Leto LXV
Poštnina plačana r gotovini
V Ljubljani, v soliolo, line 30. oktobra 1937
Stev. 250
(Jena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja co loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III
SLOVENEC
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 2^-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račnn: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inseratc; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Hunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Moč demagogije
It. Dorgeles, znani francoski pisatelj je tudi eden tistih intelektualcev, ki se je na lastne oči hotel prepričati kaj je z boljševiškim eksperimentom v Rusiji. O svojih vtisih in dognanjih je nedavno napisal knjigo (Vive la liberte!), ki je vzbudila veliko pozornost zaradi prostodušnosti, s katero ta drugače levo usmerjeni pisatelj odkriva dejansko stanje o boljševizmu. Tudi njemu se je godilo kakor Andreju Gidu in mnogim drugim zapadnjakom, ki so prišli v Rusijo, da bi občudovali pozemski paradiž, pa so korak za korakom odkrivali razmere, ki bi se jih sramoval vsak kulturni narod. Dorgeles je najbolj presenečen nad vse splošno revščino delovnih slojov, nad socialno neenakostjo v deželi enakosti in bratstva in nad lažnivostjo boljševiške propagande, ki z nepopisno drznostjo v popolnoma zlagani podobi predstavlja sovjetske razmere zunanjemu svetu, in obratno zunanji svet svojemu prebivalstvu. Potem, ko je bil v Sovjetiji, šele dodobra razume, zakaj dobe v Rusiji potne liste za inozemstvo izključno le dobro plačani komunistični agenti in zakaj tudi v Rusijo ue more kdorkoli. Pa tudi onim »turistom«, ki za nekaj tednov pridejo v Sovjetijo, ni lahko odkriti resnico, kajti Potemkin še ni izumrl. Pisec omenjene knjige je ostal dolgo časa tamkaj in si je ustvaril možnost, da je videl in slišal več, kakor pa so uradni krogi želeli. Neskončno je bilo njegovo presenečenje in razočaranje, ko je končno prišel do spoznanja, da je v prvi vrsti samo z lažnivo propagando mogoče vzdrževati režim, ki je nesramna potvorba duha resničnega človeškega bratstva, ki predstavlja brezdušno birokra-tično mašinerijo, ki je režim sužnosti, lakote in strahovanja, utopija, ki nasprotuje sleherni človečnosti in ki se hrani od samih laži.
Kar ugotavlja Dorgeles, ni osamljena trditev ljudi, ki so šli proučevat boljševizem zato, da bi ga blagoslavljali, a so se potem, ko so videli dejansko stanje, zaradi resnicoljubnosti čutili prisiljene, da preklinjajo boljševiško utopijo. Mi pa moramo strmeti nad spretnostjo židovske komunistične propagande, ki je znala in še vedno zna trapiti milijone in milijone, da verujejo v ideje, ki jih razširja po svetu kominterna. Čudovita je moč propagande! Kakšnega junaka je komunistična propaganda n. pr. znala narediti iz Stalina! V luči te propagande ga vidimo vsak čas v drugi, vedno lepši svetlobi. V resnici je pa ta azijatski despot pristen boljševik od nog do glave, le da je okretnejši kakor njegov nasprotnik Trocki, okrut-nejši in bolj neznačajen kakor Lenin, večji opor-tunist kakor intelektualci boljševiške »stare garde«, ki jih je brez pomislekov dal pobiti. V svojem srcu goji prav takšno upanje na svetovno revolucijo kakor njegovi tekmeci, ki jih je postavil pred puške. Le da je bil Stalin zmožen, da je v teku let dvajsetkrat premenil svoje stališče in da je propaganda znala ravno tolikokrat za-padni svet o Stalinovih namerah in zadržanju prevarati. Tu in tam je popustil vajeti, da jih je kmalu na to tem bolj nategnil. V dobi nove ekonomske politike je bil nasprotnik kolektiviza-cije, nekaj let pozneje pa jo je sam poskušal do skrajnosti izvesti. Čeprav zaklet sovražnik religije, je nekaj časa pustil, da je znova zaživelo versko življenje. Popi so se smeli zopet pokazati na ulici in lahkoverna Evropa je že ploskala, navdušena nad boljševiško obzirnostjo, ki da spoštuje krščanske etične vrednote. To je trajalo vse dotlej, dokler ni ista Evropa zvedela o novem, še krutejšem verskem preganjanju, rušenju cerkva, mu-čeništvu vernikov itd. Ko se je pričelo strahovito »čiščenje« v boljševiških vrstah, zopet ni manjkalo dobrohotnih naivnežev, ki so pogumno pričakovali »razvoja na desno«. Propaganda! V resnici pa nima Stalin nobene politične linije. Samodržec se le skuša varovati na desno in ievo. Stalin se sploh ne bon za ideje, ampak za oblast in zato udari po slehernem, o katerem samo sumi, da bi mu inogei biti nevaren. Stalin reže tiste glave, ki se dvignejo nad povprečno človeško maso. To je njegova politika. Zato je usmrtitev Zinovjeva bila tako malo reakcionarna, kakor naj bi justifikacija Tuhačevskega bila revolucionarna. Stalin pobija nasprotnike iz oportunizma zato, da se obdrži na oblasti in ne iz kake ideologije.
Pri Tacitu beremo, da človeški rod šteje le malo ljudi, večina so sužnji. To misel poganskega zgodovinarja bi mogli porabiti za današnji čas v tem smislu: da je le malo ljudi, ki bi si poleg umetno ustvarjenega javnega mnenja znali ustvariti samostojno mišljenje in sodbo o stvareh, ki jih v čisto določenem pravcu oblikuje in podaja spretna propaganda. Skoraj vsakdo je suženj tiste duševne hrane, ki se mu podaja na najbolj dovzeten in prepričevalen način. Mnogi se čudijo nad nevednostjo sovjetske mladine o ostali Evropi. Toda mi ji delamo krivico. Odkod pa naj zve resnico? Mi bi se kvečjemu lahko čudili nad svojo lastno nevednostjo in neorientiranostjo v mnogih vprašanjih, ki bi jih mogli bolje razumeti kakor pa razmere v Sovjetiji. Ako jih ne vidimo jasno, je kriva lažniva propaganda. Kako je bilo n. pr težko celo nekaterim katoliškim krogom zavzeti krščanskim interesom odgovarjajoče stališče v španski državljanski vojni. Izmodrila jih ni niti strnjenost masonsko komunističnih krogov in njihovo od vsega početka zavzeto določeno stališče Kolikšna je moč propagande se vidi iz tega, da more boljševizem še danes po vsej Evropi neovirano nastopati kot varuh demokracije, člove-čanskih pravic, ljudskih svoboščin, čuvar narodne individualnosti in narodnostnih manjšin — in so ljudje, ki tej zlagani frazi nasedajo! Toda, kaj bi se čudili: saj isti sovjeti, ki delajo s sužnji in neusmiljeno zatirajo narodno samobitnost pod-jarmljenih narodov sede v Ženevi in krojijo pravico in moralo drugim državam! Toda spretna propaganda skrbi, da se o teh za sovjete neljubih vprašanjih sploh ne govori in da ima boljševiški zastopnik slej ko prej kar najodličnejše mesto v zboru narodov
Tragično za modernega človeka je, da je v dobi, ko imamo toliko knjig in dnevnega tiska, ko imamo brzojav in radio, o objektivni resnici mnogo manj poučen kakor v prejšnjih dobah, ko vseh teh informativnih naprav šp ni bilo. Še hujša tragika je pa v tem, da ljudje neprimerno rajši verujejo ložem, izmišljotinam, klevetam kakor pa resnici Kje je vzrok? Morda v tem, da laž in neresnica delala z mnogo večjim pompom in ropotom kakor resnica. Kar je slabega, se vsiljuje
V
732 let po Cingiskanu
Nova mongolska država „Mongolihuo
Skupna borba Japoncev in Mongolov proti komunizmu
it
F
Tokio, 29. oktobra. TG. »Associated Press« poroča, da se je v Suijuanu, prestolnici velike se-vernokitajskc pokrajine istega imena, ki se imenuje tudi »Notranja Mongolija«, začelo zasedanje velikega narodnega sveta, ki ga je po zasedbi te pokrajine po Japoncih sklical »Svet za vzdrževanje miru«, kot se imenuje Japoncem prijazno avtono-mistično gibanje Mongolije. Zastopniki so prišli iz vseh krajev Notranje Mongolije in so 6i takoj dali nalogo, da sprejmejo tudi ustavo nove mongolske države, ki naj bi nosila ime Mongolikuo (država Mongolov) in bi obsegala pokrajini Suijuan in Čahar. Predsedstvo tega narodnega sveta bi imel voditi 71 letni mongolski knez Jun, ker pa je zbolel, je prevzel predsedstvo zborovanja mlajši knez Teh, o katerem tudi govorijo, da bo postal cesar nove države.
Narodni svet se bavi s pripravami za slovesno iroglasitev neodvisnosti in z ustavo nove države, e posle misli opraviti v nekaj dneh, nakar bo slovesno ustoličena nova vlada, ki ji bo vsaj v začetku predsednik knez Jun. »Svet za vzdrževanje miru« je izdal proglas na narod. Proglas nosi datum »V 732 letu po Čingiskanu« in jc naslovljen na »pet bratskih narodov«, ki prebivajo v Aziji in ki naj se združijo za vzajemno borbo proti komunizmu. Proglas poziva nadalje prebivalstvo, naj takoj zamenja kitajske zastave z narodnimi mongolskimi zastavami in podpre novo samostojno oblast. Glede nove državne oblike pravi proglas samo to, da bo »podobna vladavini sosedne Mandžurije«. (Nova država bi obsegala ozemlje dvakrat tako veliko kot je Jugoslavija, a s silno redkim prebivalstvom — manj kot milijon duš.)
Tokio, 20. oktobra. Po poročilih agencije Do-mej iz Suijuana se je tamkaj včeraj ustanovila avtonomna mongolska vlada. Ta vlada ima pod svojo upravo Ulanhom, Silingojz in Kohavo ter mesti Suijuan in Paotao. Pokrajina Suijuan in Čahar se bosta za zdaj imenovali K o k h o , glavno mesto pokrajine Suijuan bo pa spet dobilo ime Kokohoto. Nova vlada se bo v glavnem držala smernic boja proti komunizmu in sodelovanja z ostalimi svobodnimi državami na Daljnem vzhodu.
Tokio, 29. oktobra. TG. Vladna poročevalna agencija Domei poroča, da je dobila iz Mandžurije verodostojna poročila, da 60 davi dobro oboroženi sovjetski vojaki prekoračili mandžursko mejo in streljali na mandžurske obmejne posadke, ki imajo nalogo, da 6tražijo mejo ob reki Turni. Mandžurski vojaki so odgovorili in se jim je posrečilo, da so sovjetske čete pognali nazaj čez mejo.
Japonci prodirajo
Tiencin, 29. oktobra. AA. (Havas.) Japonske čete v pokrajini Šansi prodirajo na vzhod čez Jan-cekvansko sedlo, ki so ga včeraj zjutraj prekora-
čile po skoraj teden dni trajajočih krvavih bojih, Kitajci pa se na pobočju tamkajšnjih gora še zmerom upirajo. Japonske operacije prirodne ovire zelo otežkočajo. Njihovi napadi veljajo vrhovom zahodno od hsimenkujskega sedla, kjer prečne kitajske postojanke. onemogočajo vsako gibanje po cesti, ki drži ob ravnici v Tingting. Čeprav jc vreme dokaj oblačno, pomaga japonsko letalstvo svojim četam na šanghajskem bojišču. Medtem 6o japonski oddelki, ki so prodirali na severu pokrajine Šaiud, prodrli tudi v gorah in so z naskokom zavzeli več točk v severnem delu gorovja Činkučan. Japonski letalci poročajo, da so opazili na severnem bregu reke Kutoke, da so se Kitajci dobro utrdili. Japonska eskadrilja je obstreljevala kitajsko letališče pri Tajuanu in je uničila tri letala.
Šanghaj, 29. oktobra, b. Četudi je sinoči kazalo, da bodo Japonci že davi prišli zopet v napad, je vendar vladal vse dopoldne mir. Obe strani pa sc mrzlično pripravljata. Kitajci predvsem gradijo svoje položaje in je treba torej smatrati današnje zatišje za mir pred nevihto. Tudi v mednarodni kon-
cesiji utrjujejo britanske in ameriške čete ulične barikade, ter je pričakovati, da bodo Kitajci vdrli v mednarodno kolonijo, če jih bodo Japonci potisnili iz sedanjih položajev ob reki Sučau.
Kitajci na drugi obrambni črti
Šanghaj, 29. oktobra, b. Kitajski umik se jc po informacijah iz kitajskega glavnega štaba izvršil v najlepšem redu in se Kitajci sedaj nahajajo na drugi obrambni črti, ki jo nič več ne dosežejo topovi japonskih ladij. Poskus Japoncev, da se prebijejo do severne železniške proge, ki vodi v Nanking, so zaenkrat ni posrečil. Tu je maršal Čangkajšek osebno prevzel vodstvo armade v svoje roke ter vrgel v borbo nekaj divizij, ki so ustavile napredovanje japonskih motoriziranih čet. Nekoliko težji pa je položaj Kitajccv južno od Putunga ob reki Sučau, kamor so Japonci vrgli močne sile, da bi v tej smeri izvršili končni napad, ki naj bi stri odpor Kitajcev v Putungu. Požara v Čapeju ni mogoče popisati in bo tukaj ves del mesta pogorel do tal.
Nemčiji kolonije. •.
Odmevi na Massotinijev govor
Pariz, 20. okt. b. Francoska vlada z največjim zanimanjem pričakuje razvoj mednarodne politike po Mussolinijevem govoru. Predsednik zbornične skupine radikalne socialistične stranke Paul Elbel je mnenja, da nemški kolonialni problem predstavlja važen del evropskega mirovnega vprašanja. V Franciji lii nobene politične stranke, ki bi takšen sporazum odklonila, ni pa tudi stranke, ki bi bila pripravljena, da 6e to vprašanje rešuje, ne da bi se istočasno razčistila še druga vprašanja. Francija ima naslednje želje:
1.	Dosego sporazuma o razdelitvi surovin;
2.	omejitev oboroževanja;
3.	varnost evropskih meja in sodelovanje Evrope v Zvezi narodov.
London, 29. okt. AA. DNB. »Times« objavljajo članek o Mussolinijevem govoru in pravijo, da jo mednarodno zelo pomemben. Prvič se je zgodilo, da se nek državnik zavzema za interese tuje države. Kolonialno vprašanje bi se moglo načeti šele v ugodnem trenutku. Sedanji položaj ni prav nič ugoden za tako razpravljanje. Anglija želi živeti v dobrih sosedskih odnošajih z Nemčijo, vendar pa bi tako govorjenje lahko motilo odnošaje med obema državama. Mussolinijcvo izjave, s katerimi je
Konferenca o Daljnem vzhodu
Nemčija odklonila udeležbo
Hitler bo prišel
Berlin, 29. oktobra. AA. (DNB) Nemški odgovor belgijski vladi se glasi:
Nemška vlada potrjuje belgijskemu poslaništvu sprejem verbalne note z dne 28. t. m., ki jo vabi na sestanek podpisnic pakta devetih držav, sklican 3. novembra v Bruslju. Nemška vlada popolnoma ceni prizadevanje, navedeno v verbalni noti, da se spor v vzhodni Aziji, ki ga je obžalovati, na prijateljski način hitro konča. Toda nemška vlada vidi iz vabila, da se bodo posvetovanja v Bruslju vršila na podlagi člena 7 pakta devetih držav in da bo zato predmet teh posvetovanj izvajanje tega pakta. Ker Nemčija ni pogodbena stranka, želi nemška vlada dati na znanje, da je vsak trenutek pripravljena sodelovati pri akciji za mirno ureditev spora, kakor hitro se dožene, da obstoje zato neobhodno potrebni pogoji.
Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da je za Nemčijo mnogo ugodnejše, da zavzame nevtralno stališče v kitajsko - japonskem sporu. V tukajšnjih krogih popolnoma odobravajo japonsko politiko, ki stremi, kakor tu govore, za tem, da ustavi novo prodiranje boljševizma na Daljnem vzhodu, vendar se Nemčija ne želi odkrito izreči za Japonsko, ker bi Kitajci v tem videli sovražnost proti sebi.
vse povsod in zaradi svojih kričečih barv ostane v ljudskem spominu. Dobrota in resnica pa delata v tiholi iu nam o njih često manjka sleherna vest. Silno lepo govori o tej stvari angleški mislec Carlyle: »Tisoč let raste hrast sredi gozda v li-hoti. Šele ko zapoje sekira in odmeva njen jek v gozdni tišini, je slava hrasta razglašena. Toda, kako tiho je bil hrast vsajen! Ko je cvetel in se nadeval z zelenimi listi — to so bili njegovi veseli časi — io molčal v svoji sreči. Komaj kaka beseda priznanja tihega opazovalca. Rastel in zorel je v tihoti, ne v eni uri, ampak v teku časov. Kaj bi tudi bilo o njegovem zorenju povedati? Ura je uri bila enaka. Tako je povsod: bedaste vesti ne kvasijo o tem. kaj se je zgodilo, temveč o tem. kaj se je ponesrečilo in je bilo zamujenega ...« Pod tem vidikom moramo v resnici blagrovati narod«5, katerih letopisi so — prazni.
Spričo velikih uspehov, ki jih vsiljiva laž,
E odprta z vsemi modernimi pripomočki, danes anje v svetu, nam morejo biti v tolažbo besede istega angleškega misleca: »Kar si v človeštvu za trajno utre pot, mora biti resnično in dragoceno, ne videz, ampak stvarnost. Kdor misli, da more bili prevara, krivičnost, nasilje in sploh neresnica, pa naj bo ši- tako olepšana in zavita — trajna podlaga človeških odnošajev, je v veliki, | je v največji zmoti <	drin
v Budimpešto
Budimpešta, 29. oktobra. TG. Uradno potrjujejo vest, da bo v mesecu novembru regent Madžarske admiral H o r t h y potoval na uraden obisk v Berlin. Regenta Horthyja je povabil nemški državni kancler Hitler. To potovanje je dosledno nadaljevanje obiskov, ki jih je madžarski namestnik Horthy do sedaj že uradno napravil v Rimu pri italijanskem kralju in cesarju ter pri predsedniku avstrijske zvezne države. Horthyja bosta na tem potovanju spremljala, kakor v uradnih krogih zatrju jejo. ministrski predsednik Daranyi in zunanji minister de K a n y a. Potovanju pripisujejo v diplomatskih krogih veliko važnost, ker bo slovesno poudarilo prijateljske odnose, ki vladajo med obema državama. V uradnih krogih končno ne zanikajo vesti, da bo Horthyju obisk vrnil sam nemški državni kancler Hitler, da še bolj poudari složnost med obema državama. Podrobnosti o Hitlerjevem protiobisku še niso znane. Verjetno bo določen za začetno dobo novega leta 1938.
Tudi sovjetski tisk
proti konferenci
Moskva. 29. oktobra, b. Sovjetski tisk napada konferenco devetih držav v Bruslju. »Izveetja« ugotavljajo. da vprašanj Daljnega vzhoda ne more rešiti konferenca, kjer sodelujejo države, kakor sta Paragvaj in Bolivija. V6e dotlej, dokler se vele: sile ne bodo odločile, da temeljito nastopijo proti pravemu napadalcu, to je proti »fašizmu«, bodo vse konference brezuspešne. — Iz tega napada se lahko sklepa, da se sovjetska Rusija ne bo odzvala pozivu na konferenco devetih držav.
Avstrijski prosvetni
minister v Pragi
Praga, 29. oktobra, c. Avstrijski prosvetni minister dr. Pernter ie danes opoldne z letalom prišel v Prago. Na letališču ga ie sprejel češkoslovaški prosvetni minister dr. Franke in avstrijski poslanik dr. Marck. Takoj nato je bilo slavnostno kosilo, popoldne pa je dr. Pernter obiskal svojega češkoslovaškega tovariša. Dr. Pernter je prišel v Prago zato, da se nocoj udeleži slavnostne predstave Mozartove opere ^Don Juan . Letos jc namreč 150 let, odkar je Mozart napisal rokopis te opere, ko je živel v Pragi.
podprl nemške zahteve po kolonijah, so naravno vzbudile zanimanje v Londonu, ki bi pristal na razpravo o kolonijah kot splošnem vprašanju. Zanimivo je, da je Mussolini to omenil pred začetkom konference v Bruslju, na kateri se bosta Eden in Delbos lahko sestala s Cianom in von Neura-thom. Tako se lw> lahko v Bruslju govorilo o važnih zadevah.
»Daily Telegraph« se v uvodniku bavi z včerajšnjim Muesolinijevini govorom ter poudarja, da je pri redakciji versajeke mirovno pojiodbe, ki jo sedaj Mussolini naziva bedasto, sodelovala tudi kraljevina Italija. List pravi, da j« kolonialno vprašanje mogoče reševati samo na podlagi vseobčega sporazuma interesiranih držav. Ako se sedaj pojavi nek posredovalec, se lahko zgodi, da so liosta obe stranki samo šo bolj oddaljili druga od druge. V kolonialnem vprašanju sc bosta morala predvsem izpolniti dva pogoja:
1.	da Nemčija točno obrazloži svojo kolonialno zahteve,
2.	da rešitev kolonialnega vprašanja ne bo predstavljala izhodišča nadaljnjih nemških zahtev.
Italijanske žrtve v Španiji
Rim, 20. okt. c. Danes so objavili novo listo mrtvih in Španiji. Padlo
2576, največ na asturski fronti.
