izhaja vsa,I* četrtek. "^Sg Naročnina: celoletno ... ............K 50— poluletno.................„ 25 — Posamezna številka . . ...... „ 1"— Kmet, pomagaj si sam, izn svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm instratnega stolpiča stane za: male oglase................K 1-— uradne razglase.................... 1'50 reklame..................„ 2-— uredništvo in upravništvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu $t. 9 (nasproti dvorca). Poštnina plačana v gotovini. a ... fi. 47. V Ljubljani, dne 24. novembra 1921. Leto III. Glasilo ..Samostojne w kmetijske stranke za Slovenijo". Za ljudstvo, za državo! Sijajen zbor zaupnikov »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo" v Ljubljani, S. sprejetjem ustave ie likvidacijo Karlovega puča je mastal nov politični položaj in s tem za nas naloga, da se po vestnem preudarku odločimo, kam naj krene v bodoče naša pot in kakšne naj bodo v prihodnje naše zahteve. Vse to pa je tako velevažno, da bi se pregrešili proti svojemu osnovnemu političnemu načelu, da gre namreč zadnja beseda glede takih vprašanj ljudstvu, če bi rešili sami od sebe tako važna vprašanja. Zato je sklicalo načelništvo SKS. za ponedeljek dne 21. novembra v Ljubljano strankine zaupnike, da določijo le-ti sami smer naši bodoči politiki. Kakor načelništvo stranke, tako so se tudi naši pristaši zavedali važnosti trenutka, kajti z vseh strani Slovenije so prišli naši najboljši in najuglednejši člani v takem šlevilu, da jc bila velika dvorana ljubljanskega «Mestnega doma» skoraj prenapolnjena. Toda ne samo po udeležbi sodeč je bil razveseljiv zbor zaupnikov, temveč še veliko bolj po navdušenju in po dobri delovni volji, ki sta vladali ves čas na kongresu naših delegatov. Pomisliti je samo treba, da je trajal zbor nepretrgoma od devetih dopoldne do treh popoldne in da je bil celotni dnevni red kljub obširnosti njegovih točk in kljub vsestranski debati popolnoma in v soglasju rešen, kar je zgovoren dokaz, da prevevata vso našo stranko še vedno isti enotni duh in ista enotna volja do zmage, ki sta se prvič tako sijajno dokumentirala dne 28. novembra 1920. ob volitvah v ustavodajno skupščino. Vse to pa je dalje tudi dokaz, da so smešne laži vsa tista prerokovanja naših nasprotnikov, češ da propadamo in da izgubljamo zaupanje v ljudstvu. Nemogoče je to, ker z ljubljanskim zborom zaupnikov je naša stranka zopet dokazala, da sta ona in ljudstvo eno ter da ni stranka nič drugega kakor izvršilni organ ljudske volje, da je sluga ljudstva. Ker pa daje ravno to naši stranki silo in ker je to njena moč, zato je in bo slovenski kmet trdno v taboru SKS., zato je in bo njegova edina stranka — «Samostojna kmetijska stranka». Krivico bi pa delali slovenskemu kmetu, če ne bi poudarili še nekega razveseljivega pojava, ki ga je pokazal ljubljanski zbor zaupnikov. Naj se je obravnavalo katerokoli vprašanje, vedno je bila razprava stvarna in na vsem zboru ni bilo čuti niti ene hujskaške in niti ene demagoške besede. Zborovalci so bili pač samo samostojno misleči in trezni možje, ki so z moško odločnostjo obsodili vsako hujskarijo in ki so bili za vsako volilno sleparijo nedostopni. Zategadelj je bil zbor zaupnikov zbor mož, tistih poštenih in odkritosrčnih slovenskih mož, ki so temelj vsega našega naroda. V prav posebno čast je SKS., da zbira ravno ona te mole, ta cvet našega naroda, ter da odklanja iz svojih vrst one kimavce in one nerazsodneže, ki jih premoti vsaka blesteča beseda, pa naj bo še tako hinavska in še tako sleparska. Zaraditega je temelj SKS. srako trden kakor je trdna njena misel in zaraditega bo vzdržala SKS. vsak napad in vsak vihar, zakag globoko v srcih mož in ne šlev tiče njene korenine. Ker je bil sestanek zaupnikov zaupni zbor, zato ne moremo poročati o vseh podrobnostih. Politika žali-bog še ni prišla do tiste stopnje, da bi se mogla vsaka stvar obravnavati javno; grešili bi zategadelj proti svoji nalogi, če bi mi edini ne molčali. Molk je zlato in zlasti v politiki je dostikrat jako potrebno, da se nasprotniku predčasno ne dovoli vpogled v karte. Spričo tega pozivljemo torej vse svoje pristaše, ki so se udeležili zbora, naj, kakor so kot možje zborovali, tudi kot možje molče pred nepoklicanimi osebami; pač pa naj zvedo naši pristaši, kakšeit je bil^zbor, da spozna sleherni naš volilec, da velja vse naše delo ljudstvu, ker smo iz ljudstva izšli. Iz ljudstva za ljudstvo je naše geslo in da se po njem ravnamo, priča zbor zaupnikov v Ljubljani. Zavedajte se tega in pomnite, da izhaja iz tega dolžnost tudi za Vas, da podpirate dotičnike, ki so zaradi Vas izpostavljeni vsem napadom in vsem klevetam! Eden za vse, vsi za enega! * ♦ » Zbor zaupnikov je otvoril načelnik SKS., tovariš Pipan, ki je po kratkem nagovoru podelil besedo tovarišu ministru Puclju. (Živahni živio-klici.) S poldrugo uro trajajočim govorom je pojasnil tovariš Pucelj stvarno in temeljito sedanji politični položaj. Prav posebno je treba pohvaliti odkritosrčnost njegovih izvajanj. Tudi najkočljivejše stvari je očrtal s tako odkritosrčnostjo, da je spoznal lahko vsakdo, da ne govori minister v starem pomenu besede, temveč prvi kmetski minister, ki se zaveda, da ima oblast od ljudstva, da dela za ljudstvo. V svojih zanimivih izvajanjih se je dotaknil tovariš Pucelj gotovo vseh stvari, važnih za sedanji položaj. Med glasnim odobravanjem vseh zborovalcev je poudaril, kako trpi vse narodno gospodarstvo spričo pretiranega strankarstva, ki vlada v naši državi. In pribiti je treba dejstvo, da je v tem oziru opozicija prav tako kriva kakor sta krivi obe glavni vladni stranki, kajti s svojo licitacijo navzdol je opozicija kriva, da pada naš ugled in da izgublja veljavo naš denar, ker ne moremo tujine prepričati, da smo zmožni in v stanu sami organizirati svojo državo. Naravno je sicer, da se ne more takoj in z lahkoto izvršiti konsolidacija (ureditev) naše države, kajti iz prerazličnih elementov je nastala ta država. Nahajamo se še v trenutku, ko vse vre, toda že se kažejo znaki, da se pričenja čiščenje in da bo naša država skoraj premagala vse otroške bolezni. Da to pospešimo, smo glasovali za ustavo; sedaj pa je naša naloga, da določimo naše nadaljnje zahteve, in sicer na način, da bo videl vsakdo, da smo resna stranka, ki ve, kaj hoče. T6variš