameznikom, ki so prav tako nudili pomoč na našem območju v teh težkih in napornih dnevih. Vso priznanje tudi vsem medijem, ki so objektivno poročali o razmerah na našem območju. Ob intervencijah so naši gasilci imeli velike materialne stroške, precej pa je bilo tudi uničene in poškodovane opreme. Vsem tistim, ki so pripravljeni materialno in finančno pomagati našim prostovoljnim gasilskim društvom, pa priporočamo, da se za konkretne podatke obračajo na Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline Svoj križ usode si že kot otrok sprejela, a vendar ga vedno za dobro vzela. Iz te usode si srčno dobroto razvila, ki si jo med nas s svojo molitvijo in dobro besedo delila. ZAHVALA k Bogu je odšla draga teta in sestra Amalija STROŽIČ 23.2.1949 - 29.1.2014 p.d. Jegovnikova Malka s Črete Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste se prišli poslovit od nje, ter za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, molitve, svete maše in darove za cerkev na Rečici in cerkev na Čreti. Hvala osebju zdravstvenega doma Nazarje, posebno hvala patro-nažni sestri Staši za obiske na domu. Zahvaljujemo se župniku Ferdinandu Luknarju, diakonoma Stanku Čeplaku in Marku Rakunu za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem, govornikoma, praporščakoma in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame Pavle TROGAR z Ljubnega 12.12.1939 - 4.2.2014 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, sveče, cvetje, hvala tudi za izrečene tolažilne besede. Hvala dr. Kočevarju, sestri maji in sestri Angelci za pomoč in razumevanje. Hvala gospodu dekanu Pušenjaku, pevcem, pogrebcem, praporščakom, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Nadi in Olgi za njuno iskreno in nenadomestljivo pomoč pri mamini bolezni. Žalujoča hči Tatjana z možem Jožetom in vnuk Andraž 23 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Za razvedrilo Cvetke SEGLA STA SI V LASE Ko sta se ob tekmovanju veteranov vojne za Slovenijo in slovenskih častnikov v bojni opremi za »ski-strel« na Golteh srečala dva prijatelja, dva veterana, Ernest Kovač (levo) in stotnik Janko Ljubič, sta si najprej skočila v »sive« lase. »Lejga fanta, kar dobro še izgledaš ...« je delil poklon prvi, drugi pa mu je vrnil: »Ne me jugat, sem bil pa že lepši!« A sta si na koncu krepko stisnila roke in menda pomislila, pa saj je zdaj v državi menda skoraj tako težko kot med vojno za Slovenijo. JAVNA DELA ZA DIREKTORJA Matej Pečovnik, direktor Javnega podjetja Dom Nazarje, je preverjal zdržljivost lopate v dneh po žledolomu. Lopatolom se ni zgodil, reč je zdržala, sneg in žled pa je, kakor smo se sami prepričali, učinkovito odstranil, malo tudi s pomočjo odjuge. Ali je šel še s poslovno torbo po elektriko, nismo preverjali, lahko pa bi šel z njo po kaka dokapitalizacijska sredstva na občino. NIC NE SLISIM, NIC NE VEM Pretekli teden je naša sodelavka Marija Šukalo dobiva na posodo obvezni dodatni rekvizit za delo na terenu. Pri pokrivanju del prostovoljnih gasilcev so ji ti preskrbeli zaščitno čelado. Zadeva je zanjo dobrodošla tudi v druge namene. Nismo prepričani, ali je čelado vrnila, občutek imamo, da je ni. Včasih ne upošteva navodil iz uredništva in menimo, da je to zato, ker se izpod čelade slabo sliši. 24 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Križanka, Informacije sestavil: peter udir pas zemlje ob morju. jezeru kdor povzroča preplah, paniko €p ii -j avtomobilska oznaka krškega grafično 2namenue za členitev pisanega besedila. beseo del obleke. srajce ob vratu kartotečni listek pripadnik tatarov Jt J« m 1L m razpokanost - *r • s • Vi * v- 3 t* okrogla mehka cepiča, bjakrsno nosijo baski f f \ -T 35 3 iV X. dalmatinsko t. ime močviren niž. svet kamnit vhod na kraško ovorisce rimski bog smrti * * m sochi.ru 10II|Q9P S« žgani sladkor PRIPRAVA ZA OTIRANJE negativna, narobna slika na fotografski plosci 1. in is. Srka naše abecede zmes plinov. ki sestavlja ozračje miza v cerkvi za opr. bogoslužja praoče clovestva poveljnik ladje končni del. konec 1nd. mesto v ohiu. zda v hinduizmu bog stvarnik koor dolbe interval v obsegu osmih diatonicnih stopenj lojna bula bližnji sorodnik am igralec (flynn) zamrl medn. umetni jezik sl. nogometni vratar (handanovlcl oslov glas oponent bousevi-kov skok z noge na nogo nočno popivanje clunoefi toonj rljevo žganje usnje iz goveje kože larajne, tone sl. igralka (rinai očka ureditev. v kateri so družinski poglavarji matere sudansko ljudstvo v čadu oermota, anton britanska ptsatecjjca (george) pomladitev gibljiv organ nek. nižje razvitih živali za lovljenje hrane ženska, ki igrana laino SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Neža Maurer: Vsi moji dnevi so sobote Predstavljena pesniška zbirka je razdeljena v tri cikle, naslovljene Semena, Snežinke in Travice. Zapisane pesmi so lahko lirične in tihotne, v katerih se pesnica počasi in pomirjeno poslavlja od življenja, so tudi osebnoizpove-dne in celo družbeno angažirane. Nekaj jih je namenjenih preteklosti, vse pa izpovedujejo nežno zahvalo življenju in veličastni ljubezni. Priznana slovenska pesnica kljub svoji starosti ostaja pronicljiva spremljevalka sodobnega dogajanja, ki ga še vedno mojstrsko upesnjuje preko svojih najbolj intimnih občutij. Slovarček: ELIOT - britanska pisateljica (George); ESER - oponent boljševikov; PORTON - kamnit vhod na kraško dvorišče; J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): DALAJLAMA, UMAKNITEV, ROMA, MASA, NADOBIST, ČIR, MARIA, KUTCHER, NR, ARTIKEL, RAA, SOSESKA, RAKA, PLATH, RABA, AZOT, AED, TIARA, PILAV, KURZOR, SAHAROZA, AMARNA, OSTROGAR v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Napovednik dogodkov Petek, 14. februar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Nevarno! ob 17.00. Center Rinka Solčava Odprtje razstave arhitekturnega natečaja Constructive Alps ob 18.00. Galerija Nazarje Otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Igorja Banfija Sobota, 15. februar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Premiera igre Vaja zbora ob 19.00. Luče Gledališka predstava Ljubezen in pohlep ob 19.00. Ljubno ob Savinji Gledališka predstava Stevardese pristajajo Nedelja, 16. februar ob 11.00. Zadružni dom Solčava Gledališka predstava Laži zdravnika ob 15.00. Kulturni dom Bočna Pokaži kaj znaš ob 15.00. OŠ Bele Vode Gledališka predstava Stevardese pristajajo ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka igra Vaja zbora ob 18.00. Gornji Grad Gledališka predstava Nasvidenje nad zvezdami Torek, 18. februar ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Tja, kjer so zverine doma Sreda, 19. februar ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Tja, kjer so zverine doma ob 18.00. Galerija Nazarje Predstavitev knjige dr. Karla Gržana ob 19.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Skrivnosti jamskega sveta v porečju Savinje Četrtek, 20. februar ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Predstavitev zbornika EMS 2012 ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodam bikce in teličke od enega tedna do 200 kg, simentalce in križane; gsm 051/372-468. Prodam belo gosko in sivega gosaka, odrasla, posamezno 30 EUR, par 50 EUR. Zdenko, N. Stifta; gsm 051/341-733. Prodam dva bikca limuzin, težka 60 kg in 150 kg; gsm 041/533-658. Prodam bikca s.p., starega 14 dni; gsm 041/835-658. Prodam prašiča za zakol ali nadalj-no rejo; gsm 051/863-588. Prodam teličko križanko, staro 10 dni; gsm 041/230-067. Prodam bikca in teličko čb pasme, stara 10 dni; gsm 041/649-539. Telico čb, brejo 8,5 mesecev, pašno, prodam; gsm 041/324-377. Prodam 14 dni starega, črno-belega bikca; gsm 070/379-065. Prodam bika s.r. in telička limuzin, težka 130 kg; gsm 031/855-186. Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo ali telico za zakol ali dopitanje in bikca in teličko nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Smartno ob Dreti. ◊ HRANA ARAS ZA PSE, MAČKE IN KONJE Nudimo kvalitetno naravno hrano in priboljške brez konzervansov, barvil in ostalih dodatkov za pse, mačke in konje. Dostava na dom. Več informacij na www.hranaaras.com ali na 041 783 491. Trgovina, posredništvo in zastopništvo Matej Pečovnik s.p., Tominškova ul. 8, 3331 Nazarje ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ GEODETSKE STORITVE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. Prodam namizni računalnik z monitorjem, starost 6 let; gsm 041/806001. Prodam jesenovo klado za sekanje mesa in metrska drva; gsm 031/800-852. Prodam suha mešana klaftrska drva; gsm 031/485-215. Prodam bukova drva, cepljena na meter - z dostavo; gsm 031/348641. Prodam silažne in suhe okrogle bale; gsm 041/783-987. Prodam šivilno mašino; tel. št. 58832-464. Prodam domačo volno, sivo pre- jo, pletene nogavice in gozdni med; gsm 041/276-351. LCD philips l. 2012, 250 EUR, dodam DVD; Miran 838-11-61. Prodam kiper prikolico nakladal-ko 17 m2 in tračni obračalnik; gsm 041/437-712. Prodam domačo volno, sivo in pisano, cena 13 EUR, klopčič cca. 45 dkg; gsm 070/621-722. Ugodno prodamo nerabljeno starinsko spalnico, medicinski jogi, novo hoduljo; gsm 031/800-302. Naravno pridelano domače bučno olje, cena za liter 12 EUR; gsm 031/366-133. DRUGO - KUPIM Traktor in drugo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727. NEPREMIČNINE Oddamo enosobno stanovanje v središču Gornjega Grada; gsm 041/535-569. V najem vzamem travnik za košnjo; gsm 041/294-462. DRUGO Iščem družbo za vožnjo v službo, relacija Mozirje-Ljubljana; gsm 051/625-441. 26 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I Oglasi Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za naročnike Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljen) izvod Sa vinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu iasoplsov. Brezplačna dostava Savinjskih novic rta celotnem območju Republike Slovenije, Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo udsutnostiu vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osrnrtnic, ¡ah val, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. 27 Savinjske novice št. 8, 21. februar 2014 I prfd oanii je nagradna kateri moriitena spodnji sliki poiskati v, v -S-predmetov, ki sč napis,anfpoti,rtjo. nsspaana giGtsa ^tSivaLriica Kr.- j I HJjdtiVjjBi okiOiiUi i Uiciiit sliko, ¡uiidltviu i .1 1 dfijmnko ¡11 fiiini <; svojfij^ 1 pwf ji!u ne na n^ov 1 Savinje nflvite ^iri|-.k i «SU4,?331 iSfarir)* ¡Jo , sojk uii ht jU 4 i m ČOPIČ j VŽIGALNIK ! NABOJ | OINAM1T |* • PAJEK I KLJUNASTO MERICO (SUBLER)fsKARJE | SMEŠKO