Danes dopoldne je na beneškem trgu pred spomenikom neznanega vojaka predsednik italijanske vlade Mussolini odlikoval družine 85 italijanskih legionarjev, ki so padli v Francovi vojski v Španiji. Sedem družin jo bilo odlikovanih z zlato kolajno za hrabrost, 49 s srebrno in 29 z bronasto. Nato je bil velik pregled fašistične milico ter mladinskih fašističnih organizacij.
ranjenih italijanskih prostovoljcev v dlo je 763 Italijanov, ranjenih pa je
S
Italija in Francija
na Balearih
London, 29. okt. b. Posebni dopisnik »Daily Telegrapha« je jiotoval na Balearske otoke ter poroča iz Port Mahona na Minorci, da je otok Mal-lorca le še uradno v rokah španskih nacionalistov. V resnici imajo vso oblast in kontrolo nad toni otokom Italijani. Italijanska letala od tod vsak dan napadajo drugi balearski otok Minorco, ki je v rokah valencijske vlade. Kljub neprestanemu ogrožanju pa se vendar ne more računati, da bi se ta otok kaj hitro vdal. Nacionalisti so ustavili napade in skušajo prebivalstvo pridobiti z letaki. Hrane na otoku ni. Kolikor jo mogoče je, jo dobavlja Francija, ki dobavlja tudi material za obrambo otoka. Francija je poslala tri obalne baterije, ki so jih postavili francoski pomorski častniki. Baterije so dovolj močne, da branijo olok pred morebitnim napadom nacionalistov. Tri milje daleč od otoka j>a krožijo druge francosko vojne ladje, ki pa imajo posebna navodila.
V nacionalističnih krogih trdijo, da je Francija prodala valencijski vladi šest podmornic. Podmornice so zaenkrat še v Brestu, vendar pa bodo v najkrajšem času odplule v Vaiencijo.
Seja nevmeševalnega odbora
London, 29. oktobra, c. Popoldne ob 15.35 se je začela nova seja jiododbora zn nevmešavanje. Najbolj zanimivo jp bilo, kako bo sovjetski delp-gat odgovoril nn zadnjo jiredlogp. Nn današnji seji je Majski izjavil, da sovjetska vlada tudi angle-škpga, francoskpga in italijanskega dodatnega načrta ne sprejme Sovjetska vlada hoče sodelovati pri resničnem nevmešavanju. Nikdar pa sovjetska vlada ne bo sprejela predloga, da naj se obema strankama v Španiji prizna pravica vojskujočih se držav. Zato te bo vzdržal glasovanja o čl. 2 angleškega načrta. Majski bo glasoval v pododboru za vse jiredloge, ki naj res podprejo resnično kontrolo.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, |xmekod dež, milo
Zagrebška vremenska najx>vcd: Oblačno.
Izjava guvernerja Narodne banke
Naša denarna politika
Belgrad, 29. okt. m. Danes je bila 6eja upravnega odbora Narodne banke. Po seji je guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič dal časnikarjem naslednjo izjavo:
»Kr. vlada in Narodna banka budno zasledujeta razvoj razmer na našem denarnem trgu, ki je inoral, kakor vsi »stali svetovni trgi, pretrpeti vso neugodne posledice gospodarske in bančne krize. Z zadovoljstvom se lahko ugotovi, da se razmero na našem denarnem trgu razvijajo v precej boljšem razpoloženju in da zaupanje v denarne ustanove raste. Naš denarni trg sicer še ne deluje popolnoma brezhibno, potrebni so šo nadaljnji koraki za dokončno ozdravitev. Take ukrep« pa morajo izpolniti gotovi pogoji. Za to je treba časa in premišljenega dela. Kr. vlada je z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov definitivno spravila z dnovnega reda zelo težko in zapleteno vprašanje, ki je leta in lota pritiskalo državni denarni trg in predstavljalo nepremostljivo oviro za vsako uspešno akeijo za ozdravitev našega kreditnega organizma. Na drugi strani pa državna devizna situacija, kakor tudi devizne in denarno podlago Narodne banko omogočajo danes naši emisijski ustanovi, da ima popolnoma t svojih rokah celokupen devizni trg. Njena podlaga je poleg tega imela vpliv tudi na zaupno nalogo emisijskega potenciala. Gospodarsko Btanje v državi dovoljuje, da se izdajo ukrepi, ki jih v dobi gospodarske depresije ne bi bilo mogoče izdati.
Kr. vlada je i uredbo « likvidaciji kmečkih dolgov prevzela za državo znatne materialne žrtve v korist največjemu delu prebivalstva, to jo kmetom. Ta vladni ukrep je naša javnost svoječasno toplo pozdravila. Z njim si je utrla pot za obnovo kmečkih kreditov. Za preteklo leto so končana vsa predhodna dela, da bi se PAB v redu izročile dolžno listino kmetov. Razen tega so urejene in izročene upniške listine denarnih zavodov in kreditnih radrug in izvršena je likvidacija terjatev. To delo je bilo zelo obsežno, ker je bilo treba urediti terjatve -1140 ustanov s 651.(100 dolžniki, ki dolgujejo nad 2 milijardi 800 milijonov din. Z izdano uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je kr. vlada dala znatne olajšave kmečkim dolžnikom. S to uredbo jo bila na drugi strani ustanovljena možnost, da denarni zavodi in kreditne zadrugo nadaljujejo delo za svojo definitivno ozdravitev. Kakor je zna-
no, upniki dobe za svoje terjatve od kmetov cn del v obveznicah in en del v večletni terjatvi pri PAB s !i% obrestmi. Kakor hitro je bila izdana omenjena uredba, so takoj nastala vprašanja o mobilizaciji teh terjatev, v prvi vrsti od strani državnih denarnih zavodov in Narodne banke,
V smislu poziva kr. vlade so so državne de-naruo ustanove in Narodna banka sporazumno in v skupnem sodelovanju lotile akcije, da se mobilizira en del terjatev denarnih ustanov pri PAB in na ta način dajo tem ustanovam na razpolago potrebna sredstva ia delno izplačilo in osvoboditev za zdaj šo vezanih hranilnih vlog, kakor tudi za obnovo poslov. Ta mobilizacija enega dela terjatev pri PAB se bo izvršila s 3 % obrestmi in drugimi olajšavami.
Narodna banka je na današnji seji sklenila, da denarnim zavodom odobri posebne meje za eskompt po 3% obrestih in supergarancijo obveznic iz terjatev pri PAB za to, da se tem zavodom omogoči, da osvobode majhne hranilne vloge. Narodna banka bo seveda v mejah možnosti še nadalje podpirala denarne zavode. To velja posebno za one denarne zavode, ki igrajo važno vlogo v našem kreditnem organizmu.
Poštna hranilnica je prav tako sprejela nače-jen sklep, da bo kmetijskim kreditnim zadrugam in njihovim zvezam odobrila poseben kredit na tekočem računu po 3% na bazi njihovega meničnega akcepta in njihovih terjatev pri PAB. S tem sklepom je PH dokazala razumevanje za splošne gospodarske in kreditne državne interese. Zelo sem zadovoljen da sem to javnosti lahko sporočil t soglasju i glavnim ravnateljem Pil dr. Nedeljkovičem.
Nazadnje želim še posebej poudariti, da Narodna banka kot osrednja državna kreditna ustanova proučuje predlog, ki ga bo te dni predložila kr. vladi, o zakonodajnih ukrepih glede delovanja denarnih ustanov. Obogateni z izkušnjami navedene akutne bančne kriie moramo misliti na vse to, kar bi bilo potrebno ukreniti, da bi se v največjih možnostih zaščitili interesi vlagateljev. Narodna banka bo prevzela iniciativo za pospešitev del za izdajanje zakonskih predpisov o delu bank in samoupravnih hranilnic, ker smatra, da so ti predpisi v tem pogledu neobhodno potrebn za pravilno funkcioniranje denaruega trga.«
Med akademiki naše univerze
Naša skromna in na vseh straneh zapostavljena univerza je te dni zopet oživela. Redno znanstveno delo zimskega semestra bo kmalu v polnem teku, kolikor ob sredstvih, s katerimi univerza razpolaga, sploh more biti. Akademiki se zopet zbirajo po hodnikih in predavalnicah, med njimi množice novincev, ki so letos prvič stopili na akademska tla in bodo dolga leta uživali sladkosti in grenkosti akademskega kruha. Tako se je pričelo novo študijsko leto na naši univerzi, pričelo pa se je tudi novo leto akademskega, iz-: razito državljanskega dela, ki je v tem, da svoji univerzi tudi izven študija pripomorejo do čim-večjega napredka. To delo je organizirano v »Akademski akciji za izpopolnitev univerze« (AA), ki je obenem tudi predstaviteljica vseh akademskih vrst v zadevah njihovega poklica in potreb univerze. Vsako leto se bije,jo zelo ostri boji za to, katera skupina 1k> v tej Akciji močneje zastopana, katera skupina se bo pred univerzo in pred našim ljudstvom izkazala, da zna bolje skrbeti za univerzo in katera skupina bo — tudi ta namen ima mladina vedno pred očmi — v tem zastopstvu vseh akademskih vrst močneje uveljavila svoj svetovni ali državljanski nazor. Vsa leta naše univerze je bilo tako in je tudi letos.
Univerza je zopet polna letakov. Tiste tri tradicionalno skupine, ki se že dolga leta tarejo za prvenstvo, so zopet stopile pred akademsko ljudstvo, da bi izposlovale od njega zaupanje in si priborile pravico, organizirati ga v boju za pro-cvit naše univerze. Te skupine so: skupina katoliških akademikov, znana pod imenom slovenski akademiki, akademiki JNS in Ljotičevci, in tretja, marksisti ali levičarji ali jk> domače tudi komunisti imenovani. Lansko leto je skupina katoliških akademikov z geslom »1910« pritegnila vse zdrave in resne sile med akademiki in si priborila vodstvo v A A. Z geslom »Do leta 19-10 hočemo imeti popolno univerzo« so katoliški akademiki hoteli združiti vse prave, iskrene slovenske akademike, da bi v skupni falangi, brez demagogije in brez polovičarstva vodili borbo za pravico univerzo in akademikov in tako tudi narodu dali zgled, kako si mora najprej postaviti cilj in potem skupno iti za njim. Akademska akcija se jo pod predsedstvom tov. Derkača za krepek korak približala temu cilju, treba je le še vztrajati v združenih vrstah in borbo nadaljevati. Do leta 1940 mora slovenski narod v Jugoslaviji imeli svojo popolno univerzol
Toda univerza je polna letakov. Včeraj je bil občni zbor AA, na katerem je dosedanji odbor polagal račune. Danes pa bodo volitve novega od-lx>ra. V tej volivni borbi med našimi akademiki hočejo biti najglasnejši jns-arski akademiki, znani pod imenom »pohorci« ali radi njihovo surove miselnosti, ki so jo razodeli v letakih, tudi pod imenom »kljukarji«. To so tisti akademiki, ki so odlikujejo po napuhlih frazah, ki jih oznanjajo s tako širokimi usti, da pametnega človeka kar ušesa bole. Letos so se zopet spustili »v boj za univerzo«, čeprav še ni dolgo tega, kar eo pisali, da jim je vseeno, ali je univerza v Ljubljani ali Belgradu ali Čupriji, da lo je. Takim seveda program »19-10« ni všeč in so se zaleteli vanj kakor ose,saj za njihovo nameravano sgleihšaltungo« res ni primeren. Letak so pa izdali tak, kakor da ga je pisal sam Gobbels, zato se jih je tudi prijel naziv »kljukarji«. Divja nevolja jih obhaja, ker pri nas še ni tako kakor v Španiji ali Rusiji ali Nemčiji, ampak imajo tudi bogoslovci, redovniki in redovnice, ki plačujejo iste takse in so j>od-vrženi istim univerzitetnim postavam, na univerzi v akademsko zastopstvo volivno pravico. Od sile se jih boje, obkladajo jih s priimki »črni uniformirane!, patri in nune. najreakcionnrnejša voliv-na čreda itd. S tem so pokazali, da se prav nič ne ločijo od liberalcev iz lota 1911 — čeprav se Imenujejo »napredne« — ki so opljuvali in s kamenjem obmetavali redovnice, ki so šle ob priliki takratnih občinskih volitev volil. Ti v sebe zaljubljeni politični plemiči še vedno mislijo, da imajo samo oni in njihove našminkane dulclneje pravico do volivnega listka, vsi drugI jin samo do koleka, ki stane gotov denar. Najbolj so se seveda zaleteli v ..Slovensko listo", katere nosilec, jf, j0Y, Visor Franc. Prtivijo, da že njegov« kandidatura sama »predstavlja zmago Stražarsko miselnosti v laboru katoliškega svolovncga naziru-
nja« in da »ti poborniki nekompromisne črne in-ternaciouale s svojimi jezuitskimi metodami ne morejo« itd. itd. Upamo, da se nemški »Drang nach Osten« ne bo nikoli posrečil, ker sicer bi Gdbbels te »kljukarje« ob prvem svidenju preveč razkošno odlikoval in jih morda celo vse od kraja postavil za profesorje ua univerzo v Čupriji!
S skupino, ki je znana pod imenom »rdeči: ali »levičarji« ali »marksisti« ali tudi »komunisti« opravijo »nacionalni akademiki« kar mimogrede, v nekaj vrstah, »Jutro« pa jih sploh le skromno imenuje »tretja skupina«. Jim že ne kaže, da bi se preveč zamerili tem ljudem, kadar bo treba vpiti »dol Vatikan« bodo šo prav prišli. Ti ljudskofrontniki so po trdem svetovnonazornem boju tolikih let vsekakor na ljubljanski univerzi trenutno izgubili svojo pomebnost, sicer so pa ludi postavili program, ki samo nje kaže: neodvisen akademski dom z menzo! Ti ljudje hočejo imeti najprej »neodvisen akademski dom«, akademiki naj pa, dokler ne bo jx>polne univerze, hodijo kar v ljudsko šolo, potem pa v »neodvisno menzo« jest! S takim programom se vsekakor ne bodo dobro odrezali!
Ob tem položaju je dolžnost vsakega slovenskega akademika, da danes od 8 do 1 opravi svojo akademsko dolžnost in pravico! Dostop samo z akademsko legitimacijo, vhod iz Vegove ulice.
Občni zbor AA
Ljubljana, 20. oktobra.
Danes popoldne jn bil na univerzi občni zbor Akademske akcijc- za izpopolnitev univerze. — Odbor le tako pomembne ustanove, ki ga je vodil letos akademik Derkač Jože, izvoljen na listi katoliških akademikov, je podajal obračun o svojem enoletnem delovanju. Iz poročila predsednika Derkača je bilo razvidno, da je odbor storil vse za izvedbo programa ki si ga jo Akademska akcija po predlogu katoliških akademikov osvojila. S tem načrtom so slovenski akademiki postavili pred javnost zahtevo: do leta l'J40 Slovencem popolno univerzo! Letošnji odbor je storil vse, da izvede prvo etapo tega programa. Najvidnejši uspehi so tu: dva milijona dinarjev za kemični inštitut — 100.000 din za pogoreli leemiini laboratorij — oprema anatomske predavalnice — rešitev Knaf-Ijeve ustanove — znižanje šolnin in vpisnih taks — oprema fizikalnega laboratorija. Spričo dejstva, da je odbor storil vse, kar je bilo v njegovi moči. je občni zbor dal odboru razrešnico, predsedniku Derkafti in odbornikoma Žaklju in Kavčiču s polivalo. V debati k poročilom se je kot edini oglasil z volivnim govorom nosilec levičarske, tako
imenovane »liste slovenskih demokratskih študentov«, akademik Gregorač Nace in skušal omalovaževati delo letošnjejj;a odbora, kar pa se mu je popolnoma ponesrečilo. — Na tem zborovanju so se akademiki tudi spomnili osvoboditve Slovencev in ustanovitve države SHS. V nasprotju z dosedanjimi občnimi zbori, ki so bili vsi zelo burni, je ta potekel popolnoma mirno in razmeroma zgodaj, ker so pač tudi nasprotniki morali pri-znuti delo in uspeh odbora Za volitve, ki bodo jutri, v soboto od 8 zjutraj do one popoldne, so bile vložene tri liste. Prva je lista katoliških akademikov, »Slovenska lista«, katere nosilec je akademik FIŠER FRANC.
Osebne vesli
Belgrad, 29. oktobra, m. Te dni so bili v finančnem ministrstvu izpiti finančno-konceptnih uradnikov. Med drugimi so položili izpit naslednji Slovenci: dr. Lojze Z ork o, Stanko Ropotaj, Stanko D e 1 e k u š iz finančnega ravnateljstva v Ljubljani, Joško Suhač iz finančnega ravnateljstva v Banja Luki.
V 7. skup. je postavljen pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine dr. Mirko M r m o 1 j a , pogodbeni uradnik na istem zavodu.
Za sestro v higijenskem zavodu v Ljubljani je postavljena Angela R a m ž g a r, dosedaj v Domu narodnega zdravja v Požarevcu.
Novi grobovi
Na Dunaju ie umrl dr. Vincenc Viktor Schwegel,
sekcijski načelnik v pokoju. Pokojni je brat bivšega jugoslovanskega poslanika in nnni6tra dr. Ivana Scnwegla, in je, kakor on, rodom iz Gorij pri Bledu. Dr. Ivo je služboval v Jugoslaviji, njegov pokojni brat Viktor pa je bil uslužben v uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kjer je dosegel visoko mesto sekcijskega načelnika. Ob njegovi upokojitvi ga je jugoslovanska vlada zaradi zaslug, ki 61 jih je pridobil kot avstrijski uradnik za jugoslovanske interese. odlikovala z redom sv. Save 2. stopnje. Pokojnik je večkrat prihajal v Gorje kjer je stanoval pri svojem bratu. Zadnja leta je bil živčno bolan in se je 6mel le malo gibati. Zajjušča vdovo brez otrok. Naj v miru počiva! Preostalim izrekamo globoko sočutje.
•
-J- Gospa Antonija Vagaja roj.Verbajs je včeraj v Ljubljani v 85. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pokojna je bila mati poštnega direktorja g. dr. Vagaja. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj ji 6veti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
Zdravniška zbornica vabi vse gospode zdravnike, da se udeleže pogreba dr. V e r b 1 c a Franca, ki bo izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice ob pol treh popoldne.
Dr. Milorad Nedeljkovid:
ff
M
pogodba1
kot teorija o postanku države
Prejeli smo sledeči dopis, ki ga objavljamo popolnoma v prvotni obliki in sicer zaradi tega, ker obravnava vprašanje sporazuma med opozicijo s stališča Srbov. Pridržujemo pa si seveda svoje mnenje.
1.	Proli teorijam starega in srednjega veka, po katerih je sila edini izvor prava in tvorec zgodovine, se javlja v začetku nove dobe teorija »prirodnih in neodsvojljivih človeških pravic« (na življenje, delo, pridobivanje, svobodno prepričanje, vero. združevanja itd.). Posameznik postane samostojna edinica, osvobojeni alom kozmosa. — Njemu pripisujejo vse suverene pravice v ljudskem življenju, on poslane — po tem pojmovanju — izvir in nosilec oblasti, tvorec zgodovine, cilj vsega kozmičuega dogajanja. Iz tega filozofskega individualizma (atomizina) je izpeljan politični in-dividualizem, demokracija. Nasproti teorijam starega absolutizma, po katerih je bila »voluutas re-gis lex« (volja vladarja je zakon), demokratizem postavlja teorijo, da zakon izvira iz pravnega pojmovanja iu svobodnega pristanka (soglasnosti) državljanov na določeno normo. Tvorec te politične teorije je bil Jean Jacques Rousseau s svojim delom »Družbena pogodba«.
Iz politike se je teorija družbene pogodbo prenesla tudi v državno pravo, odnosno sociologijo države. Tudi tu so poizkušali proti teoriji sile (»države se ustvarjajo r zavojevanjem in podrejanjem«), postaviti teorijo, da državo oblikujejo svobodni ljudje s svobodnim dogovorom in svobodnim pristankom in jo tudi urejajo s predhodnim svobodnim dogovorom in predhodno svobodno pogodbo.
Teorija družbene pogodbo je bila močno agi-tacijsko sredstvo nove, evropske iu ameriške civilizacije, ki jo nastajala v borbi proti zastarelemu fevdalnemu redu in absolutizmu. »Družbena pogodb,-k, »prirodne iu neodsvojljive človeške pravice«, »narod je izvir in nosilec vsake oblasti in celokupnega pravnega reda«, to so bila ognjevita gesla, s katerimi se je navduševala in opajala tnlada državljanska demokracija Amerike in Evrope. Iskre, ki so zanetile ameriško in francosko revolucijo in preko njih ludi vso Evropo. Dolgo časa so veljale kot politične dogme novega časa.
Vendar je znanstvena analiza pripeljala do suma v zgodovinsko in sociološko točnost teh dogem in njih vrednost potisnila na raven agitacij-skega gesla. V resnici so zgodovinski dogodki iti pravni redi rezultat steka mnogih konkretno obstoječih razmer, zaradi katerih se ne morejo niti državo niti zakoni tvoriti po prosti in neposredni svobodni volji vseh poedincev, ki žive v neki skupnosti, nego sodelujejo v tem tvorjenju in for-muliranju i pridobljene (podedovane) razmere, i organizacijo raznih družbenih skupin i sila (oblast, moč), ki jo imajo oni v svojih rokah in s pomočjo katere vplivajo na formiranje in formu-liranje reda skupnosti (zajednice) itd.