minister je govoril nato izčrpno o naših nalogah in o taktiki nasprotnikov. Njegovo globoko upravičeno svarilo je treba zabeležiti, ker le prerado se zgodi, da naši ljudje vsled poštenja nasedajo nasprotnikom, osobito klerikalcem. Vedno je treba imeti pred očmi, da nas vsi nasprotniki sovražijo, in zavedati se moramo, da nas sovražijo demokrati in socialisti prav tako kakor klerikalci, čeprav so le-ti vsled svojega naprednega programa včasih nam prijazni. Toda sovražijo nas, ker vedo, da so odigrali, če zmaga naša misel. Zaradi naše kmetske misli bodo vedno proti nam. Najbolj nas sovražijo klerikalci, ki svojega sovraštva proti nam tudi kar nič ne prikrivajo. Govore pač hinavsko, da je si^er naša misel dobra, da je pravzaprav SKS. zdrava stranka, toda njeni voditelji niso za nič. Danes je Pucelj tisti, ki nič ne velja, jutri je na vrsti Urek, potem Mrmolja itd. Namen je prozoren. Ubiti hočejo pred volilci voditelje, da bi tako ubili našo misel. (Živahno pritrjevanje.) Ravno tako potrebno pa je tudi, da zabeležimo drugo svarilo, ki ga je izrekel tovariš Pucelj in ki je bilo namenjeno našim pristašem. Zelo rado se zgodi, da se nekateri — ne moremo reči drugače kakor — slabi tovariši vesele, če udriha nasprotnik po naših voditeljih. Taki tovariši pozabljajo, da so pri tem zadeti oni sami, kajti vsi napadi veljajo kmetski misli in ne voditeljem. Pri tej priliki naj omenimo mnenje, ki ga je izrekel nek srbski kmet-radikalec. V pogovoru z zemljoradnikom je dejal radikalec, da se ne bo kmet nikdar osamosvojil, ker ima to grozno napako, da je sokmetu vedno nevoščljiv, če pride le-ta na visoko mesto. Inteligenca si je sicer tudi nevoščljiva, toda ona zna to prikrivati. Ne tako kmet, ki raje vidi, da ga vodi inte-ligent, čeprav ga opehari, kakor pa da ima voditelja iz svojega stanu. Te besede so tako resnične, da jih uvažuj sleherni tovariš, da ne bo trpela škode naša vzvišena misel. Koncem svojega lepega govora je pozval tovariš Pucelj vse zboro-valce, naj ga vprašajo, če potrebujejo pojasnil, ker sta sedaj čas in prilika, da se porazgovorimo in razpršimo vse, kar bi moglo motiti našo skladnost. Z velikanskim odobravanjem so nagradili zaupniki odkritosrčna in temeljita izvajanja prvega kmetskega ministra. Prodaja živine. Tovariš Černe je vprašal tovariša ministra, kako je s prodajo goveje živine, dobljene od Nemčije, o kateri lažejo klerikalci vse mogoče. Evo pojasnila tovariša ministra Pucija, s katerim je ožigosana klerikalna kleveta! Takrat, ko je prejemala naša država od Nemčije kot odškodnino konje, je bilo teh konj premalo, da bi mogel dobiti vsak kmet, kateremu so vzeli Nemci konja, po enega konja. Toda tudi ne glede na to, je bilo razdeljevanje konj nemogoče. Ker vsi konji niso bili enaki, zato bi nastali nekončljivi prepiri. Sklenilo se je te konje prodati, in sicer zgolj kmetom. Prvi konji, ki so do-šli, so se prodajali do 2200 dinarjev. Nastopili pa so špekulanti, ki so pričeli kmetom, pripovedovati, naj ne kupujejo konj, ker jih bodo dobili pozneje brezplačno. Lahkoverni kmetje so seveda verovali in posledica je bila, da je cena konjem strahovito padala in da so jih začeli kupovati špekulanti, ki so jih potem u-tihotapljali na Grško. Izprememba zraka in slabe hlevske razmere so pričele na zdravje konj tako zelo slabo vplivali, da sq začeli konji bolehati. Tedaj so razširili špekulanti laž, da so Nemci konje iz jeze otro-vali. Konje so kupovali nato samo še špekulanti, in sicer za vedno bolj sramotne cene. Prišlo je tako daleč, da so se prodali nekateri konji že za 600 dinarjev, dočim je veljal samo prevoz enega konja 1000 dinarjev, potem pa, ko je Avstrija podvojila prevozno tarifo, celo 1200 dinarjev. Jasno je bilo, da tega nezdravega stanja tovariš Pucelj ni mogel več trpeti; poskrbel je, da so se prodali konji že v Salcburgu, in sicer za višjo ceno, kakor jo je imel doma najdražji konj. Na podstavi vseh teh izkušenj je bilo treba določiti vse potrebno za sprejem goveje živine in ovac, ki bi jih morala rtaša država pričeti sprejemati dne 10. decembra. Nemška vlada je izporočila, da ne more dobavljati kuge proste živine in da bodo med živino tudi živali, bolehajoče na parkljevki in slinovki. Prevozni stroški bi znašali že za vsako tele 1200 din. Končno pa je bilo treba vpoštevati tudi to, da je v naši državi živine itak dovolj in da spričo suše primanjkuje krme. Zato je bil samo en izhod, da se proda živina namreč že v Salcburgu. Prodajo živine pa je bilo treba organizirati takoj in tudi brez hrupa, kajti živina je tvorila tako vojno odškodnino, ki se ni dala nadomestiti z denarjem. Bila je tudi nevarnost, da se odda živina Belgiji, če jo ne bi sprejeli mi. Živino je bilo torej treba takoj prodati. V ta namen se je pozvalo vse tvrdke v državi, ki se pečajo s trgovino z živino. Oglasilo se je 11 pozvanih tvrdk. Nato se je vršila javna dražba. Ker ni dosegla prva dražba povoljnega uspeha, se je vršila še ena dražba, na kateri se je kupčija sklenila. Kupci so se morali zavezati, da kupijo vso živino — bolno in zdravo —, in sicer krave in telice po 1510 dinarjev, ovce pa po 46 dinarjev. Vendar se je določilo, da imej država pravico izločiti iz prodaje poljubno število živine (za primer, če bi se našel še kak boljši kupec). Kupčija je izpadla u-godno in bila je tudi nujna, ker je 10. december pred durmi. Postopek tovariša Pucija je ministrski svet soglasno odobril in enako tudi naši zaupniki, ki so z odobravanjem sprejeli ministrovo pojasnilo. Klerikalne sleparije z demobilizacijo. Nato je pojasnil tovariš Pucelj klerikalne hujskarije z mobilizacijo in z demobilizacijo. Ko se je pripeljal Karel z aero-planom na Madžarsko, je imel takoj ministrski svet sejo, na kateri je potem, ko so došla poročila z Bukarešte, Prage, Rima, Pariza in Londona, soglasno sklenil odrediti vojaške ukrepe. Ker pa je bila odgovornost prevelika, da bi jo mogel prevzeti ministrski svet sam, so bili poklicani k ministrski seji zastopniki vseh strank, ki so mobilizacijo soglasno odobrili. In zastopnik jugoslovanskega kluba», poslanec Du-libič, je nastopil pri tej seji ener-gičneje kakor ministri vladnih strank sami. Samo minister Pucelj pa je bil tisti, ki je poizkusil zmanjšati število vpoklicanih letnikov, predvsem oprostiti zadnji letnik, kateri je bil vpoklican ob preobratu. Enako so nastopili tudi socialni demokrati, katerih poslanec Divac je rožljal prav tako z orožjem kakor poslanec Du-libič. Laž je torej, da bi bili klerikalci proti mobilizaciji, resnica pa je, da je bila mobilizacija sklenjena z njih odobravanjem. Trditev, da je bila odrejena demobilizacija na pritisk klerikalcev, pa je tako smešna, da se je ne izplača niti zavrniti. Vojni zakon. V razpravo so prišle nato krivice, ki jih je moral pretrpeti naš kmet vsled krivičnega vojnega zakona. Temeljito je pojasnil tozadevno klerikalno sleparijo tovariš Urek, ki je dejal: Srbski vojni zakon, ki je bil nekdaj dober za Srbijo, je dandanes tudi za Srbijo zastarel. Enkrat za vselej pa si je treba zapomniti, da je bil ta zakon razširjen na naše kraje s privoljenjem drja. K o r o š c a, ki ni tedaj, ko je bil čas za to, niti ust odprl, dočim renta-čijo sedaj klerikalci proti zakonu, ki so ga sami zakrivili. Če vodi kaka cesta še po tako velikih ovinkih, se mora vendar po njej voziti dotlej, da se zgradi nova složnejša. Ravno tako je z vojaškim zakonom. Dokler ne dobimo novega vojaškega zakona, se morajo ravnati vojaška oblastva po starem zakonu, ker drugega zakona ni. Nov zakon more skleniti edinole parlament, katerega delo pa ovirajo prav klerikalci. Na naslov mladine. Treba je poudariti razliko, ki se je pokazala pri vpoklicu naših in srbskih fantov. Srbski fantje so se odzvali polnoštevilno pozivu domovine ter mirno prenašali vse neprijetnosti prvih dni. Ležali so na cestnem tlaku in dobivali niso hrane, toda nihče ni mrmral in vsi so se obnašali kakor bi šli na božjo pot. Naši fantje pa so razgrajali, popivali, razbijali steklo na vagonskih oknih, preklinjali in uničevali državno imetje, kakor da ne bi bila njih škoda, če pokvarijo državno imetje. Iz tega, ker se ne zaveda naš fant Jugoslovenska Matica" je naše prvo in najvažnejše obrambno društvo Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetiške politične samostojnosti I dolžnosti do države in ker brezvestno kvari državno lastnino, izvira vsa škoda, ki jo je pretrpel naš kmet pri oddaji vozil in živine. Ta škoda se mora po zakonu poravnati, toda vsakdo je dolžan jo prijaviti, ker le v takem primeru prejme zanjo odškodnino. je zategadelj: Za ljudstvo, za državo, toda proti izkoriščevalcem in proti korupciji! Pri drugi točki dnevnega reda se je obravnavalo naše razmerje do srbske zemljorad-ničke stranke. Nadaljnja razprava je razkrila vse lf,rpni vsftranski referat je P<> JJ— ±___i_____dal o tej stvari poslanec tovariš težave našega ljudstva ter obenem tudi dokazala resnost in politično zrelost našega ljudstva. Ko so na stopili še razni govorniki, ki so opozorili na bistvene zahteve naše poli tike, je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta ta-le resolucija Po zaslišanem objektivnem, izčrpnem in vsestranskem poročilu tovariša ministra Puclja in tovarišev poslancev izjavlja zbor načelništva in zaupnikov «Samostojne kmetijske stranke*, da odobrava dosedanje delo svojih poslancev in da jim izreka svojo zaupnico. Z ozirom na politični položaj pa določuje zbor načelništva in zaupnikov SKS. soglasno nastopno resolucijo kot smer bodočega dela: Da služi domovini in da utrdi na žo mlado narodno državo, je sprejela ^Samostojna kmetijska stranka» na sebe vse sovraštvo in ves odij, ki je spričo današnjih hujskaških razmer neodvračljivo zvezan z vladno stran-- ko, ter vstopila v vlado ter glasovala za ustavo. Kot predstavnica slovenskega kmeta je bila «Samostojna kmetijska stranka» tudi prepričana, •da bi bilo v nasprotju s tradicijo slovenskega kmeta, če bi le-ta manjkal ob zgodovinskem dogodku, ko se je sprejela ustava. Zato izjavljamo, da odobrujemo sprejem ustave in da smatramo boj za revizijo ustave za prezgoden in manj važen. Dasi načelništvo «Samostojne kmetijske stranke» odločno brani z ■ustavo doseženo podstavo za konsolidacijo države, vendar ne more odobravati razmer, ki vladajo že vseh pet mesecev po sprejetju ustave. Slovenski kmet je bil prepričan, da se prične po sprejetju ustave plo-donosno parlamentarno delo, ki bo odpravilo največje krivice, ki se gode slovenskemu kmetu, ki bo predvsem izvedlo popolno izenačenje zakonov in davčnih bremen, zakaj enakopravni in polnovredni državljani smo. Temu nasproti pa moramo ugotoviti, da vse parlamentarno delo počiva in, kar je najbolj žalostno, počiva vsled nezdravih prepirov ra-dikalcev in demokratov, ki podrejajo osebnim vprašanjem državne interese. Vsled tega je mogoče, da se ne izvrši izenačenje zakonov, vsled tega je mogoče, da se ne izenačijo davčna bremena, vsled tega je mogoče, da se ne premakne naprej agrarna reforma, ki je za jugoslovenskega kmeta življenske važnosti, vsled tega je mogoče, da se kljub neznosnim podatkom državnega proračuna ne prične z varčevanjem in da se ne zatre korupcija, zaradi česar padata ugled države in valuta ter se širi nezadovoljnost. Ker tega nezdravega stanja, te protiljudske politike «Samostojna kmetijska stranka* kot stranka delavnega ljudstva ne more dalje trpeti, zato zahteva brezpogojno: 1.) da se v najkrajšem času izvrši izenačenje davčnih bremen; 2.) da se doseže ravnovesje v proračunu s tem, da se zmanjšajo dosedanji izdatki, ne pa, da se sklenejo novi davki; 3.) da se prične z rednim parlamentarnim delom; 4.) da se izvede izenačenje zakonov; 5.) da se dosledno in brezobzirno izvede agrarna reforma in se stori vse za razvoj pašništva; 6.) da se vojaški zakon prilagodi potrebam in zahtevam ljudstva in da bodi vojni minister civilist; 7.) da se povrne vsem kmetovalcem škoda, ki so jo utrpeli pri oddaji konj in vozil ob mobilizaciji, in 8.) da se podvzame odločen boj proti korupciji in potratnosti državnega imetja, ker drugače bo »Samostojna kmetijska stranka* prav vsled svojega patriotizma prisiljena, pod-vzeti proti takemu režimu najostrejši boj. To stališče «Samostojne kmetijske stranke* pa izhaja iz tega, ker hoče stranka, da bodi država mati vseh državljanov ne pa predmet izkoriščanja nekaterih ljudi. Naše geslo Mrmolja, čigar izvajanja so sprejeli zborovalci z glasnim odobravanjem na znanje. — Izvoljen je bil tudi odbor štirih članov (tovariši Mrmolja, Kušar, Ažman in Železni-kar), ki bo v stiku z zemljoradniki in bo vodil z njimi pogajanja. Razdelitev države na upravne oblasti je bila naslednja točka dnevnega reda. Tovariš minister Pucelj je dal tozadevno obširna pojasnila, na pod-stavi katerih se je sklenilo, naj se Kranjska ne deli, kar se ločitve štajerskih občin od Štajerske tiče, naj pa o tem odločajo prizadete občine same. Reška železnica. Spričo rapallske pogodbe je Slovenija brez zveze z morjem, dasi ji e zveza nujno potrebna. Izdelanih ie sicer več načrtov, izmed katerih )a zasluži na vsak način prvenstvo pa 300 kron. — Ob godovanju jurjev skih samostojnih Leopoldov se je na bralo 200 kron, katere je poslal tovariš Alojzij Korošak iz Št. Jurija ob Ščavnici. — V gostilni pri Janezu Žabji vasi se je nabralo 100 kron. Živeli nabiralci in darovalci! (Železniška zveza med Radgono in Ljutomerom.) Na ponovne interve; cijo naših poslancev, zlasti tovarišev Drofenika in Mrmolje, je odgovoril železniški minister to-le: Po členu 3U senžermenske pogodbe se uredi promet na progi Ljutomer-Radgona po posebnih dogovorili zainteresiranih železnic. V ta namen so se meseca maja tudi že vršila pogajanja v Celovcu in pozneje v Mariboru. Ta pogajanja so bila sicer deloma uspešna: fer pa jih ni predložila niti štajerska, niti pokrajinska vlada v Sloveniji osrednji vladi v Beogradu v odobrenje zato še do danes nI v Mariboru dose ženi sporazum potrjen in veljaven. Ker pa je naznanja med tem štajerska vla da, da ustavi za naše državljane tranzitni ptomet na progi Maribor-Ljuto-mer, je zahtevajo notranje ministrstvo od ljubljanske vlade zapisnik o mariborskem sestanka in ga potem izročilo ministrstvu za zunanje zadeve predlogom,- da se reši vsa zadeva. Ker pa* je prav.sedaj konferenca v Porto-rose, na kateri se' bodo razpravljala tudi vprašanja prometa med deželami bivše Avstrije, je dobil delegat železniškega ministrstva dr. Bon čina nalog, da brezpogojno sproži na konferenci vprašanje prometa na progi Rau-gona-Ljutomer. Od uspeha konference bo odvisno, če bo treba podvzetii še kake posebne korake, ali pa če bo že konferenca sama rešila to vprašanje. — Ce bi bili zlobni, bi mogli izvajanjem železniškega ministJra dostaviti, da tako utemeljuje ljubljanska vlada potrebo avtonomije. (Odlikovanje.) Pohvalo in priznanje za uspešno vzgojno-in učno delovanje1 je izrekel višji šolski svet" učrteljstvra osemrazredae šole v- Mokronogu. (Dobrega posojilnienega tajnika,) ki bi vršil obenem službo občinskega tajnika, se sprejme. Plača 4009- kron na mesec in druge ugodnosti. Prošnje je treba vlagati pri tajništvu SKS. v Ljubljani, Kongresni trg ati .9. (Služba prefekta in učitelja! za splošno izobraževalne predmete s prejemki IX. činovnega razreda^ s prostim stanovanjem m< pripadajočimi užitki, se odda na kmetijski šoli na Grmu pri NOvem mestu; Prednost imajo prosilci z daljšo učiteljsko' prakso, z usposobljenostjo za nadziranje internata in vzgojo-učencev in eventualno tudi za pouk v čebelarski stroki in v petju. Prošnje naj se vlagajo* do dne 1. decembra t. L (Sokolsko gledališče v RadbvlpcTJ Novi oder v SOkolskem domu s« o tvori dne 26. t. m. ob osmih zvečer.. Uprizorila se bo izvirna noviteta,, simbolična igra »K l'u-či!», ki jo je spisal J. Špicar. Dne 27. t. m. ob desetih dopoldne bo prav tam sestanek naprednih gorenjskih društev, ki' se pečajo s katerimkoli izobraževalnim delom. Isti dan: ob treh popoldne bodo ponovili igro »KlučHV. (Z Bleda.) Onim, ki se jih tiče. V soboto dne 5. novembra se je pripetil na Bledu nastopni dogodek. Izvošček Anton Zark se je peljal zvečer z Bleda domov v Lesce. Na poti je zadel konj ob električno iieo, ki je visela pretrgana čez cesto. Konj je takoj poginil. Samo srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni postal žrtev električnega toka tudi izvošček. Dasi je bil ravnatelj Sernee že ob petih popoldne opozorjen na pretrgano žico, vendar ni: ničesar ukrenil. Samo zaradi tega je bila ta nesreča mogoča. Zato zahtevamo ponovno, da se nastavi pri elektrarni v Završnici mož, ki bo skrbel za dobro poslovanje v elektrarni. Najbolje bi bilo, če bi se nastavil inženjer, ki bi bil obenem tudi ravnatelj. S tem; bi se prihranili obenem vsak mesec lepi tisočaki, ki jih prejem^; po nepotrebnem ravnatelj. Varčujte tudi pri elektrarni! — Več prizadetih, kmetov in obrtnikov. (Mariborski trg s kmetijskimi pridelki.) Mislimo, da ni tržišča sa svetu, kjer bi se upali norčevati tržni organi' na tako sirov način iz kmetskega ljudstva, ki prinaša svoje pridelke- v mesto na trg, kakor se žogaja to v Maribora. Tržni organi se norčujejo brezobzirno iz ljudstva, ga šikanirajo in izzivajo prepire, da morejo potem kazensko preganjati kmetsko ljudstvo. Nobena postava in noben zakon tega ne preprečujeta, pač pa pridno posluje občinsko sodišče za pobijanje draginje, ki neusmiljeno preganja kmete in se meni le za trgovino s kmetijskimi pridelki ter spi in popolnoma miruje, ko se dvigajo cene izdelkom, ki jih kmet potrebuje in kupuje. Na ta način je bilo mogoče, da je prišlo dne 9. novembra do tega, da je prisilila policija mlekarice, po večini uboge vi-ničarke, da so morale prodati mleko za tako ceno, kakršno je določila mestna gospoda, to je socialnodemo- kratski župan in občinski svetovalci »zvezarji* Zebot, dr. Leskovar in drugi. To je menda zahvala viničarjem, ker so organizirani v eoeialnodemo kratski kmetsko-delavski zvezi in \ klerikalni »Kmetski zvezi*? Iz postih panja ' obeh strank proti mlekaricam je razvidno, da imata obe stranki vini-čarje za tako neumne, da le-ti ne bodo izpregledali kljub tako vpijočemu dogodku, kakršen se je pripetil dne 9. novembra, in da bodo še naprej zvesto glasovali za kandidate obeh zvez. Kmet je dober pri volitvah, kadar pa gre za želodec gospode, pa ni nič drt*-gega kakor živina, ki ne zasluži obzira, kakor se je pred kratkim izrazil nekdo izmed mariborske mestne gospode. Viničarji, spametujte se in postavite se na svoje noge! Proč od izkoriščevalcev kmqjja, proč od mariborskih meščanskih strank! (Užaljencu iz Jarenine.) Izjav a. V umazanem «Slovenskem gospodarju* se tožite, češ da sem prevzeten, ker Vam ne odzdravljam. Vedite, da smatram pozdrav takšnega moža, kakršen ste Vi, za žalitev in da nočem takimi ljudmi imeti prav nobenega posla. Zato Vaš pozdrav odklanjam. Zakaj, Vam mora biti tudi znano, menoj vred ste ustanavljali SKS. Sporazumno z Vami sem šel na ustanovni zbor strainke v Ljubljano. Skoraj nato pa ste pričeli omahovati. Iz kakih vzrokov, ne vem. Toda ker ste se mi zdeli nezanesljivi, Vam nisem poslal niti va bila na prvi naš »hod v Jareniiii. Vseeno pa ste prišli na moj dom in se silili v stranko. Pozneje sem uvidel, da niste samostojen gospodar, temveč da ste popolnOnia; v oblasti svoje žene. Teden dni pred Vašim izstopom iz naše stranka- ste dejali našemu: odborniku} da se ne morete izpostavljati za našo stranko? ker Vam je dala žena ultimat, da se loči od Vas, če se ne odpoveste SKS. Dejali ste, dar je SKS. dobra stranka, da ostanete njen pristaš, samo da ne moretfe zanjo delati. Takoj nato pa je prinesel »Slovenski gospodar* Vašo izjavo o izstop® iz SKS.; poleg tega ste blatili v izjavi na grd način stranko, o katerr ste rekli še nekaj dni prej, dki je edino prava kmetijska organizacija. In takemu možu [naj bi jaz" odzdravljalE Spoštujem političnega nasprotnika, če- je dostojen. Človeka pa, ki govori vedoma neresnico, preziram. Vi ste pobožen človek; za to Vam čast in priznanje.. Kako pa naj razumem Vaše blatenje in natolcevanje, da sem zaslužil s politiko stotisoče in > da sem sleparil z obljubo, da bom preskrbe! drva? Kako je s «stotisoči, ki sem; jih zaslužil, s politiko,* sem že dbkazal. Kar se tiče drv, pa ja- stvar,; taka-le: Drva sem, obljubil in tudi preskrbel, lar morate vedeti Vi najbolje, ker ste- jih delili-Drv je b30 zadbsti; saj jili je ostal > še nad lOft-kubačnih metrov,, za kater« se ni nihče oglasit. Kako morete poteia Vi, ki pravite, da: ste pobožni, taka* umazano lagati?.-' Alf ste morda m nesli ja, da jje dotidniku^ ki pripada klerikalni stranki, odpuščeno vse že zategadelj, ker je klerikalec?? Ce mislite tako, potem predrzno grešite v božjo milost, ker sftrunifce namen sv. spp* vedi! —- Dalji-trdite, da je -»Kmetska zveza* dobra stranka. Sami veste, da temu ni tak »i. To* vedo tudi Rošlaaar, Pišek, Brodar iti drugi, toda omataila jih je slava ih deloma tudi denar_da so izdali kmetove osamosvojitev. In tem Ijiidem se pridružujete danessVi ne kot? samostojen kmeti, temveč kot pokoren sluga. — Tisto,, da mo podite v VHojbo,. je ga tako demagošlgo in taka protikrščafflsko, da sploh niste vredni odgovora,. — Zapomnite si Vi in Vam enaki to-le: Imam čistka-vest in čiste roke. Zato me klevete «mož» Vaše vrste ia vsa obrekovanj umazancev okrog »Straže*'in »Slovenskega gospodarja* prav tako ne zadenejo kakor ne doseže saaerjanje vlaeuge poštene ženske! — Ivan M r m o -l j a s., r;. . (I® Zibike.) Pri nas se oklepamo ved-ho trdneje naše *Samostojfee kmetijske stranke*. Vsi uvidevairt^, da joj to potrebno, zakaj drugače bi klerikalni kofetarji hodili po nas. Talto pa s«;- bomo klerikalnegaj zla skoraj otresli in šele tedaj se bo pričelo ltmetovo» vstajenje. Da se zgodi to čim prej, je potrebno, da tudi Vi, dragi? Zibičam", pridno berete nai »Kmetijski list*, ki Vam prinaša vsak teden svetovne,- novice ter je vnet in odločen* Vds zagovornik! Zategadelj naročajte »Kmetijski list*! Dotičnik, ki mu je težko dati naenkrat 50 kron za Kst, naj pa kupuje vsaj posamezne številke, ki se dobivajo vsako nedeljo pri, tovariš« A. C vi mu. Vsi na delo za-naše stanovsko glasilo^, vsi nq» delo sa naš «Kmetijski Ust*! (Sv. Juri ©b Ščavnici.) V »Murski straži* z d»e 4. novembra besediči naš gospod kaplan v svojem dopisu o »krivici*, ki se godi g. Pergerju zaradi predpisanega davka. Neumno in otročje je valiti krivdo na davčni urad. Da pa se zadeva malo pojasni, hočemo izpregovoriti tudi mi. Med časom, ko smo bili mi na fronti — z nami tudi g. Perger — je vladala na domu Per-gerjeva žena. Kakšne cene je imela v trgovini ter po kakšni ceni in kakšnem receptu je kupovala vino, to ve nel» vsa naša župnija, amfik to vedo tudi' vse sosedne župnije. Vsi vemo, da je' imela Pergerjeva žena klet napolnjen« t vinom, ki ga je nakupila po nizki ceni, čakali potem z njim' nekaj časa in ga končno prodala petkrat dražje. To pa se ni godilo samo z eiiiom, temveč tudi t drugimi stvarmi. Zgodba a sladkorju bi razjasnila lahko"' ttiarsika| in najbrže ne samo častni!' stvari.-Vprašamo samo to-le: Kako jo m oglata »mala* kramarica zidati v najdražjem času enonadstropno hišo, ki- stan »samostojno* nevesto. Toda vzhe duho*-ski «Sahti»- mu ni iiič pomagalo ia Vsa njegov« prizadevanja so bila- blv goslovljeria ^ prav tako smolo, kakršno j i - imelh) njegova pobožna sestr*, kateri; diši saaaostojea ženin,- Ker j« klerikalcev sit ves svet, zato jih nihče hoče za surodaike. Zategadelj iK>d<>, kakor- vse kaže,, še poslednji klerifralei titOnili; v samostojnem mbijji, kajti vse /Ortiče so v tabonnStas©»-prafvde4 ] h Prekmurja ; (fz-Mitra£e Sobote.) Ni še prercehal* topkv jesen. s sv »jo dolgotrajnaisuiio, k® je p.-išel konča«, v noži,od, dne, 23. na dan 24. oktobra tako zaželjeni, potrebni dež. Oddahnil se je naš kmeti-ratar ia marakaka guba se je izgubila: na njego-ventobrazu. Imeli smo sicer lop«' dneva tudi. po 24., oktobru, toda. vremenska , stanovitnost je pojemala bolj; in boli. Vsi- vetrovi se bore za. nadvlado, zma- . guje- j ta »vogršek*, tisti, ostri krivec,-ki prihaja od nekod iz,- madžarske ni-» žisve in ki pogodi v vsako š® tako majhno odprtino ali špranjo. Mrzla jutra na-, stopajo in slana mori, neusmiljen*; drevje izgublja svoj listnati okras im Mat za Ižstom pada na žemljico. — Ktaet je napravil, kar je mogel: oral in se-jal je, pripravljal steljo,. drva itd. daj vsejano žito je trpelo spričo auš«, ponekod je celo usahnilo. Kako hujo ja to, ve posebno siromak,, ki se mor*, boriti za vsako zrnce-in dostikrat stradati, da si zagotovi bodoči kruh. Taji o so je morala tuintam. ponovno sejati rž, kar so občutili težko zlasti siromaki. Pšenica, kakor splošno vse sefrve, ie-vedene ob pravem- času, kažejo dobra.,,. Upajmo, da nas vera v grudo.in njea, plod v bodočem .letu ne prevaji, kar je, pač iskrena želja7:vsakogar, kifve cenit^. blagostanje kmetskega stanuain njegsr, vpliv na ostalo^ človeško dražbo. Sr$di„ meseca novembra smo. Mjjogo jesea-C skih del je še., na dnevnem redu, to postalfc pereče vprašanje kuriva. Posebno teikit vprašanje za siromajke, ki žive bre^ sredstev ®d danes na jutri. Tem pQB*i-* lovanja vrednim ljudem poizkuša, pomagati oblastvo, koliko? mu je t* sploh mogoče. Ia prav j daj je bil bogat industrijec, nato zopet diplomat ali oficir ali kaj drugega. Kakor poklic, tako je menjaval tudi svoje ime, in sicer na naravnost brez-sramen način. Prevzemal je namreč imena svojih žrtev. Ko je ubil gospo Gije, se je pisal gospod Gije, ko je izginila gospa Kiše, je bilo njegovo ime gospod Kiše. Da je bil njegov posel lažji, si je kupil vilo, v katero je zvab-ljal svoje žrtve. Z raznimi laskanji je dosezal, da so bile ženske slepo vanj zaljubljene; tudi mu ni bilo težko doseči, da so mu odstopile vse, kar so imele. Ko je zaželjeno dosegel, je žrtev izginila in na vrsto je prišla druga. Landri je opravljal svoj nečloveški posel na leta, ne da bi ga kdo izsledil. Slednjič pa je prijavila policiji neka sorodnica ene izmed njegovih žrtev, da je izginila brez sledu njena sestrična takoj, ko se je poročila z Landri jem. Policija je prijela tedaj Landrija in ga v začetku zasledovala le zaradi napačnega imena. Skoro pa so prišle na dan tudi druge stvari in med dvoletno preiskavo je ugotovila policija, da je imel Landri 283 nevest, izmed katerih jih je deset izginilo brez sledu. V Landri-jevi vili so našli stvari, ki so bile last teh desetih žen, in sicer celo tako intimne stvari kakor so napačni lasje. Ena Landrijevih žrtev je vzela, ko je šla v vilo k Landriju, s seboj svojega mačka, druga zopet dva psička. Na vrtu vile so našli zakopanega mačka kakor tudi oba psička. Dobili pa so tudi Landrijev dnevnik z dragocenimi podatki. Tako so bila zabeležena v dnevniku samo imena onih desetih žen, ki so izginile, dočim vseh drugih 273 Landri ni niti omenil. In poleg tega je bil zabeležen pri vsakem imenu datum s pripombo, kdaj se je to ali ono zgodilo. Končno je bila pripisana tudi vsota, ki jo je »zaslužil* Landri s tem, da je ubil ženo. Kako je ubijal Landri svoje žrtve? Okoli vratu mačka in obeh psičkov so našli vrv, namočeno v omamljivo tekočino, znak, da je Landri živali zadavil. Sumi se, da je ravnal prav tako s svojimi žrtvami, dasi se to ne more dokazati, kajti Landri je trupla svojih žrtev sežigal. Znano pa je, da se človeško truplo silno težko sežge. Ker sd našli v peči Landrijeve vile samo kosti glav in rok, sumijo, da je sežigal morilec samo glave in roke, in sicer zategadelj, da se ne bi moglo spoznati trupel. Dognalo se je dalje tudi, da je vozil Landri na avtomobilu večje zaboje, ki jih je metal v jezero. Sumijo, da so bila v teh zabojih trupla umorjenk. Landri pri razpravi vse taji in zatrjuje, da hoče privesti vseh deset žen, čo ga izpuste na svobodo. Omeniti'je treba tudi trditev nekaterih, da kosti, ki so jih našli med pepelom v peči, niso človeške, temveč prašičje. Proces seveda še ne bo tako kmalu končan. Ali bo Landri obsojen ali ne, o tem se ne more danes še nič gotovega reči. Toliko pa je gotovo, da je Landri eden izmed najpretkanejših sleparjev žensk in da na svetu gotovo še noben moški ni imel toliko nevest kakor on. Na drugi strani se pa more tudi reči, da se je ženska lahkovernost zopet enkrat izkazala. O izidu procesa bomo poročali. (Žena — zver) V Parizu se je zgodil pred tednom strašen zločin. S pomočjo svojega ljubimca je ubila ponoči neka žena svojega moža, mu odrezala glavo in vse ude ter nato truplo zakopala. Zločin so odkrili in parček je bil v trenutku, ko je hotel odpotovati, po policiji aretiran. (Primanjkljaj sovjetske Rusije) znaša 20 tisoč milijard rubljev. V številkah se izrazi vsota tako-le: 20.000.000,000. 000. Zelo dobro gospodarijo! Cementni strešnik. Strahovito pomanjkanje stanovanj v vseh evropskih državah po vojni nas sili misliti na vse možnosti, kako bi se odpravilo pomanjkanje dobrega materiala in zgradbe izvrševale kar najceneje. 2e več nego 50 let pozna svet cementno strešno opeko in se je že leta 1879. dognalo, da so strešniki, ki so bili že 35 let na strehi, še zmeraj dobri in dalje uporabni. Vendar pa je bilo šele v zadnjem času mogoče uporabo cementnih strešnikov povsod popularizirati, in sicer v prvi vrsti zategadelj, ker je potreba stavbnega materiala zmeraj silila na to, da se poleg splošno uporabnih opek iz gline pritegne še drug material v konkurenco, v drugi vrsti pa zato, ker so stroji za proizvajanje strešnikov znatno obnovljeni. Dozdaj so se namreč uporabljali stroji, pri katerih so se ploče, ki so služile za to, da dajo opeki trdnost in odpornost, pomikale z močjo delavcev. Glajenje opeke, ki ji je podalo nepremočljivost, se ie opravljalo z roko in s pomočjo lopate. Jasno je, da pri takem proizvajanju število izdelanih opek ni veliko in da masa cementa pri izdelovanju s fizično močjo enega delavca ne dobi potrebne trdnosti. Posledica tega je naravno ta, da nima opeka vedno enake trajnosti in da je deloma prepustljiva. S konstrukcijo Ambi-stroja so ti nedostatki odpravljeni. Zelo bistroumno zmišljen navor omogoča vzlic temu, da se stroj pomika z roko in da dobi opeka brez ozira na individualno sposobnost delavčevo stalno isto sestavo in obliko. Razen tega stroj vsako opeko oglaja tako, da je vsaka opeka nepremočljiva. Znano je, da se vsled mešanja cementa s peskom doseza posebna trdnost, in želeti bi bilo, da se ta skoro neznani material za kritje streh tudi v Jugoslaviji udomači, ker so v današnjih razmerah cene cementnih opek večinoma nižje nego cena materiala za opeke iz gline. (O sajenja tobaka v Sloveniji.) Z ozirom na pritožbo sadilcev tobaka iz ptujskega okraja je bil poslanec Mrmolja dne 14. novembra pri upravi državnih monopolov. Tam je dobil nastopna pojasnila. Država nikjer ne vsiljuje sajenje tobaka. V Sloveniji je bilo dovoljeno sajenje tobaka samo na izrecno prošnjo. Od tobaka, pridelanega v Sloveniji, uprava ne bo imela dobička, ker se prideluje pri nas le tobak slabše vrste, to je tobak za pipo. Neizdelan tobak se plačuje po isti ceni kakor ga prodaja država naprej v trafike. Tovariš Mrmolja je priporočal, da bi se obračala največja pozornost slovenskemu kmetovalcu in da bi se podpirala tudi v Sloveniji saditev tobaka, če si morejo z njo gmotno pomagati kočar in revnejši kmetje, kar se mu je na merodajnem mestu tudi obljubilo. Zategadelj se bodo dala v prihodnje za poizkušnjo tudi semena boljših vrst tobačne rastline. Odločno pa svetujejo v Beogradu vsem, naj ne bodo pri cenah tobaka nezmerni, kajti tobak je luksus, od katerega mora imeti država gotov dobiček. V drugih krajih države, kakor v Bosni, Hercegovini, Mace-doniji in Srednji Srbiji se plačuje tobak po njegovi kakovosti. Isto bo veljalo, tudi pri nas; čim lepše liste bo imel tobak, tem višja cena se bo plačevala zanj. Za tobačno kulturo v Sloveniji se bodo naši poslanci še naprsj zanimali, ker je upanje, da bo tobačna kultura še v veliko korist našim kmetovalcem. (Iz državnega proračuna.) Izenačenje davkov, ena naših glavnih zahtev, sicer še daleč ni izvršena, vendar pa se je storil v tem oziru vsaj prvi korak, kar kaže proračun za leto 1922. Po tem proračunu naj bi plačale posamezne kronovine te-le davke: Slovenija 811,877.668, Srbija 3.569,710.892, Črna gora 91,506.800, Bosna in Hercegovina 1.961,996.497, Dalmacija 263,295.549, Hrvatska 3.015,829.988 in Vojvodina 1.970 milijonov 240.477 kron. «Domolju-bove številke so torej grda laž, ki je pa zagrizeni lažnik seveda ne bo preklical. (Nikakor ne priznamo!) Kakor poročajo listi, bo še naprej pripoznana v Srbiji rekurzu proti odmeri davkov odložilna moč. Če obvelja to, potem je dosega izenačenja zakonov nemogoča in potem bo še naprej Obstojalo sedanje kričeče stanje, da se bodo beograjski bogataši odtegovali z vlaganjem rekurzov svoji davčni obveznosti. Mi tega nikakor ne moremo in nečemo pripoznati ter zahtevamo z vso odločnostjo, naj se tudi nam prizna pravica do rekurza z odložilno močjo ali pa naj se odtegne tudi Srbijancem pravica do takega rekurza. Za vse državljane veljaj enaka pravica! (Naša valuta) se je v zadnjem Času znatno popravila, in sicer vsled energičnih odredb, predvsem napovedi monopolizacije trgovine z valutami, ki jih je napovedal finančni minister. Ker pa se do sedaj te napovedi še niso uresničile, so dobili špekulanti vnovič pogum in naša valuta je zopet padla. Tako omahljivo postopanje vlade obsojamo kar najodločneje in zahtevamo, da se spode že vendar enkrat iz finančnega ministrstva vsi tisti špekulanti, ki zaradi lastnih dobičkov onemogoču-jejo ozdravljenje naše valute. Brezobziren boj špekulantom in vsem njihovim pomagačem! (Vrednost našega denarja.) Ame-rikanski dolar velja od 321 do 324 kron; carski rubel se je popravil na 27 do 28 vinarjev; nemška marka je narasla na 1-25 do 1-35 naše krone; rumunski lej je vreden že dve kroni; francoski frank velja od 22 do 23 kron; italijanski lira okoli 13 kron in češka krona 3 krone in 30 vinarjev. (Rast nemške marke.) Nemška marka, ki je padla že na višino naše krone, se je pričela popravljati in se sedaj stalno dviga. Kot vzrok temu navajajo dejstvo, da je Nemčija pravočasno plačala zadnji obrok vojne odškodnine v znesku 50 milijonov zlatih mark. (Pozor, vinogradniki!) Cene vinu so v Banatu poskočile in je gotovo, da se bodo popravile tudi cene vinu v Sloveniji. Zato pazite, da ne pro-daste vina v izgubo! Dober pridelek se bo spravil vedno v denar. Obrtniki in obrtnice, naročite se na „Kmetijski list" in pridno mu dopisujte! Kmetje, podpirajte po svojih močeh obrambno društvo „JugosIovensko Matico"! (Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo) se je osnovala v Ljubljani. Namen zadrugi je posredovati direktne kupčije med odjemalci in vinogradniki. Novo zadrugo pozdravljamo. (Vino na Madžarskem.) Kakovost madžarskega vina je dobra, spričo Karlove avanture pa je le malo kupcev. Posebno se pogrešajo češki in avstrijski vinski trgovci. Cene vinu so različne ter se gibljejo v nekaterih krajih od 18 do 24, drugfod zopet od 28 do 40 kron za liter. Ker zaleže madžarska krona približno eno tretjino naše krone, more biti Madžarska nevaren konkurent našemu vinu. (Žitni trg.) Položaj na žitnem trgu je ostal v glavnem isti. Vsled izboljšanja naše valute se je sicer pričakovalo, da se bo trgovina z žitom popravila, toda nade so se izjalovile. Tekom tedna je narasla cena pšenici od 1340 do 1360 kron. Stara koruza velja do 1100, nova pa od 950 do 960 kron. Oves, čigar izvoz je prepovedan, se plačuje od 820 do 850 kron. Moka ima te-le cene: moka št. 0 od 19-40 do 19-50, moka za kuho od 18-40 do 18-50 in krušna moka od 16-40 do 17-50 kron. Otrobi veljajo od 660 do 670 kron. Te cene veljajo v Zagrebu. V Banatu so cene nekoliko manjše. (Madžarsko žito.) Žitne ponudbe so na Madžarskem velike, kupcev pa manjka. Pšenica se plačuje po 2280 do 2300, rž po 1640 do 1660, oves po 1700, nova koruza pa po 1900 do 1940 madžarskih kron. (Cene živini v Budimpešti.) Voli I. vrste od 54 do 63, II. vrste od 26 do 40, krave slabše vrste od 12 do 15, lahke svinje od 63 do 81, srednje svinje od 79 do 96, težke prvovrstne svinje od' 100 do 103, stare težke svinje od 89 do 90 madžarskih kron. (Madžarska krona je vredna od 33' do 35 vinarjev, ali približno eno tretjino naše krone.) (Agrarna reforma v Češkoslovaški) napreduje stalno. Izvršen je načrt za prihodnje razdobje, čigar izvedbo bo nadzorovala parlamentarna skupina posameznih strank. Po tem načrtu bo prevzel agrarni urad v prihodnjem letu 70.000 ha obdelane zemlje in 100.000 ha gozdov. Obdelana zemlja bo veljala državo 154 milijonov čeških kron (ha po 2200 kron), gozdi pa 350 milijonov čeških kron (ha po 2500 čeških kron.) Od te zemlje dobe po- ljedelci 42.000 ha obdelane zemlje in 28.000 ha gozdov, ostalo si pridrži država. Tekom prihodnjih dveh let pa pride pod agrarno reformo še okoli pol milijona ha zemlje, izmed katerih bo 220.000 ha obdelanih. Tako na Češkem! Zelo bi želeli, da bi mogli reči: Tudi pri nas je tako! (Važno za kmete, vinogradnike, sodarje, vinske in živinske trgovce in mesarje.) Alojzij Ermenc, podpre-glednik finančne kontrole v Planini pri Rakeku, je sestavil knjigo, s katere pomočjo si more vsakdo izračunih vsako površino in vsak obseg katerekoli stvari, samo da zna dvoje, oziroma troje števil sešteti in od skupne vsote eno število odšteti. Izračunati se more tudi vsebina vsakovrstnih posod, in sicer množina v nepolnih posodah, ter ugotoviti živa teža goveje živine brez tehtnice. Knjigi je dodan še pouk o vsakovrstnih drugih proračunih. Knjigo je profesor dr. Šlebinger natančno, pregledal. Knjiga ima žepni format in je 14 cm dolga ter 9 cm široka. V polplatno vezana stane 34 kron. Z naročbo je poslati tudi znesek za poštnino. Ker je knjiga največje važnosti za kmetovalce, zato jo pripo- ročamo. Knjigo je treba naročiti naj-kesneje do dne 5. decembra pri Alojziju Ermencu, podpregledniku finančne kontrole v Planini pri Rakeku. Obrtnik. Obrtniške vesti. (Zvezi obrtniških društev za Slovenijo.) V nedeljo dne 6. t. m. so se zbrali v Ljubljani v mestni dvorani zastop niki obrtniških društev Slovenije, da se pogovore o ustanovitvi enotne Zveze obrtniških društev. Kot sklicatelj i ? prevzel predsedstvo zborovanja g. E. Franchetti, kot govorniki pa so nastopili gg. Ogrič, Franchetti, dr. Žerjav, dr. Windischer, Polak iz Kamnika, Re-bek iz Celja in drugi. Iz poteka vsega zborovanja se je jasno spoznalo, kaj da se hoče doseči z zborovanjem. O podrobnostih zborovanja bodo obrtniki, zlasti pa obrtniška društva, še obvešČi-ni. Tovariš Ogrič je pojasnil zboroval-cem današnji položaj obrtnika ter zlasti razjasnil potrebo enotne stanovsko-politične organizacije. Odločno je zastopal stališče, naj se ustanovi Zveza obrtniških društev, in sicer, če le mogoče, z dvema načelništvoma, katerih eno bi bilo za ljubljansko (Kranjsko), drugo pa za mariborsko (Štajersko) okrožje, da se na ta način delovanje zvezi olajša. Ker bo tudi uprava Slovenije deljena na dve okrožji, bo to itak nujno. Obe zvezi pa naj bi delovali sporazumno. Sklep celjskega kongresa je sicer bil, naj se ustanovi zveza v Celju, toda takratni sklep ni bil sklep zastopnikov in predstavnikov obrtniških društev, marveč le sklep načelnikov obrtnih zadrug in povabljenih obrtnikov. Zahtevamo, da odločajo o ustanovitvi zveze le načelniki Obrtniških društev, oziroma njih namestniki ali zastopniki, od katere zahteve ne moremo odnehati. — Obrtna organizacija za Slovenijo. .Ekonom', osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 ponuja svojim članom I a cisto svinjsko mast v sodcih po 100 in 200 kg, kilogram po 82S kron franko Ljubljana Pri manjšem odjemu 83 kron od tu Čez nekaj dni prejme zadruga tudi novo suho koruzo, ki bo veljala K 31 30 do 11 40 Tisoči ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Fellerjev Jsafluid" hot lepotno Ctiosmetihum) za nego zob, zobnega mesa in glave ter kot dodatek k vodi za umivanje, ker učinkuje zaradi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Ravno tako je priljubljen kot krepko, blago delujoče in vrlo prijetno sred- stvo za drgnjenje hrbta, rok, nog in celotnega telesa. „Elsafluid" je mnogo močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in sploh najboljše sredstvo te vrste. Tisočera priznanja 1 Z zamo-tom in poštnino za vsakogar: 3 drojne steklenice ali 1 specialna steklenica 48 K. Za prodajalce; 12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenice 168 K 24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic....... 280 K 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic..... 394 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar na- prej pošlje, dobi še popust v naravi. PR1MOT) Elsa obliž za kurja očesa po S K in K 7 50; POZOP I Lovorjevo listje, kitice* • Ruscus, lavorikasto črešnjo in kubo, rožmarinove vejice, skozi vso zimo sveže in zelene, za vence in razne šopke, pošiljam po pošti po zelo nizki ceni proti povzetju ali poprejšnjemu plačilu. N. ŠTEFAN, Sušak, SHS. Detel mo seme in vse druge pridelke plačuje najbolje firma SEVER & KOUF. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki se Vam bo ob vsaki izpremembi cen brezplačno doposlalo! I Kmetovalci! j j Blaznikova Velika Pratika za leto 1922. ie izšla. | Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na uaše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino, zato si je štela «PRATIKA« v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izdaja stane 5 K. Kmetovalci 1 Ne pozabite, da je Blaznikova Velika Pratika Vaše najstarejše kmetsko glasilo I Pratika se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov v Ljubljani, Breg št. 12. flicarto -p0 6 in 30 K; Lysoi, Lysofo:;n 30 K; ki-neški čaj 3 K; Elsa mrčesai prašek 15 K: strup za podgane in miši po 8 in 12 K. EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA donja, Elsatrg št. 344 (Hrvaško). „Ilir»ij»", lesna trgovska in industrijska družba v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8 (pred sodnijo), kupuje hlode vsake vrste, stoječ in tesan les in deske tep sprejema tudi komisijska naročila. Trgovina z železnino Erjavec & Turk „prl zlati lopati" g L3UBL3AM, Valvazorjev trg št. 7 nasproti križanake cerkve (prej Hanimer schmidt- Miihleisen). Zaloga cementa in karbida. PFimešaj „MASTIN" krmi! Enkrat na teden eno pest. Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 60 kron in se jih pošlje poštnine prosto na dom. Mašilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron. Lekapna Trnkooi v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. 3BE Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. 30G 99 t 66 osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z., ima v zalogi več vagonov raznovrstnega = pralnega mila = izborne kakovosti po teh-le zelo ugodnih cenah: 36 K, 34 K in 32 K za kilogram. Milo se nahaja v zabojih po 50 kg, oddajamo ga pa tudi manjše količine. 0 ceni lahko vsakdo, ™ I I. SANDRIN LJUBLJANA VBliha zaloge usafiourstiuga inozemskega MESTNI TRG 6 Stroji za obdelovanje lesa. TURBINE. ZVONOVI. Strojne tovarne in livarne, d. d. lahko vsakdo, če proizvaja za svojo potrebo sam 3 I cementno strešno opeko 1 in stavbno kamenje M na | AMBS-strojih za strešnike S in PAX-strojih za stavbno kamenje, j ki so znani v vsah krajih sveta in se povsod rabijo. Proizvodi teh strojev presezajo po svoji kakovosti tudi najboljšo opeko iz gline in so po ceni. Z uporabo teh strojev se dosti prihrani na transportu in lomljenju, ker se dela s strojem na stavbišču samem. g Ponudbe in obiski po naših lnž8njerjih brezplačni. | FERRUM, d. d. H Clglana 20 a. Zagreb. Telefon 6—83. H®,! V A V I 1 ¥ A ¥ A ¥ I Menjalnica i Slovenske eskomptne banke I T Telefon int. št. 3 Ljubljana Telefon Int. št. 3 nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestujte po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. Kapital: K 20,000.000 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA ^^^ IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE ™/o TSKISKO ™°V Err0 LJUBLJANA, ŠGLENBURGOVA ULICA ŠT. 1 I™* JSZSSZS! . DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESK0MPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA