rofftiitna plAat ▼ gotottal Leto LXVIL, št 106 Ljubljana, petek 11. maja 1934 Cena Din L- linaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inaerati do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.60. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji inserati petit vrsta DiD 4.-. Popust po dogovoru, inseratni lave k posebej. — > Slovenski Narod < velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJl'BUAN.1 Kna.fljeva ulica it. 5 Telefon s t. 3122, 3123. 31A, 3125 in 3X26 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kocenovs ulica 2. telefon §L 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Sestanek Hendersona z Barthoujem Ker ni prišlo do sporazuma o razor oži tveni konvenciji med glavnimi državami, Henderson sploh ne namerava sklicati glavnega odbora razoroži tvene konference Pariz, 11. maj«. Predsednik razorožitve-ne konference Henderson ki se mudi v Pariza, skuša v razgovorih s francoskimi državniki in Pol-tisom. podpredsednikom ;»z-orožitvene konference, proučiti polo>aj in ugotoviti, ali bi imelo sploh smisel, da se skliče glavni razorožitveni odbor k zasedanju za 29. maj, za kar se je odločil v načelu, kakor znano, ni v vprašanju razorožitve oziroma omejitve oboroževanja došlo do nobenega soglasja med glavnimi državami. Razen tega se zdi, da je Anglija opustila svoj prejšnji načrt in se čim dalje bolj nagiba k zaključitvi konvencije, s katero bi se omejilo samo oboroževanje v zraku. Listi poročajo, da pri včerajšnjih razgovorih Barthouja s Hendersonom niso bili ugotovljeni nobeni novi činitelji glede na razorožitveno vprašanje. Henderson je obvestil Barthouja o nesoglasjih v angleški vladi glede na razorožitveno vprašanje, do-čim mu je Barthou sporočil, da vztraja Francija na svoji noti od 17. aprila in da v nobenem primeru ne bo priznala zakonitosti nemškega oboroževanja. Henderson se je danes ponovno sestal z Barthoujem, nato rva se bo vrnil v London, kjer bo poročal angleški vladi o svojih pariških razgovorih. Po poteku teh razgovorov sklepajo listi, da namerava Henderson opustiti svoj prvotni načrt, po katerem naj bi se sklical glavni razorožitveni odbor za 29. t. m., ker n^ nobenega upanja, da bi se mogel doseči kakršenkoli sporazum glede • zaključitve raz-orožitvene konvencije. Končno sodbo bo mogoče podati šele po današnjem sestanku obeh državnikov. »Matin« pravi: Henderson namerava predložiti francoski vladi nekak kompromis glede omejitve zračnega oboroževanja. Na tem polju bi se namara utegnil doseči sporazum, toda pred današnjim sestankom se ne da še ničesar reči. Taka rešitev bi bila najmanj, kar bi hotel Henderson doseči, preden se drevi vrne v London ker na noben način ne bi hotel priti praznih rok nazaj. Će so naše informacije točne, pravi Saint-Brice v »Journalu«, je bilo Hendersonu do tega, da pridobi čas z odgoditvijo seje glavnega odbora. Barthou je upravičeno nastopil proti temu. češ. da pomeni vsak izgubljen dan izgubo časa za države, ki imajo dobro voljo, in korist za Nemčijo. Hendersonova dolžnost, pravi Pertina.x v »Echu de Pariš« ie no«;krhet: m ^oročiti, kdaj bo razorožitvena konferenca zopet začela zasedati. Francoska vlada želi. da se to zgodi čim prej in da vsi pokažejo svoje karte. Ženevska konferenca je že predolgo služila za moralno potuho nemškemu oboroževanju. Berlinska vlada bi hotela to igro nadaljevati. V našem interesu ie ftfl Q*» nolfl7!l i Tv^7Čict- !n V«»m čija odkrito pokaže svoj obraz države, ki krši pogodbe. »Excelsior« pravi: Tradicionalno stališče Francije nasproti razorožitvenemu vprašanju je znano vsemu svetu. Ne more biti nikakega dvoma, da bo francoska vlada odločno nastopila proti legalizaciji nedovoljenega oboroževanja Nemčije, ki je svet postavila pred dovršeno dejstvo in s tem prevrnila vse politične, pravne in tehnične osnove splošne konvencije, zasnovan * v okvir^1 Društva narodov. Hitlerjev odposlanec v Londonu London, 11. maja. AA. Posebni odposlanec kancelarja Hitlerja, v. Ruenentrop. k ;ma nalogo doznati stališče londonske vlade o razorožitvenem vprašanju, je snoči priletel z letalom v London, danes pa bo imel v zunanjem uradu razgovor z zunanjim min strom Johnom Simonom. V glavnem bosta govorila o ženevskem sestanku 29. t m. V britanskih političnih krogih pripisujejo temu razgovoru velik pomen zlasti sovi-čo brezupnega položaja v katerega je zašla razorožitvena konferenca. Ruebentrop bo konferiral tudi s pravosodn m ministrom Fiennrn Pomen sofijskega sestanka Velik uspeh zunanjega ministra Jevtića — Bolgarska vlada za sodelovanje balkanskih držav Atene, 11. maja. Grški listi pišejo brez razlike zelo simpatično o obisku jugos.o-venskega zunanjega ministra Jevtiča v Sofiji in o prisrčnem sprejemu, ki ga je doživel za svojega bivanja v bolgarski prestolnici. V svojih komentarjih poudarjajo, da se odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo zelo naglo zboljšujejo. Razen tega ugotavljajo, da so se po razgovorih med odgovornimi činitelji Jugoslavije in Bolga-je znatno razčistil položaj na Balkanu, zlasti glede na vprašanja, ki se tičejo balkanskega pakta. Čeprav morda še niso končno razjasnjena vsa vprašanja z Bolgarijo, je -bil vendar napravljen znaten korak naprej za ojačenje miru na Balknu. V zvezi s tem pišejo listi tudi o posetu generala Kondilisa v Ankari, kjer je razpravljal v prvi vrsti o vprašanjih, ki se tičejo pogodbe, sklenjene med Turčijo in Grčijo, in kjer je došlo tudi do točnejše ugotovitve odnašajev med vsemi balkanskimi državami. Enako koristni razgovoru poudarjajo grški listi, se bodo vršili tudi ob priliki obiska turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja v Bukarešti in 2enevi. List >Proja*, ki piše o obisku jugoslo-venskega zunanjega ministra v Sofiji, pravi med drugim, da se naravno niso mogle pričakovati končne odločitve, vendar pa je *reba na drugi strani ugotoviti, da je mnogo pripomogei k nadaljnjim uspehom v prizadevanjih za splošen sporazum med balkanskimi narodi. List »Estia« piše, da jufcosl o venski zunanji minister morda Hi prinesel iz Sofije že gotovih podpisanih sporazumov, vendar pa je napravil tamkaj nov pomemben korak na potu nadaljnjega sporazumevanja med Jugoslavijo in Bolgarijo ter ustvaril možnost za rešitev še nerešenih vprašanj. Zato predstavlja ta obisk zelo značilno etapo v smeri konsolidacije razmer na Balkanu. >Mesagger d'Athenec je objavil članek v istem smislu, pri čemer poudarja, da predstavlja obisk jugoslovenskega zunanjega ministra v Sofiji značilen uspeh za zbližanje dveh držav v smeri končnega sporazuma, s katerim bodo rešena vsa sporna vprašanja. List zlasti naglasa, da bo uspeh tega sofijskega sestanka ne samo velike važnosti za Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč tudi za vse ostale balkanske države. Vemzelosovo glasilo »Atinikaneac pravi, da ne more biti dvoma, da pomen: sofijski sestanek velik korak naprej na pot: h končnemu sporazumu med Jugoslavijo in Bolgarijo, kakor tudi med Bolgarijo in ostalimi balkanskimi državami. »Elevteros Antropos« piše, da se more po dosedanjih vesteh o obisku jugoslovenskega zunanjega ministra v Sofiji odkrito reči, da so bili ob tej priliki doseženi zelo povoljni rezultati, katerih posledice se bodo jasneje pokazale na prihodnjih sestankih štirh balkanskih zunanjih ministrov. Končno poudarjajo grški uradni listi glede na poset jugoslovenskega zunanjega ministra v Sofiji in generala Kondilisa v Ankari, da je sedaj razjasnjen položaj v presoji grškega tolmačenja odnošaiev med balkanskimi državami. Komunistični izgredi v Franciji pariz, 11. maja. AA. Iz Larochella poročajo, da je prišlo snoči do spopada med policijo in skupino komunistov kakih 300 ljudi, ki so hoteli onemogočiti zborovanje krajevne organizacije nacijonalističnega društvo »Patriotska mladina«. S pomočjo mobilne garde se je policiji Šele po energični intervenciji posrečilo komuniste razpršiti in napraviti red. Pri spopadu sta bila nevarneje ranjena en član mobilne garde in en komunist. Demanti o preosmrvl Italijanske vlade Rim, 11. maja. A A. Glede na glasove, ki so se razširili v inozemskih listih, da namerava predsednik italijanske vlade izvesti rekonstrukcijo svojega kabineta, trdi >Popolo d' Italia«, da so te vesti brez sleherne podlage. Krvavi spopadi v Madridu Parii, 11. maja. AA. Iz Madrida poročajo, da ©e ie včeraj tam pripetil resen spopad med republikanskimi in desničarskimi dijaki. Padlo ie tudi vež revolverekih strelov. En republikanec ie bil ubit, en fašist o* smrtno nevarno ranjen. Popoln moratorij za nemške dolgove? Pariz, ll. maja AA. Po poročilu pariškega »Matina« iz Berlina je pričakovati, da bo nemška vlada v kratkem izdala deklaracijo o prekinitvi transferne konference, ker je Nemčija po >Matinovi« trditvi sklenila proglasiti 30. junija popoln moratorij vseh svojih plačil v inozemstvo. Po sodbi dobro poučenih nemških krogov, pravi *Matinc, bo ta moratorij obsegaj tudi Youngovo in Dawesovo posojilo. Tragična smrt belgijskega književnika Pariz, 11- maja. AA. Iz Bruslja poročajo, da se je na tamkajšnji severn; postaji ponesrečil znan: belgijski književnik in predsednik Društva belgijskih pisateljev Hubert Craince. Ko je vlak vozil na postajo, je hotel skočiti iz vagona, pri tem pa se je z nogo zapletel v vrata in padel med dvema vagonoma na tir. Kolesa so nesrečnega Craincea presekala na dvoje. Včerajšnje nogometne tekme Celovec: Ilirija • Austria 3 : 4. Beograd, 11. maja. Nogometna tekma mec rimskem klubom Roma n beograjsko »Jugoslavijo« se je konča;a 2 : 1 'a Rr-mo. Direktor mednarodnega urada za delo v Beogradu Beograd, 11. maja. p. Včeraj je prispel v Beograd z letalom generalni direktor mednarodnega urada za delo Harold Butler. da službeno poseti našo vlado Bil je slovesno sprejet in so bili zanj rezervi rani apartmani v hotelu »Srpski kralj«. Opoldne mu je zunanji minister Jevtić priredil obed. ki so se ga udeležili tudi ministri za kmetijstvo dr. Kojič, za notranje zadeve 2ika Lazič ter za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak večje število višjih uradnikov posameznih ministrstev in zastopniki centralnih delodajai-skih in delavskih organizacij. Popoldne je bil Butler na Avali, zvečer pa se je sestal z ministrom za socialno politiko in narod no zdravje dr. Novakom. Njunemu razgovoru so prisostvovali tudi zastopniki de lodajalcev in delavcev Zvečer je bil But ler gost tajnika Delavske zbornice dr To-palovića. Danes poset- Butler delavske ustanove in tovarne, da spozna delovne pogoje v naših industrijskih podjetjih. Popoldne bo imel konferenco z zastopniki delodajalcev, na to pa z zastopniki delavcev ZvečeT odpotuje v Zagreb, kjer ostane v soboto, v nedeljo pa bo v Ljubljani. V ponedeljek zjutraj se vrne v Ženevo Uredba o prekinitvi zastarelih kmetskih menic Beograd, 11. maja. A-A.. Ministrski svet je na podlagi 61. 63. finančnega za kona za 1. 1934-35 na predlog pravosod nega ministra in ministra za trgovino in industrijo predipisal uredbo o prekinitvi zastarelosti kmetsifcih menic. Objava uredbe o banovinski trošarini na vino Beograd, 11. maja. p. »Službene novine« so včeraj objavile uredbo o banovinski trošarini na vino in žganje. Trošarina na cementne izdelke Beograd, 11. maja. AA. Finančni minister je na pocMaga 61. 68. zakona o državni trošarini odTedtil, naj se od predmetov, izdelanih iz cementa (salonita in raznih drugih predmetov), pobira državna trošarina v znesku 10.80 Din za 100 kg To trošarino naj pobirajo pri uvozu teb predmetov iz inozemstva. Pri predmetih, ki se izdelujejo v domačih tvornicah, pa naj trošarino poberejo pri izročitvi v promet Te tvornice bodo morale voditi posebne sezname in knjige, ki bodo kontrolnim organom vedno na vrpogded. Propagandni izlet Jadranske straže Beograd, 11. maja. AA. Prometni mi-ster je na prošnjo »Jadranstce straže« dovolil ulužbencem prometnih utanov, da lahko p°tuJeJo v inozemstvo in da se lah ko udeleže propagandnega izleta »Jad ranskfc straže« s pamikom »Kraljica Ma rija«, ki bo 8. junija krenil v Groi>o in Turčijo in se vrnil 24. junija Iz finančne službe Beograd, 11. maja. p. V finančni službi so napredovali v višjo položajno skupino višji svetnik Emil Kandare. arhivarji Kare! Podboj, Valentin Kobav in Janko Bogataj. — Pri državnem pravobranilstvu je b;i 'menovan za tajnika Milan Koželi. Protitiiberkulozfii kongres Nad 40 delegatov iz vseh krajev države se je zbralo v Ljubljani Ljubljana, 11. maja. Po mestu so davi zavihrale zastave v pozdrav borcem proti jetiki, ki pomori tudi v naši banovini največ nadebudnih življenj. Z vseh strani države so se človekoljubni strokovnjaki zbrali k I. jugoslo-venskemu protituberkuloznemu kongresu, ki se je včeraj pričel v Brestovcu na Hrvatskem, danes se pa nadaljuje v Ljubljani. Nad 40 udeležencev se je pripeljalo ob 9.45 z brzovlakom iz Zagreba, ko so jih na glavnem kolodvoru pozdravili zastopniki oblasti in zdravstvenih ter humanitarnih organizacij s predsednikom nase Protituberkulozne lige g. dr. Jožetom Bohinjcem na čelu, mestno občino in župana je zastopal občinski svetovalec g. dr. Tičar, ki se mu je pridružilo več drugih občinskih svetovalcev in šefov ter uslužbencev ma-gistratnih uradov, banovinski odbor Rdečega križa je zastopal g. dr. Frlan. društvo zdravnikov g. dr. Meršolj itd. V imenu Protituberkulozne lige je pozdravil goste z lepim govorom g. prof. Levičnik, za njim je pa v imenu Ljubljane govoril g. dr. Tič^r, nato pa v imenu društva zdravnikov še predsednik g. dr. Meršolj. Za sprejem in govore se je zahvalil predsednik osrednjega odbora Protituberkulozne lige g. san. general dr. Jordan Stajic, ki zastopa tudi glavni odbor Rdečega križa nato so pa udeleženci odšli v hotele. Kongre. je bil v Ljubljani svečano otvorjen v dvorani OUZD, ki je bila do zadnjega kotička polna najodličnejših človekoljubov Otvoritev kongresa te prevažne organizacije je počastil ban g. dr. Drago Marušič, ministra prosvete zastopa mspek tor g. prof. Vrhovnik, ministra vojne in mornarice sanitetna general g. dr. Ruvidič iz Beograda, ministra za socialno politiko in narodno zdravje načelnik g. dr. Dolšak, ministra prometa in župana g. dr. Tičar, škofa stolni prost g. dr. Nadrah, O.UZD predsednik g. Ivan Tavčar z večino zdravnikov in uradništva Delavsko zbornico tajnik g. Uratnik, Lekarnarsko zbornico predsednik g. mr. Rihard Sušnik, ZTOI tajnik g. dr. Pless, Pokojninski zavod predsednik g dr. Baltič. banovinski oddelek za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Majer, mestni socialni urad in fizikat mestni fizik g. dr. Rus z več kolegi in višjimi uradniki g. dr. Miodrag Vračevič iz Beograda zastopa Jugoslovensko društvo z-r. čuvan ie narodnega zdravja, razen tega se je pa udeležilo Uoritve veliko štev^n naših zdravnikov ter zastopnikov ;n '^stonnic rw •-•i'/l;čne jših človekoljubnih ustanov in organizacij. Kongres je točno ob 11. o tvoril predsednik Protituberkulozne lige g. dr. Jordan Stajic s kratkim pozdravom bana in vseh udeležencev, nato je pa g. dr. Matko prečita! brzojavni pozdrav predsednika poljskega protituberkuloznega udruženja drja. Adanskega, nato pa prisrčna pisma Masa-rykove protituberkulozne lige iz Prage in pa glavne direkcije bolgarskega ministrstva zdravja iz Sofije, ki izraža obžalovanje, da se ne more udeležiti kongresa, pač pa obišče Jugoslavijo skupina bolgarskih zdravnikov. Vsa pozdravna pisma so bila sprejeta z aplavzom. Ban dr. l>rago Marusič je pozdravil kongres kot izraz velikega in plemenitega uela. ki naj postane mejnik v borbi proti tuberkulozi. Ko je govornik zagotovil stremljenjem kongresistov pomoč javnih organov, je izrazil upanje, da se v kratkem času zbere vsa država v taboru protituberkulozne lige, končno je pa poželel kongresu največje uspehe v korist vsega naroda. Po aplavzu je imel naslednji govor predsednik naše Protituberkulozne lige g. dr. Joža Bohinjec. Danes nadaljujemo i. jugoslovanski protituberkulozni kongres, ki je bil včeraj slovesno in formalno otvorjen v delavskem sanatoriju »Brestovac« pri Zagrebu. Tako je prva misel našega prvega protituberkuloznega kongresa veljala počastitvi deta in spomina onih, ki so pred več kot 25 leti pričeli s pozitivnim delom na polju pobijanja tuberkuloze in ustvarili prvi sanatorij na jugu bivše menarhije in prvi sanatorij na BaLkanu sploh. Ob 2oletnici sanatorija »Brestovac« je bil otvorjen I. jugoslovanski vse-državmi protituberkulozni kongres — ta časovna skladnost dveh pomembnih do-goclkov v jugoslovanskih protituberkuioz-nih prizadevanjih je lepi in upanja poLni znak, da smo na dobri in bodrilni poti poglabljanja in izpopolnjevanja naše protituberkulozne borbe. Druga misel ob otvoritvi kongresa je veljala delavstvu, ki v svojem zdravilišču »Brestovac« išče in dobiva ozdravljenje od nevarne tuberkulozne bolezni. Otvoritvene besede kongresa v prostorih delavskega sanatorija so simbolično in živo izraievale spoznanje in zavest, da se mora tudi jugoslovanska protituberkuloz-na borba v prvi vrsti osredotočevati v delavskih domovih In v delavskih središčih. Od tu mora blagodejno segati v naj-oddaljenejše kraje podeželja. Kongres deluje pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije Mi moramo biti Nj. Vel. kraljici za to njeno visok© moralno pomoč izredno in Iz srca hvaležni Nad kongresom in njegovimi udeleženci ter nad vso ono našo javnostjo, ki hoče s simpatijami spremljati naše delo. je razlit diuh ljubezmi, duh dobre in blage matere, ki iz zborovalmih dvoran kliče v javnost iz srca k srcu. da ue ostanejo zakrknjena, ko jih prosi pomoči beda ta revščina med narodom, zaznamovana s težko boleznijo jetike. Simbol materinske ljubezni Ln materinega dobrega srca naj postane viden izraz vseh naših proti tuberkuloznih hotenj in ustvarjanj turi v bodočnosti! V času težkih gospodarskih prilik j*-s tem kongresom izvršena prva mobih zacija jugoslovanskih sil v borbi prot-tuberkulozi; kongres je zato manifesta Livt^n izraz zavesti, da je baš gospodar ska depresija in z njo v vzročni zvez' stoječa socijalna kriza nujen in neodilož ljiv povod, da pozovemo k mobilizaciji vso plemenito jugoslovansko javnost, da pride in rešuje, kar pod pritiskom gospodarske krize pada v zdravstveno in v mo ralno katastrofo. Da, zato, ker je kriza mora t*iti socijalna zavest in vest oja čana, požrtvovalnost za potrebe revnih in ubogih pa mnogo pomnožena, naš nacijo nalizem mora dobiti živo in realno vse bino z drobnim delom na socijalnem In zdravstvenem polju med narodom. V ča su krize je treba, da se v državi uveljav Ijajo elementi notranjega miru in socijal nega napredka. Xaš kongres mora biti živo hotenje po resničnem in stvarnem socijalnem napredku, ker je v njem ve lik, ako ne največji del bitke proti tubec kulozi dobljen. Naš kongres hoče biti re sen opomin vsem onim, kateri se ktftivič no skrivajo za pojavom »krize« in nočejc priznati, da so kot živi člani narodove ga občestva ravno v času krize posebn* dolžni, da vidijo in čutijo s trpljenjen; naroda. Tuberkuloza drži naš narod v stalo. Krizi, da ne more kvišku k gospodarske mu in kulturnemu napredku. Tuberkuloza je naša ljutituberkulo»nnih prizadevanjih Naš kongres so s svojo navzočnostjo počastili predstavniki oblasti: prosvetne, cerkvene in vojaške, zastopniki uradov, organizacij, korporacij in ustanov; posebno nas vzradošča navzočnost zastopnikov delavstva in nameščenstva. V enotni volji pomagati in sodelovati »o adira-ženi predstavniki našega gospodarskega življenja s predstavniki onih, katerim hoče biti posvečena prva in zadnja beseda kongTesa. Vsem veljaj moj na ji skrene jiši pozdrav in zahvala za to, da ste prišli pojačat našo manifestacijo za zdravje in srečo naroda. V navzočnosti teh visokih in spoštovanih predstavnikov našega uradnega in zasebnega življenja vidimo jamstvo, da plemenita prizadevanja zdravnikov in drugib delavcev na polju protituberkulozne borbe ne bodo ostala osamljena in pozabljena, temveč, da bodo našla povsod največje in najresnejše razumevanje. V tej skupnosti stremljenj in hotenj je borbi proti tuberkulozi zajamčen uspeh, posebno, ako bo za tem uspehom hrepenelo vse. kar je v narodu dobrih in plemenitih duš in src. Z vero v ta veliki uspeh za srečo in mirno življenje našega ljudstva nadaljujmo kongres! Govor je napravil na vse prisotne največji vtis, nato je pa takoj pričel predsednik g. dr. Stajic čitati svoj obširen in temeljit referat ozakonskih merah v borbi proti tuberkulozi, ki pomenijo temelj na-dalnjega uspešnega boja proti tej zavratni morilki. O isti temi je govoril tudi g. St. Ivanić, nato se je pa razvila diskusija, ki ob zaključku lista še tray\ Po diskusiji je bila sprejeta resolucija. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 2316.51 — 2327.87. Berlin 15^5.69 _ 1366.49. Bruselj 796.57 - 802 51 Curih 1106.35 — 1113.85, London 174 08* — 175.68. Newyork 338S.2&-3411.54 Pariz 225.68 - 226.80. Prasa 142.23—143.09 Trst 290.46 — 292.86 (premija 28.5 odat.) Avstrijski šiline v privatnem kliringu 9.35 _9 45 INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20 3625. London 15.74 New Yot*k 307.75. Bruselj 72.05, M-ilai 26.25. Madrid 42.2250. Amsterdam 309 — Berlin 121.60. Dunaj 57.60, Praga 12.84 Varšava 58.32-5. Bukarešta 3.06. Stran 2. ^SLOVENSKI NAROD«, dne 11. maja 1334 Ste v 100 Mladinski koncert Glasbene šole iz Kranja Omalovaževanju, batinam je izpostavljen samo tisti, ki ka| dela Ljubljana, 11. maja. Dovolju jem si kljub temu, da sem sam močno pri njem zainteresiran, napisati nekoliko misli o mladinskem koncertu Glasbene šole. ki je bil v sredo arvečer v Unionu za odiraale, popoldne ob Štirih p« za ljubljansko šoisko mladino ravno tam. Sedanji vodja Glasbene šole v Kranju — ustanovil jo je že 1. 1909 sreski šolski nadaornik g. Vilko Rus — g. Albin Fakin je prišel nekega zimskega dne k meni ter me prosO, da bi napisal nalašč za njegov mali mladinski orkester in njšegov otroški zbor kaj primernega, v povojih da sta še ta orkester in zbor, da pa bi se on, g. Fakin, in njegova gospa, ki je odlična njegova sotrudnica in prav tehtna pianistka, na vse kriplje potrudila in naredila, kar se da, da bi itd. Na njegovo pobudo sem tedaj po daljšem oklevanju in razmišljanju sedel ter napisal v par dneh suitico, sestoje-čo iz desetih stavkov za celotni godalni orkester, klavir in harmonij z nekaterimi otroškimi pomožnimi instrumenti, ki jih je v veselje mladine uporabljal že oče Haydn. Hotel sem v malih, kratkih glasbenih sličicah, brez kakršnegakoli izrazitega programa, opisati, kako preživi mestni mali šolarček en dan počitnic na široki, svobodni deželi. Vse mu je novo, povsod se ustavi, pri potoku, pri kovaču, moli pri vaški kapelici, obdaruje siromaka, posluša ptičke? veselo zaraja. Vse, kar sliši, vse, kar vidi se izpreminja pri njem v ritem, v muzike, njegova glasbena fantazija je mnogo bujnejša. originalnejša, kot je glasbeno čustvovanje odraslega, iz vsake travice zna izvabiti melodijo, v žuborenju potoka, v ptičjem Živžavu sliši cel orkester. Primitivna, prozorna je ta muzika. In Če hočem jaz napisati muziko, ki jo bo izvajala de-ca., jo moram napisati tako, da jo bo pred v?em tudi razumela, torej primitivno preprosto, jasno v oblikah in prozorno v tkivu, neproblematično, okusno, kot kruh. Kajpada tudi tako lahko napisano, da jo zamorejo mladi muzikanti, ki se dandanes V glasbenih šolah zamorejo od svojih veščih učiteljev naučiti mnogo več glasbeno instrumentalne spretnosti, kakor nekdaj, tudi s pridom izvajati. Pa še na drugo sem mislil. D očim je zborovska mladinska glasba šla strmim pravcem navzgor in smo za mladinske zbore napdsali tako število krajših in daljših, priprostih in zelo, zelo umetnih stvari, ki prav za prav že več mladinske niso, se za gojitev mladinske orkestralne muzike ni še nihče pobrigal. Pač, edini prof. Karel Jeraj na Glasbeni Matici v Ljubljani. Toda potreba po mladinskih orkestrih je bila, podzavestno ali ne, pri mislečih glasbenih učiteljih tu. Ker niso imeli godalno vsaj malo šolanih mladih muzikantov, ker bi dalje tudi ne imeli vsaj domačega glasbenega blaga, pred vsem pa potrpljenja, potrpljenja in potrpljenja ter časa, mnogo časa, so zašli na stranpotice, segli po hitro in lahko učinkujočih harmonikah, po orglicah in tako vsaj trenutno zastavili in zavrli pot edino pravilnemu, zdravemu pravcu v razvoju instrumentalne glasbe, pravcu, ki sem ga praktično hotel pokazati s suito, izvajano na koncertu Glasbene šole iz Kranja. Nisem imel pred očmi le šolski orkester kranjske Glasbene šole. V naši domovini bi bilo in bo prav gotovo kmalu mnogo takih šolskih orkestrov resnega sestava, morda še bolj pestrih v svoji mnogolikosti, izurje-nejsih, treba jih je le zbuditi; treba jim je le požrtvovalnih učiteljev in pa domačega glasbenera dela, saj nemškega, češkega itd. je dovolj. In ti orkestri bodo, kakor so zdaj mladinski zbori za vokalno, krepka, plodna podlaga za našo instrumentalno glasbo. Vzporedno z uspehi resnih šolskih orkestrov bo rastla tudi produkcija, kakor to opažamo pri mladinskem zborovskem petju. No, in tudi s tem začeti, to je bil v prvi vrsti moj namen. Seveda kranjski šolski orkester ni še izključno mladinski, ker je treba orkestralni naraščaj v celem obsegu — ne izključujem niti enega instrumenta — še vzgojiti. Vzgojen bo pa kaj hitro, ako mu začrtaš idejno pot. smoter, ako se bodo dela lotili ravno tako navdušeni učitelji, kakor je navdušena za to stvar mladina v Kranju in gotovo tudi drugje. Naj bodo zaradi mene tudi harmonike. Nič me ne Ženirajo. Nič se jih ne bojim. Nasprotno. Morda bodo ti otroci, ko nekoliko dorastejo, zaželeli širšega znanja, zahrepeneli po izpopolnitvi, vrgli bodo te svoje dosedanje muzikalne berglje v kot in segli po violini. In po o ki centri sladkih uspehih v harmonikmški preteklosti bodo iskali slajših uspehov v umetnifki instrumentalni bodočnosti. Pri nas do sedaj nismo imeli orkestralnega blaga za mladino, razen nekaterih Je-rajevih stvari, spretno obdelanih narodnih pesmi. Morda bo a pridom služila šolskim orkestrom moja suita, drugi pa bodo kom* poni rali sveže dalje, saj je čas nase instrumentalne muzike prišel. Posamezne dele >suite«r je pozneje na mojo pobudo povezala z ilustrativnimi, ljubkimi deklama ci jami ga. Nilda Potočnikova, ki bi učinkovale še prijetnejše, če bi dirigent male deklamatorje posadil na stole pred orkester. To sem hotel povedati glede postanka i Suite za šolski orkester«. Z izvajanjem sem bil zadovoljen. Tudi publika je bila. Ni 61o tu zame, niti ne prav zelo za g. Fa-kina. Ampak zaradi otrok mi Je bilo. Sicer sem pridigal jaz, so prigovarjali drugi, ki koncertno delo pri nas še bolj poznajo, iz prakse, kot jaz, da ni čas več ugoden za koncerte, zlasti ne za prireditelje z dežele — Ljubljančanje so do skrajnosti nezaupljivi —, da smo dosegli ravnokar rekord v glasbenih prireditvah, v 17 dneh 14 koncertov itd. No, isto, kot bob ob steno. In povrh še lep dan, topel večer, maj-niški izleti, nespretna, pičla reklama in kaj vem, kaj še vse. Pa pride 60, 80 plašnih otroških src na oder in igra in poje prazni dvorani. To se pravi mladini ubijati veselje do nadaljnjega dela, izpod m akn iti ji umetniško lestvico, na katero z muko, a vendar pod očetovskim vodstvom svojih učiteljev radostno pleza. To že zaradi te nedolžne dece ni bilo prav. Krivda pa naj zadene kogarkoli! Sicer pa so ti, ki so bili navzoči, izkušali prazno dvorano napolniti z odobriteljnim ploskanjem, veseljem in toplo, ljubeznivo iskrenostjo. Pa so vse to ti gojenci Glasbene šole \x Kranja, orkester in zbor in vodja g. Fakin in njegova gospa prav zvrhano zaslužili. Naj nam ljubljanskim malomeščanskim vehkome-ščanom Kranjci preveč ne zamerijo. Zdaj, ko vemo, kako je ta reč, se bomo ob prvi priliki oddolžili. In zadnji dve točki, >Bajka« in kresnice«, kantati za orkester — godalnemu orkestru sem po trenutni potrebi dodal hitro še klavir — za male soliste, mladinski govorni in pevski zbor. Starinska oblika z novo vsebino, glasbeno zaokroženi deli v pestri menjavi, zdaj sam orkester, zdaj zbor z orkestrom, govorni zbor, kratki soli itd. Obe stvarici se zamoreta izvajati še čisto drugače. S ski-optičnimi slikami, ali senčnimi figurami, ali pantomimično ob spremljevanju muzike, ali kot kratki mladinski tonski film. še celo nekoliko koreografije je v njih. Od tu vodi dalje pot k širši vokalno-instru-mentalni mladinski glasbi, k mladinskemu oratoriju, k mladinski operi itd. In čemu ne bi v naši literaturi bilo kaj takega, ko imajo drugi narodi takega blaga v izobilju? Nekdo je moral tudi to plat mladinske muzike načeti, saj ne moremo m ne smemo v dobi, ko so se mladinski pevski zbori tako široko razmahnili, ostati le pri osem, ali več taktnih, pa naj bo še tako duhovito prirejenih narodnih ali umetnih pesmicah. Treba iskati in najti zvezo med mladinsko in takozvano presno« muziko. Resno, seriozno, aplicirano na duhovno doživljanje odraslih, kakor da bi bila manj resna glasba, kadar se prikloni do otroške duše! Gre le za strnjeno Unijo umetnosti od najprimitivnejšega začetniškega glasbenega jecljanja do najvišjega nebeškega vrha. Tudi nebotičnik je treba zidati od spodaj navzgor in mu dati tem trdnejši temelj, čim višji je, in zidar, ki gradi grad-bi fundament, ni najbrž nič slabši, kot oni, ki se v vrtoglavi višini z opeko približuje strehi. K zidarjem, ki so posvetili vso svojo ljubezen, celo svoje znanje in vso svojo mladostno, čilo energijo glasbeni vzgoji mladine, štejem tudi vodjo Glasbene šole v Kranju, g. Albina Fakina, njegovo gospo in vse, ki jima pri tem odgovornem in težkem, a končno vendarle nad vse hvaležnem delu stojijo prijateljski ob strani. Omalovaževanju, batinam je izpostavljen samo tisti, ki kaj dela. V Ljubljani pa celo tako hudo ni bilo. A bilo'bi lahko boljše; mislim na publiko. Tudi ona se da ukrotiti, privabiti in udomačiti! Samo znati in hote ti je treba to stvar, pa bo! Družabni večer SK Ljubljane Z delom in uspehi v pretekli sezoni je bil klub zadovoljen LJubljana. 11. maja. V sredio zvečer je oživela klet v Zvezdi. Mlada smučarska garda »Ljubljane* se je zbrala tam s predstavniki kluba, da dostojno zaključi zimsko sezono in da se raduje uspehov v pretekli zimi. Zares se je smučarska »Ljubljana« postavila v minuli sezoni: v kotu nasproti vhoda je stala miza, ki se je kar šibala pod darili, prekrasnimi pokali, spomenicami, plaketami in drugimi trofejami, ki so si jih v težki domačd in tudi mednarodni konkurenci priborili klubovi člani. S tako ugodno bilanco se lahko ponaša maloka-teri klub pri nas. Tekmovalce je pcodravil predsedmik »boter« Gnidtovec, posebej pa še predstavnike JZSS, zimskega podsaveza in Ilirije gg. Gorca, dr. Berceta, dr. Kuhlja, Komarja in Predaliča. Potem je na kratko očrtal klubovo delo, poudarjajoč, da je »Ljubljana« z delom in uspehi zadovoljna. Krasen dom, ki je bil otvorjen v minuli sezoni, je zahteval nadčloveške napore in trdine živce. GTaditi dom v teh težkih časih brez zadostnih sredstev je bilo pač riskantno delo. Toda v zadoščenje vsem delavcem je dejstvo, da je sezona pokazala, da je bila ideja zdrava in obisk d>orna nadvse zadovoljiv. V domu so dobili tudi tekmovalci in drugi člani ceneno zatočišče. ČepTav je dala klubu gradnja doma čez glavo dela, vendar ni zanemarjal tehničnega dela in Je zlasti stremel po izpopolnitvi tekmovalcev. Tudi leto« je člane treniral češki trener Leoš Stehlik, katerega zasluga Je, da je ostala »Ljublja-nac tudi v pretekli zimi na višku in med vodilnimi smučarekđmfi fctabi. Seveda bo »Ljubljana« započeto delo nadaljevala in stremela predvsem, da izipopolni svoje tekmovalce, da bodo zreli tudi za medina-r odri o konkurenco in ponesli sloves našega smučarstva izven meja naše domovine. Predsednik je še omenjal vzorno delo klubakih tovarišev, dsisoipidno v smučarskih vrstah, lojalno konkurenco med klubi, naglašujoč, da je to sport, ki pri nas zaradi klubašitva se nd tnpel. Svoj govor je zaključil s pTisrčno zahvalo vsem vrlim, zvestim sodelavcem, ki so ga pri težkem in odgovornem delu podpirali. Tajnik g. Kopriva je podrobno ocenil uspehe posameznih tekmovalcev v tekmah za klubsko prvenstvo. V kombinaciji je bil prvi šramel, ki je dtoeegel 290.1 točke, 2. Dečman, S. Pahne, 4. Jakopič Avgust; v skokih: 1. Pakne s 146.6, 2. Dečman, 3. Bevc, 4. šramel; v tekih (seniori): 1. Jakopič, 2. Baebler. 3. šramel, 4. Đečman, 5. Palme; med junior Ji pa: 1. Mihalek. 2. Močnik, 3. švigelj. Klubska prvakinja je postala ga. Baumgarten, prvak med klubskimi odlbomik: g. Sikočir. Zanimiv je tudi pregled usnehov -.Ljubljane* na raznih klubskih prireditvah. Njeni tekmovalci so dosegli 30 prvih (24), 30 drugih (23), 19 tretjih (22), 15 četrtih (10), 16 petih (11) mest. šitevilke v oklepajih pomenijo uspehe v preteklem letu. >Ljubljanac je postala prvak dravske banovine in si priborila za eno leto pokal g. bana, Palme je postal savezni prvak v amušklh skokih in prvak Kamnika, prvak Blok je postal Rajko JeSe, prvak Notranjske Stane Brvar, prvak ljubljanskega podteaveza v kombinaciji In skokih Tone Dečman, v teku pa Lado Senc ar Itd. NaJmariJlvejSl tekmovalec po khibaki oceni je bil men seniorji Šramel s 57.25 tookami, 2. Dečanan z 61, 3, Sen-čar. 4. PaJme, med junior* pa Bevc Bde. TekanovsJoe so se poadravili in bodri-11 k na4*Jjnemu delu ter izrekli čestitke klubu imsrtopntkti JZSfl, podsaveza in •Ilirije. Ofe ivakih radia te Je raivila potem prav prijetna zabava. SAMO &E DANES Slavni komik Stanlev Lupino v ve« seli opereti Vesele noci brez spanja Smeh, zabava, petje, balet in godba ZVOČNI KINO DVOR o* 4. 7 ia 9. f>m 4-60 vn 6.VI. Mezdni spor se ni poravnan Ljubljana, 11. maju. Kakor smo že poročali, je nastal v tovarni Remec & Co. na Duplici j>ri Kamniku mezdni spor. ker hoče podjetje znižati delavske piace za 50 odtaosnio Delavstvo se je temu zmizanju uprlo in zapustilo prejšnji teden delo. Med vodstvom tovarne in strokovnimi organizacijami, med temi tudi Narodmo strokovno zveao, so se v prisotnosti zastopnika inspekcije dela in Delavske zbornice vršila že pogajanja, da se mezdni spor poravna, vendar so vsa pogajanja doslej ostala brezuspešna, ker podjetje odločno odklanja deLaveke zahteve. V torek 8. t m, so se vršila popoldne nova .pogajanja, katerih so se udeležili zastopniki NSZ in JSZ, zastopnik podjetja inž. Remec, zastopnik Inspekcije dela inž. Oorjanc in z-as ropaj: k Delavske zbornice g. Mardnček. Pri otvoritvi razprave je tajnik NSZ g. Kravos pojasnil stališče delavstva in izjavil, da so delavci na svojem zborovanju sklenili ostati še nadalje v sporu, ker za tako mizerne plače kot jih nudi podjetje ne morejo več delati. Podjetje je s svoje strani izjavilo, da od nameravanih redukcij plač ne more odstopiti, ker ga banke v to silijo s pretiranimi obrestmi. Vsi poskusi zastopnika Inspekcije dela in Delavske zbornice, da bi prišlo do sporazuma, so ostali brezuspešni. Podjetje je proti koncu predlagalo, naj se en teden dela po staTih mezdah, drugi teden pa po novih, da se vidi efekt znižanih mezd. Zato je sklicala Narodno strokovna zveza za v sredo zjutraj ehod celokupnega delav6tva, da se iijavi o tem predlogu podjetja. še pred shodom, ki se je vršil v sredo zjutraj, pa se je zaznalo, da podjetje ne namerava zaposlita več vseh delavcev, kar je iazvalo nove proteste pri delavstvu. Tudi zastopnik podjetja inž. Remec, ki se je sam udeležil delavskega shoda, je na poziv izjaviL, da bo podjetje sprejelo le nekaj delavcev nazaj v delo, medtem ko vseh ne more več zaposliti. Glede na tako izjavo je delavstvo soglasno in solidarno izjavilo na shodu, da ne gre v tovarno vse dotlej, dokler podjetje ne pristane na zahteve delavstva Shod je vodil tajnik NSZ g. Kravo«, ki je delavstvo pozval na solidarnost in disciplino ter izjavil, da tako NSZ, kakor tudi JNS soglašata s sklepom delavstva- To je potrdil tudi zastopnik JSZ g. Lomlbar-do. Delavske organizacije so sklenile, da bodo prosile g. bana za posredovanje v tem sporu, ker so vsa dosedanja pogajanja ostala brezuspeSna in je v sporu 220 delavcev. Požar v litijski predilnici Litija, 11. maja. Okrog 11. je bila na naši cerkvi plat zv-o-iia, da gori. Kmaij se je po vsem trgu razširila v?st, da ie izbruhnil ogenj v skladišča tako zvane >mišunges. Na kraj požara 60 takoj prihiteli gasilci iz Litije in iz šmartnega. Že lani ie sjorelo v predilnici in se ie takrat pri gašenju zastrupilo 10 delavcev, ki so morali v ljubljansko bolnico. To ie bila za delavce dobra šola, kajti to pot so bili bolj previdni in nihče si ni upal gasiti brez plinske maske. Gasili so z Minimax aparati, gasilci so pa napeljali cevi z dvorišča, z vodnim curkom so razbili šipe ter brizgali močne curke vode v notranjost skladišča. V hipu. ko to poročamo, požar še dviia z nezmanjšano silo. V skladišču so nakopične precejšnje zaloge materijala in bo škode najbrž velika, krita pa bo z zavarovalnino. Vzrok požara še ni znan, nemara bo pa krivda tudi v tem, ker je bilo zaradi redukcij v oddelku zaposlenih premalo delavcev. Drzen vlom Velike Lašče, 11. maja. Razburljivo noč sta preživeli v soboto hišna posestnica Frančiška Jakšetova in njena služkinja Klančarjeva v Robu pri Velikih Laščah. Okrog 3. zjutraj je ženski zbudil iz sladkega sna nenavaden šum. Ko sta prestrašeni planili iz postelj, sta opazili, da so se v hišo vtihotapili trije z vrečami maskirani moški. Še preden sta ženski mogli klicati na pomoč, je en vlomilec naperil na Jaksetovo samokres in zakričal: DENAR ALI SMRT! Prestrašena gospodinja je odgovorila, da nima denarja, a v tem hipu jo je razbojnik zagrabil, stisnil na vso moč za vrat in za-rentačil: »Dobili ste 30.000 Din in imate denar!« Jakšetova se je prestrašila in je dala razbojnikom 300 Din. To pa lopovom oči-vidno ni zadoščalo, planili so nad ženski, jima zvezili roke in noge ter ju zvezani vrgli na posteljo. Eden je odšel na 6tražo, druga dva sta pa stikala po omarah in predalih ter pobrala 30 srebrnikov po 50, 3 po 20 in 3 po 10 Din. Nato so šli v prvo nadstropje, k je je spala gluhonema hčerka Pe-pica. Odprli so omaro, pobrali iz nje 700 Din in zapestnico, vredno 150 Din. Iz hiše so šli v sosedno klet, kjer so pretočili 15 litrov vina in ga skupaj s tovarišem na straži popili. V hiši so se zadržali približno tričetrt ure, nato so pa izginili v noc. Okrog 5. zjutraj se je Klančarjevi posrečilo, da se je oprostila vezi, nato je pa rešila še gospodinjo iz neprijetnega položaja. Šla je k sosedom in klicala na pomoč, sosedje so pa pozvali orožnike. Prišla sta orožrriški podnarednik Planič in orožnik Filipovič, ki sta ugotovila, da je bilo v hišo res vlomljeno. V sobah je bilo vse preme- tano, a ženski sta imeli na rokah modre podplutbe, kar je dokaz, da sta bdi rea z vezeni. Po dosedanji preiskavi je razvidno, da so bili vlomilci najbrž domačini, saj »o govorili dolenjsko narečje in jasno je, da to moreli dobro poznati razmere v hiti. fcden je bil precej visoke postave, suh, čmolas, redkih zob, druga dva pa srednje postave, preprosto oblečena. ŠAH Glavni turnir LšK Danea ee bo odločilo, kdo bo zmagovalec Ljubdjana, 11. maja. V sredo In včeraj so ■• nadaljevale prekinjene partije. Lon*er in Ciril Vidmar sta se brez nadaljevanja sporazumela za remis. Milan Vidmar je Imel pro-•ti SikoiKu na oko dobljeno končnico. Pri nadaljevanju se je pa pokazalo, da partije ni mogoče dobiti in se je na splošno presenečenje končala z remijem. Partija Marek-Oibic je bila ponovno prekinjena. Marek je sicer v nadaljevanju Izgubil /pešca, vendar je pozicija se vedno remis. -Purlani nima sreče. Bil je že skoro siguren zmagovalec je pa v predtzadojem ikolu igral slabo. Cibic je prekinjeno partijo že po nekaj potezah dobil, šorli je resen kandidat za prvo nagrado. Z Milanom Vidmarjem je prekinil v nekoliko boljši poziciji, zmagal bo pa jako težko. Včeraj je gladko poraiil Kranjca. Danes popoldne se bosta odigrali še obe prekinjeni partiji, zvečer pa bo zadnje kolo. Iscralo se bo do odločitve. Stanje po X. kolu: Furlani T, Milan Vidmar, šorli 6 in pol (1), Sikošek 6 in ipol, Cibic 5 in pol (1), Preinfalk, Longrer 5 Ln pol, Gabrovsek 4 in pol, Ghnl Vidmar 4, Marek 3 (1), Tavčar 2, Kranjec 1 in pol. Dva prebrisana sleparja Ljubljana, 11. maja. Nedavno sta prišla v Slovenijo neki Anton C. iz Zlatara in Zlatko D. iz Samobora na Hrvatskem, ki eta se izdajala za zasebna uradnika in tukaj ponujala oziroma pobira^ natočila za plakete prestolonaslednika Petra in narodnega euslaria ViŠnjiča. Najprej sta bila v Bosni in poznej na Hrvatskem, kjer pa nista imela posebne sreče, pač pa sta dobro odrezala v Ljubljani. V Ljubljani sta namreč stopila v stik z nekim društvom, kateremu sta obljubila, da mu odstopita po 15 Din za vsako plaketo, če društvo dovoli, da pobirata naročila v njegovem imenu. Dobila sta res pooblastilo in izvod pravil ter sta tri mesece pobirala naročila za plakete, ki sta iih prodala za približno 16.000 Din. Plakate sta prodajala po 2On, do 30n Din, čeprav so vredne morda komaj 30 Din. Društvo je prejelo 1500 Din. Ljubljanska policiia je pa med tem prejela od akcijskega odbora za univerzitetno knjižnico obvestilo, da si nekdo lasti pravico in pobira v imen'j odbora za ta fond denar ter tudi ponuja plakete. Policija je pred tremi dnevi aretirala Antona Č. in Zlatka D. ter je na podlagi dosedanje preiskave ugotovila, da sta oba prav navihana sleparja. Izročila ju te sodišču. Pariz, 11. maja. >Tempsc je objavil poročilo svojega beograjskega dopisnika, ki poroča, da ga je sprejel jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič, s katerim se J9 razgovarjal o vseh vprašanjih, ki so prišla na dnevni red še v Beogradu v času obiska bolgarskega kralja Borisa. Pri tem pripominja, da bo večina teh vprašanj v kratkem rešena in dostavlja: Eden izmed najvažnejših uspehov Jevti-ćevega obiska je sporazum, dosežen o stališču Bolgarije v bodoči balkanski skupnosti. V tem pogledu se more reči, da je sofijska vlada popolnoma pridobljena za idu>ranje ziumi«ai(e ga rueketfa ansambla, ki V BMfl pod ime nom Sinje ptioa. Znameniti rj^n ravnatelj g Ju in i pride • svojim anmarokna v LJubljano in bo usjlepAe i»»o>^» Ul-m sporeda predvajal r Ihjbiiarmkj oj^ri v torek 15. t. m. Gostovanje je in velja-o obi&ajne operna c^ne, KOLEDAR. Dane*: pctek, 11. maja katoličani: Ma-msrt, Ljerka. pravoslavni 28. iprila. DANASNJB PRIREDITVE. Kino Matica: Seetra Katarina. £[n« D\or: Vesole noč: brez spati a. ZKD: »Dvorec na |ugu« ob 14.30 v kinu .Matici. Občni zbor «Dohrote< ob 10. v beli dvorani hotela Uniona. Javna produkcija dria^neM konzervatorija ob 20. v Filharmonični dvorani. Zveza delavskih žen in deklet, predavanje zdravnice dr. TominSkove ob 20. v Dj-lavski zbornici. DEŽIRNK LEKARNE. Danes: Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in SuSnik, Marijin trg 5. ^Zstfoc? mita Vljudnost je lepa čednost in ie si kdo kaj dovoljuje prijazno, mu ne more nihče zameriti. Treba je pa upošte\'ati razumljivo resnico, da mora biti vljudnost na obeh straneh doma, če hočemo, da bo kaj vred' na. Kaj ti pomaga, če si še tako vljuden, če pa naletiš na drugi strani na zakrknjena srca. gluha ušesa in zaprta vrata. Društvo za varstvo deklet v Ljubljani — kolodvorski m i si j on, si je dovolilo poslati nam letno poročilo o svojem delovanju ter obširno poročilo o zgodovinskem razvoju dela za varstvo deklet v drugih državah in pri nas. \'ič nimamo proti varstvu deklet, saj jih tudi sami radi varujemo, ne moremo pa pri najboljši volji ustreči omenjenemu društvu, ker vemo tz prakse, da bi si katerokoli napredno društvo zaman dovoljevalo prositi cenjeno uredništvo na oni strani, naj objavi poročilo o njegovem delovanju. Toliko se nam je zdelo vredno povedati v vednost in ravnanje, da ne bo zamere. Bernard Jeločnik umrl Ljubljana, 11. maja. V petek ob 14. se je mirno končalo trpljenje enega naših najbolj talentiranih mož, kapetana bojnega broda g. Bernarda Jeločnika. Nad leto dni je trpel zaradi raka na črevesju, vendar se je pa pokojni tudi ob smrti pokazal junaka in premagoval bolečine, da je še nekaj dni pred svojo smrtjo bi! na izprehodu po svoji nadvse ljubljeni Ljubljani. 2e pred vojno so mornariškega oficirja Bernarda Jeloonika apo* štovali vsi narodni krogi, aaj je z redko zavednostjo in možatostjo vedno odkrilo kazal svojo slovensko zavest in svoje hrepenenje po svobodni Jugoslaviji. Bernard Jeločnik je doživel le 55 let in je bil rojen Ljubljančan iz male uradniške družine. Po maturi je stopil v vojno moT-narico, kjer se je povzpel do kapetana bojnega broda, kar odgovarja činu polkovnika suhozemne vojske. Med vojaStvom je veljal za enega najsposobnejših pomorelcih oficirjev rn je poveljeval raznim vojnim edinicam, poučeval na raznih mornarskih šolah in tečajih, zlasti se je pa odlikoval kot specialist za artiljerijo in tudi za jadranje, napisal je pa tudi več učnih knjig, ki pomenijo v jugoslovenski književnosti pričetek vojno-pomorske literature. Na bojnih ladjah je preplul domača in tuja morja in si silno razširil svoje že itak nenavadno široko obzorje, saj je bil izredno načitan in podkovan v vseh mogočih strokah, kakor le redko kateri Slovenec. Razen svetovnih jezikov je govoril tudi kitajski jezik, ki se ga je naučil na Kitajskem lete 1000. ob mednarodni intervenciji pri tako imenovanem boksarskem ustanku. Do genijalnosti duhoviti mož je bil pa tudi izvrsten slikarski diletant, ki je napravil mnogo prav dobTih marin in prizorov iz pomorskega življenja, zlasti je bil pa odličen karikaturist. S te strani so ga poznali tudi njegovi prijatelji iz Narodnega doma v Pulju, še posebno pa iz zabavnega kluba >>Rdeča marela«, kjer so se zbirali vsi zavedni slovenski in hrvatski oficirji in tudi civilisti. Kot kapetan korvete je Bernard Jeločnik stopil takoj po prevratu v jugosToven-sko mornarico. Odličen organizator m vzorni vzgojitelj oficirskega naraščaja in moštva, ki je bil priljubljen in upoštevan pri višjih in nižjih, je bil pa tudi do zadnje žilice Jugosloven, ki je posvetil vse svoje velike moči naši mladi vojni mornarici. Posebno se je udejstvoval pri komandi dunavske flotile in v Boki Kotorski kot komandant raznih bojnih edinic in pomorskega arzenala. ki ga je po prevratu organiziral, kakor tudi pomorska skladišča. Bil je komandant mesta v naši pomorski bazi Ti-vat, a leta 1929. je zaradi pojavljajoče se bolezni moral stopiti v pokoj. Nikdar ga ne bodo pozabili njegovi tovariši in vedno se ga bodo spominjali njegovi mornarji, kot pravega očeta. Za zasluge je bil odlikovan z najvišjimi našimi redovi, imel je pa tudi visok grški red. Se kot aktiven vojaški dostojanstvenik je z vso vnemo deloval pri Sokolu v Tivtu, nato pa v Ljubljani pri Strelski družini, .pri organizaciji bojevnikov iz svetovne vojne, najbolj pa seveda pri Jadranski straži, kjer je bil več let med najagilnejšimi člani oblastnega odbora. Za pokojnim žaluje vdova ga Olga in brat g. podpolkovnik dr. ing. Viktor ter nešteto prijateljev iz vseh krogov prebivalstva. Pogreb bo popoldne 16.30 z Marmon-tove ceste 23 k Sv. Križu. Jadranska straža naproša vse svoje člane, da počaste z udeležbo pri pogrebu spnmin vzornega pomorskega oficirja in soborca za naše morje. Zaslužnemu patriotu Bernaruu Jeločniku neminljiv sponvn. njegovim pa naše nfljiskrc-nejše sožalje! Iz Kranja — Ljubljanska drama coslnjj v t 15. t. m. na odru Narodne čitalnica v Kranju. Vprizori izredno efektno dramo »Gospoda Glembaievif. V slavni vlogi nastopi Ivan Levar. ^'tev 106 »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. maja 1W4 Stran 3. Jennie Gerhardt DNEVNE VESTI — Obdavčenje agentov zavarovalnih družb. Zveza, zavarovalnih družb kraljevine lugoslavije se je obrnila na oddelek za davke v finančnem ministrstvu a prošnjo, n«i ji pojasni, kako bodo obdavčeni agenti zavarovalnih družb glede na izpremembe in dopolnitve zakona o neposrednih davkih. Da se prepreči napačno tolmačenje tega zakona je izdalo finančno ministrstvo naslednje pojasnilo: Način, kako se bo odmerjala pridobnina na provizijo, ki jo zavarovalna podjetja izplačujejo ali dovoljujejo fizičnim osebam izven službenega razmerja, je reguliran v | 5 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 25. marca 1932. Zadnji zakon z dne 18. februarja 1934 ni prinesel v tem pogle du nobene iznremembe in v kolikor se v § 6 govori o obdavčenju agentov zavarovalnih družb, zakon naglasa, da se bo agentom odmerjal davek po določbah zakona, ki so /e bile v veljavi. — Izleti iz Slovenije v Hrvatsko Primorje. Direktor zveze za turizem na Sušaku g. Vrinjanin je priredil v Mariboru. Celju in v Ljubljani predavanja o letoviščih Hrvatskega Primorja in otokov. Vsa predavanja so bila zelo dobro obiskana in občinstvo je pokazalo veliko zanimanje za Hrvatsko Primorje. G. Vrinjanin se je posvetoval s turističnimi organizacijami v Mari-ooru, Celju in v Ljubljani glede organizacije izletov v Hrvatsko Primorje. Prirejenih ie bilo več izletov iz Maribora, Ptuja, Ce" lj«. Rogaške Slatine in Zidanega mosta. Izletniki se odpeljejo z avtobusi preko Ljubljane in Kočevja. — Turneja ljubljanskega akademskega pevskega zbora. Te dni prispe v Split akademski pevski zbor iz Ljubljane na svoji turneji po jadranskih mestih. V Splitu priredi dva koncerta. — Natečaj za izrednega prole&orja. Rektorat med-icinske fakultete beograjske univerze razpisuje natečaj za izrednega profesorja na katedri odontostomatologi-je. Prošnje Je treba vložiti do 8. junija. — Razpiaane Inženjerske službe. Tehnična odtdelek banske uprave moravske banovine razpisuje natečaj za šest banovinskih inženjerjev. Prošnje je treba vložiti do 5. junija. — Kongres nabavljalnih zadrug. Od 18. do 20. t. m. bo v Sarajevu kongres nabavljalnih zadrug iz vse države. Na kongres se zbere okrog 300 delegatov. Poleg dirugih prireditev se pripravlja tudi manifestaoijski obhod po glavnih ulicah Sarajeva, in sicer v nedeljo 20. t. m. — Spominu prof. A. Bezenška posvečena knjiga. Odbor za proslavo 801etnice prof. Antona BezenŠka v Ljubljani vljudno ©poroča, da izide spominska knjiga meseca maia. Obsegala bo sedaj nad 240 sirani in ne kakor prvotno javljeno 100 strani. Cena knjigi f-3, dokler zaloga traja, 30 Din franko kot tiskovina po pošti na naslov dostavljena. X«ročila in denar sprejema Odbor v Ljubljani. Zelja reka ulica 6. — Gospodarski značaj ljubljanskega ve-lesejnia. Minister trgovin* in industrije je s svojim odlokom priznal mednarodnemu vzorčnemu vele^ejmu, ki fce bo vršil od 30. maja do lfj- junija. Čisto cospodarski značaj. Isto tako je g. minister odločil, da se smatra XIV. ljubljanski vel esejem kot službeno priznana razstava v smislu § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine. Nepatentirani predmeti ind istrijske svojine, razstavljeni na tem ve-lesejmu, so s tem zavarovani s pravico prvenstva od dneva razstavi jenja. — Proslava materinskega dne v Si Vidu na Dolenjskem. V nedeljo popoldne se je vršila v Št. Vidi na Dolenjskem lepa proslava materinskega dne. Šolska mladina ie vprirnrila predstavo >Peterčkova piščalka«, ki e bila prav dobro obiskana in je navdušila gledalce. Predstavo je režirala in deco naučila učiteljica gdč. Ivanka Trau-nnva, ki ji gre vse priznan je. — Selska vodstva, pozor! Letošnji XIV. ljubljanski vel esejem se vrši od -Vi. maja do 10. junija, pade torej v Šolsko leto. Uprava ljubljanskega vel^sejma naproša šolska vodstva, posebno podeželska, da urede svoje inajsike izlete tako. da si bo Šolska mladina lahko ogledala tudi veleseiem. N'a velesejniu bo namreč letos poleg zaokrožene slik^ vseh domačih proizvodov podana tudi velika kartografska razstava. Z ogledom te no vse m nove razstave bo šolska mladina mnoco pridobila na spoznavanju svoje domovine ter spoznala, zakaj naj bo nanjo ponosna. Zanimiva bo pa tudi poučna razstava o reklami in propagandi, ter gospodinjska razstava >2ena v poklicu«. Za učence vseh šol in zavodov velja znižana vstopnina po 3 Din. Dan obiska poljuben, vendar se nedeljski in praznički dnevi ne priporočajo. — Pričetek sezone na Bledu. Včeraj je bilo na Hledj že izredno živahno. Prišlo je mnoizo gostov, nekaj tujcev, največ pa domačih. Vreme ie bilo zlasti dopoldne krasno, zaradi hudi- vročine so se pa opoldne pričeli kopičiti oblaki in okrog 13. j? nastala huda nevihta z nalivi, ki je trajala do 15. Kopanje v jezeru ie že prav prijetno, saj se ij voda ogrela že na 19 stopinj. — Na Savi in ob Ljubljanici je bilo včeraj ver tisoč kopalcev, ki so se pridno solnfili. Dogumnejši p« tudi tvegali skok v vodo. Sava ie ?j vedno precej kalna in hladna, na tudi Ljubljanica se še ni prevez ogrela — Delo dobe. Borza dela v Ljubljeni sprejme za takoj 1 krava rja. 1 godbenika (7.a nemško harmoniko). 2 kurjača, 1 mirar-i.i. 1 nio|fi*ra za kesone. — Propagandno potovanje Jadranske straže. \*a prošnjo Jadranske straže je prometni minister dovolil uslužbencem prometnih ustanov odhod v inozemstvo ob priliki propagandnega potovanja Jadranske raTn'*m sredstvom. Na teh •'«?vaniJh se tolmači, kaj je Radion in ^ z niim pravilno pere. Demonstrira- lo se bo poskupno pranje z Rad ionom, za zabavo bodo skrbeli razni filmi kulturne in šaljive vsebine. Vabimo vse cenjene gospo dlnje, da s? blagovolijo udeležiti tega zanimivega predavanja. Vstop je prost. Prostori se na zeljo rezervirajo pri blagajni dopoldne. Začetek predavanj popoldne ob 16. zvečer in točno ob 20. uri. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo večinoma jasno vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 20. v Zagrebu 28, v Skoplju 26, v Ljubljani m Mariboru 25.8. v Sarajevu in Splitu 25. L>avi je kazal barometer v Ljubljani 76S.\ temperatura je znašala 13.2. _ Se ena žrtev kamniške eksploiije. Snoči ob 18. po večdnevnem trpljenju podlegla strasnim opeklinam tu«]j 321etna delavka Ana Ogrinova iz Kamnika. Eksplozija je torei zahtevala devet žrtev. — Otrok utonil v Savi. Včeraj popol-dne je padel v Zagrebu v Savo llletni David Juranič. Igral se je na bresu, pa je zašel preblizu reke. spodrsnilo mu je in padel je v vodo. Na bregu je stalo mnogo ljudi in šele ko je deček utonil so ga potegnili iz vode. — Preiskava o umoru vetetrgovca Udi-ne zaključena. SuŠaska policiia je zaključila preiskavo v zadevi umora veletrgovca Mirka Udine. Zdravniki so ugotovili, da je dobil Ud ina okrog 40 udarcev s kladivom po glavi. Josipina Montel je mladoletna in pri umoru je igrala samo postransko vlogo, glavni krivec je njena sestra Julija, ki je služila pri Udinu za kuharico. Pri slabosti je naravna »Fran/ Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica <*e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in srj-e-c«riiskih trgovinah. Iz S.rsMlane —lj Sestanek naprednih akademskih starešin, ki je bil naznanjen za dane* ob 20. v Zvezdi, je za par dni preložen. Minister dr. Kramer. katerega poročilo ie tvorilo glavno tačke dnevnega reda, je bil namreč zaradi nenadoma sklicane «eje predsedstva JNS zadržan v Beograda. Kdaj bo sestanek, bo pravočasno objavljeno. lj Jubilej vrlega moža. To dni nr ^lavi GOletnico rojstva obratovodja tvrdke Du-kić & drug g. Anton Vacik. Jubilant je po rodu Čeh in biva že od 1. 1010 v Lj ibljan. 3ri tvrdki Dukić ie uslužben že od njen-ustanovitve. Je še vedno Čil in zdrav, priljubljen med vsemi, ki ga poznajo. Od štirih otrok mu je najetarefsi sin padel v vojni Njegovim prijateljem in znanrem, ki -nu bo do stisnili ob jubileju roko. se pridružujem^ tudi mi z iskreno željo, da bi o Vacik *r dolgo vžival sadove «vojaga dela. —lj Prijavi jenje prehivalstra. Vzljc temu, da obstojajo predpisi o prijavljanju pre bivalslva že toliko let in so gotovo vsem znani, se douaiaio primeri, da se ne prijav ijajo spremembe o stanju prebivalstva. Ta ko je često mogoče, da se zadržujejo v ka kem kraju sumljivi, tujemu imetju in skup nosti nevarni elementi, ne da bi bili prija*, l.jeni policijski oblasti. Zato se opozarja znn va na določila o prijavljanju in odjavljanju prebivalstva s pripombo, da bo uprava po liri je v primeru malomarnega izvrševanj tozadevnih predpisov in dolžnosti krive* kir najstrožih kaznovala —li Na ribjem trgu so zdaj gospodinu-zadovoljne, ker ie dovolj dobrih in cenenib morskih rib. zlasti mnogo je skui, ki je zanje sezona. Prodajali so jih tudi v sredo Danes so se gospodinje lahko zalagale ? malimi ali velikimi. Naihepše so prodajali po 28 Din kg. srednje velikosti po 24 Din najmanjšo pa po 16 Din Sardel je bilo še skoro več in so jih mnogo prodali že pr*>d 8. uro. Tudi e-ard^lf* ?*o zda i cenejše, dan.^s so jih prodaiali po isti ceni kot cenejše sku Še, po 16 Din. Razen sardel in skuš so imeli tudi precej snrdonov in giric po 16 Din. Najdražje morske ribe so bile lanes po 32 Din kg in bilo jih ie malo. V primeri z morskimi ribami je bilo malo re»čnih. prevladovale so Ščuke, k' jih prodajajo po stalnih cenah. Najmani zanimanja je bilo za žabe. ki tudi niso dra?J. saj dobiš no tri tolste krake za dinar —lj Lepa betonska ograjH ob sokolskem teloradiščn v Tivoliju bo kmalu dograjena, razen vhoda ki so ca šele začeli graditi. OjTaje je na nekaterih krajih že končana, na kamnit i>od6tavek so postavili tudi že nastavke iz umetnega kamna (betona), le v odprtinah še ni mrež. Kaže, da bo vsa ograja dograjena do termina, to rj do konca meseca. —lj 0j ta prešmentani nadzemni transformator na Tržaški cesti, :.i j« bil ie po-novno predmet časopisne polemike, Še vedno ni odstranjen odnoeno novi podzemni ni uporaben, kar res kazi sliko vse okolice in bode marsikoffnr v oči. Da pa se tudi javnost za take in druge komunali** zadeve xa-nima, je za občinsko upravo zelo koristno, saj si v marsikaterem primeru prihrani izdatke za strokovne nasvete. Dela pri podzemnem transformatorru so v polnem teku ter se bližajo koncu. Zato bo treba misliti na celotno ureditev tega brezupnega trga. Predlagamo, da se uredi tam obziren park-vrt. saj je trer zelo obsežen, a na primernem mestu na i #s postavi spomenik v oMflci velikega zmaja, po katerem se naj imenuje tudi trg. Ako imamo zmajski most, lakaj bi ne posvetili tudi enetza najlepših trgov temu velikanu. — Pika. —li Dneva mladinske glasbe. V dneh 2. in 3. junija ob priliki rx>rrUadanske«a v2-lesejma bosta v Ljubljani dneva mladinske glasbe pod pokroviteljstvom sekcije JTJU za draveko banovino. Za nastop se je prijavilo 25 mladinsfkib zborov iz vae draveke banovina. To bo bre« dvoma prva in zato najbolj zanimiva revija mladinskih pevskih zborov. Ob tef priliki bo slavil tudi povsod znani >Trboveljeki slavčekc evoi etoti nastop. Razpored nastopov bo naslednji: 2. ju- nija ob 20. zvečer bo koncert trboveljskega alavčkac v hotelu Unionu. 3. junija ob 8. zjutraj bodo p>li mladinski zbori pri šolskih mašah v ljubljanskih cerkvah. Ob 10. bo nastop mladinskih pevskih zborov v dvorani hotela Uniona. Vsak zbor bo izvajal dve kompoziciji, nakar bodo vsi pevci skupno zapeli tri skladbe. Ob tem času bodo tudi radio-prsdavanja« o mladinski glasbi, mladinskih pevskih zborih, njihovem dosedanjem delu in pomenu. Prav tako se bo vrSi-lo posvetovanje vseh pevovodij mladinskih zborov. Obračamo ae na javnost, druitva ter korporacije, da to upoštevajo zaradi eventualnih prireditev. —lj Vsem t Hubadovi tupi JP6 včlanjenim društvom in »borom. Povodom 50-letnice na&ega najstarejšega pevskega društva >Slavec< odrejam za skupne nastope vseh priglašenih zborov sledeče pevske vaje: vsi ljubljanski ženski zbori imajo vajo v soboto dne 12. t. m. v prostorih pevskega društva >Ljubljan«ki Zvon v Mestnem domu. Istočasno se vrši vaja vaeb moških zborov v Glasbeni Matici (Hubadova pevska dvorana). Na binkoštni ponedeljek dopoldne ob 10. ee vrši skupna vaja vseh ženskih zborov v prostorih Ljubljanskega Zvona, vseh moških pa v Hubadovi dvorani Glasbene Matice, nato pa ob pol 12. vsi zbori na odru v veliki dvorani hotela Uniona. Od vseh pevcev in pevk prosim za te vaje temeljite pozornosti in udeležbe. Pevska zavednost in dolžnost naj odločujeta! Naj prav nikogar ne manjka. Zorko Prelovec. pevo-vodja Hubadove žipe JPS. —li Opozor'lo trgovcem! Komanda vaz-duhoplovstva nam javlja, da je vsem potnikom, ki se izkažejo z legitimacijo trgovskega udruženja, odobrena polovična cena za potovanje z letalom na vseh proeah. ki jih eksploatira sam Aeropjt. od odhodne postaje do Skoplja in nazaj. Interesenti iz Liubljane so torej deležni teh ugodnosti na progi Ljubljana — Zagreb in Beograd — Skoplje, dočim is proga Zagreb — Beograd, na kateri lete tudi Avstrijci in Čehi, za ta popust ne pride v pošev. fiOodsotni popust velja za odhod v dneh 9., 10. 11., 12. mai*, odhod iz Skoplja nazaj pa v dneh 14.. 15.. 16. in 17. maja. —lj Materinski dan r Mostah. Podružnica Kola jugoslovenski h sester Moste — Sv. Piler priredi v nedeljo ob 15.30 proslavo materinskega dne, ki je združen dopoldne « prodajo cvetia in znakov po vsem okolišu, popoldne bo na v kinu Moste materirska proslava z govori, d Jklamacijami in filmom, po končanem sporedu ie obdaritev revnih mater. Vstopnine ni. —lj Družabni izlet Krke v Županovo jamo in Turjak. Odhod v nedeljo z vlakom ob 9.2G do GrosupKat kolesarji točno ob 7. izpred Mestnega doma), povratek zvečer z avtobusi iz Turjaka. Ogled Zupanove jame in turjaškega gradu, obisk veselice god-ber.ega društva v St. Juriju. Peihoda cel dan 3 do 4 ure. na razpolago tjdi vozovi. Prevozni stroški okrog 20 Din. Zelo ugoden izlet za fotoamateric, kolosurie in pešce. Pri«av ni! —lj Izlet društva »Pravnik« se vrši v nedeljo v Borovnico in v Cerknico. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 6.20. —li Nepreklicno zadnjič v sezoui ?e bo isrrala v -nboto in nedeljo sijajna burka-3a-tira >Vražji Rudi«, ki ;r bila od vseh dosedanjih posetnikov izvrstno sprejeta. Burka je odlično naštudirana. Prvovrstni tipi, izreden humor eta dika te velezabavne zadeve. — Sodelujejo najboljše moči šentjakobskega gledališča. Vstopnice bodo pri blagajni v sobolo in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. — lj Prijatelji špargljev naj ne pozabilo da ima popoldne ob IS. podružnica SVD praktičen pouk v svoi-m vzornem &pargije vem nasadu na Prulah. kjer bo nadzornik 2 StrekPlj kazal, kako se šparglji sade. obdelujejo in režeio. Ker so šparglji danes nairentabilnejši pridelek naših vrtov, ima to predavanie v vzornem nasadu tudi na men. da se pridelovanje te izvrstne delika tese čim najbolj razširi v Ljubljani in nje ni okolici. Vstopnine ni. a dohod k nasad*; ie ob prulski šoli., —li »Sestra Katarina« ie krasno film sku delo, ki nas spominja in opominja na grozne čase svetovnega klanja V onih mračnih časih, ko bi človek mislil, da je ugasnila vsaka lJM-bezen. vzplamti v dveh mladih srcih velika, prava in močna ljubezer Niti intrige in klevete niso mogle uničiti te lhibezni Bolničarka sestra Katarina je žrtvovala na oltar ljubezni sebe in njejia ki ji je bil vse. Film je najbolj napet vojni in ljubavni film, kar 6mo jih do sedaj videli. To delo je prava epopeja ljubezni in f.vestobe. — Prihodnij program nam pokaže Svlvia ^idnev v velefilmn vTennie Ger-hordte —lj ZKD. Samo še danes se predvaja vesela in zabavna opereta >Dvorec na jugu«. Jutri ob pol 3. predvaja ZKD ljubko in nadvse veselo opereto >Carjev valček« v glavni vlogi Marta ERsrertb in Paul Hor-biger. Za smeh in zabavo skrbi vedno veae-li komik Szoke Szakall. Ta film obeta mno-so razposajenega smeha in veselja. Cene prostorom 2.50. 4.50. 6.50 Din. —li Izlet v Logarsko dolino s prehrano 12o Din in Jezersko 70 Din v odprtem avtobusu v nedeljo 13 t m. Informacije v trafiki nasproti poete. —li ženski pokret opozarja svoje Članice na današnje predavanje dr. Tominikov*. ki ga priredi Zveza delavskih žen v Delavski zbornici. DAiVES največji vojni IN ljubavni film SESTRA KATARINA Gigantske borbe dveh mladih src. Intrige in klevete med krvavim bojem. Boji na Ptavl. Dolžnost ln razvratnost. Dejanje se vrti v italijanskem zaledju. Predstava danes ob 4* elitni kino matica, telefon 21-24 Z Jesenic — Javno zborovanje NSZ na Jesenicah-Podrufnica Namotao strotaovme zvete na Jesenicah priredi v nedeljo 13. t. m. ob 10. url (tapoktae javno zborovanje v dvorani Sokoiekega doma na Jeeecicah. Na shodu bo portoeal g. Ar. Branko Alujev4č o položaju delavstva v Jugoslaviji. Podružnica vani vse delavstvo In delavstvu naldoojeno občinatvo na zborovanje. Iz Ptuja — Zopet požar. To pot se je požar prenesel z levega brega Drave ns deani breg. Prod dvama dnevoma je začelo goreti okoli 11. ura pri posestniku Kumru Davorino v Vuanipahu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ki ga je požar po-pokioma uničil, nato pa te js vnela se hita. Na pomoč ao prihiteli gasilci iz Po-bresja pri Mariboru ln Sv. Martina. Skoda znaia okoli 30.000 Din. Pri požaru ao se našli tudi listki, v katerih sporoča pc-žigalec, da se je preselil z levega brega Drave na rieem breg?. Kmetje ao v strahu, ker je rea sločineka roka na delu. Orožniki poizvedujejo za pofigralcem. Delo Narodne odbrane v Hrastniku Občni zbor in javno zborovanje. Hrastnik, 10. maj«. Danes je Narodna odbrana v Hrastniku, po več ko enoletnem delu, a n« podlagi novih pravil polagala obračun svojega dela Hrastnik pred vojno zn«n kot steber nemškega mostu na Jadran, tudi po vojn: ni oziroma ni hotel vsaj v spodnjem delu kotline, izgubiti videza nemštva. Korenin Stidmarke in Schulvereina ni bilo mogoče iztrebiti čez noč, na /alost. one še danes poganjajo bohotno drevo, podpirane po nemški gospodarsk* nadmoči. ki vlada v kotlini. Politične stranke se niso spuščale v boj proti tem tujim mogotcem, nastal je zastoj in praznina, ki jo je zlasti močno občutila mladina, ki ne pozna stranka rs t va, ki m zastrupljena po ideologiji političnih strank, temveč ima pred seboj samo koristi naroda in domovine. Ta mladina pa je čutila nevarnost. ki preti kraju in narodu, iskala je pori in načina te sredstev, da zapolni to vrzel, da ustanovi organizacijo, ki bi bila vredna dela in truda, organizacijo, ki bi zaklicala vsem tem našim nasprotnikom: Dovolj je ponižanja, dovoli zasramovanja in teptanja, na svoji zemlji hočemo biti svoji gospodarji! Tako se je pred poldrugim letom zbrala ta skupina mladih in navdušenih jugoslo-venskih omladincev, ki je v tem nemšku-tarskem in internacionalnem gnezdu osnovala svojo Narodno odbrano, organizacijo, ki je s svojim delom in po svoji požrtvo* valnosti dokazala v pisanju jugoslovenske zgodovine upravičenost in nujno potrebo svojega obstoja. Po enoletnem delovanju smelo lahko trdimo, da jc NO krenko posegala v vse dogodke in ris ie ona kljub malemu številu, a tem večji borbenosti postala oni faktor, preko katerega n' b'Ao mogoče preiti molče. Ob 8. je otvoril br. predsednik Janez Kušar izredno dobro obiskan občni zbor povečini delavstva, pozdravil je navzoče, zlasti predsednika Oblastnega odbora br. dr. Cepudra. V svojih izvajanjih se je dotaknil vseh onih vprašanj in momentov, s katerimi se je pečal« NO v preteklem letu. Pojasnil je pomen ustanov;tre in delovanje NO v Hrastniku. NO je zlasti intervenirala glede zapuslitve brezposelnih, obrazložil je stsl;šče organizacije napram občinskim volit\am. ugotovil je dejstvo, da je zasluga samo Narodne odbrane, da je bila v Hrastniku ustanovljena NSZ. ki šteje danes nad 300 članov Delo NO so bile tudi volitve v Delavsko zbornico. Narodna odbrana je dostojno proslavila 2jletnico obstoja organizacije, sodelovala je aktivno pri proslavi 1. decembra in na njeno zahtevo je praznovala ta praznik tud' Iz Loke — Materinski dan bomo praznovali v nedeljo. Dopoldne bodo priredile Kolašice cvetlični dan. popoldne ob 15. pa bo proslava materinskega dneva v Sokolskem domu z zelo lepim in izbranim sporedom. Nastopil bo orkester, mladina z ljubko ieru-o. na sporedu pa j- v**č recitacij in govor, vabimo javnost, da ee vabilu prirediteljev \ čim častneišem števiiu odzove. Kolašice bo do porabile cisti dobiček za obdarovanje revnih mater in ženic, e čimer je namen cvetličnega dneva že sam no -*fbi najlepK-Dovdarjen. Materinski dan bodo praznovale trdi vee sole zlasti i>3 mladini »►>-! '»kri liem PRK. Iz Maribora — Prebival3tv0 velike Pobreske ob cme. štiri občine so se združile v eno s sedežem na Pobrežju pri Mariboru. V adruženih občinah Dogose, Zrkovce, Tez-no in Pobrežje Je okrog 8000 prebivalcev, ki se porazdeJe sledeče: Delavcev je z družinami okrog 4000, nastavljencev (uradnikov in poduradnikov) okrog 300, gostilničarjev 36. trgovcev 18. obrtnikov 50, 250 poljedelcev in v treh šolah približno 2000 šoloobveznih otrok — Društveno življenje na Pobrežju. Na Pobrežju, ki je izrazito delavski kraj. je čut za organizacijo zelo razvit, saj je v vsej občini 16 nacijonalno usmerjenih drudtev. Poleg dveh sokolskih društev, so 3 krajevne organizacije JNS, 3 organizacije RK. 2 strelski družini, nacijonaLno pevsko društvo »Zarja«, ki je prvo to-vrtmo na Pobrežju in ima zastavo še iz Trsta! Tu delujeta tudi 2 organizaciji N'0, 2 viteški četi, 3 gasilske čete (vse občine ki so se združile s Pobrežjem imajo svoje gasilske čete, samo Teziio le ne! Zakaj ne?). V občini Pobrežje se snu je sedaj Jadranska straža, kJ bo gotovo Se bolj povzdignihi naoijonalmi čut teb krajev. — Mariborske kače gredo na Dunaj. Nedavno je ujel tukajšnji p rep ara ter g. Ziriog«r na Studencih pri Mariboru 3 ve-l*ke modrase, dolge 86, 88 in 96 cm. Po Mje jih v naravoslovni muzej na Dunaj Konoem maja pride po nje dr. Reiser. — Pil bi ie vsak — plačal pa nič. Po tem se je ravnal v soboto Alojz O. iz Maribora, ki se je v gostilni pošteno na-pHl, nato pa odžel, ne da bi plačal. Seveda je moral posredovati stražnik. Hi se Je s pretrigaiiim pivcem natančneje pogovoril ln ga pT-i(T>oročil mestni policiji. — Maribor dobi tovarno barv. Tovarnar Toman gTadi ob Dravi na Pobrežju pri Mariboru tovanno barv. Stavba bo že skoraj pod streho in s 1. avgustom zaOne Obratovati. — Pea ga je ugriznil. V sredo je napadel pes v Strmd ulici nič hudega slutečega 311etnega Alojza Oelaga, trgovskega pomočnika v Smetanovi ulici. Pes ga Je ugTiznil v desno nogo nad kolen oro. da Je moral iskati adravniifce pomoči. — Vsekal se je. V sredo popolrl«ne se je pri sekanju drv poškodoval 48letni delavec Ivan Kmetic, doma v Studencih. Ko je eekal drva, mu je spodletela sekira in zadela palec desne roke. Ker je — Zanimanje delavstva za NO vsa industrije, ne da bi bilo delavstvo kaj oškodovano. Bakljeda v prosJavo kraljevega rojstnega dne je njeno delo. Poleg vseh teh javnih nastopov pa je Narodna odbran.: storila celo vrsto nepoznanih dejanj, ki sicer niso znana nikomur, ki pa so bila nujno potrebna. Po tajniškem in blagajniškem poročilu, ki sja ie podal br. Farčnik, je poročal br dr. Cepuder. Omenju! je delovanje Narod ne odbrane, pojasnil navzočim političn stanje in potrebo delovanja NO, ki ne iel organizacije mase. temveč organizam i močnih poedincev, katerih naloga naj bu da na poiten, a ne demagosk: iučm poma gajo narodu in državi. Dotaknil se je vpra sanja zaposlitve tujcev in tujega kapitali ter podrobno obrazložil namen akcije »Svo ji k svojim«. Po poročilih fukcijonarjev je bil iivo ljen novi odbor iz novo imenovanih izvr-nih članov. Zarad; odhoda br. kušarja j< bil izvoljen za predsednika br. Farčnik Ivi za podpredsednika br. Drak-.ler Blaž, /» tajnika Majcen, blagajnik br. lloibauer, * odbor pa br. Vostič, Tausen. Draksler Jo že. Istenič, Kariš in Kušar. Po izvolitvi odbora in obravnavi sluča: nosti jc br. KuŠer zaključil lepo uspe! občni zbor ter poželel novemu odboru (Ha več uspehov v novem poslovnem letu pi zivaioč članstvo, naj tudi v bodoče ottan brezkompromisno, služeč samo narodu, do movini in kralju. T*ikoj po občnem zboru, ki se je vri:, v šoli, je bilo zborovanje Narodne oibra ne v Sokolskem domu. katerega se ie uri: ležilo veliko število prijateljev organizac je predvsem iz delavskih vrst. Brat preti sednik Farčnik je takoj ob otvoritvi pod.i besedo br. dr. Cepudru ki je v nad em urnem govoru razložil navzočim prilike. \ katerih se danes nahaj« svet in naša dr/a va. Zlasti je točno obrazložil stanje, v ka terem živi naš mali človek, navedel je vzroke in krivce brez vsake demagogije. Pouda ril je zlasti ogromen pomen načrtnega go spodarstva. katerega danes pri nas ni in k je nujno potrebno. Obrazlo/il je točno sta lišče NO napram tujemu kapitalu in tujcem Za njim je govoril br. in/. Ivanovič, ki je v svojem dobro premišljenem govoru orisal težkoče in -zrose današnje socijalne mizerije v našem narodu. Navajal je pr mere. kako v (*D*A>n4Y*i h državah obravnavajo problem nezaposlenosti ter je zla st' natančno obrezlož:l Rooseveltov gospodarski program. Izvajanja obeh govornikov so zborovalci poslušali zelo pazlrvo ter iz obeh govoiov posneli cilji in smernice, ki vodijo NO pri njenem delu za komt naroda in domovine. močno krvavel, je o"d&el na tukajšaijo reševalno postajo, kjer so mu obvezali roko. SOKOL Sokolske svečanosti v Ptuju Ptuj ee zopet mrzlično pripravlja na Spre-iem sokolskih gostov ob priliki Strpnega zleta sokolske župe, v Mariboru, ki *e bo ta pot vršil v Ptuju dne 10. junija. Bo to gotovo ana na .večjih f*oknizkih manifestae' j po vojni na ©krajni severni m^-jj- saj ravno skolelvo v teh krajih pod rajnike Avstrijo ni bilo priljubljeno. Ptujski Sokol «a»n ee je pod težkimi poboji razvijal, vendar pf» ie pri svojem delu vztrajal, dokler t ..I njemu ni zaeiinla svoboda v l«pi .Jugoslaviji. Zato so ravno ptujski Sokol marljivo pripravlja na ta svoi praznik, kjjr bo pokaral pred širšo iavnoetjo, kaj vse se da doeeci z vztrajnostjo in ljubeznijo do sokolslva. Te dni je razposlal Sokol na vsa bratska društva n Cele Dejavne pole. Vt»a bratska društva naprošamo, da iete točno izpolnijo ln cim prej odpošljejo eokolrfkeniu društvu v Ptuiu — zletni odsek. Svečanosti se prično 9 junija in bomo imeli ta daa od 14. dn 19. ure župne tekme članstva na letnem te-levadišcu. Zvečer ob 21. uri pa b;> akademija na T>'rševem tr^ru. Dne 10. junija ob 6. uri nadaljevanje tekem, ob 9. uri pa glavna skjšnja vs^h od lokov. Ob il uri je zbor vsega članstva, naraščaja in <;ece na letnem telovadisču, nato obhod po mestu. Popoldne ob 15. uri |t nastop vseh oddelkov. Za znižano vooaiino je zaprošeno. Clani-telovadci bodo imeli brezplačno vožnjo, za ostak članstvo je datrtiaska. za nečlane pa polovi ena. Za cenena prenočišča je poskrbljeno v hotelih in pri privatnikih, ravno tako kadi za ceneno prehrano, ki bo ^ala za telovadce 4 Din, v gostilnah po 8 do 10 Din. Vozne olajšav? eo združene z nakupom zletnega znaka, ki »tane za telovadce 3 Din za članstvo 5 Din, za nečlane pa 7 Din. V zletnim znakom imajo gostje tudi brez;> čen vstop k tekmam in na 6tojišče pri n; stopih, brezplačno skupno prenos-išče, zmz; no vstopnino v muzej in brezplačen vsi • na veeelični proetor. — Vsa brat«ka dr štva naj poskrbe, da bo udeležba na II I čim večja, ker bomo s tem dokazali do];r nost naše župe! — Sokol Ljubljana II- poziva v**e Han etvo, da ee polnošlevilno udeleži »^eie sirca odbora, ki bo drevi ob 20. na realki. K se bodo na seji obravnavale Hdeve, ki -tičejo društvenega jubUe a. je udekžbu o\ vezna. — Zdravo! — Sokol Vit- poziva svoje članstvo, da <». v Čim večjem številu 'jdeleži pogreba pel br. Mihaela Ladiča. ki bo danes popoU ob 17. iz hiše žalosti. Glince. Tržaško 11. Uprava. Srečna služkinja. — Gospod, odpovedujem službo vašo gospo se ne da živeti. MoŽ sam pr! sebi: O. če bi b tako srečen, da bi lahko odn) službo! Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. maja 1934 Ponson Terrail: 19 Lepa Židovka Roman. — No, zdaj pa že razumem. Ta čas sta se Raoul in Filip preob-lekla v rjave vokiene hlače in modre voinene bluze ter si rmtaknila na glave čepioe. — Pojdiva, — je dejal Filip. Ugasnil je svečo, jo spravil nazaj v žep, zaprl zopet vrata in krenil doli po stopnicah. Kmalu sta bila na bregu Garonne. — Zdaj ti pa povem svojo zgodbo do konca, — se je oglasil Filip in potegnil Raoula za seboj h caillouskim vratom. — Sara se je torej ^ skrivaj vrnila k svojemu stricu in več mesecev je mirno živela pri njem. Da, skoraj celi dve leti ni markiza niti slutila, da je Sara zopet v Bordeauxu. — Beži no! — se je začudil Raoul. — Kaj pa zdaj? — Zdaj je že zopet prepričana.^— je nadaljeval Filip, — da Sara sploh ni zapustila Bordeauxa. To sem spoznal nocoj iz njenih besed in priznam, da je že skrajni čas pripraviti se na obrambo. — Tudi jaz mislim tako, — je pritrdil Raoul. — Predvsem vam moram povedati, da Sara ni moja ljubica, temveč mo>a žena. — Kaj, oženili ste se z njo? — Da. Duhovnik je naju poročil že .pred dvema letoma, ker je Sara iz ljubezni do mene prestopila v katoliško vero. — Res? Torej je vaša žena? — Da... In tudi oče sem... Hčerkico imava že. — Potem takem pa ne razumem, dragi bratranec, zakaj že davno niste odložili maske, — je nadaljeval Raoul. — Ne vem, kaj hočete reči s tem. — Sara je grofica de Blossac? — Saj sem vam že povedal, da je. — In v katoliško vero je prestopila? — Seveda. — Ce bi bil na vašem mestu, bi razmerje z markizo takoj prekinil. — In potem? — Potem bi vse mesto obvestil o svoji ženitvi. — Jaz pa nameravam nekaj drugega, — je odgovoril Filip. — Kaj? — Zaprosil sem skrivaj v Parizu, naj me dodele ekspediciji v Ameriko in prepričan sem, da bo moja prošnja uslišana. — Dobro. — Skrivaj se vkrcam na ladjo in šele z morja pošljem poslovilno pismo. — Kaj bo pa z vašo ženo? — Ona odpotuje pred menoj, se-staneva se na morju in tako bova izven nevarnosti. — Tudi jaz se strinjam z vašim načrtom, ker bi tudi jaz rad odpotoval v Ameriko. — Tem bolje; torej se odpeljeva skupaj. In Filip je dvignil težko bronasto kladivo, viseče na krepki verižici, ter udaril z niim večkrat po zaprtih vratih. — Odprlo se je okence. — V službi pristaniškega poveljnika, — je dejal grof. In pokazal je stražarju medaljo. Vojak je takoi odprl vrata. — Sta dva? — je vprašal, videč Raoula. — Da. Vojak ni ugovarjal in tako sta nemoteno stopila v mesto. — Požuriva se, — je zašepetal Filip. Krenila sta proti ulici des Bahutiers, potem sta zavila na desno v ulico Tour-de-Gassies, ki je sekala ulico des Argentiers in kmalu sta se ustavila pred visoko, mračno hišo z dvema oknoma na pročelju. — Vašega presenečenja še ni konec. Pojdite za menoj. Raoul, — je dejal grof smeje. Odprl je vezna vrata, ki niso brla zaklenjena. Na visokem železnem svečniku v ozadju ozke in vlažne sobe je stala plapolajoča lojeva sveča. Nekaj stopnic nižje je bil vhod v klet. Vrata so bila odprta in v klet se je prišlo po dokaj strmem, z opeko tlakovanem hodniku. Kmalu sta bila v eni onih podzemnih katakomb, ki so ponos Bordeauxa. Nešteto stopnic in hodnikov, z obeh strani polnih steklenic, se je vilo pod mestom in se stikalo na enem centralnem kraju. Ta centralna točka je bila nekakšna okrogla obokana dvorana, sredi nje se je pa dvigala piramida iz sodov. — Kako čudno pot sva hodila! — je vzkliknil Raoul. — Vsak pijanec bi se tu rad pomudil. —Midva pa morava brž naprej, — mu je prigovarjal Filip. Hitela sta skozi okroglo dvorano, zavila na hodnik in prispela v slepo ulico, ki se je končala z zidom, kjer so bili zopet naloženi sodi. — Ni mogoče, da bi prišla naprej, — je pripomnil Raoul. — Mislite? — je vprašal grof de Blossac smeje. — Seveda. — No, boste že videli. In Filip je stopil k ogromnemu sodu ter prijel za obroč. Pritisniti je moral na skrito prožino, kajti sod se je takoj odprl. Raoul je stal na pragu ozkega hodnika, ki se je pojavil v sodu in vodil v steno, ki jo je smatral prej za zaprto. Ko sta vstopila, se je sod sam zaprl za njima. Filip se je ozrl na presenečenega Raoula. — To se vam zdi zelo čudno? — je vprašal. — Seveda. — je odgovoril Raoul. — Bil sem prisiljen izbrati to pot, kadar sem hotel videti svojo ženo. — Čigave pa so te k.eti. skozi katere sva prišla? — Samuelove. — Jaz sem pa mislil, da ima Samuel zastavljalnico. — Saj jo tudi ima. — In on je torej obenem vinski trgovec? — V Bordeauxu ie vinski trgovec več ali manj vsak meščan, a očka Sa-mue. večkrat pokupi pridelek daleč naokrog. — Oprostite, — je dejal Raoul, — še nekaj bi vas rad vprašal. — Izvo'ite! — Vežra vrata so bila odprta in vhod v k-et tudi. Kaj ni v Bordeauxu niti vlomilcev, niti pijancev? — Kdo pravi, da jih ni. So tu kakor povsod, toda ta vrata so se mi odprla šele v zadnjem hipu. — Hm, to je nekaj drugega. — Tudi ta sveča ie bila pripravljena zame. — Zdaj pa že razumem. — Poglejte zdaj te male stopnice, — je dejal Filip. In res, na koncu ozkega podzemnega rova so bile majhne stopnice. — Tu sva tik pod Samuelovo hišo, — ie nadaljeval grof de Blossac. — In te stopnice vodijo v hišo? — Vdelane so v steno in vodijo naravnost v Sarino sobo. — V tisto sobo, kier sem vaju videi? — Da. Grof je krenil po stopnicah, Raoul mu je pa sledil. Na zadnji izmed petinštiridesetih stopnic se je ustavil. — Zdaj, dragi bratranec. — je dejal Filip, — vas moram pa za hip pustiti samega, ker moram povedati Sari... — Saj res. Raoul je sedel na stopnice. V steni so se odprla nizka vratca in na pragu se je pojavil ves prestrašeni Samuel z lučjo v roki. — Ah! — je vzkliknil stari Žid, — vstopite brž. Strašno se bojim. — Kaj se je pa zgodilo? — je vprašal Filip. Raoul je vstal in stopil bližje. Samuel je zagledal mladega moža, segel mu je v roko in zajecljal: — Enega zaščitnika več imamo. — Kaj se je pa zgodilo? — je ponovil Filip svoje vprašanje. Rdeča armada Strokovna izobrazba častnikov — Zanimanje vojakov za tehnično delo Vsako leto izda sovjetska rdeča armada posebno geslo. Ob koncu prve petletke je šlo njeno geslo za tem, da častniki razširijo svoje politično obzorje, letos pa obsega geslo znanost m tehniko. Organizatorji rdeče armade so prišlo do spoznanja, da ne zadostuje samo politična zrelost, temveč, da morajo biti častniki tudi strokovno dobro podkovani. Veliko važnost polagajo na matematiko. Vse ruske visoke šole pomagajo armadi v njenem prizadevanju, da dosežejo častniki čim višjo izobrazbo. 2e pred letom dni je bilo izdano povelje, da morajo dovršiti srednjo šolo vsi častniki, ki srednješolke izobrazbe še nimajo. Po dosedanji izobrazbi so bili razdeljeni častniki v tri skupine in vsaka je dobila poseben program priprav in izpitov. Tudi v vojaški literaturi ne najdemo več onega zmedenega lova za obilico dejanj, kakor v prvih letih prve petletke, ki je prinesla v vojaški literaturi zelo slabe uspehe. Zanimivo je, da imajo v rdeči armadi ljudje z višjo izobrazbo take prednosti in ugodnosti, ki so jih smatrali socijalisti v buržuaznih državah za socijalno krivično st. V sovjetski armadi je uvedena dveletna vojaška služba. Vojak s fakultetno izobrazbo pa lahko že čez leto dni polaga izpit za srednjega poveijnika (nižjega častnika). Ce položi izpit z uspehom, ga pošljejo v rezervo. Ce pa izpita ne položi, ga ponavlja čez dva meseca in če ga tudi tedaj ne položi, mora služiti dve leti. Po prvem letu se polagajo podčastniški izpiti, ob koncu drugega leta pa častniški. Kdor izpita ne položi, gre v rezervo kot podčastn.k. Ali postane človek neviden ? V Ameriki se govori zadnje čase o možnosti, da postane človek neviden. Zaenkrat so bili dostopni tozadevni poskusi samo učenjakom. Anonimni izumitelj še noče stopiti pred javnost. Neki očividec pravi, da gre v bistvu za posebno, doslej še neznano rabo elektrike. Človek, ki hoče postati neviden, obleče najprej neke vrste potapljaško obleko, narejeno iz blaga, ki ie tudi izumiteljeva tajna. Potem stopi v kovi-nasto celico, ki je na eni strani odprta. Cim vključijo električni tok, se človeška postava najprej zamegli, potem postane prozorna in končno povsem izgine. Prisotni učenjaki so stopili k celici in so lahko človeka potipah, toda videli ga niso. Izum v tej obliki nima praktičnega pomena, lahko bi se pa izpopolnil in potem bi se uresničilo marsikaj, kar U bilo doslej samo predmet zapletljajev v fantastičnih romanih. Zal se je pa nevidnost, čeprav samo v romanih, vedno uporabljala za zlo. Najbrž bi ljudje segali po nji v slabe namene tudi če bi stopila iz kraljestva fantazije v ren nost. Grozen zločin Iz Kralupa na Češkem poročajo o groznem zločinu, ki je v torek m v sredo razburil vse prebivalstvo. 23 et-ni brezposelni zidar Rudolf Heran se je spozabil nad šestletno Jaroslavo Šmuc-lerjevo, ki jo je najprej oskrunil, potem pa umoril. Mala Jaroslava, hči delavca Smuclerja, je odšla 23. aprila k Vitavi, kjer se je hotela igrati, toda domov se ni več vrnila. Vsi so mislili, da je padla v reko in utonila. Starši so pa to možnost izključevali že zato, ker je bila Jaroslava za svoja leta izredno razvita in bistroumna. 8. maja je pa poiegnil prevoznik Vondra iz Vita ve tiuplo otroka, ki je imel zadrgnjen vrat. okrog telesa pa ovito žico, na kateri vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domaČe tova m f »TRIBUNA« F. BATJKL, LJUBLJANA, BAKLO V SILA C Iv STA ftT. 4. — Najnižje cene! (ceniki franko! pelca, ki je pokazala, da je bila deklica oskrunjena, zadavljena in vržena v vodo. Malo Jaroslavo so videli pri brezposelnem zidarju Heranu, ki so ga takoi aretirali in zaslišali. Dolgo je tajil zločin, končno ga je pa priznal. Izpovedal je, da je deklico izvabil k sebi, jo zadavil, potem pa oskrunil. Zdravniki so pa dognali, da je bila deklica oskrunjena živa in pri popolni zavesti. 24. aprila ponoči je vrgel Heran tru-pelce v Vltavo. Zdravniki so ugotovili, da je Heran spolno abnormalen, drugače pa zdrav. Ogromna solnčna pega Ameriški zvezdoslovci so opazil la solncu ogromno pego, široko 16.000 milj. To je prva pega v seriji solnčnih peg, ki se bodo pojavljale v prihodnjih 12 !etih. Zvezdoslovci pravijo, da bodo posledice te pege na zemlji silne nevihte, hudi nalivi, električne motnje in izpermembe podnebja velikega bosega. Ogromna solnčna pega se vidi dobro tudi z manjšim daljnogledom. Za pot čez solnčno površino bo rabila 12 dni in ta čas bomo čutili njene posledice na zemlji- Astronom millske univerze dr. E. Linslev je označil solnčno pego kot solnčni tornado v dvakratnem premeru naše zemlje, premikajoč se s silno brzino. Ker je verjetno, da se bo solnčna pega pri prehodu čez ekvator povečala, jo bomo lahko videli tud: s prostim očesom. Prva posledica te ogromne solnčne pege na naši zemlji bo veliko število električnih statičnih motenj, ki jih beležijo radio operaterji. Po mnenju astronomov je ta solnčna pega največja, kar so jih kdaj opazovali na soincu. Romantika še živi Naše stoletje je sicer stoletje napredka, naglega življenjskega tempa in praktičnega mišljenja, vendar se pa še pojavljajo originalni ljudje, ki pripadajo bolj preteklosti, nego sedanjosti. Nedavno umrli vojvoda Pkneufe je bil star Šele 52 let, pa je bil vendar živ dokaz, da romantika na svetu še ni izumrla. Vojvoda Pleneufe se je v resnici pisal John Orway Pole Sherard Goffe. Londončanom se je vtisnil v spomin s škandalom na plesu, kamor je prišel v rjavi uniformi in z množico odlikovanj na prsih. Izdajal se je za viteza sv. groba. Strokovnjaki so pa dvomili o tem in začeli so iskati v arhivih vojvodo Pleneuie. Toda Coffe je znal tako dobro pojasniti svoj rodovnik, da genealogom ni preostajalo drugega, nego opustiti iskanje. Njegov davni prednik je baje dobil plemstvo od Ludvika XVI. Vojvoda Pleneufe ni bil zabeležen v knjigah arhiva, pač pa v aktih angleške armade. Služil je pri polku kot poročnik in kot štabni častnik, pozneje je bil pa uradnik v ministrstvu. Prva njegova žena je bila hči bogatega bankirja iz Filadelfije. Leta 1912 si je prisvojil Coffe naslov vojvode de Pleneufe, pod katerim je od takrat živel in trdil o sebi, da je vitez sv. groba in častnik visokega turškega reda Nišanifdijar. Končno je kupil posestvo na otoku Guernesey, kjer je vzdrževal nekaj časa vojvodski dvor-Pred dvema letoma se je drugič oženil in otočani take svečanosti še niso videli, kakor je bila njegova poroka. Ob svoji drugi poroki je dal povsod nalepiti lepake, na katerih se je predstavljal kot vladajoči knez in potomec Harla Velikega. V londonski družbi je bil dobro znan, saj so mnogi zahajali k njemu na otok Guernesey. Rahlo zdravje je vojvodo končno prisililo zapustiti ta otok in preseliti se na Malto, kjer pa tudi ni našel zdravja. Zlata poroka zaslužnega vrtnarja Ljubljana. 11. maja. Danes pred 50 leti je pnše! mladi vrtnar Franc Herzmanskipo svojo nevesto Marijo na Stari trg v starodavno ^tnih'Tvo hišo. Tedanji ženin je pnše. \ Ljubijdio .t Odrave v sedanj: češkoslovašk: Šlezij! -je bil rojen pred 75 leti v poljski dru-žini. Vrtnarstva se je izuči! v zdravilišču .'avn-fi, nato se je pa izpopolnjeval na Dunaju, kjer je postal najboljš. prijatelj poznr. šega in sedaj že pokojnega ravnatelja :iaš.h mestnih vrtov g. Hejnica. Po mnogoter h ovinkih širom sveta ga ie pot priveda leta 1883. v Ljubljano, kjer se je kmalu zaiju-bil v lero Stru-bljevo Mici in se z njo poroči! ter že leta 1S87 ustanovil svojo vrtnarijo, ki se je kmalu povzpela med naj uglednejša vrtnarska podjetja. Mojster Herzmanski ie posta! pionir našega umetnega vrtnarstva ter je z izrednim ^'utom za estetsko in arhitektonsko uredite, uredil mnogo naših najlepših .n največjh vrtov ter nasadov. O njegovih velikih sposobnostih pričajo nasadi splošne in *arn -zijske bolnice, banske uprave in starejš'h vil ob Bleivveisovi cesti, kjer so nasaai sele sedaj pravzaprav dorasli. Njemu so t> l poverjene tudi vse dekoracije mestne on čine, zlasti pa pri instalacijah prvih slovenskih županov Grasselija in Urbarja. H tedaj še ni bilo mestne vrtnarje. Na B t du je talentirani Herzmanski pričaral iz močvirja park in teraso okrog Zdrav" iške-ga doma, njegovo sijajno delo je ra tu-nasad okrog kraljevskega dvorca Su*od< ra. Tud; vrtovi drug h starejših vil na Be du so njegovo de.o, a za največjega arne* nika. ki je premaga, ogromne tehnične težave z odstranitvijo celega hribčka in napeljavo slapa, je pa park barona Born.i pri Sv. Ani in pa pod Košuto pri njegoven lovskem gradiču. Tudi s! kovit. gaji pic dilnice v Tržiču, v Hrastniku, v Poboju Kočevju in v Kandui okrog bolnice prič? jo. da je današnji jubilant pravi umet. k v svoji stroki. Seveda je z najboljšim. iu sveti pomagal tudi našemu vrtnar>t\u t napredku kot odbornik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Gospa Marija je bila po navad. Ljubljančank že v mladost izredna rrua teljica cvetlic, pa se je šla izpopolni i\at \ inozemstvo, da je postala prava urnem\c > v vezanju in aranžiranju cvetja, in dane^ moramo priznati, da je na tem po/ii dO segla tud: kot učiteljica našega ženina \ tej stroki najlepše uspehe. Gospa M z-mud; nobene razstave cvetlic v inozemsivu zato pa njena umetnost odgovaija vsem modernim zahtevam, da jo občudujejj tua. naš: likovni umetniki. Njen bogato razv t čut za estetsko izživljanje >e pa razci. m cvetličnih aranžmamh odraža tud v nei veliki zb rki stare japonske umetnostne obrti, kakršne srečamo le pr: logauii Z'j • ralcih inozemstva. S trudom in mar. ,vo*t-jo ter z velikimi talenti si je danas.i ustvaril udoben dom in vzgojil dva *aova in trr hčere, k; so že vsi pri lastnem ki mu V solncu zakonske sreče slajša Še ^ jdm delavnemu paru jesenske dni zivljcira b vnukov in vnučic po cvetočih vrtovih. Mnogo trnja in tudi kač je bilo med cvetjem in med rožami v dolgih 50 letin, danes naj se ra jubilanta s svojo družino veselita plodov svojega dela, ooJa:^ -cvetjem dehtečih spominov na mladost1 7a vse slovensko vrtnarstvo zaslužni zlati raT naj sprejme tudi čestitke vseh prijatelje^ vrtnarstva in cvetja! Iz Celja —c Mestni avtobus bo vozil v soboto 12. t m. ob 16.40 izrpred celjskega kolo dvora v Logarsko dolino, iz Celja* na Do brao pa vo»zi sedaj tudi ob 7.45 zjutraj. —c Celjsko pevsko društvo iprirc-di \ okviru slavnosti ob svoji 401etnici daoes ob 20.30 podoknico pokroviteljici mestn: občini celjskn pred mestnim magistratom, ob 21. pa kumio i društvenega prapora ge. Aideli Dečkovi na Mariborski cesti v Ga berju. Obenem bo gorel lcres na Starem gra dopolncept Lpavčeve pevske župe, na kare Psm bo pelo okrog 500 pevcev In pevk. Postani in ostani član „Vodnikove družbe" .UNjUje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran JezerSek, — Za upravo in Inaemrnl del Usta: Oton Chriatot. — Val v LJubljani. \