2.	Z vidika sociologije in zgodovine se teorija družbene pogodbe torej pokaže kot velika naivnost. Ona more imeti samo še gotov politično-programski značaj. Toda, da ne bi tudi na tem polju postala naivna in nepraktična, mora paziti na vse konkretno razmere, ki vplivajo na oblikovanje in tok zgodovinskih dogodkov. Tukaj more politika mnogo pomagati sociologiji, ki nam kaže kako sc morejo pravni red in državna organizacija razviti pod pritiskom razpoloženja narodnih mas, raznih družbenih skupin in organizacij, znanstveno in parlamentarne kritike, itd. Življenje te-
Dotrpela je naša predobra mama, stara mama, tašča in teta, gospa
Antonija Vagaja
roj. Verbajs
vdova višjega poštnega kontrolorja
danes, dne 29. oktobra 1937, spravljena z Bogom, v 85. letu starosti. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 31. oktobra 1937 ob 16 popoldne izpred hiše žalosti, Zvezdarska ul. 1 (poslopje pošt. direkcije), na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1937. Globoko žalujoči ostali
če, razmero se izpreminjajo, pa se mora pravni red temu prilagojevati s kompromisom raznih vidikov in družbenih sil. Prilagojevanje, kompromis, to je pravo jedro in pravna formula sedanjo države; vplivanje ua razvoj dogodkov tako, da se potom evolucije stalno dosega socialno in politično ravnovesje: to je naloga uvidevnih državnikov. Nasprotovanje evoluciji (absolutizem), kakor tudi neupoštevanje tega kar jo in kar ima svoje pozitivne vrednosti (negativna revolucija), to so bili sovražniki mirnega razvoja človeštva skozi celo zgodovino, pa so tudi danes. Ali človeštvu vobče, kakor tudi poedinim narodom, je potreben predvsem mir in stabilnost v njihovem razvoju; prav zato so človeštvu in narodom danes najkoristnejše one politične smeri, ki omogočajo miren, evolutiven razvoj in napredek.
3.	»Kupinski sporazum« je izšel v vsej svoji celoti iz ideologije »družbene pogodbe«: to jo sporazum, da pridemo vsi na eno osrednje polje, potem ko smo porušili vse, kar obstoji, in so tukaj začnemo od začetka dogovarjati o tem, ali se hočemo zediniti in kako naj uredimo nase odno-šaje. Ta ideologija je vodila ves čas vojne tudi Jugoslovcnski odbor, ki jo je hotel vdahniti tudi krfskemu sporazumu. Mnogim članom Jugosloven-skega odbora je to bilo povsem naravno in logično, ker so oni zares izšli iz svojih starih družbenih organizacij (Avstro-ogrske monarhije), in so bili razpoloženi za sklepanje nove »dnifl>eue pogodbe« od začetka. Toda Srbi niso bili v istem položaju in so. zopet naravno in logično, želeli, da novo državno formacijo navežejo na ono, kar so imeli že v rokah ali kar naj bi še dobili. To je bila velika ir pozitivna vrednost, ki je srbski politiki niso hoteli enostavno zavreči, da gredo potem goloroki sklepat »družbeno pogodbo«.
Ako danes, po dveh desetletjih obstoja Jugoslavije, najdemo kaj srbskih politikov, ki bi pristali na to, da odvržejo vse, kar pozitivno obstoji kot naša aktiva, pa se goloroki podajo na pot po »družbeno pogodbo«, je lo zares ali naivnost ali sarlatanstvo, če ne izdaja zaradi osebne koristi. Koliko pa so hrvaški politiki še vedno do ušes v ideologiji »družbene pogodbe«, naj pokaže ta mali odstavek iz intervjuja urednika podgoriške »Zete« (št. 40 od 17. oktobra t. L) z g. Mačkom. »Interesira me, g. predsednik, kako si zamišljate ureditev države, ker tega iz objavljenega teksta sporazuma ne vidim? Prav za prav, ali sto za trializem: Srbi, Hrvati in Slovenci, ali sto za 7 federativnih edinic, kakor ste že lela 1925 izjavili
sodelavcu »Populaira« ----?< — Ha, ha, ha,«
g. dr. Maček se nasmeje, pa udarjajoč z roko po kolenu pravi: »kakor se bo narod na bodočih parlamentarnih volitvah, ob priliki konstituante, izrazil, ali 3, 4, 5, 6 ali 7 cdinic — tako mora biti.«
Da to pelje v programsko demagogijo, je popolnoma očivirluo. A kaj so za tem skriva, tudi ni težko slutiti.
4.	Govoreč praktično, bi morali ml Srbi jza-radi edinstva« pristati na predhodno razpustitev te državo in iti v suvereno konstituanto, da tam čakamo, če bo sploh ostalo pri edinstvu ali pa bo razglašen razhod. Čo se sklene to drugo, kakemu »edinstvu« smo žrtvovali to sedanjo državo? Ali če se hoče edinslvo, pa samo v drugem pravnem redu. ali ni mogoče tega lepo in odprto formulirati vnaprej, da se natančno lahko opredelimo glede na to, kar se predlaga?
Katera vojska bi prišla iz svoje trdnjave in položila orožje, preden ne izvo mirovnih pogojev?
Kateri gospodar bi šel iz svoje hišo ven, pa čakal pred vrati kakor siromak, da se mu podari kos kruha?
5.	Pred takimi političnimi novostmi pojdemo zares vsi na barikade. A potem se postavlja vprašanje, ali je lo pot in »procedura«, da se pride do »prave demokracije in likvidirajo ostanki diktature«, kakor se to navaja kot motiv kupinskega sporazuma, ali je kaos in razsulo najsigurnejla pot v diktaturo? Po jakobinski suvereni konsti-tuanti iu njej sledečem medsebojnem klanju in izlrebljevanju najboljših sinov Francije je prišla Napoleonova diktatura in obnova starega absolutizma, da je v Franciji šele po pol stoletja trajajočih naknadnih evolutivnih naporih prišlo do pravega parlamentarizma. Tudi v Rusiji vemo, kaj je sledilo proklamiranju suverenosti vojaških in delavskih sovjetov. In tako dalje, skozi vso zgodovino človeštva.
V	resnici se postavlja na dnevni red vprašanje: Zakaj mi v Jugoslaviji ne moremo nikakor priti do defiuitivnegu naknadnega sporazuma, ko v zgodovini ne gre s proceduro 2družbene po-godbet? I11 zaradi Česa mi nikakor uo pridemo do svojega notranjega političnega ravnovesja, nego se moramo zatekati tudi k drugim metodam, da ohranimo državo? Ali ni tukaj vmes zla namera, da do te ureditve nikakor ne pride, ampak da bodo izjemne mere vedno izgovor za intrnusigentni odpor in skrajne borbene metode?
V	duši našega naroda sc začenja vedno bolj odprto postavljati to vprašanje iu ogorčenje pada na one, ki ne pust« da pride do sporazuma in miru. Toda težke krivcem, ako uekoč pride do obračuna za to brezmejne duševno muko, ki jih preživljamo.
Na pokopališču pred Vsemi sveti
Zadnji lepi dnevi so omogočili, da je sleherni Ljubljančan obiskal grobove svojih dragih, jih okrasil in uredil. Neprestano vozijo avtobusi k Sv. Križu množice, ki prinašajo s seboj cvetje in drug nagrobni okras. Ob pokopališču pri Sv. Križu se je razvila prava industrija peska in na stojnicah prodajajo sveče obiskovalcem pokopališča. Enkrat na leto vsakdo rad žrtvuje tudi od svojih prihrankov malenkost v počastitev spomina svojih dragih.
Ne samo bogati in razkošni nagrobni spomeniki, ampak tudi preprosti križi so deležni ljubezni, ki veže preživele na prerano umrle drage.
V drevoredu pred pokopališčem pri Sv. Križu je živahen vrvež. Med prekupčevalci peska so postavljene stojnice, kjer prodajajo sveče vseh velikosti in oblik.
Mnogo je dela, preden je nasut pesek na počiščenih grobovih. Potem pa se grob okrasi še s cvetjem in pripravi sveča, ki bo gorela na dan Vseh svetih.
Prvi proračun Kmetijske zbornice
Sprejet Zbornica se je konstituirata in izvolila odseke
Ljubljana, 29. oktobra.
Danes ob 10 dopoldne se je nadaljevalo zborovanje Kmetijske zbornice v magistratni dvorani. Zborovanje je vodil predsednik g. Steblovnik, ki je sporočil, da je g. ban dr. Marko Natlačen odobril pravila Kmetijske zbornice, kakor 60 bila sprejeta na včerajšnji seji.
Sledile so takoj nato volitve. V predsedstvo so bili izvoljeni za predsednika g. Martin Steblovnik, za podpredsednika pa gg. Brodar in Štrcin, v izvršilni odbor gg. ing. Absec, Spindler in Potočnik, v nadzorni odbor gg. Jan, ravnatelj Gabrovšek in Pe-čovnik, za namestnike gg. Kržmanc, Nemanič in Bogovič, v disciplinski odbor gg. Rajh, Kotnik in Deželak, za namestnike pa gg. Brulc, Pevec in Me-gušar. V posamezne odseke so bili izvoljeni: za poljedelstvo in vrtnarstvo gg. Jan, Rajh, Kuhar, Brulc, Turnšek in Prelog. V odsek za živinorejo,
Eašništvo, mlekarstvo in živinsko higijeno: Deželak, ebar, Pevec, Kržmanc in dr. Hribar. V odsek za vinarstvo in sadjarstvo! Nemanič, Pečovnik, Rajh, Marinček, Kuk in Pevec. V odsek za gozdarstvo: Megušar, Rigler, Koban, Kotnik, ing. Sotošek in Kuk. V odsek za kmetijsko-trgovinsko politiko: Sevčnikar, Prelog, Špindler, Gabrovšek, Rigler. V
Uspešno delo
kostanieviške občine
Kostanjevica, 28. oktobra.
Vredno je, da omenjamo zadnjo občinsko sejo, na kateri so se obravnavale zelo važne zadeve. Naj navedemo samo poročilo predsedstva, iz katerega posnemamo: Občina je bila po zadnjih vremenskih katastrofah silno prizadeta. Celotno cestno, gorsko omrežje je bilo razdrto in porušeno in je morda v v tem pogledu Kostanjevica na prvem mestu. V6e le proge v dolžini okrog 47 kilometrov so bile v teku dveh mesecev popravljene. Na nekaterih cestah je bilo po več plazov. Popravili so 6ledeče proge: črneča vas—Vrblje, Prušna vas—Gradnje— Zavode, Zavode—Mladje, črneča vas—Prušna vas, Spodnji Orehovec, Kočarija—Vodenice—Ržišče, Kostanjevica—Slinovce do cerkve. Cesto Globočice— Jerovce je plaz pretrgal na več krajih in se bo moralo z delom drugo leto nadaljevati. To delo se je opravilo 6 prostovoljnim ljudskim delom in s podporo banske uprave. Plazovi so uničili tudi vse vodne naprave po gorskih vaseh. Tudi to je nalagalo občini težko breme, da eo vodnjaki n studenci zopet postali uporabni. Občina je bila tudi v drugem pogledu zelo agilna. Sezidala je lepo hišo v mestu za finančno kontrolo. Strasirala je novo občinsko cesto iz Dob na Velike Vodenice, ki veže sedem vasi. Cesta se je že pričela graditi po najmodernejši tehniki. Bo tlakovana, štiri metre široka in pripravljena za občinsko cesto prve vrste. V črneči vasi je dograjen vodovod. Sedaj 6e prenavlja ogromna kapnica na Oštrcu, ki je bila neuporabna. Občina bo zajela tudi studenec, na Vrblah. Dalje je občina ustanovila redno gospodinjsko šolo. Pa tudi skrb za prehrano občanov dela občini častno priznanje. Od podeljene podpore se je dalo deloma prizadetim strankam, ki so imele škodo na stavbah po neurju, deloma se 1*> dalo za aproviza-cijo, da je prepreči grozeča lakota. Občina je posvečala skrb tudi drugim panogam gospodarstva, zdravstvu in prosveti: elektrifikaciji, preskrbi semena, plemenski živini, pogozdovanju gozdov, sanaciji vasi — sedaj se asanira vas Orehovec, ki dobi kanalizacijo. Pa tud iv administrativnem pogledu vrši občina svojo pošlo brezhibno m spro.i rešuje akte.
odsek za pravna, finančna, davčna, carinska in prometna vprašanja: Brulc, Bogovič, Sevčnikar in Turk. V odsek za kmetijsko organizacijo: Špindler, Gabrovšek, Turnšek, Absec in Potočnik.
O proračunu je poročal predsednik Steblovnik. Proračun obsega 1,100.000 din izdatkov. Med izdatki je fond 390.000 din, ki je določen za zgradbo zborničnega poslopja. Dohodki pa so prav tako preračunani na 1.1 milj. din, ki se vsi krijejo iz 5 odstotne doklade na zemljarino. Proračun je bil soglasno sprejet. Seja je bila nato prekinjena ter 6e je nadaljevala ob 3 popoldne.
Na popoldanski seji je Kmetijska zbornica sprejela obsežno resolucijo, ki ugotavlja nujnost, da je dolžnost vlade, naj priskoči na pomoč letošnjim oškodovancem, ki so trpeli zaradi vremenskih nezgod. Pomoč raj se da v obliki prostih vozovnic, zaposlitve pri javnih delih, ki naj se takoj prično, odpisa davkov, obročnega plačevanja davkov in odložitve obrokov kmetijskih dolgov. Slovensko kreditno zadružništvo je temelj slovenske gospodarske neodvisnosti in kmetskega kredita. -Zaradi pomanjkanja likvidnosti sedaj silno trpi. Dolžnost vlade je, da poskrbi za obtok denarja pri kmetskih zadrugah. Nevarnost je namreč, da pade naš kmet zopet v roke oderuhov. Trgovinska politika naj se. preosnuje v tem pravcu, da se_ za naše poljedelske pridelke odpro svetovna tržišča, zlasti sosednih držav. Kmetijska zbornica naj se pritegne k posvetu o osnutkih trgovinskih pogodb. Kmetijska zbornica zahteva reformo lovskega zakona in banovinske uredbe k temu zakonu tako, da bodo zaščiteni predvsem interesi kmetov in sadjarjev. Zakupna doba naj se zniža na 6 let, ukine naj se zaščita zajca. Široka zakonodaja naj se prilagodi kmetskemu stanu, enako sestava učbenikov in naj se ukine vsakoletna izmenjava šolskih knjig, tako da bo omogočeno kmetu šolati svoj naraščaj. Kmetijska zbornica bo stremela za rešitev vprašanja gospodarskega zavarovanja ter bo pri tem upoštevala gospodarsko zmogljivost. -Proučevala bo tudi socialni položaj kmetskega delavstva in viničarjev, ki je res nevzdržen. Kmetijska zbornica pozdravlja pravilnik banovine o melioracijah in zavarovanju plazov, zahteva pa, naj se v banovinski proračun vnesejo krediti za izvajanje tega pravilnika.
Jubilej uglednega železničarja
Tc dni je obhajal skromno v družbi zve-6te družice Marije 70-letnico svojega rojstva g06p. Leopold Kraljic, zvaničnik drž. železnice v pok. Jubilant se je rodil v Ljubljani kot sin žel. sprevodnika juž. železnice. Po odslužitvi 3-letne vojaške 6lužbe pri 17. peš-polku kot podčastnik se je posvetil železniški službi. Od leta 1906 do 1915 je služboval kot skladiščni mojster v Gorici pod hudim režimom zloglasnega Wieserja, pozneje v Ljubljani in nazadnje v Kamniku, kjer je šel v zasluženi pokoj.
Dane6 uživa še čil in zdrav svojo skromno pokojnino v Šiški ter mu želimo, da bi je bi! d?!"en še mnogo let.
Proslava čsl. drž. praznika v Ljubljani
Ljubljana, 29. oktobra. Snoči sta češkoslovaški konzul v Ljubljani g. St. M.inovsky in gospa povabila vse predstavnike slovenskega javnega življenja ter prijatelje češkoslovaške države v operno gledališče k slavnostni predstavi večno mlade in pristno češke Smetanove opere »Prodana nevesta«. Na la način je g. konzul želel, dati priliko, da bi čim večji krog Ljubljančanov pa tudi podeželskih prijateljev in delavcev za češkoslovaško jugoslovansko vzajemnost sodelovalo pri proslavi največjega praznika naroda in države, s katero smo bili in smo zlasti mi Slovenci vedno v najtesnejših vezeh. Točno do 8 zvečer se je v Operi zbralo naj-odličnejše slovensko občinstvo in zasedlo mesta. Videli smo v loži bana g, dr. Natlačena z gospo, g. župana dr. Adlešiča z gospo g. predsednika ape-lacije g. dr. Goljo z rodbino, rektorja univerze dr. Kušeja, zastopnika škofa kanonika dr. Klinarja, upravnika gledališča Otona Zupančiča, predsednika KTD dr. Pečjaka, predsednika Udruženja novinarjev g. Viranta, glavnega urednika »Slovenca« dr. Ahčina, več urednikov ljubljanskih listov, predsednika Zveze slovenskih fantov dr. Zitka, predsednika Radia prof. Koblarja itd. itd. zastopnike vseh slovenskih kulturnih in političnih organizacij, zlasti pa kompaktno češkoslovaško kolonijo pri nas, ki je na ta način najlepše in najprisrčneje mogla proslaviti svoj praznik. Vse prisotno občinstvo je izkazalo čast bratski državi pri sviranju državnih himen ter z ljubeznijo in užitkom sledilo pestremu življenju v Smetanovi operi, ki eo jo peli zlasti mlajši člani, našega opernega ensambla s pomočjo g. Jovanoviča kot gosta (»Kecala«) z belgrajske opere. O operi sami smo prinesli strokovno oceno že ob premieri, zato zasedbe in izvajanja ne bomo ocenjevali. Vse občinstvo je bilo hvaležno g. konzulu in gospe, ki sta mu dala možnost na tako lep način prisostvovati proslavi češkoslovaškega praznika in izraziti tako svojo veliko ljubezen do sosednje prijateljske države.
Umetnostni teden v Mariboru
Kakor je deloma že znano, priredi Umetniški klub v Mariboru v času od 21. do 27. novembra t. 1. v Mariboru Umetnostni teden, ki naj kot prva prireditev te vrste pokaže žetev umetniškega ustvarjanja naše severne slovenske sredine, in sicer na vseh poljih umetnosti. V ta namen bo dne 21. novembra otvorjen teden z razstavo slikarske in kiparske umetnosti v takozv. beli unionski dvorani. V sredo, dne 24. novembra bo velik koncert, na katerem bodo izvajali zborovska, komorno-glasbena in orkestralna dela, ki še niso bila nikjer predvajana. V soboto, dne 27. novembra pa se bo vršila v gledališču krstna predstava nove tro-dejanske drame »Kreflova kmetija«, ki jo je napisal mladi in nadebudni pisatelj Ivan Potrč. Drama je izredno močna in riše propast bogate kmetije, skratka gruntarstva. Maribonski umetniški klub kot reprezentanca vseh umetniško ustvarjajo čih siil v Mariboru prosi v zvezi s to prireditvijo vsa mariborska društva in slične ustanove, da r tem tednu — upoštevajoč vsenarodni pomen dviganja umetniške kulture — ne prirede nikakih svojih prireditev, koncertov itd.
Čujte vendar klic obupajočih!
Da slišimo oba zvona, smo ee informirali in zvedeli, da zadeva objavljena pod zgornjim naslovom, ne odgovarja povsem dejanskemu stanju.
Ni bila zasluga pred vojno in med vojno tujerodnega uradništva v tobačni tovarni, ako eo bile socialne in plačilne razmere tobačnega delavstva dobre in povoljne, temveč edino le našega pokojnega odličnega sociologa Kreka in njegovih sodelavcev, kakor tudi delavstva, ki je strnjenih vrst stalo za svojimi voditelji. Nesrečne strankarske razcepljenosti po vojni so glavni vzrok neuspehov pri intervencijah za zboljšanje gmotnega položaja.
Kar se tiče novega poboljšanja penzije delavstva tobačne tovarne, katerega eo deležni tisti delavci, ki so bili upokojeni po 1. aprilu 1936, moramo pripomniti, da se je ta pravilnik izdeloval več let. Vse je bilo že pripravljeno, le glavnega je manjkalo, namreč osnovna glavnica tega fonda. Šele po trudapolnih intervencijah in požrtvovalnosti obeh naših ministrov gg. dr. Korošca in dr. Kreka je zagledal ta fond — 20 milijonov din — luč sveta. Vsi drugi, ki si prilaščajo kako zaslugo za oživotvorjenje tega fonda, bodisi slovenski ali tujerodni uradniki, se ponašajo s pavovim perjem. S tem so bile urejene pokojnine za vse delavstvo v vseh tobačnih tovarnah v državi.
Kolikor nam je znano, je bila nesrečna upokojitev šestdeset let starih delavcev pred veljavnostjo novega penzijskega pravilnika v času, ko je bil slučajno domačin za ravnatelja. Pozneje takih odredb ni bilo, če bi pa bile, bi jih tujerodec moral ravnotako izvršiti, kakor jih je moral slovenski uradnik.
Da ne bomo kratili zaslug našim ministrom in delali krivice slovenskemu uradništvu, to v po-jasnrenj« priobčujemo.
Nmocom.
(oda z
BONBONI
preprečili }<š\%£L)
M0C0& )U
Prodaja cvetlic na trgu
Iz vrst meščanstva se zadnje dni čujejo pritožbe nad ravnanjem mestnega tržnega nadzorstva s prodajalci cvetlic na trgu. Zato nas prosi mestno poglavarstvo, da objavimo sledeče uradno pojasnilo:
Zastopniki združenja trgovskih vrtnarjev so pred dnevi intervenirali na obrtnem oddelku mestnega poglavarstva in pri kr. banski upravi 6 prošnjo, naj 6e izvrši nadzorstvo nad vsemi prodajalci cvetlic, zlasti nad prodajalci na trgu, in naj se prepove prodajati tistim prodajalcem, ki po določilih obrtnega zakona cvetlic ne smejo prodajati. Na to intervencijo zastopnikov združenja trgovskih vrtnarjev je kr. banska uprava opozorila mestno poglavanstvo na okrožnico VIII No 5931-2, ki je bila izdana 1934 leta. V tej okrožnici je izrečno poudarjeno, da so upravičeni v 6mislu § 23 obrtnega zakona prodajati umetne vence in šopke samo oni, ki imajo zadevno obrtno pooblastilo, prav tako imajo pravico prodajati vzgojeno cvetjo samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1, toč. 1. obrtnega zakona 6mejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso bile umetno (v toplih lehah, s posebnimi pripravami z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru njihovega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno vezati preproste šopke in vence iz cvetja, ki so ga sami pridelali. Kdor ni niti pridelovalec cvetja niti obrtnik, cvetja ne sme prodajati na trgu. Izvesti je treba nadzorstvo nad prodajalci cvetja in vencev, ter opozoriti na veljavna določila tudi varnostne organe.
Mestno tržno nadzorstvo doslej ni postopalo tako rigorozno napram prodajalcem cvetja na trgu. A na nedavno intervencijo zastopnikov združenja trgovskih vrtnarjev in z ozirom na citirano okrožnico kr. banske uprave se je nadzorstvo poostrilo in s tem so se zaščitili trgovski vrtnarji in konce-siomrani prodajalci cvetja, ki se obrtoma pečajo z gojenjem in prodajo umetnega cvetja in tudi plačujejo zato obrtne davščine.
Iz Julijske krajine
Sv. Ivan pri Trstu. Dodatno k naši kratki notici o imenovanju našega novega župnika smo prejeli še sledeče vrstice: Predzadnjo nedeljo je bil slovesno ustoličen na našo župnijo novi župnik gospod Knafelc-Minatori. Slovesnosti sta prisostvovala mons. Sirotti, bivši apostolski upravnik goriški, in mons. Saverni (Završnik). Svetoivančani so novega župnika sprejeli z željo, da bi se za to veliko slovensko župnijo naučil slovensko, kar mu spričo njegove mladosti ne bo težko. Župnik Mina-tori je prvi italijanski župnik pri Sv. Ivanu.
Mošana moka. Od 1. novembra naprej bodo morali mlini primešati krušni moki 5% koruze. Ta odredba je v smislu avtarkije, ki jo hoče doseči vlada.
V Zalošfah pri Dombergn se snuje nova župnija. Zdravnik dr. Ferdinand Roječ, ki je dolga desetletja deloval v Gorici bil pa je tamošnji rojak, in njegova sestra sta zapustila hišo in nekaj zemljišča za župnišče.
Nova župnija. Iz Brij pri Rihemberku sporočajo: Ker je rihemberška fara zelo obsežna, saj iina na gričevju okrog župne cerkve 35 vasic, se je letos za del te fare na Brjah osnovala nova župnija svetega Cirila.
Vinska letina jo žalostna. Zadnje deževje brez solnca ni dalo grozdju nič sladkobe in je. povzročilo še gnitje. Vinorejci so obupani, saj ima mošt po večini komaj 15 do 17 stopinj sladkorja, vinopivci se pa jezijo: »Letos bomo pa slabega pili!«
Trije Slovenci v Fran rov i armadi. Trije slovenski fantje iz Brd, in sicer dva iz Kozane ter eden iz Cerovega, so pred meseci odšli na Špansko, kjer so vstopili v Francovo vojsko. Vsi trije so zdravi in večkrat pišejo domov.
f Dr. Francetu Verbicu
V	težki slutnji in trpkem pričakovanju si obhajal v torek, 26. t. m., svoj rojstni dan. Mlad po letih, krepak po volji, zdrav po razumu, dober po duši in srcu in premlad za prezgodnji grob ei odšel v četrtek zjutraj k Večnemu po plačilo, star šele 27 let.
Neusmiljena in nepopustljiva je bila Tvoja bolezen. Ko si ležal na svoj rojstni dan v tej težki slutnji, dragi naš France, smo opazili, da se poslavljaš od vsega tuzemskega in nas zapuščaš za vedno.
Poznala sva se 15 let. Vedno si bil vesel in potrpežljiv, čeprav te je tako kruto vseskozi mučila bridka usoda. Izgubil si najpreje svojo ljubljeno sestrico, kmalu za njo Tvojo zlato mamico in za njo še Tvojega dobrega očeta. V svojem 14. letu si postal sirota brez staršev. Edina tolažba Ti je bil še brat Pavle. Do mature, ki si jo v 1. 1928, kakor tudi vse gimnazijske razrede, opravil z odličnim uspehom na klasični gimnaziji v Ljubljani, sva hodila isto pot. Vsi sošolci smo To ljubili kot najboljšega sodruga in iskrenega prijatelja. Po maturi si si izvolil zdravniški poklic in končal svoje študije v Gradcu — postal si zdravnik.
Tvoj bistri duh in Tvoja odločna volja sta Te spremljala skozi vse to kratko življenje. Prelepo je bila začrtana Tvoja življenjska pot, vse Tvoje mlado življenje je bilo usmerjeno za napredek in pomoč proti razrvanosti in krivicam današnjega sveta. Boril ei se za te ideale kot srednješolec, akademik in kot zdravnik. Bil si član Marijine kongregacije in Dijaškega Orla v Marijonišču, član JKAD »Danice« in član slov. kat. akad. starešinstva.
V	nesebičnem namenu, d."1 pomagaš drugim in jih rešiš, si pa pozabljal nase, dragi France.
Še v trenutku, ko si ležal že na smrtni postelji, ei evoji dragi zaročenki in svojemu bratu, ki sta Ti ljubeznivo lajšala bolečine, želel počitka in spanja, boječ se, da bi se mučila radi Tebe. Samo dobri ljudje, dragi France, delajo tako. Še zadnjo noč si v svoji nesebičnosti že v agoniji vršil svoj zdravniški poklic; medtem se Ti je prikazala Mu-rillova Madona. Z lepim pozdravom Mariji in s čistim nasmehom si med molitvijo Tvojih navzočih zatisnil svoje bistre oči in odšel v svetlo večnost.
Danes, dragi France, pa ležiš nem in mrtev med cvetjem in svečami zakrit v težki kovinasti krsti. Mi vsi pa, ki smo Te poznali, žalujemo za Teboj. Kako žaluje Tvoj brat Pavle, kako Tvoj varuh prevzvišeni g. škof dr. Rožman in Tvoja stara mama, Tvoje tete, strici in nečaki. Kako medli v obupnosti Tvoja zaročenka Evica. Danes žalujemo za Teboj, dragi France, vsi Tvoji šolski in stanovski tovariši. Veliko nas je teh, ki smo Te poznali in vsi tako iskreno ljubili, kakor si tudi Ti ljubi vse, a nikogar sovražil. Ko se v tej globoki žalosti poslavljamo od Tebe, dragi France, pa Tc vsi Tvoji svojci in prijatelji prosimo, da nam bodi še za naprej dober! Naše molitve in vroče želje romajo k Večnemu, da Te 6prejme v svoj Dom k Tvojim dragim staršem in ljubljeni sestrici.
Ko bo danes padala prst na Tvojo belo krsto, ko bodo obsipavali Tvoj grob s cvetjem in ko bodo naša srca tako žalostna, pa vedi, dragi naš France, da Te ne pozabimo nikdar in da ei ohranimo za vedno najdragocenejši 6pomin na Tc in Tvoje nesebično in požrtvovalno delo. S planinami vred, ki si jih tako ljubil in ki plakajo za Teboj, pa bomo varovali Tvoj spomin in grob, dokler ne pridemo za Teboj. Ob groznem trenutku, ko bomo izročali Tvoje mlade moči materi zemlji, pa sprejmi naš zadnji zemski pozdrav!
Počivai v miru. dratSi naš neoozabni France!
T. J.
Drobne novice
Koledar
Sobota, 30. oktobra: Alfonz Rodriguez, spoznavale«; Angelus.
Novi grobovi
t V Ljubljani je umrl po dolgem trpljenju kot žrtev posledic svetovne vojne gosp. Jakob Dolinar, mizarski mojster, v 42 letu starosti. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Jurčkova pot št. 106. — V splošni bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Ana Oblak, zasebnica. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne. — Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje 1
f V Novem mcstn je umrl gosp. Luka Jenko, orožnik v pokoju, večletni naročnik »Slovenca«, dober, zaveden katoličan in skrben gospodar v družini. — Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje 1
Močnejši kot bolezen
je trpkosladki Biomalz. — Njegova naravna moč krepi odpornost telesa. Dnevno nekoliko polnih žlic zadostuje, da nas ohrani zdrave, vesele, mladostne.
BIOMALZ
—	Vinogradnikom. Opozarjajo se vinogradniki, da naknadne prošnje za dodelitev trošarine prostega sladkorja za sladkanje mošta pošljejo čim prej, a najkasneje do 5. novembra, ker bi se sicer moglo ugoditi, da se sladkanje ne bo dovolilo, če je mošt že prevrel in je iz njega nastalo vino. Dovoljenje banske uprave se namreč glasi le za sladkanje mošta, ne pa vina.
—	Sestanek UJMA. Članstvo Dravske sekcije Združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev je imelo te dni svoj sestanek, na katerem so biia podana poročila o sedanjem ustroju UJMA, zaračunanju in evidenci vseh vplačil na avtorskih lantijemah in o načinu končne razdelitve avtorskih tantijem (reparticiji). Vse poslovanje UJMA je pod strogim nadzorstvom posebnega delegata ministrstva prosvete. Številni navzofi člani so vzeli poročila z odobravanjem na znanje. Kot tretji član slovenske delegacije v upravni odbor UJMA je bil izvoljen kapelnik Niko Štritof, od poprej sta pa v odboru prof. Slavko Osterc in skladatelj Zorko Prelovec. Člani so pretresali tudi sedanjo tarifo in izrazili razne želje, ki jih bodo člani odbora, kakor tudi poslovnica za Dravsko banovino, tolmačili upravnemu odboru. — Predsedstvo dravsko sekcije UJMA poziva vse doslej pri UJMA še nevčlanjene skladatelje in druge avtorje, da čimprej pristopijo kot člani, ker je od 26. maja t, 1. dalje le UJMA upravičena pobirati zanje avtorske tantijeme. Takoj s pristopom tiodo udeleženi na reparticiji avtorskih tantijem v razmerju izvajanja njihovih del. — Hkrati pa tudi pozivamo vsa okrajna načelstva in uprave občin, da se strogo držijo naredbe r. zakonito močjo o avtorsko-pravnem posredništvu in navodil ministrstva notranjih poslov, ki so jih prejela |)otom kr. banske uprave. — Poslovnica UJMA za bivšo ljubljansko oblast je v Ljubljani, Livada 29, za bivšo mariborsko oblast pa v Ljubljani, Res-ljeva cesta 13. — Za predsedstvo dravske sekcije UJMA: prof. Osterc. Prelovec, Štritof.
HRIPO
in prehlad lahko preprečimo z
= Original— W
AFtUKIN" originalnimi klnln-pllnlami
od „Amsterdamschc Chimnefabriek"
Oplas rrjr. pod S. br. 4879/36
9»
—	Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije
je definitivno preložen na prihodnje leto. Stalni upravni odbor bo meseca marca 1938 sklepal o tem, če bo kongres meseca maja ali septembra 1938. Spomenica sc tiska in l>o razposlana referentom in članom kongresa, ki so plačali članarino za kongres. V ostalem se pa članarina vrne, če člani to zahtevajo, sicer se vpiše članarina za bodoči kongres. Člani upravnega odbora bodo v posebni izjavi, ki izide v prihodnji številki »Slovenskega pravnika«, pojasnili svoje stališče. To obvestilo so prejeli člani šele te dni in prej žali-!>og podpisano društvo ni moglo objaviti natančnejših podatkov, čo bo kongres ali ne. — Društvo Pravnik.
—	Požigi v ljutomerskem okraju. Iz Ljutomera nam poročajo: V letošnjem letu beleži naša kronika precej požigov, o katerih se moro misliti, da jih je podtaknil zloben človek. Zadnjo nedeljo ob pol enajstih je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju cerkvenega ključarja Franca Kovači?* na Cvenu. Vsi domači so že mirno spali, ko jo bil skedenj že ves v plamenu. Zgorel jc do tal. V skednju sla bila še dva naložena voza ajde in letošnja krma; rešiti ni bilo mogoče. V neposredni bližini je še več gospodarskih objektov in se dva kupa slame; vse to pa so rešili vzorni cvenski gasilci, ki so se trudili na vso moč, da so vsaj rešili hišni hram in živino. Sodelovalo je pri požaru še nekaj sosednjih gasilskih čet. K sreči je takrat deževalo in ni bilo vetrovno.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 244 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 1 časopisa : Savremena Hrvatska«, dalje št. 63 lista »Radnik«, št. 20 časopisa »Narodni val«, letaka »Hrvati su-gradjani« in št. 1 časopisa jReflektor«.
—	Vreme. Evropa : Depresija s Sredozemskega morja se je pomaknila na Biskajski zaliv. Njen vpliv se občuti na zahodni polovici celine Sredozemskega morja, kjer prevladuje oblačno vreme z dežjem v Italiji in zahodni Sloveniji in na Britanskih otokih. Zmerno hladni val se vzdržuje nad Rusijo. Prevladuje jasno nad južnovzhod-tio polovico Evrope. — Jugoslavija: Oblnč-nost sc je povečala v zahodnih krajih in na Primorju, jasno z jutranjo meglo v ostalih krajih. V , Podonavju je kosava, a na Primorju jug. Topiula j so ni veliko spremenila. Minimalna Sarajevo 5, I
maksimalna Mostar 28. — Napoved za danes: Oblačnost se bo povečala na zahodni polovici, kjer se pričakuje tudi dež. Prevladovalo bo jasno na vzhodni polovici države. V Primorju močan jug, v Podonavju pa bo prevladovala še dalje košava. Toplota brez velikih sprememb.
Mariborske W5gererjeve hrenovke
dnevno s veže dobite v delikatesi JANC - Židovska
—	Znamenita velika skakalnica v Planici pride na dražbo. Baje niso bili posestniki, ki so dali svet in les zanjo, in delavci, ki so pri njej delali plačani. Vsekakor je to velika sramota. Na vsak način bi se morali merodajni činitelji z vsemi močmi potruditi, da to zavoženo zadevo častno rešijo. — Dražbenega oklica ni več nabitega v sodišču; verjetno je, da so upniki podali umik in stopili v'kaka pogajanja. A je le žalostno.
—	Ustreljen tat in tihotapee. Na Karavankah v Hudih hlevih nad Srednjim vrhom pri Kranjski gori eo ustrelili v sredo, 27. t. m., tik pred polnočjo graničarji tihotapca Sandrieseerja Jožefa delavca, rojenega 6. junija 1915 v Beljaku, pristojnega v Paternion na Koroškem. Ukradel je pri posestniku Kocjanu v Srednjem vrhu konja in ga hotel prepeljati čez mejo. Ker ni hotel na poziv graničarja ubogati, je graničar oddal prvi strej v zrak, drugega pa vanj. Krogla je šla skozi glavo. Kdaj bodo vendar pametni postali!
—	Uvedba novega vlaka na progi Ptuj—Ormoi. Pričenši s 3. novembrom vozi na progi Ptuj—Ormož ob dnevih šolskega pouka na meščanski šoli in realni gimnaziji v Ptuju vlak št. 1122 z odhodom iz Ptuja ob 12.53 in prihodom v Ormož ob 13.27.
—	Večina ljudi premalo spi! Dolžnosti in družabno življenje zahtevajo prenekatero nočno urco — temu se izogniti ne da. Če pa ne prenašate kave in zaradi tega dolgo ne zaspite, ali imate celo nemiren sen, tedaj pijte samo kavo Hag. Ona je brez kofeina in zato tudi ue moti spanja. V spanju se obnavljajo čez dan porabljene moči in zbirajo nove rezerve moči. Zato je kava Hag za mnoge ljudi tako važna. Pred vsem pa nič ne pogrešate v okusu, aromi in užitku. V kavi Hag sta združena užitek in dieta.
—	Plešasta glava predstavlja starost. Danes, v času Hollywooda, vitke linije, moderne telesne nege, imamo menda malo ljudi, ki bi hoteli izgledati stari. V tem primeru velja samo eno pravilo: treba je poskrbeti, da teme obdrži začetno moč za rast novih in zdravih las. Od kar poznamo Silvikrin, nimamo v tem pogledu velikih težkoč. Ta nova koncentrirana in naravna hrana za lase vsebuje vse substance za rast las, ki zrastejo pri zdravem človeku iz njegove krvi. Modra prehrana nudi temenu vse potrebne substance, ki so potrebne za rast zdravih las, in to pravočasno.
—	Vid vaših oči ei obvarujete le z optično čistimi brušenimi 6tekli, katere 6i nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana.
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
dne 30. oktobra 1937.
Gledališče
Drama: Sobota, 30. okt.: »Tarelkinova smrt.« Red B. — Nedelja, 31. oktobra ob 15.: »Matura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20.: »Be-raška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek, 1. novembra ob 20.: »Cezar.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 2. novembra: Zaprto. — Sreda, 3. oktobra: »Firma«. Premierski abonma.
Opera: Sobota, 30, oktobra: »Ero z onega sveta«. Gostujeta gdč. Župerčeva in g. Milorad Jova-
novič. Izven. Znižane cen® od 30 din navzdol. _
Nedelja, 31. oktobra ob 15.: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20.: »Prodana nevesta«. Izven. Gostujeta gg. Križaj in Goetič. Izven. Znižane ccne. — Ponedeljek, 1. novembra ob 20.: »Evangeljnik«, Gostuje
Josip Gostič. Izven. Znižane cene. — Torek, 2. novembra: Zaprto.
Prireditve in zabave
»Slehernik« na odru Rokodelskega doma, Drevi ob pol 9. uprizori igralska družina Rokodelskega odra Oton Župančičev misterij »Slehernik«. Igra je vsebinsko in jezikovno na višku in bo gotovo na vsakega gledalca napravila mogočen vtis, katerega pa bo povečal še prenovljen oder in nova nalašč za to predstavo izdelana ecenerija. Zaradi tega naj si vsak nabavi vstopnice že v predprodaji, ki bo danes ob 4. popoldne naprej v pisarni Rokodelskega doma, Komenskega 12.
V frančiškanski dvorani uprizori jutri, 31. t. m., ob 5 popoldne Zveza večjih Klar prof. Janko Mlakarja petdejanko »Roksaua« in Blondela de Iiosenhag misterij »Vitez naše Ljubo Gospe«. — Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v pasaži. — Čisti dobiček prireditve je namenjen za kritje stroškov za prapor Zveze večjih sestric sv. Klare.
Frančiškanska prosveta ▼ Ljubljani priredi na Vernih duš dan, v torek 2. novembra ob 8. zvečer IX. prosvetni večer, posvečen našim dragim pokojnikom, pod naslovom: »Na tisto tiho domovanje« Sedeži po 3 din, stojišča po 2 din, v predprodaji pisarne Pax et bonum, Frančiškanska pasaža. Člani imajo običajen popust.
Koncerti »Ljubljanskega godalnega kvarteta« so vedno na najvišji glasbeno kulturni stopnji. Odlični umetniki, gg. profesorji L. Pfeifer (I. violina), F. Stanič (II. violina), V. šušteršič (viola) in G. Mfiller (cello), bodo 5. nov. ob 20 v frančiškanski dvorani izvajali IIaydnov kvartet v d-molu, Ravelov kvartet v b-duru in Dvofakov kvartet v c-duru. Omenjene skladbe predstavljajo bisere svetovne kvartetne literature, naši solisti pa nam v polni meri jamčijo za dovršeno izvedbo. Vso našo kulturno javnost opozarjamo na ta izredni glasbeni večer.
Predavanja
»Kako nastane oblak« (celični vrtinci). Pod okriljem Prirodoslovnega društva bo predaval g. ing. Dušan Aveec o termokonvektivnih in elek-konvektivnih celičnih vrtincih, to je o vrtincih, ki nastopajo pri pregrevanju in pri električnih poljih v tekočinah in plinih, ter o uporabi dobljenih izsledkov v meteorologiji, geologiji, astrofiziki in kristalografiji. Predavanje,, ki je drugo v vrsti poljudno-znanstvenih predavanj Prirodoslovnega društva letošnje sezone, bo v torek, 2. novembra, ob 18.15 v Mineraloški predavalnici univerze. Vstopnina 4 din, za dijake 2 din.
Kino
Kino Kodcljevo. Danes in jutri ob 8. »Hči upornika« z malo in priljubljeno Shirlejr Temple in Jan Kiepura v filmu »Daj mi to noč«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po rntn soc. pol, ln nar. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 85.
1 Praznik Kristusa kralja obhajata dne 31. oktobra skupno S. K. A. starešinstvo in Akademska zveza. Ob 8 bo skupna maša in sv. obhajilo v Križankah. Ob 11 bo matineja v beli dvorani hotela Union. Govorita: G. dekan dr. A. Gosar in akademik g. C. Praper. Vabljeni so vsi člani starešinstva in kat. akad. društvo. Zvečer se udeležimo cerkvene slavnosti, ki bo v stolni cerkvi ob 6 za može in fante. Odbor starešinstva — odbor Akademske zveze.
1 Sošol-(kam. -ceni) rajnega dr. Franca Ver-bica! Danes popoldne ob pol 3 bo pogreb našega dobrega tovariša in sošolca dr. Franca Verbica. Zberimo se ob čelrt na 3 pred mrtvašnico splošne bolnišnice, da ga spremimo na njegovi zadnji poli k Sv. Križu! Venca ne bi polagali na njegov grob, pač pa bi zbrali za dobrodelne namene!
Predstavila se Vam
novo HARDMUTH-ovo podjetje, tovarna Koh-i-nor svinčnikov L. & C, HARDMUTH t Zagrebu.
Tovarna je moderna kot čas, v katerem živimo' Gotovo ni nikjer na svetu tovarne, ki bi bila tako opremljena z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami.
V tej tovarni sc izdelujejo domači HARDMUIIT-ovi svinčniki, ki imajo svetoven sloves.
Naj si zapomni vsak, saj se tiče vsakogar izmed nas:
HARDMUTH-ovi svinčniki so sedaj
domaČ Izdelek I
tovarna koh-i-noor SVINČNIKOV
L.&G HARDTMUTH
V ZAGREBU
Možje in mladeniči ljubljanski!
Nedelja 31.oktobra je naš dani
Proslavili bomo vzvišeni praznik
Kristusa Kralja
po tem-le sporedu:
Zjutraj se udeležimo sv. obhajila v domačih cerkvah, zvečer ob šestih pa
skupne pobožnosfti
v stolnici,
h kateri imajo dostop samo možje in mladeniči brez razlike stanu.
Pred izpostavljenim Najsvetejšim bo najprej govor, nato kratka tiha adoracija in končno slovesne litanije presvetega Srca Jezusovega.
Pridite, molimo I
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, v nedeljo, in ponedeljek, na praznik, v kapeli Vzajemne zavarovalnice, obakrat ob pol sedmih.
1 Cerkvena glasba pri frančiškanih dne 31. oktobra t I. (Kristus Kralj). Koralni Introit. Missa V. Goller ep. bariton solo, mešani zbor, orgle in orkester. Graduale: Dominabitur (Em. Hochreiter). Offertorij: Postula a me (P. H. Sattner). Comunio koral.
1 Komemoracija za pokojnim dr. Ivanom Oražnom bo dne 1. novembra ob pol 11 na njegovem grobu pri Sv. Križu. Kakor vsako leto, tako se bomo tudi letos zbrali na ta dan v polnem številu ob njegovem grobu poleg njegovih prijateljev in znancev posebno še vsi oni, ki smo deležni podpor od njegove humanitarne ustanove, da se poklonimo spominu našega velikega dobrotnika, mecena slovenskih študentov. Žalostinko bo zapel zbor akademikov.
Otroške nogavice, Karničnik, nebotičnik.
1 Plemeniti dar. Gg. Ivan in Ana Sunara, gostilničarja na Cankarjevem nabrežju, 6ta darovala za praznik Vseh svetnikov 100 din za revno mestne otroke in 100 din za mestne reveže. — Mestno poglavarstvo se darovalcema za plemeniti dar najlepše zahvaljuje.
1 Sodne draibe posestev v novembru. Pod tem naslovom smo objavili v »Slovencu« od 22. t. m., da pride na dražbo tudi neka hiša na Sv. Petra cesti. Ta dražba velja za hišo št. 47, in ne za številko, ki smo jo po neljubi pomoti navedli v dotični notici.
1 Dekliški krožek Prosvete Trnov® vabi vso članice in mladenke, da se udeleže skupnega svetega obhajila v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, po šesti maši. Udeležba za vse obvezna. — Odbor.
1 Kultura grobov. Prosvetni oddelek kr. banske uprave je zdaj za praznike 6toril prav primerno
V»imwj>,v)o. r$t tiw» * rtorHijttvttvvfm posameznim ljubljanskim meščanskim in srednjim šolam primerno število grobov zaslužnih mož, posebno onih, ki uimajo več svojcev in so več ali manj zapuščeni. To je gotovo zelo primerno kulturno delo, ki ho zlasti po mladini oživilo spomin na zaslužne može. Spomin na velmože in njih dela naj bo mladini vzor, vodnik in vzpodbuda za njeno delo. Kako mrgoli po pokopališču te mladeži, ki kar tekmuje v krašenju grobov. — Narod, ki svojih zaslužnih mož ne časti, jih vreden ni. Vodnik po ljubljanskih pokopališčih, I. in II. zvezek (skupaj 6 din), našteva okrog 260 grobov naših zaslužnih mož, njihov pomen, dela ter rojstne in 6mrtne podatke. Na podlagi zelo preglednega načrta je prav lahko najti vsak grob.
I Drug samomor v zaporu. Včeraj smo poročali o samomoru v jetnišnici. Nekaj ur po tem samomoru pa je šel na isti način prostovoljno v smrt v policijskih zaporih 40 letni delavec Ivan Škrjanc iz Podlipoglava pri Sostrem. Tega je stražnik aretiral zaradi pijanosti pri Sv. Križu. V policijskih zaporih se je Škrjanc nekoliko iztreznil ter se okrog 7 zvečer obesil. Pokojni jo bil samski delavec, toda zelo izgubljen človek. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico.
1 Po zor pred tatovi svel, svetilk in cvetja! 0 Vseh svetih bi bila potrebna na pokopališču pri Sv. Križu, dokler je odprto, vse tri dni stalna straža, ker se dogajajo redno vsako leto ob tem času tatvine omenjenih stvari na grobeh. Gotovi brezvestni ljudje ne poznajo ne vesti ne pietete, pa delajo škodo raznim svojcem umrlih, ukradene stvari pa prodajajo. Tu je potrebna radikalna ro-medural
Hoče pri Maribora
Prosvetno društvo v lloiah otvarja svojo zimsko sezono v nedeljo, 31. oktobra popoldne in zvečer s pestrim sporedom; nastopijo otroci in predavatelj s krasnimi novimi skioptičnimi slikami. — Vsi prijatelji prosvete so na prireditev iskreno vabljeni!
Celje
c Gostovanje ljubljanske drame. V petek, dne
5.	novembra bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama, ki bo uprizorila NuSi-čevo komedijo »Dr.«
c Pelje o Vseh svetnikih. Na praznik Vseh svetnikov bodo zapela združena pevska društva v Celju: »Zvon«, »CPD« in »Oljka« pod vodstvom g. C. Preglja Devovo nagrobnico »Vigred«, Pregljevo »V hladni noči utonila...« iu Prelovčevo »Oj Doberdob«. Svojim umrlim članom in dolgoletnemu pevovodju g. Videčniku bo »Oljka« zapela še Bervarjevo žalostinko »Ob gomili«.
c Cenjeno obltnsivo opozarjamo, da bodo brivski in frizerski lokali v nedeljo, 31. t. m. izjemno odprti od pol 8 dc 11 dopoldne.
c Povečanje paviljona pri celjskem kolodvoru. Mestna občina celjska razpisuje oddajo del za povečanje paviljona »Putnik« na trgu Kralja Aleksandra. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobijo na mestnem poglavarstvu. Ponudbe jn vložiti v zaprtem ovoju v vložišču na mestnem poglavarstvu soba št. 9 do vključno dno
6.	novembra 1937 do 11 dopoldne.
c V celjski bolnišnici je zaspal v Gospodu 19 letni dninar Štefan Ledinek iz Slokarij pri Zrečah. Naj v miru počival
c V neki tekstilni tovarni v Celju je bilo v službi več prijateljev tuje lastnine. Tovarnar sc je trudil, da bi sam dobil tiste, ki so mu kradli kar cele kose blaga, vendar pa se mu to ni posrečilo. V začetku je izginjalo samo slabše blaco in v manjši meri. v zadnjem času pa so začeli krasti kar na debelo Izginili so kosi boljšega hlaga do 20 metrov. Tovarnar je tatvino prijavil policiji, ki je kmalu dobila te nepridiprave in jih aretirala, škoda znaša več tisoč dinarjev.
Konferenca borz v Ljubljani
Delegacija borz kraljevine Jugoslavije je imela včeraj svoje redno jesensko zasedanje v Ljubljani. Temu zasedanju 60 prisostvovali zastopniki vseli liora v državi, kakor smo jih že včeraj navedli. Sejam je predsedoval predsednik ljubljanske borze g. dr. Ivan Slokar, odnosno kot njegov namestnik član uprave ljubljanske borze gosp. Ferdo Nickls-bacher.
Dopoldne so na seji obravnavali najprej vprašanje generalnih tipov moke iz letošnje pšenice. Delegacija je vzela za standardne tipe te-le tipe: za moko OOg tip somborske borze, Og tip novosad-ske borze, 0 tip ljubljanske borze, št. 2 tip belgrajske borze, št. 4 tip zagrebške borze, št. 5 tip novosadake borze, št. 6 tip somborske borze, št. 7 tip novoeadske borze in za št. 8 tip somborske borze.
Drugo važno vprašanje je kotiranje 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov na naših borzah. V nasprotju z nekaterimi organizacijami denarnih zavodov je delegacija borz mnenja, da bi bilo potrebno te papirje takoj uvesti na naših borzah, vendar pa smatra, da bi bilo v splošnem interesu, interesu širokih slojev prebivalstva, posebno pa vlagateljev denarnih zavodov, če bi se tem papirjem priznala možnost, plačati z njimi davčne zaostanke do konca 1934 (ne kakor predpisuje doslej uredba, samo do 1932, odn. za dopolnilno prenosno takso tudi do 1935). Nadalje bi bilo potrebno la papir napraviti tudi pupilen, da bi ga lahko interesenti porabili za kavcije. Na podlagi referatov
Naša zunanja trgovina
Iz podatkov o uvozu in izvozu glavnih predmetov za prvih 9 mesecev posnemamo, da so znašali najvažnejši predmeti naše zunanje trgovine v milijonih dinarjev:
UVOZ (9 mesecev) 1936	1937
surov bombaž........ 167.2	227.0
bomb. predivo........ 268.5	374.2
bombažne tkanine......119.0	186.5
razni izdelki iz železa . . . 150.85	230.5
volna............ 89.7	104.1
volnene tkanine....... 134.7	180.5
premog............. 63.9	101.6
stroji............. , 193.4	261.9
električni predmeti..... 75.2	123.7
prevozna sredstva......118.2	139.3
IZVOZ (9 mesecev) 1936	1937
pšenica........* . . . . 207.4	515.9
koruza.....i....... 39.1	483.8
tobak___.. ....... . . 121.2	97.3
konoplja.......t ... . 128.8	142.4
goveda ............. 48.1	126.2
prašiči .............. 296.4	292.7
sveže meso . . «.......181.2	106.2
stavbni les ,„.„,...,. 326.2	664.3
baker.............. 285.1	354.7
rude 118.1	410.5
Izvoz zlata iz Anglije v Jugoslavijo
Pred nami bo zadnje številko londonskega Eoonomista, iz katerih posnemamo naslednje zanimive podatke o angleški trgovini z zlatom. V zadnjem tednu septembra, od 23. do 30. septembra, je znašal izvoz zlata iz Anglije v našo državo 131.913 funtov šterlingov od skupnega izvoza 4,059.581 funtov.
V tednu od 1. do 7. oktobra je znašal ves angleški izvoz zlata v komadih 2,579.S71 funtov, od lega v Jugoslavijo -107.633, v tednu od 7. do 14. oktobra ves angleški zvoz 5,676.078 funtov, od tega v Jugoslavijo 306.223 funtov in končno v tednu od 14. do 21. oktobra 2,407.063 funtov, od tega v našo državo 323.492 funtov šterlingov. Skupno je torej dosegel izvoz zlata iz Anglije v našo državo 1,037.348 funtov šterlingov v dobi od 1. do 21. oktobra 1937. Ce računamo funt šterling po 238 din, potem je znašala vrednost izvoza zlata 246.9 milij. dinarjev ali približno 250 milij. din.
To so znatno večje količine, kot so bile doslej običajno izkazovano vsak teden. Podatke navaja Ecouomist po statističnem oddelku kralj, angleških carinarnic.
•i
Ljubljanske trgovine so bile tudi v petek zaprte v znak protesta proti novi uredbi o veleblagovnicah, ki je izšla. Napovedanega zborovanja vsega trgovstva ni bilo, pač pa jc bila v Trgovskem domu 6eja širše uprave in konferenca Združenja trgovcev v Ljubljani, na kateri 60 razpravljali o ukrepih proti veleblagovnicam.
Plače uslužbencev vardarske banovine. Ban vardarske banovine g. Novakovič objavlja v službenem glasilu vardarske banovine odlok, po kate-
po posameznih področjih ceni delegacija pridelek koruze za znaten, kakovost pa za dobro, tako da se more za izvoz računati na presežek tudi nad 100.000 vagonov. Zato je želeti, da se izvoz ne monopoli-zira za klirinške države samo za Privilegirano izvozno družbo, ampak tudi ob plačilu donosnega dela preferenciala dovoli zasebnim izvoznikom izvažali, kar je v interesu i naše trgovine i našega gospodarstva sploh, ker bo na ta način izvoz pravočasno izvozil primerne količine, in sicer prej, preden bi se pokvarile cene z dotokom blaga od novega pridelka prekomorskih držav.
V resoluciji, ki je bila izdana z zasedanja, apelira nadalje delegacija borz na vse merodajne faktorje, da store vse za skorajšnjo razširitev deviznega tržišča s tem, da bi se sistem kliringov postopno likvidiral ondoeno ukinil, kar bi dalo nov polet našemu narodnemu gospodarstvu.
Glede načrta uzanc za trgovino z repico so obstojali trije različni predlogi novoeadske, zagrebške in belgrajske borze. Zato je bilo to vprašanje pridržano posebni konferenci, ki naj se v kratkem skliče v Belgradu, pa bi 6e konference udeležili tudi zastopniki Privilegirane izvozne družbe in odnosnih industrijskih podjetij poleg zastopnikov borz seveda.
Na podlagi predloga belgrajske borze so bile končno sprejete uzance o mixed-koruzi, nadalje še gotove izpopolnitve borznih statutov, ki ee tičejo poslovanja borznih posrednikov.
rem so porabljajo dekreti ministrskega sveta o povišanju uslužbenskih prejemkov tudi za banovinske uslužbence, upokojence, uradniške pripravnike in dnevničarje v službi vardarske banovine.
Grafično delavstvo. Iz poročila Zveze grafičnih delavcev v Zagrebu za 1931-36 posnemamo, da je število članov te organizacije naraslo od 1930 do konca l. 1936 od 4689 na 5539. Na koncu 1. 1936 je bilo 3521 (1930 2831) kvalificiranih in 1909 (1755) pomožnih delavcev in delavk. Po strokah je najbolj naraslo število delavstva v knjigo-veški stroki za 22.4%, v litokemigrafski stroki za 17 in tiskarski stroki za 15.5%. Po podružnicah je število članov naraslo v Belgradu za 83, v Ljubljani za 15, v Novem Sadu za 10, v Sarajevu za 24 in v Zagrebu za 26% (niso pa upoštevane iz-premembe v področju posameznih organizacij). Na koncu 1936 je štela Ljubljana 853, Belgrad 1858, Zagreb 2057, Novi Sad 534, Sarajevo 336 članov Članske dajatve članov so znašale 1. 1936: kvalificiranih delavcev 8.4, nekvalificiranih 2.24, izredni prispevki 0.5 milij. din itd. Izdanih pa je bilo skupno 1936 nezaposlenih podbor 2.0, nadaljevalnih podpor 3.9, invalidskih 1.85 milij. din itd.
Kako lahko varčuješ v gospodarstvu in gospodinjstvu. Za proslavo mednarodnega praznika varčevanja, ki bo 31. oktobra, je izdala Zveza jugoslovanskih hranilnic knjižico »Kako lahko varčuješ v gospodarstvu in gospodinjstvu«. V njej sla objavljena dva članka, ki sta bila nagrajena od osrednjih hranilničnih organizacij: prvi članek je napisala Amalija Izgoršek, Kranj: »Kako se lahko varčuje v gospodinjstvu«; drugega pa je napisal F. S. Šegula: »Kje in kako je mogoče varčevati«. Zveza jugoslovanskih hranilnic jc bro-šurico razdelila vsem slovenskim šolam.
Naloibe inozemskega kapitala v USA. Trgovinsko ministrstvo Zedinjenih držav ceni, da so znašale na koncu leta 1937 naložbe inozemskega kapitala v Ameriki nad 6 milijard dolarjev, kar pomeni, da se je v zadnjih letih inozemski kapital povečal od 4.357 na 6.108 milij. dolarjev. Po skupinah se te naložbe razdele sledeče (po stanju konec 1937, v oklepajih podatki za konec 1934): navadne delnice, tečajna vrednost 2.700 (1.202), prednostne delnice po inozemski vrednosti 455 (390), rentni papirji 563 (549), direktne investicije (knjižna vrednost) 1.640 (1.518), in ostale naložbe kapitala 750 (750) milijonov dolarjev.
Borza
Dne 29. oktobra 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani in Belgradu na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.73 do 8.83, v Zagrebu na 8.715—8.815, v Belgradu na 8.71-8.81.
Grški boni eo beležili v Zagrebu 29.40—30.10, v Belgradu 29.25—20.95.
Nemški čeki so 06tali neizpremen jeni na 13.85 do 14.05, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo novembra 13.815—14.015, za konec novembra 13.755 do 13.855, za sredo in konec decembra 13.65—13.80.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,411.096 dinarjev.
Kakor kopel telo,
tako osveži in očisti zobna pasta Chloro* dont usta in zobe. Posebno po močnem kajenju, ali po delu v prašnem In suhem zraku imate občutek svežosti in čistoče, ki ga zapušča čiščenjo ust z zobno pasto Chtorodont. '
Domači proizvod-
C hI o r o dont
Obtožen, da je vrgel
svoje dekle v Savo
Ljubljana, 28. oktobra.
V Zagorju ob Savi je bila na nedeljo 7. junija lani prirejena javna tombola, na katero je prišlo tudi mnogo ljudi iz raznih hribovskih naselij. Oženjem delavec Albin Dežman je kmalu popoldne krenil s svojo sedanjo ženo, sestro in Marijo Klanči-šarjevo z doma s Polšnika v Zagorje. Spredaj sta korakali njegova sedanja žena Marija in sestra, zadaj pa je stopal počasnih korakov Albin Dežman z Marijo Klančišarjevo, ki je imel ž njo ljubavno razmerje, a ji je postal nezvest. Prišli so na cesto ob Savi. Tam »ta se pri neki veliki skali ustavila, Kmalu nato pa je padla v globoko Savo Klančišar-jeva in utonila. Dežman, ki je bil po postavi manjši in šibkejši od utopljenke, je tekel na orožniško postajo nazaj na Polšnik ter kratko javil, da je padla Klančišarjeva v vodo. Sam je ni mogel potegniti iz vode, ker ni plavač.
Niso mogli takoj pojasniti vse zadeve. Marsikaj so ljudje govorili, toda ni bilo prave podlage. Sep-
Ljnbljana — te
Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . . ■ Bruselj 100 belg . ■ . Curih 100 frankov . . . London 1 funt ...» Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . < Praga 100 kron .... Trst 100 lir.....
e a j i s
. « .
.t * « m e ...
« • . a««
t « §
p r i m o m.
2389.90—2404.50 1734.28—1738.16 729.55— 734.62 996.45—1003.52 213.83— 215.89 4283.50—1324.82 145.26— 146.70 151.33— 152.43 226.69— 229.78
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.60, London 21.4925, Newyork 433.50, Bruselj 73.225, Milan 22.825, Amsterdam 239.725, Berlin 174.125, Dunaj 80.20 (81.75), Stockholm 110.85, Oslo 108, Kopenhagen 96, Praga 15.19, Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.50, Buenos Aires 129.
Vrednostni panirii
Ljubljana: 7% invest. posojilo 94—96, agrarji 53.5—54.50, vojna škoda promtna 420—422, begluške obveznice 77.50—78.50, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94—95, 7% Blerovo jiosojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, Trboveljska 220—230.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo
94	denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 420—423 (417, 420, 422), za konec decembra 420 do 421 (420), begluške obveznice 78 den., dalmatinski agrarji 76 denar, 4% sev. agrarji 53.50 denar, 8% Blerovo posojilo 95—95.50, 7% Blerovo posojilo 85.50—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.75, 7% stab. posojilo 86 denar. — Delnice: Narodna banka 7450 denar, Priv. agrarna banka 210 denar, Trboveljska 220 denar, Narodna šuinska 10—15, Gutmann 45—51, Osi j. sladk. tov. 165—180, Dubrovačka 415—435, Jadranska plovba 440 blago, Oce-ania 275 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo
95	denar, vojna škoda promptna 419.50—420 (420, 419.50), begluške obveznice 78.50—78.75 (78), dalm. agrarji 76.50 denar (76.50), 8% Blerovo posojilo 94.50—95, 7% Blerovo posojilo 85.50—86, 7% pos. Drž. hip. banke 100.25—101. — Delnice: Narodna banka 7500-7600.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica M. 174—176, srem. 173 do 175, slav. 174—176, ban. 169—178, bč. ladja Tisa 179—181, bč. ladja Begej 178—180. Vse ostalo ne-izpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. — 1. novembra bo borza zaprta.
Soinbor. Pšenica bč. in bč. okolica Sombor 174—176, srem. delto; gornja bč. in gornja ban. 177 do 179. slav. 175—177, južnoban. 170—172, bč. ladja kanal 178—180. bč. ladja Begej 179—181, hč„ ban. Tisa šlep 180—182. — Oves bč., srem., slav. 126 do 128. — Rž bč. 162—164. — Tendenca mirna. Promet 71 vagonov.
tembra lani je Dežman zaupljivo začel svojemu svaku Francetu Dolancu praviti, na kakšen način je Klančišarjeva padla v vodo in da jo je on sam pahnil v vodo. Ko je prišlo na Dolančevem domu letos 5. februarja do hujšega domačega prepira, je Franc Dolanc odšel na polšniško orožniško postajo in zadevo prijavil. Orožniki so Albina Dežmana zaradi suma zločinstva umora prijeli in odvedli v litijske zapore. Na dan so prišle tudi nekatere tatvine, ko je Dežman skupno z Dolanci vlamljal pri raznih sosedih in odnašal klobase, suho meso, slanino, jabolčnik in druge 6tvari. Orožniki in litijsko okrajno sodišče so vodili prve poizvedbe in preiskavo.
Državno tožilstvo v Ljubljani je sedaj obtožilo Albina Dežmana zločinstva umora po §-u 167/IT k. z. Ta paragraf določa za umor po zrelem preudarku dosmrtno robijo, pa tudi robijo do 20 let. Hkrati jc bil z dvema ostalima obtožencema Dežman obtožen 3 vlomnih tatvin. Ker sta bila druga dva obtoženca starejša maloletnika, je bila razprava tajna. Dežman se je moral zagovarjati pred velikim kazenskim senatom. Njegov zagovor je bil že v preiskavi, pa tudi danes poln protislovij. Niti enkrat ni dosledno znal povedati, kako je prišlo do tragične smrti Marije Klančišarjeve. Izgovarjal se je, da ga je Klančišarjeva sama hotela vreči v vodo, rekoč: »Če te jaz ne morem imeti, te tudi druga ne bo!« Predsednik velikega senata s. o. s. g. Ivan Kralj je samo prvega obtoženca zasliševal nad tri ure. Zaslišanih je bilo tudi več prič, ki eo nekatere močno obremenjevale obtoženca, druge pa so izpovedale v njegov prid.
Dopoldanska razprava je trajala od 9. dopoldne do 13.30. Nadaljevala se je ob 15.30.
Na popoldanski obravnavi, ki je trajala skoraj do 20, 60 bile zaslišane še mnoge druge priče Obravnava je podala mareikatere jiodrobnosti, ki deloma razbremenjujejo obtoženca. Branilec prvega obtoženca dr. Ivo Mohorič je predlagal med drugim lokalni ogled, ker sodiiču do zadnjega ni bila popolnoma jasna situacija. Sodišče je prekinilo obravnavo in določilo, da se jutri, v 6oboto, ob 10.30 nadaljuje.
Kamnih
Krščanska delavska mladina v Kamnika priredi v soboto 30. oktobra ob 8. zvečer in v nedeljo 31. oktobra ob 4. popoldne v Kamniškem domu akademijo v proslavo praznika Kristusa Kralja. Glavna točka je »Igra o »v. Krištofu«. Osnovna misel te igre — človek išče najvišjega gospoda —• je vzeta iz znane legende o sv. Krištofu, toda postavljena je v okvir resničnega vsakdanjega življenja. V Krištofu išče človek najvišjega gospoda najprej v pesniku-literatu, potem v proletarcu-re-vežu, v vojaški moči^vodji, v kapitalistu-bogatinu, pravni moči-sodniku, v državi-carju, ki pa vsi ma-likujejo žensko čutnost. Končno se mu v h krščan* stvu spreobrnjenem mladeniču, ki ga oblast sc-žge na grmadi, pokaže kot najvišji Gospod Kristus, Igra jc vredna vse pozornosti.
Krani
Oglase za »Slovenca« in »Domoljuba« lahko na ročijo Gorenjci v »Slovenčevi« podružnici v Krnj nju, tudi v trafiki ge. Mire Mrak v Kranju, kjer dobite tudi vsa tozadevna pojasnila. Zavedajte se, da imajo oglasi v teh listih največji uspeh.
Prosvetno druStvo v Predosljah bo priredilo v nedeljo, 31. t. m. ob 3. popoldne lepo akademijo na čast Kristusu Kralju.
Zagoneten požar. V Stiški vasi pri Cerkljah je pogorela v noči od 23. do 24. oktobra baraka, last Kerna Janeza. Požar je nastal na doslej šc nepojasnjen način Poslopje je bilo zavarovano.
Spominska proslava dr. Kreka. Tudi Šenčur so bo v nedeljo 31. t. m. oddolžil spominu dr. Kreka ob 20-letnici njegove 6mrti. Spominska svečanost bo ob 3. popoldne v Društvenem domu.
Kulturni obzornik
Češke državne nagrade za leto 1937
Na narodni praznik, 28. t. m., je češki minister prosvete dr. Emil Franke razdelil več državnih nagrad, in sicer: 1. Na področju leposlovne umetnosti Mariji Pujmanovi za roman »Ljudje na križpotju«, Jindrihu Voddku za knjigo esejev »Kari Hynek Macha« (ter tudi za njegovo dosedanje delo) in Slovakinji Slančikovi-Timravi za delo »Dve dobi« (ter tudi za dosedanje delo). Poleg tega še Františku Krelini za roman »Počen hram«. 2. Na področju dramatske, igralske in režiserske umetnosti: Jaro-slavu Pruchu, članu Narodnega gledališča za glavne vloge v »Borisu Godunovu« in »Zakaj človeško življenje« ter dr. Karlu Čapku za dramo »Bela bolezen«. 3. Na področju glasbene umetnosti: Oto-karu Šinu za delo »Kontrapunkt, imitacije in luga« ter Doroslavu Orlu za delo »Svetovaclavski glasbeni elementi«. 4. Za dela v nemškem jeziku: Fi-deliju Finku za opero »Die Jaltobsfahrt« ter Robertu Michlu za roman »Die Burg der Franen«. 5. Za dela v madžarskem jeziku: Štefanu Darka za roman »Langol6 csipkebokor« (Goreči šipkovi grm). V celoti je bilo podeljenih 11 državnih nagrad po 5000 Kč, torej v znesku 55.000 Kč.
Pesnik Hora, ki poroča o izidu nagrade v »Češkem 6lovu«, daje obenem tudi kratko karakteristiko
Jiosameznih češkoslovaških pisateliev, iz katere de-oma posnemamo sledeče podatke: J. Vodak je znani gledališki poročevalec pri listu »Češko slovo« ter je brez dvoma eden najboljših kritikov iz stare Masarykove šole, ki je deležen splošne avtoritete. Pri svoji skromnosti do zdaj še ni izdal knjižno nobene zbirke, dasi se ie ludi sicer literarno udei-stvoval. Je doktor filozofije, bil je profesor, ministrski svetnik. Zanimivo je, da jc prav tega dne na-
znanil univ. prof. Pražak predavanje o njem kot »najodličnejšem partnerju F. X. Šalda«. — Marija Pujmanova je vzbudila zanimanje občinstva takoj po vojni, ko jc izdala knjigo otroških motivov »Pod krilom« in »Povesti iz mestnega vrta«. Njen psihološki talent pa se je razvil v polnosti v romanu ženske usode »Pacientka dr. Hegla«. Zanimali so jo od nekdaj socialni motivi, ki so vsebina letos nagrajenega romana. »Ljudje na križpotju« spadajo k najboljšim češkim socialnim romanom. — Franc KFelina je star šele 34 let ter je morda najmlajši nagrajenec, ki je kdaj dobil češkoslovaško državno nagrado. Kfelina je znan kot pisatelj kmečkih povesti ter je poleg J. Knapa najmočnejša osebnost v skupini, ki si je dala programno ime »ruralisti«, to je — pisatelji zemlje. Tudi roman »Počen hram« se godi na vasi, v katerem poje hvalo vaški nravnosti in dobroti ter napada zlasti one lastnosti mestnega človeka, ki izpodkopavajo vaško moralo. Roman pa je vseskozi strasten in poln plastike. — Slovaška pisateljica Timrova, ki je le psevdonim za Boženo Slančikovo, je stara že 70 let ter spada med najpomembnejše slovaške pisateljice ter je bila sedaj ob svojem jubileju odlikovana za roman »Dve dobi« ter za vso svojo literarno delavnost. Je slovaška evangeličanka (hčerka pastorja) ter opisuje predvsem slovaško vas in ljudske tipe. Leta 1930 je končala »Zbrane spise« (7 zvezkov). Njena nagrada izpričuje, kako tesno je starejša slovaška gencracija navezana na mlajšo in kako jo mlajši rod ceni. — Jaroslav Priicha, ki je dobil nagrado za 6voje odrske like »Borisa Gudunova«, je doma iz Plzna. Bil je pred kratkim v Moskvi na gledališkem festivalu, od koder je prinese! novost, da so sovjetski igralci za svoje najlepše like odlikovani. Tako je tudi zdaj bil on deležen takega češkega odlikovanja. Prucha se je začel razvijali šele zadnji čas. Prišel je iz province ter 6e takoj prepoji! z modernimi gledališkimi težnjami Honglove in Hilarjeve režije ter takoj pokazal veliko umetniške globokost. Zan;mivo je, da je ravno bojeviti in grozeči češki rudar Dohanič v Nžmeč-
kovi drami »Zakaj človeško življenje« postal eden vrhov dosedanje Pruchove gledališke oblikotvor-nosti. — Karel čapek je dobro znan tudi našemu občinstvu ter je vsekakor eden med najbolj znanimi modernimi evropskimi pisatelji. Njegova drama »Bela bolezen«, ki so jo za češki narodni praznik predvajali v Mariboru in je na programu tudi pri nas, je v Pragi dosegla že 80 repriz. O Čapku, kakor tudi o »Beli bolezni« bomo imeli v našem listu priliko še večkrat govoriti. Vsekakor pa je porota poleg umetniške sile ocenjevala pri tej drami tudi politično aktualnost in pomen. — Oskar Šin je komponist, a obenem tudi glasbeni teoretik. Napisal je knjigo »Popolni nauk o harmoniji«, kar je nadaljeval v knjigi »Nauk o kontrapunktu, imitaciji in fugi«, ki je zdaj postala deležna nagrade. Nauk o konktrapunktu 6e predvsem odlikuje po razboru Bachove polifonije ter je prva češka sinteza obsežne vsebine, obvladana z modernimi metodami. Nje prednost je primerjava s tujejezičnimi učbeniki ter razumljivost in znanstvena točnost. Z njo je Sin napisal vzorni učbenik za glasbeni naraščaj na konservatoriju, kjer je on profesor za skladbo.
To bi bili letošnji češkoslovaški nagrajenci. Ob tej priliki bi še enkrat poudarili važnost takih nagrad za kulturni razvoj naroda ter smo veseli, da so se ludi pri nas javne ustanove že zgenile ter se zavedle dolžnosti do kulture. Kakor zr.ano, je ban dr. Natlačen razpisal literarne nagrade, prav tako mariborski župan in tudi ljubljansko mesto se bavi s to mislijo, Ob priliki bomo to važno javno
kulturno vprašanje še načeli.	td.
•
Matej Vurnik: Missa pro defunetis (ad IV. vo-
ces inae^uales, aut una voce cum organol. V času, ko 6e bližamo praznikom sf>omina mrtvih, bo cerkvenim glasbenim potrebam dobro služil »Re-quiem«, ki ga je »za štiri neenake glasove, ali za en glas s spremljavo orgel« zložil Matej Vurnik. Stiino kritično je skladba brez problema, saj se priklju-
čuje stari, že dobro utrjeni 6meri cecilijanske umeti nosti; in čeprav se v tej usmerjenosti ne ponaša 6 kako posebno prvobitnostjo, je vendar to delo zelo skrbno grajeno in z dobrim poznavanjem jx>-stav kompozitorne stroke. Zato se bo med drugim skladba tudi dobro prilegala pevskim glasovom in bo ugodno služila cerkvenim zborom ali organi-6tom, ki jo bodo tudi 6ami lahko 6 pridom uporabljali, ker jemlje v obzir bolj skromen obseg in nižjo lego glasu (baritonalno lego).
Skladba se v partiturni obliki naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, v Mohorjevi knjigarni v Celju m pri skladatelju v Borovnici.) V. (J.
»Blgarsko rodnoto iskustvo« v Sofiji^ prireja konec tega meseca zanimiv glasbeni festival, posvečen domači in inozemski glasbi. Začel se Ivo dne 26. t m. Pokroviteljstvo prireditve je sprejel sam bolgarski kralj Boris. Zastopani bodo vsi balkanski narodi. Jugoslavijo bodo zastopali Brandlov trio iz Maribora (zastopnik Slovencev), Zagrebški kvartet in Belgrajska filharmonija, ki ji bo dirigiral priznani dirigent Lovro Matačič. Pri koncertu bo sodeloval tudi profesor Božidar Kune. Belgrajska filharmonija prireja koncert dne 26. oktobra, Zagrebški kvartet bo imel menda kar pet koncertov. Festival traja do konca meseca. Na programu so dela vseh naših vplivnejših skladateljev.
Znani predstavnik srbskega nadrealizma, ki ni pognal nobenih korenin, Milan Dedinne, je izdal oziroma iz »Nove stvarnosti« ponatisnil poemo »Jedan čovek nn prozoru«. Reči pa moram, da pomeni odtujitev prvotni nadrealistični smeri in prav zaradi lega jc poema ponekod pesniško na višini.	T. P.
Dnšnn Radi«1, ki si je r. nekaj novelskimi zbirkami v kratkem času utrl književno pot, je napisal roman »Selo«, ki ga bo letos izdala Srpska knj. zadrugu. Pisatelj jo po poklicu zdravnik in ima poseben smisel za srbsko kmečko življenje, ki ga v svojih delih zelo tipično in iskreno prikazuje.
Kako dolgo žive stroji
Slroji se obrabijo ter gredo med staro železo, nato pa z nova v topilnice
Resmska katedrala
grobišče svetnikov in hraljev
Prebivalci Mongolije: Zgoraj: Tipi mongolskih vojakov. Spodaj: Živinoreja jo glavna gospodarska panoga v Mongoliji. Na desni: Vrhovni poveljnik mongoNkili čet princ Kang Teh, ki se ua strani
Japoncev bori zoper Kitajce in Ruse.
Kakor srno že poročali, so na novo popravili na pol razdejano katedralo v Reimsu na Francoskem ter so jo te dni tudi slovesno posvetili. Ta katedrala je med najlepšimi stavbenimi umetninami gotskega sloga na svetu. V njej so nekdaj kronali stare francoske kralje. V njej pa so tudi grobovi številnih svetnikov, med katerimi omenjamo sv. Gomberta, sv. Berto. Tukaj jo dalje pokopan sv. Rigobert. sv. Brunon, sv. Albert Louvainski ter sv. Klotilda, žena frankov-kovskega kralja Klodvika. Tukaj so shranjeni ostanki duhovnega ustanovitelja mesta Reimsa sv. Remigija kakor tudi ostanki francoskega kralja sv. Ludvika ter sv. Terezije. V baptizeriju imajo še shranjen krstni kamen, v katerem je bil krščen frankovski kralj Klodvik. Pred glavnim oltarjem, ki je izbrana umetnina, so bili mazilje-ni za kralje štirje potomci Karla Velikega, za za njimi pa šo 30 francoskih kraljev, izvzeniši Henrika IV. in pa Ludvika XVIII. Reiins jc rojstno mesto katoliške Francijo, katero jo kasneje posvetila še francoska narodna junakinja Ivana d'Arc.
Takle je bil Gijon. ko so ga zasedle bele četo. Skoraj vse hiše so bile razdejane.
»Povej mi, ali jo pisateljevanje kaj hvaležen opravek?*
»VsekakorI Vsaj meni, kadarkoli kam pošljem kak rokopis, vedno vse z zahvalo vrnejo!«
Slike iz Mongolije
Francoski pomorski manevri pri Toulonu.
Nevaren krokodilji tov
Kmetje love te zverine, ameriška gospoda pa hodi gtedat
Tudi najboljši tehnični izdelek ne traja večno, to se pravi, da tudi taka stvar živi le omejeno dobo. Lokomotive, železniški vagoni, jekleni žerjavi, mostovi, avtomobili, parni kotli, sesalke in brizgalne — to in še marsikaj drugega traja le omejen čas, nekatere stvari dalj časa, druge pa manj. Na koncu vsega pa morajo vse nazaj med staro železo, od koder romajo zopet v topilnice in železarne ali jeklarne.
Izdelki tehnike imajo na svojo starost vso polno napak in nadlog, katerih skoraj ni mogoče več popraviti ali pa se niti ne izplača več jih popravljati. Most, kateri je bil morda narejen kdaj pred 30 leti, dandanes ne more več ustrezati zahtevam modernega prometa. Prešibek je. Morejo ga sicer z novimi napravami okrepiti. Toda moderna gradbena sredstva so precej drugačna, kakor so bila stara, zato bi se novi del niti ne prilegal več staremu. Zato stare mostove drugod po svetu podirajo, če niso več popolnoma uporabni, ter jih ne popravljajo. Na njihova mesta pa postavljajo iz novega materiala nove elegantno mostove.
Lokomotivo dolgoletna služba tako zdela, da so ne splača več, da bi jo še enkrat dali v generalno popravilo. Zato jo kar razderejo, njeno mesto pa zavzame nova, katora je zgrajena po modernih vidikih ter je za moderni promet mnogo bolj pripravna kakor je bila stara. Kakor za stotine drugih tehničnih izdelkov velja isto tudi za avtomobil. Kdor je tako srečen, da se lahko vozari po svetu v svojem avtomobilu, ta ve, da je najlepši in najelegantnejši avto čez nekaj let stara
škatlja, v kateri voziti se ni nikako veselje več, ampak muka. Nam, ki nimamo svojih avtomobilov, pripovedujejo isto znanci, ki te reči poznajo.
Kako dolgo torej živi tak tehnični izdelek? Razlika v njihovi življenjski dobi je seveda različna. Medtem ko se navaden avto postara že čez 10 let, pa ladje lahko četrt stoletja brez hibe opravljajo svojo službo. Vsakovrstni stroji trajajo 10 do 20 let, medtem ko razne topilnice in peči trajajo le 10 do 14 let, kolikor je pač njihova poraba večja ali manjša. Železničarji so železniškim tračnicam in železniškim pragom prisodili starost 25 do 30 let, medtem ko mostovi in druge jeklene zgradbe trajajo 50 do 60 let. Povprečno pa vsak tehnični izdelek traja le kakih 20 lot.
Pri vsem tem porajanju in zamiranju tehničnih izdelkov pa je zanimivo to, da stari izdelki nikakor niso za narodno gospodarstvo izgubljeni, marveč jih lahko znova s pridom porabijo, seveda šele takrat, ko so jih v jeklarnah in topilnicah znova prerodili. Staro železo namreč igra v naši industriji veliko vlogo. Znano je, da je na primer jeseniška tovarna pri nas predelovala po večini staro železo. Na Nemškem so že leta 1913 celih 5 milijonov ton starega želoza v svojih jeklarnah znova pretopili v novo, medtem ko je leta 1929 ta številka že znašala 10 milijonov ton. Nemci skoraj polovico svoje železne potrebščine krijejo iz starega železa. Zato jim je vsako leto treba uvažati iz tujih držav le eno desetino vse železne potrebščine. Nekaj podobnega smo videli sedaj tudi v Italiji, kjer primanjkuje železne rude ter italijanska industrija sega po starem železu, da more kriti svoje potrebe.
Abesinski obelisk, ki je stal v Aksumu. so Italijani prepeljali v Rim ter ga za obletnico fašističnega pohoda v Rim dne 28. oktobra postavili kot trolejo zmage v ulici Via deli Impero.
Najstarejša jelka
Francozi so preiskovali svoje gozdove v Vo-eezih ter so dognali, da imajo najstarejše jelke blizu prijaznega zdravilišča Le Ilohwald pri Strassburgu. Tam imajo veliko jelko, ki jo imenujejo »velika jelka«, ki je po mnenju strokovnjakov stara 350 let. Ta jelka je 43 metrov visoka ter se njen vrh dviga daleč nad vrhovi drugih jelk okoli nje. Obsega ima 5.20 metrov. 16 možakov bi moralo stopili drug ob drugega, da bi izpolnili notranjost tega velikana. Da pa ta »velika jelka« nikakor ni izjema, dokazuje druga jelka, katero imenujejo »lepa jelka«, ki je le malo nižja in ki ima v obsegu še vedno 4.60 m. Tudi ta bo stara blizu 300 let. Take jelke so dandanes pri nas izginile, čeprav je gotovo, da so nekdaj tudi rastle.
Najhitrejše živo bitje
Znani ameriški naravoslovec dr. Roy Chap-man Andrevvs je dognal, da med živimi bitji ptiči niso najhitrejši, marveč da so žuželke mnogo hitrejše. Hitrostni rekord med žuželkami pa je učenjak podelil neki žuželki, katera se znanstveno imenuje Cephenoniyia. Učenjak je dognal, da ta žuželka doseže 1309 kilometrov na uro. To je seveda strašna naglica. Zato je učenjak lahko tole povedal:
»Ko bi bilo kdaj mogoče, da bi človek iznašel letalo, ki bi moglo tako naglo leteti kakor leti žuželka »cephenomyia«, bi lahko v 17 urah preleteli okoli zemlje. Leteli bi torej hitreje, kakor pa se suče zemlja okoli svoje osi. žuželke so hitrejši letalci kakor pa ptiči, saj so se v letalski službi matere narave urile več sto milijonov let, medtem ko so ptiči na zemlji le 135 milijonov let. Človek pa je razpel svoje peruti šele pred kratkim. On pa ne pozna nobene hitrostne meje.c
Tista o stotinah milijonov let je sicer nedokazana, vendar nas zanima le to, kaj je mož dognal glede naglice te žuželke. Če mu seveda sinemo verjeti.
Vzoren davkoplačevalec
V mestu Butler v severnoameriški državi Pennsylvaniji živi civilni inženir Frank W. Prestoli po imenu. Ta mož je tak, da bi se morale zanj zanimati vse davkarije sveta. Ko mu je zadnjič tamkajšnja davkarija poslala davčno odmero za letos, je mož šel in davčno odmero natančno preštudiral. Ko pa jo je natanko pregledal, je dognal, da mu davkarija ni nič preveč računala, marveč da mu je odmerila celo manj davka, kakor bi bilo pravilno in prav. Na podlagi tega se je mož prepričal, da je njegova domača davkarija skoraj nekam preohlapna v delovanju in v ničemer podobna davkarijam vsega sveta. To ga je kar potrlo. Zato je sedel in napisal ček za tolikšen znesek, kot se mu je zdelo, da bo pravšen za njegove davke. To je poslal davkariji. Ker pa se mu je medtem vzbudila vest, da je morda še premalo poslal, je priložil še bankovec za 10 dolarjev, če je kaj premalo. Tako je vestni davkoplačevalec potolažil svojo vest.
Sedaj človek ne ve, kaj bi dejal: ali je tamkajšnja davkarija taka redkost na svetu, ali pa je tak davkoplačevalec tako redek, da se je splačalo o tem pisati. Pri nas smo davkoplačevalci vredni zaupanja svojih davkarij, zato kaj takega pri nas ni mogoče, zlasti pa zato ne, ker tudi vemo, da se naše davkarije nikdar ne bi mogle tako zmotiti, kakor je Američan osumil svojo domačo davkarijo.
ekspedicije zoper krokodile. Najboljši čas za krokodilji lov je poleti, ko zaradi silne tropične vročine voda okoli otoka precej upade. Na en sam dan včasih polove do trideset aligatorjev, jih de-nejo iz kože, nakar kožo drago prodajo.
Kadar kmetje gredo na krokodilji lov, nikogar ni strah, čeprav vsakdo ve, da gre v smrtno nevarnost. Skoraj niti en lov ne mine, da bi v njem eno človeško življenje ne padlo. Toda gredo, ker je to potreba njihovega življenja. Kmetje in zverine se pač bore za obstoj. Krokodili namreč res močno ovirajo razvoj gospodarskega življenja teh naseljencev. Od doma gredo že zgodaj zjutraj, da so opoldne, ko je solnce na višku, že vsi na svojih mestih. Lovci jezdijo bivole, kateri bodo na povratku morali nositi tudi plen in ranjence. Vsi lovci so dobro oboroženi. Služabniki nosijo za njimi puške, lase in harpune. Ko pridejo v močvirje razjašejo, nakar se lov prične.
Glavni delež pri naporih dneva imajo gonjači. Ti brodijo po plitki vodi, katero lahko sproti pregledajo, da jih kaka žival ne preseneti. Biti morajo oprezni, urni in pogumni ljudje. Kljub temu pa je med njimi največ žrtev. En sam hipec nepazljivosti, pa je izgubljen. Kogar je krokodil pograbil ta je izgubljen, ker krokodil svojega plena nikdar ne izpusti. Maščevalna in krvoločna zver svojo žrtev potegne za seboj v globoko vodo.
Lovci pa med tem na bregu čakajo znamenja od strani gonjačev. Kadar zagleda lovec znamenje, pograbi orožje in plane bliže k bregu. Medtem kdo izmed njih že vleče v laso ujetega krokodila k bregu, in vsi planejo sedaj nanj. Streljajo le redko. Zato pa toliko bolj spretni vihte sekire in sučejo nože. Nekateri znajo tako dobro udariti s sekiro, da krokodila z enim udarcem pobijejo. Kadar kje pobijejo 20 do 30 krokodilov, se morajo preseliti drugam. Kadar so namreč krokodili preveč vznemirjeni, se zberejo v velike gruče ter se preselijo v globokejšo vodo. Tukaj seveda jim človek ne more do živega. Če pa tamkaj, kamor so se skrili krokodili, voda ni pregloboka, kmetje ne obupajo, marveč se lotijo zveri s svojimi harpunami. Te znajo kaj spretno metati. Redkokdaj zgreši kaka harpuna svoj cilj. Navadno pa love krokodile z lasom, katerega mu lovec vrže okoli vratu ali okoli repa, ter ga nato potegne na suho, seveda s pomočjo svojih številnih tovarišev. Eden zveri seveda niti daleč lii kos.
Pred kratkim pa se je na tem otoku mudil sloveč igralec iz Združenih držav. Ta je gledal te love ter doma potem pripovedoval, kako in kaj. Vsako leto je potem prihajalo z njim več njegovih prijateljev, kateri so gledali te love. Dandanes pa je krokodilji lov prava moda za bogato severnoameriško gospodo. Danes so se ameriški bogataši še za šport začeli zanimati za ta lov. Skoraj ne spada več v salon človek, ki ni ubil vsaj enega krokodila. Kmetje z otoka Marajo so seveda veseli, če ti bogataši prihajajo k njim gledat krokodilje love. Sicer vedo, da jim pri lovu ne morejo kaj pomagati, ampak so kvečjemu le v napotje. Vendar kmetje vedo, da jim te muhe ameriških milijonarjev nesejo dober denar.
V Ameriki je sedaj med tako imenovano boljšo družbo velika moda hoditi gledat, kako kmetje love krokodile, katere v Ameriki imenujejo aligatorje.
Krokodilji lov je umetnost posebne vrste. Že stari Egipčani so bili izvrstni in izkušeni lovci na krokodile. Skoraj prav tako pa dandanes love krokodile kmetje na otoku Marajo v Braziliji. Marajo je otok v izlivu rek Amacona in Rio Para. Je največji rečni otok na svetu. Na njem je naseljenih mnogo kmetov, ki obdelujejo rodovitno zemljo tega otoka. Ker je tudi podnebje kaj lepo, se kmetom kar dobro godi, ko bi seveda ne bilo krokodilov v tamkajšnjih vodah. To je strašna nadloga. Teh vodnih zverin je v vsaki vodi kar na stotine. Čim več jih pobijejo, tem več jih je diugo leto. Te krokodile Američani imenujejo aligatorje. So nekoliko manjši, kakor pa njihovi afriški sorodniki.
Ker je ta žival taka nadloga za tamkajšnje prebivalce, zato se ljudje že nekaj desetletij trudijo, da bi to spako zatrli. Organizirajo kar cele
Spomenik ameriškemu polarnemu raziskovalcu Pcaryju so te dni postavili v njegovem rojstnem mestu Cresson Springs v Ameriki. l'eary je na svojih petih popotovanjih po polarnih krajih dokazal, da Gronlandija ni celina, ampak otok. — Slavnosti sc jo udeležila tudi njegova hči.
»No, Jakec, kaj pa delaš? Ali se kaj učiš?«
»Nič, gospod učitelj, le vas poslušam!« *
»Ti si pa res osel! Le rogov še nimaš!«
»Saj osel nima rogov!«
»No vidiš, da ti prav nič ne manjka!« *
»No, prijatelj, kdaj pa bo tvoja hčerka začela misliti na ženitev?«
»Saj že misli noč in dan!«
Učitelj:	s Povej mi, kakšna je razlika med
elektriko in	strelok
Učenec:	»Elektriko moramo plačati, medtem
ko je strela	zastonj!«
Maribor
m Na T9eh svetnikov in na vernih duš dan.
V stolni in mestni župni cerkvi bodo ob 16. večer-nice, ob 16. pridiga, potem pa procesija na 6taro mestno pokopališče. Na novem cerkvenem mestnem pokopališču na Pobrežju se bodo opravile molitve za rajne ob 14. — V irančiškanski baziliki bodo na V6eh svetih dan ob 14 molitve, ob 14.30 večernice, ob 15 pa žalna procesija na Marijino pokopališče na Pobrežju. — V niagdalenski župnijski cerkvi bo popoldne ob 14. pridiga, nato molitve za rajne ter procesija na magdalensko pokopališče na Pobrežju. — Na vernih duš dan v torek, 2. novembra : v stolnici ob 8. bilje, ob 9. mrtvaško opravilo in libera za pokojne župljane. — V Slomškovi kapelici na starem mestnem pokopališču bodo od šestih zjutraj naprej tri črne ev. maše. — V frančiškanski baziliki bo ob 6. slovesna zadušnica za pokojne župljane, ob 7.30 pa bo na Slomškovem grobu tiha sv. maša za rajne. — V magdaleneki župni cerkvi bo v torek ob 6. slovesno žalno sv. opravilo, nato procesija na pokopališče in v ta-mošnji kapeli tiha sv. maša za rajne župljane.
Prva mariborska prodajalna fJk BcSUGliC
ln izposojevalnica klavirjev	a#««
Gosposka 56, priredi oktobrsko ugodnost Vsi v tem mesecu na posodo vzeti klavirji preidejo v last izpo-sojevalcev, kadar doseže plačana najemnina višino eene. Prost ogled. Najemnina 80—150 din mesečno. Pohitite, dokler traja zaloga!
m Proslava češkoslovaškega narodnega praznika je bila v Mariboru v četrtek zvečer v gledališču. Bila je res manifeatantna, gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega sedeža, navdušenje občinstva je bilo spontano ter je prihajalo do izraza e silnimi aplavzi pri odprti sceni. Gledališče je uprizorilo za proslavo 28. oktobra Čapkovo sotiobno igro »Bela bolezen« v Malčevi režiji. Pred predstavo je vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana Jiraneka zaigrala najprej češko, potem pa jugoslovansko himno, ravnatelj češko šole v Mariboru Drly pa je prednašal znano češko pasem »28. rijen«. Maribor je pokazal s to proslavo svojo bratsko solidarnost s Češkoslovaško.
m Mariborsko trgovstvo je izrazilo včeraj na sestanku svojo solidarnost z ljubljanskimi, zagrebškimi in belgrajskimi tovariši v pogledu njihove akcijo proti "dovolitvi veleblagovnic. Nameravana zatvoritev trgovin, ki bi ee imela istotako včeraj kot znak protesta izvršiti, se ni izvedla.
m Ekonomski tečaj Ljudske univerze. V sredo, 3. novembra, sc prične ekonomski tečaj, ki ga je organizirala Ljud.ska univerza, da si v njem izobraženci izpopolnijo poznavanje gospodarskih problemov. Predavanja bodo vsako sredo ob 20. na Trgovski akademiji v sobi št. 37. Predavali bodo strokovnjaki. Pismene prijave sprejema Ljudska univerza. Krekova 18, ustmene pa prof. dr. Crnek na realki.
ni Nekaj brezplačnih vozovnic za kongres IJROIR v Skopi ju, ki bo v začetku novembra, je prejela uprava mariborskega pododbora Združenja rezervnih častnikov. Olani, ki žele kongresu prisostvovati, naj se takoj zglaae pri predsedniku pododbora, Maribor, Gosposka ulica 9, kjer prejmejo brezplačne vozovnice.
m Novo srednješolsko poslopje. Kakor cujemo, bo banska uprava začela na pomlad graditi v Mariboru novo srednješolsko poslopje.
m Mesarske stojnice in mesnice bodo zaradi praznika Vseh svetnikov v nedeljo dopoldne odprte, v ponedeljek, na praznik, pa bodo ves dan zaprte. Občinstvo ee opozarja, da si oskrbi meso za ponedeljek že v nedeljo dopoldne.
m Telefonsko govorilnico postavljajo na Kralja Petra trgu. Obstoja iz majhne kabine s steklenimi stenami ter stoji ob vhodu na glavni dravski most.
Gledališče
Sobota, 30 oktobra: Ob 20. -.Sodnik Žalamejskk.
Red C.	_ .
Nedelja, 31. oktobra: Ob 15. >Bela bolezen«. Znižane cene. — Ob 20. »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Ponedeljek, 1. novembra: Ob 20. »Marija Stuartc.
Jeiica
Tečaj za esperanto na Ježici. Na pobudo domačih esperantistov bo letošnjo zimo na Ježici za-četniški tečaj za pouk esperanta. Tečaj naj bi dal prve temelie prijateljem tega mednarodnega jezika. Ako bodo tečajniki pokazali dovolj stanovitnosti in vneme, bodo temu prvemu začetniškemu tečaju sledili še drugi tečaji za one, ki so v tem jeziku že bolj podkovani. Začetniški tečaj bo po želji članov ob delavnikih zvečer ali v nedeljo popoldne, najbrž v ježenskem Gasilskem domu. Prvi sestanek zaradi tečaja bo v nedeljo, 31. oktobra ob 10. dopoldne v Gasilskem domu. Obenem bo predavanje o zgodovini in pomenu esperanta. Vabimo k predavanju in na tečaj vse prijatelje esperanta!
Slavnostna predstava
„Prodane neveste" v operi
Res ugodno se odziva vedno na vse 6trani visoka kulturna zave6t, ki jo zopet in zopet kažejo v svojih nastopih — tudi politični predstavniki češkega naroda, ki se, posnemajoč visoki vzgled svojega velikega državnika Masaryka, zavedajo, da je le v pravem razvoju celotne kulture pogojena dobrobit vsega naroda. Izrazito tako potezo je pokazal ponovno tudi sedaj češkoslovaški konzul Stanislav Minovsky, ki je mesto običajne recepcije v proslavo češkoslovaškega državnega praznika aranžiral 6 svojo soprogo slavnostno predstavo Smetanove »Prodane neveste« v našem opernem gledališču in povabil nanjo vse predstavnike naše javnosti, obenem pa dal 6edeže na razpolago tudi drugim, operno umetnost ljubečim obiskovalcem.
In tako je izzvenel ta večer v zmislu toplega in iskrenega razpoloženja, ki se je razvilo v opernem gledališču med števiinimi obiskovalci — med slavnostnimi gosti, ki so vneto in živo sledili predstavi te, V6aj vidno navzven najučinkovitejše češke operne umetnine. — Predstava, ki io je vodil v
flasbenem pogledu ravnatelj Mirko Polič in v re-ij6kem prof. Osip šest, je bila na povprečni umetniški višini. Med izvajalci je bilo vendar mnogo ognja, tako v orkestru kot na odru, kjer 6o med podobami mikali nekateri liki: tako (zla6ti z ozirom na začetništvo) Mafenka 6oprani6tke Vidalijeve, Vašek tenorista Banovca in drugi. — Svojstven io za nas nov pa je bil Kecal basista Milorada Jova-noviča, člana belgrajske opere. Podoba kot jo je ustvaril basi6t Jovanovič, je privlačila po pevski strani, ker je imela za podlago polno zveneč in 60Čni, nekam baritonalno barvani pevski material, manj pa po igralski, 6 te 6trani spričo našega Kri-žaja in Betetta (morda smo tudi razvajeni).
Tako je v plemeniti in posnemanja vredni obliki izzvenela proslava češkoslovaškega narodnega praznika.	V. U.
Jesenice
Utopljenec v Savi. Slučai Rudolfa Jakaša, ki so ga našli utopljenega v Savi, se vedno bolj raz-jaenjuje. Utopljenec je visel ob neki veji v strugi Save in je bil na eno nogo bos. To kaže, da se je moral sam 6ezuti, preden je utonil. Policijska pre-iskava je ugotovila, da je moral Jakaš, ko je hodil demov na Hrušico, priti do potoka Jesenice, ga hotel prebresti, zato se je sezul, Medtem ga je potegnilo v vodo tik ob izlivu j>otoka v Savo. Tudi lega trupla v Savi kaže na to, da ga jc morala voda prinesti iz struge Jesenice. Pokojnik je bil v službeni uniformi žel. zvaničnika. Bil je pred kratkim premeščen na Jesenice iz Save pri Litiji.
»Banovinski inženjer« projektira nove Jesenice. Na Jesenice se je priklatil neki gradbeni tehnik A. G. in se tu izdajal za odposlanca banovine z nalogom, da projektira nove Jesenice. Vabil je kot tak visok gospod razne Jeseničane v lokale na pome-nek. Tam se je naredil vedno tako, da nimadenar-ja in da so morali plačati drugi. Tako se ie klatil ta pritepenec nekaj dni po Jesenicah in lupil ljudi. Policija ga je v gostilni Mencinger ustavila in napravila z »inženjerjem« red.
Ljubezniv prijatelj. Ta ie popival s prijatelji po gostilnah, nato pa je pričel pijanega tovariša poljubljati, da mu je izmaknil denarnico in drobiž v vrednosti 370 din. Žal je K. A. Jeseničan.
Tat pri Vilmanu. Pritepenec S. P., ki je vlomil pri Vilmanu, pa žal ni mnogo našel, je bil oddan sodišču. Delal je pri Slogradu, doma pa je iz Pre-doslja.
Sv. Barbara v Halozah
Uradna ura ob nedeljah na pošti. Prebivalstvo pri nas, in drugod menda tudi, se pritožuje zoper prepozno odpiranje pošle ob nedeljah in praznikih. Uradne ure ob teh dnevih se začnejo šele ob 9 in uradnik ne odpre nikomur pred uro in ee drži točno predpisov. Prebivalstvo pa zahteva, naj se [>ošta odpre ob nedeljah in praznikih ob 8, kakor ob delavnikih. Ljudje imajo na ta način priliko ob nedeljah opraviti vse na pošti, česar med tednom nimajo časa, v nedeljo pa je tudi nerodno po sveti maši dve uri postajati j>o trgu in čakati, kdaj bo pošta odprta^, zlasti v zimskem času, ko pridejo ljudje od daleč v cerkev, po slabih potih in v slabem obuvalu.
Vinska letina v Halozah in eene. Lanska letina je zaradi peronospor® uničila naš glavni pridelek. Upali smo, da bo letos boljša letina. Zaradi vednega deževja, premalo solnca in zaradi odlaganja trgatve na lepo vreme je vina zelo malo in je srednje kakovosti. So pa tudi velike izjeme glede lege, zemlje in vrste, ki dosegajo lansko kakovost. Po tem so tudi gibljejo vinske cene. Nekateri so sladkali, večina pa ne, ker niso mogli nabaviti sladkorja. Tukajšnja jiosojilnica ima polno klet. »Vinarska zadruga« pa letos ne more nakupovati, ker še nima zadružno kleti in le zadružništvo nas bo rešilo, sicer nas bodo izkoriščali prekupčevalci, ki se redijo od naših žuljev. Zato naj bo geslo vsakega Haložana: Kdor jo vinogradnik, ta naj bo zadružni član »Vinarske zadruge« r. z. z o. z. pri Sv. Barbari v Halozah.
Spon
Ljubljana: Bask
Jutri popoldne ob 14.30 bo na igrišču SK Ljubljane zelo zanimiva in za Ljubljano izredno važna liga-tekma za državno prvenstvo. Tekmo bo sodil Švicarski sodnik. Pridite in podprite naše repre-zentante!
Mariborski šport v nedeljo
Igrišče Rapida ob 10: nogometna tekma lahko-atletskih reprezentanc Maraton : Rapid.
Stadion Železničarjev o-b 15: Železničar: Ča-kovečki SK, prvenstvo LNP.
Čakovec:
ob 15: ISSK Maribor : Gradjanski SK, prvenstvo LNP.
Murska Sobota:
ob 15: SK Rapid, Maribor : SK Mura, prvenstvo LNP.
SK Slovan : SK Hermes
SK Reha i S K Mars
Ob 9, oziroma ob 10.30, se nam na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno predstavijo imenovana moštva v borbah za točke, katere so vsem zelo dragocene. Hermes kot Reka jih rabita za utrditev
Petdeset let
Pred nami je jubilej združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani. 50 let neumornega organizacijskega dela pomeni ponoven dokaz vztrajnosti našega obrtnika, ki dela, ustvarja in skrbi za čim večjo usposobljenost svojega naraščaja, dobro se zavedajoč, da je v dobrem, strokovno naobraže-nem naraščaju bodočnost celotne obrti.
14. in 15. novembra bo proslava v Ljubljani. Ob tej priliki prirede veliko propag. friziranje in tekmovanje v brzem britju. Tekmovali bodo mojstri, mojstrice, vajenci in vajenke ter pomočnice in pomočniki v vseh panogah frizerske obrti. To tekmovanje bo eno največjih, kar jih je bilo dosedaj pri nas sploh. Udeležba bo prav številna iz vseh krajev države. Poleg občnega zbora in banketa bo 15. nov. ob 9. dopoldne v stolnici sv. maša zadušnica za pokojne člane. Polovična voznina je dovoljena. Vse tekmovalce naproša odbor, da se takoj prijavijo tehničnemu vodji nagradnega tekmovanja g. Viliju Franchettiju v Ljubljani, Tavčarjeva 3.
Velenje
Trije grobovi v enem tednu so zrasli na našem šmartinskem pokopališču. Trije poročeni možje, trije delovni ljudje, trije veliki trpini so drug za drugim legli v nje. Najprej Vinko Jancžič, ki se je 21. januarja letos v rudniku strašno ponesrečil, ko mu je zdrobilo hrbtenico in od takrat ni . več vstal. Od njega se jc poslovil v imenu delavcev tovariš Zaje. — Na dan Janežičevega jx>-greba je zapel mrtvaški zvon drugemu velikemu trpinu, uglednemu čevljarskemu mojstru Martinu Hudale.su. Rak v ustih in grlu je opravil svoje grobarsko delo pri tem vzornem krščanskem možu in družinskem očetu, ki zapušča ženo in troje nedoraslih otrok. Z vso udanostjo je prenašal bolezen morilko; zaman je iskal pomoči. — Ob njegovem pogrebu pa je že tretjič zapel zvon mrliško pesem v slovo jamomercu Vinku Pod-pečanu, ki si je s silno j>ridnostjo zagotovil trden jioložaj sebi in družini. Vnelje rebrne mrene in pljučnica sta opravili svoje žalostno delo. Ob grobu sta mu govorila v imenu delavcev Jelen, v imenu rudniškega ravnateljstva pa g. Kumik. — Bog naj tolaži sorodnike!
Ljutomer
Pred kratkim so začeli zidarji zidati v Katoliškem domu malo dvorano. To dvorano smo že dolgo pričakovali. Sedaj bomo imeli krasen prostor, kamor bomo lahko vodili v zimskih dneh našo mladino, kjer bomo imeli predavanja. Prostor je tudi namenjen odraslim, kmetom, obrtnikom, delavcem in vsem, ki se želijo izobraziti. Vsakdo mora odobravati ta korak naše Okrajne posojilnice, da je izdelala ta načrt. Za Katoliškim domom pa je tukajšnja Vinarska zadruga zgradila zelo primerno trsnico in sušilnico za sadje. Tudi v ostalem mestu se dela in popravlja. Trgovec Seršen je prej nepomembno poslopje prenovil v krasnem slogu, ki bo v kras in v j>onos našemu mestu Ljutomeru.
položaja v zgornji hiši, dočim se bosta Mars in Slovan skušala znebiti druščine, katero si neprostovoljno delata. Moštva so si zelo enakovredna, kar so dokazala v poslednjih nastopih. Tudi Slovan tokrat ne bo zaostal, ker bo izpopolnil svoje moštvo z nekaterimi izkušenimi igralci, ki so bili dosedaj bodisi radi bolezni, bodisi radi službe, primorani poslušati zadnje vzdihe svojega kluba, Mars je tudi zlezel iz krize, kar nam je dokazal z nedeljsko tekmo in bo gotovo hotel sedaj naprej po poti, ki si jo je izbral v nedeljo, O Hermesu in Reki bi bila odveč vsaka beseda, ker sta vodilna kluba našega prvega razreda že od nekdaj.
SK Kovinar : Grafika
V nedeljo popoldne bo nn igrišču Kovinarja zanimiva prijateljska tekma med gori imenovanima kluboma. Grafika je na Jesenicah že star znanec, ki je zapustila vedno najlepši vtis pri gledalcih zaradi svoje lepe igre. Letos jo Grafika sploh na višku, kar kažejo njeni uspehi v prvenstvu, katerega si je osvojila brez poraza z gol-diferenco 34:3. Tudi pred 14 dnevi je v Trbovljah remizirala s prvakom Trbovelj, Amaterjem, v prijateljski tekmi. Ker se tudi Kovinar nahaja v dobri formi, bo vzroka dovolj, da najiolnijo prijatelji delavskih klubov igrišče Kovinarja ter ga v njegovih športnih stremljenjih podpro.
Turnir SK Mladike
za pokal ravnatelja g. dr. A. Tomca v nedeljo ln
ponedeljek ob 9
Na turnirju SK Mladike sodelujejo poleg prireditelja še moštva SK Ljubljane, SK Korotana in SK Moste. Spričo izredno kratke prvenstvene sezone, ki je zn drugorazredne izčrpana v treh terminih, je tako tekmovanje edino sredstvo, ki naj obvaruje te klube pred razsulom. Pozdraviti je zamisel prireditelja in njegovih predstojnikov, ki žele z materialnimi žrtvami nuditi tem zapuščenim moštvom tekmovalni program, pozdraviti pa je tudi nesebično sodelovanje našega liginega zastopnika SK Ljubljane pri V6eh perečih vprašanjih naših malih klubov. 'lako je tudi to pot sodelovanje SK Ljubljane povzdignilo prireditev na nivo prvorazredne prireditve. SK Ljubljana nastopi z močno kombinacijo, v kateri bodo tudi imena nekaterih, v pretekli 6ezoni prav slavnih nogometašev, ki še vedno znajo navdušiti naše občinstvo s prav lepimi potezami. To moštvo igra ob 10.30 proti mlademu moštvu SK Korotana, ki je v zadniem času uredil svoje vrste in igra prav lep kombinacijski nogomet. Ta tekma, kakor tudi njena predigra med Mladiko in Mostami, ima značaj izločilne tekme, s katere izide zmagovalec kot finalist za tekme prihodnjega dne. V srečanju Mladike z Mostami bomo gledali vedno zanimivi lokalni derby. Prav posebno se pripravljajo nanj Mošanci, ki se žele Mladiki revanžirati za nedavni prvi poraz. Ker pa razpolaga prireditelj s solidnim, dobro uigranim moštvom, v katerem je tudi nekaj »asov« Ljubljanskega nogometa, bo brez dvoma tekma najzanimivejša na turnirju.
V ponedeljek pa se srečajo ponovno vsi štirje tekmeci v zanimivem finalu, predvidoma v parih Korotan : Moste in Ljubljana : Mladika. Pozivamo naše športno občinstvo, da s čim večjo udeležbo podpre stremljenje prireditelja.
podprite S:K.LJUBLJANO'
Izredni občni zborSPD. V ponedeljek
15. novembra 1937 ob 20 bo v dvorani Trgovskega doma (ob banski palači) izredni občni zbor Osrednjega društva Slovenskega planinskega društva r Ljubljani. Na dnevnem redu je sklepanje o gradbeni preureditvi planinskega doma »Zlatorog« v Bohinja in najetjn gradbenega posojila. Vabimo člane, da s* zaradi važnosti tega vprašanja v čim večjem Številu udeležijo občnega zbora. — Odbor Osrednjega društva SPD.
Medldubske kolesarske dirke na Turjak bodo
jutri točno ob 11 dopoldne. Dirkači naj bodo ob 10, t. j. eno uro pred startom, v Pijavi gorici, da so jjravočasno opravi vpisovanje in žrebanje vrstnega reda. Ob 9 odhod s Kongresnega trga.
7,vma t/nrpnskih Inhknatle/skih klubnv. (Slnžhr no). Zadnja disciplina juniorskega prvenstva Dravsko banovine za moštva, met kladita, bo v soboto, TO. t. m. ob 1A..1U na Stadionu. T» v obvestilo vsem tekmovalcem.
Agnes GSnther:	130
Dušica - Rožamarija
»O Bog, tega nikar!« je kriknil Alfred s toliko grozo, ki jc Harra osupla. »Nikdar več! Tega bi ne zmogel!... Moji živci bi tega ne vzdržali. V Braunecku straši, grozno straši! Trikrat 6em že zamenjal svojo spalnico. Po hodniku tavajo strahovi in vzdihujejo. Stopnice škripljejo, po galerijah vleče. Nekoč 6em slišal, ko je šlo desetero ljudi zajjored po princesnem hodniku. Menite, da sem potegnil odejo čez glavo? Kaj še! Prižgal sem luč in ga razsvetlil, pa našel nisem nikogar... Le slike so pomežikovale. Ugasnil 6em luč ter se vrnil v eobo. Toda ti 60 bili obstali, ko 6e je prikazala luč, ko pa je zopet ugasnila, so nadaljevali 6vojo pot s težkimi in lahnimi koraki.«
»Oho, vi 6te že tam zunaj imeli vročico!«
»Orožno so vzdihovali ter se pomikali gor in dol.«	. .
»No, to je prav lepo, da toliko sočustvujejo z zadnjim otrokom iz rodu Brauneckerjev, z Rožo iz Braunecka. Teta mi je danes pojasnjevala, da še ne bo tako brž okrevala, kot smo 6e nadejali, Alfred.«
Alfred je zopet povesil glavo... V atelje pa
je kakor črna puščica priletela lastovka' ter jc " ' " krožila J	"" ~ ""
gnezdeče..
nekaj časa krožila pod stropom. Harro jo je motril ... Dnevno poizkuša, da bi 6i zgradila tu notri
»Odleti odtod, saj ne veš, kje ei doma. Ne tu ne tam!«
In s paleto jo jc Harro izgnal.
Teta Ulrika je torej prevzela najpoprej tega ■ovega varovanca ter skrbela, da je prišel znova jc močem. Toda tudi za njegovo moralno plat 6e je pobrigala ter se potrudila, da bi mu malce ojačiia hrbtenico V drugih časih bi se bil Alfred brže odtegnil območju tetinega žezla, toda bil je tc zelo medel in jc moral 6voj čas poti varuštvom
sestre Klare toliko razmišljati, da se je vsaj začasno ponižno sklonil pod dežnik tete Ulrike.
Rožamarije ni dobil pred oči, tudi se ie bal njenega pogleda. Bila mu je v sjx>minu dražestna kot krasen maj. Zdaj pa je oba oklestila toča! Njegovo srce se je krčilo ob zamisli nanjo. Ukvarjal se je z malini Henrikom in čuval nad njim. Koristil je 6 tem celo malemu grofu, ker se ni udajal njegovi nebrzdani volji kakor Babeta.
Bivanje 6estre Ivane na Thorsteinu je šlo h kraju. Teta Ulrika jo je ostro opazovala, se od nje naučila raznih prijemov ter 6i jih dobro zapomnila.
Rožamarija se ni zbala strogih oči tete Ulrike in njene svečane pcastave. Kadar je počival na Rožamariji resni tetin jx>gled, se je ta brž omilil... pojavljalo se je v njem nekaj plahega, to-
t. Nj .............."
Dvomi svetnik je neprestano naročal mir in zopet mir. Tudi kueginji v Braunecku jc dnevno isto jx>lagal na srce. Dami sta bili različni in tako je bil njun pokoj tudi različen. Rožamarijo je obdajala ljubezen, kot bi jo obsevali v rožni lopici zlati sončni žarki. Videla je pkoli sebe zgolj ljudi, ki so jo ljubili in 60 tekmovali v tem. da bi ji izkazali kakšno ljubav. v kolikor je bilo to d(> puščeno. Med teto Ulriko in 6estro Ivano so radi tega često nastali obmejni spori.
Da bi ne prihajal ob svojih dnevnih obiskih s praznimi rokami, je postal knez že genialno iznajdljiv. Domišljal si je namreč, da Rožamarija zanesljivo pričakuje njegovih daril.
Tudi mali Henrik se je polagoma res zopet privadil svoji mamici, ki ga j>a ni smela vzeti v naročje. Tudi mu niso bile dovoljene nasilne nežnosti in telovadba na mamini postelji. Naučil 6e je od 6tarega papana. da ji je tudi prinašal kakšna darilca, ki pa so bila silno raznovrstna. Prinese! ji jc kakšen ro/in list. kos preste, lepega črva, i tra je naše! po dežju. Mamica jc sprejemala vse,
tudi črva, ga položila celo na odejo, kjer se je zvijal tn vzbujal otrokovo radost. Ko je Henri-
kov« pozornost zanj pojenjala, 60 črva odstranili. Da 6e je zopet navadit svoje matere, je na Henrika zelo blagodejno vplivalo. Opazil je namreč, da
i;
smejo le pridni in dobri otroci ostati pri mamici, kričače iti rogovi leže pa so brez usmiljenja odstranili. In če ga je doletela nesreča, da 6o ga kot kričača poklali k Babeti, tudi tu ni našel posebno prisrčnega sprejema. Kako je mogel vendar Henrik mamico prestrašiti in vznemirjati? Spoznaval je sčasoma velikost svoje hudobije, kar ni ostalo brezplodno za malo srčecc.
Vsi eo prinašali, kar bi moglo vzradostiti grofico Thorsteinsko. Preti knezom ni bila varna nobena lepa cvetka. Ustavljal se je na svojem rjavcu pred kmečkimi vrtovi ter se pogajal s kmeticami, kar je tem posebno prijetno delo. Denar so ljudje le redkokdaj jemali. »To je za mojo hčer,« je rekel knez in če je to zamolčal, so itak sami uganili.
Celo mož. ki je naročen na socialnodemokra tično glasilo, je jx>trgal zanj najlepše nageljčke, katere je negovala njegova žena ter 6e n i zbai groma in treska, katerega mu je zato uprizorila njegova boljša polovica.
Pri vseh teh dokazih vdanosti in ljubezni bi bila Rožamarija prišla ob 6voj pokoj, če bi ne bila 6ama spoznala, da 60 odredbe dvornega svetnika zanjo zelo koristne ter se jih zato mora točno držati. In tako jc bila primorana le/ali osamljena po več ur dnevno ali na vrtu ali na verandi, kjer so ji postavili rdečebeli šotor, ali pa v njeni spalnici na otomani. Teta Uli pa jc bila v sosednji sobici.
Rožamarija je imela dovolj časa. da sc je udajala svojim pestrim mislim. Citati ne inore, ker mora držati svoje roke f>od prsmi. Teta Uli pa ne zna mojstrski brati in tega tudi ne želi
niti goe.nod dvorni svetnik. Mir iu zoj^e! mir!
Rožamarija doživlja mnogo v urah. ko sc vdaja pokoju. Cesto jc od danes do jutri več do-
živela nego drugi morda v letih. Poleg nje dehte in bleste cvetlice katere ji je poklonila ljubezen, njena okolica diha lepoto in mir. Poletna sapica se igra z listjem trte, ki 6e ovija lopice. Njih okrogla in sedmerozobčasta 6enca se odbija od zemlje. Metuljčki jo obiskujejo. Kak krilat pre-drznež se usede celo na njen prstan ter nudi Rožamariji priliko, da more občudovati njegova zlato-in 6rebrnoblesteča krila. V gozdu vlada popolna tišina, le v njegovih vrhovih neprestano rahlo šumlja. Oblaki se podijo in zlato zažare ob sončnem zatonu. Zopet se je skrajšalo za en dan kratko poletje in zavidljivo, bogato življenje dragih ljudi.
Rožamarija je ob večerih vselej otožna. Pravijo, da je zvečer utrujena. Utrujena od pokoja? Rožamarija 6e bori čisto 6ama. Nihče ne vidi njenih nemih 6olz in njenih pritajenih vzdihov.
»Od tebe, ti divni poletni 6vet( ti zlata hiša in zeleni gozd, od vas V6eh, ki stojite na obrežju, se oddaljuje moj oolniček!«
Zaprosila je, da bi smela govoriti z gospodom samostankim pridigarjem. Ta jo bo prav rad obiskal. Toda rodbinski svet 6e je zbal, da bi se preveč razburila. Gospod pridigar je 6icer zelo obziren in bi gotovo ne vznemiril Rožamarije, toda spominjajo se še- kako jo je bilo prijelo, ko 6e je pripravljala na birmo. In vendar bi se Rožamarija nc smela niti malo vznemirjati!
»Pozneje, Rožamarija, ko boš že čvretejša!« Tako so jo tolažili.
Rožamarija jih je padušala z lahnim, rahlim nasmeškom, ki jc osupnil celo teto Ulriko. Morda ji sami ni več na tem! Rodbinski svet je dva dni preudarjal. Mar sploh vedo, o čem razmišlja? Nikdar ne vprašuje. Smejo z nio ukreniti, kar hočejo in prav nič sc nc brani. Takšna je Rožamarija, kadar jc bolna.
Rožamarija pa domneva, da so postali neusmiljeni iz same ljubezni do nje Rotijo jo, naj si nekaj želi. da ji morejo ugoditi, toda edinega, kar si jc zaželela, ji zgolj iz ljubezni ue morejo izpolniti.
m n W«bh fl BWtnt[ ,rrtwj n rntutttm^jtfiBfft, jflnnn< t
im^HiiBflfHTiirnTrfnjfi imrwwm »rownti i ntnu inm TrmmnniooiiKiaiMmnnri hwjjh
tnwngm»rnfnumTtnuT! hn mrtii iirmurninTrii i srmn (aru rrinuHN iimun KUTOIBU mrinfliif t mcm!!!'! ■»infun
i in J ^miriifTUfffrrTi irrrnjr;] t ;iiti rfinntftfitrtiTfn rrrwrf Kirmrtmi nitf fu r i;: ■ mn? n ,f{ ri rrRnn i f ""nun tfl"nr!inw*^iriflnwnmi !ffwnrnn ii" mmnrfHUf m|WOtTtir''mmi
BOtmii, rmmnfmiRinmrTi nnnitirrnittitiinnn i m itmum"« umi! nun mm«nKifmnRn(mi
VAŠ CENENI
SUPER
PHILIPS
IlIlMlMIl^^
trinnnnimnf "in im itnnifnrnniriTmrflimDfnTiinnrTn nrnraitntmM i iriuirtfUHBmftnuisiij
T trnomi ntrnni t m nrrmtni( n n rTtitrn 11 rr« mri rn um oi mTrnitnt! i r rminiminiaivnnmTHt j flniiB fnrfOBtmr i niTimrji mtnnni nts"mi m ttrfffflt 111 imtntnrmi"Hitn mfltitnnidMiim
MAII OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din f—} ienltovanjukl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj prt aaročlln. — Pri oglasih reklamnega enačaja se račnna enokolonska 5 mm tfaoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
LJUBLJANA,
„9ara"
Dospele modne novosti. Vodimo tudi ročno delo. Sv. Petra cesta 20
mm\
Pekovskega vajenca
starega do 18 let, sprejme pekarna, Smetanova št. 61, Maribor.	(v)
Službe iščejo
Kuharica
sprejme službo čez dan. Gre tudi k bolniku za postrežbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17353. (a)
Šofer
s prav dobro dovršenim izpitom - išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 1758.
t
Pohištvo
i
Sluibodobe
Uradnik (-ica)
z znanjem nemške korespondenco, daktilogra-fije, knjigovodstva, zanesljiv, ekspeditiven, se sprejme. Oferte poslati Lončareviču, Beograd, Tc-razlje .12.	(b)
Potrebujem
slaščičarskega mojstra
prvovrstno moč z najboljšimi priporočili, ki je pripravljen iti v Beograd. Ponudbe na »Publlcitas« a. 'd., Beograd, pošt. predal 60 pod št. 15977.
Služkinjo
Spalnico
kompletno, za eno ali dve osebi - kupim. — Kos, Poljanska cesta 20. (š)
vajeno kuhe, šivanja ln vseh hišnih del, sprejmem 1. novembra. Ponudbe poslati upravi »Slov.« v Mariboru pod »Maribor 1756«.	(b)
Uradnica
za pisarno in prodajalno, zanesljiva, urna, h prakso ln šolami, sposobna za vodeče mesto — se sprejme. Tlača 600—2500 din. Obširne ponudbe poslati na Publlcitas a., d., Beograd pod št. 15973. b
Izobraženo gospodično
iščem za svojo hčerko. Tiste, ki niso delamržne, naj pošljejo ponudbo z navedbo predizobrazbe in družinskih razmer v npr. »Slov.« v Mariboru pod »Ponižna 300«.	(b)
•I'
Pisalni stroj »Undervvood«
popolnoma nov, nerabljen - naprodaj. Aleksandrova št. 9-III., levo.	(1)
I a. štajerska jabolka
lepa, obrana dobite po zelo ugodni ceni v špe-cerijl Martine, Tyrševa cesta 17.	(1)

Radio
Programi tiadio Ljubljana i
Sobota, 30. oktobra: li Plošča za ploščo se v venček poveže, vsaki in vsakemu radio postreže — J2.45 Vreme, ]>oroeilu — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo sc v venček poveže, vsaki in vsakemu radio postreže — 14 \ rerno — 18 Vesel delo-pustl (igra ltadijski orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila
—	19.30 Nae. ura: Vido — otok smrti (dr. Veselili Cuift) — 19.50 Pregled sporedu — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 211.30 Ali, kurjava, draga reč, a brez nje je mrzla peč. Pisan večer, pri katerem sodelujejo člani rad. igr. družine ju ploščo. Sestava iu vodstvo Jožek in Ježek — 22 Cas, vreme, poročila, spored — H2.15 Za vesel koneu (igra Kadijski orkester).
Drugi programii
Sobota, 30. oktobra: Belgrad: 20 Bobemski večer
—	22.20 Narodne pesmi — 22.45 Plesua glasba — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19.30 Opera <Fatinloa< — 21.40 Violončelo — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19.45 Poster večer — 20.30 Orkestralni koncert — 22.10 Jazz — 23 Cigauska giasba — Trst-Milan: 17.15 Jazz
—	21 Večerni koncert — 22.10 Zbor — "Kim-Bari: 21 Leharjt-va opereta -Frnsqufta< — Praga: /9.40 Pester program — 20.55 Orkestralni koncert — 22.30 Plesna glasba — llamburg-Stuttgart: 20.10 Filmska glasba — Frankfurt: 19.10 Vojaško pesmi in koračnice — Strass-bourgh: 21.30 Orkestralni koncert.
Uprava »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova t) Sprejemajo se oglasi tn naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
Otvoritveno naznanilo
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem
prevzel gostilno Marenčič »pri Gustelnu« na Zaloški cesti štev. 47
katero bom otvoril v nedeljo, dne 31. oktobra.
2 dobro kapljico vseh vin in s točno postrežbo se starim in novim gostom toplo priporočam
JOŽE GORSIČ
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-5S
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tel. 37-52
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40
vnovčuje
HRANILNE VLOGE
bank in hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni.
^jJUJj
Več stavbnih parcel
od 1400—7500 m", naprodaj na prometnem kraju. Vodovod elektrika poleg. Pojasnila : Vižmarjo 100.
Ugodna prilika
za nakup trgovsko hiše z gostilno In posestvom v bogatem trgu z dobro okolica za lesno trgovino. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Ugodna prilika 401-kr.«.	(p)
i
Kupujte pri
naših inserentih
31» oktober mednarodni dan varčevanja
Mestna hranilnica ljubljanska
ima
novih in oproščenih vlog Dill 104,000.000'—, ki so vsak čas in brez omejitve izplačljive
Za vse vloge jamči:
Mestna občina ljubljanska
rasnimi
Veličasten pevski film
San Francisco
Jeanette Mac Donald	Clark Gable.
Grandiozno filmsko delo a najlepšimi pevskimi partijami iz Travlate ln Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisea v letu 1906. Film je v nemškem jeziku
I^BSHllECffl
Veličasten zgodovinski velefilm
Lord Nelson
NemSki dialog — Rezervirajte si vstopnice!
Jutri ob pol 11. url dopoldne lludstta predstava po znižanin cenah.
. TEl. *• 21 -24
MATICA
Tarzan, živali in plemena v pustolovskem veleBlmu
Tarzan zmagovalec
Jonny Weissmuller
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. fi, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)

Mesarifo
dobro Idočo, takoj prodani
ali dam v najem. Vprašati: Maribor, Studenci, Radvanjska št. 6.
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
komfortno, sončno - oddam takoj ali pozneje dvema osebama. Cesta v Rožno dolino 26-1. (č)
Enosobno stanovanje
se takoj ali z decembrom odda eni ali kvečjemu dvema osebama. Idrijska ulica 6 (Stan in dom), č
Štirisobno stanovanje
udobno, vse pritlkllne in komfort, se odda za februarski termin v Kersnikovi ulici št. 7. Ogled od 13 do 15 v I. nadstr.
Strojepisni pouk
večerni tečaj. Vpisovanje In pričetek pouka 3. novembra od pol 7 do S. -»Christofov učni zavod«, Domobranska 15. (u)
Preklic
Podpisani Papež Edvard, železničar, Pobrežje, pre-klicujem In obžalujem žalitve, k| sem jih izrekel 19. 8. 1937 v gostilni Holz na Pobrežju napram Duh Franju na Pobrežju. Zahvaljujem so mu, da je odstopil od kazenskega postopanja.	(o)
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Zahtevajte povsod naš list!
Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hlnko Mayer i drag, pari. oddelek, Zagreb.
ODBOR SLOV. KAT. AKAD. STAREŠINSTVA V LJUBLJANI
naznanja žalostno vest, da je umrl naš zvesti tovariš
dr. Franc Verbic
zdravnik javne bolnišnice v Celju
Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Tovarišem in znancem ga priporočamo v molitev. Ljubljana, dne 30. oktobra 1937.
Po dolgotrajni mučni bolezni je danes umrl v Gospodu nas iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
dr. Viktor Schwegel
sekcijski načelnik v pokolu, imejitelj reda sv. Save
II. stopnje itd.
Pogreb bo dne 30. oktobra 1937 na Dunaju. Maše zadušnice se bodo darovale na Dunaju in v Gorjah pri Bledu. Blagopokojnika priporočamo prijateljem in znancem v trajen spomin.
Dunaj, Gorje pri Bledu, dne 28. oktobra 1937.
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčiž