FMamiae itcvflket Rmadii« Din —'75» ob nedeljah Din 1*—% »TABOR* i*aj. •mak d«. mm^rn tmfai)« im pmmtuLxr%, oS IS. «ri ■ iUImmm ■ogw>a 4mc tm stwM pm*V l(b~> mbt •crnctoo D 18' • , rfoabivijeo M flUw» DttS im igknaniec D R>-~. i-cnK po dogorim. Hpnai «c ni »pravi »TABORA* NMUBOft, Jvtučm aHu.M PoIffifiB;Bi!a?aHrw'S6^h!. Cena danaSnle štev. 1 Bin TABOR Posamezne StevOke« II e vat dn* Din — ob nedeljah Din " URKDNISTVO naUiflU *L it ^ L nad* «^r>- T«Mc. m! k.S UPRAVA n uUi * J-rl-r I JU Hi to« m. 34. — sS? L • • mtmm Hm. O^BL Naslov V- . -av;j 7A"' Hnk.u-ešta 2.225, Sofija 3.65, Ateua 7.10.. f: Današnja seja ministrskega sveta Stjepan Radič se je izognil dijaškim demonstracijam. ■ BEOGRAD, 26. januarja. Danes med 10. in 12. uro je imel ministrski svet sejo. Prisostvovali so vsi ministri razen ministrskega predsednika, ministra Srskiča in Stjepana Radiča, ki je odpotoval v Zagreb, da se izogne eventualnim konfliktom z beograjsko akademsko omladino. Ministrski svet je razpravljal o redukciji urad- ništva. V finančnem odboru je bilo reduciranih 5058 uradniških mest. Pričakuje se, da bo vlada zahtevala v finančnem odboru še izrednih kreditov * BEOGRAD, 26. januarja. Danes dopoldan sta bila pri kralju v.avdijenci zunanji minister Ninčič in vojni minister Dušan Trifunovič. MMT *. ■.. ' ; " f Odprt roke Odprl srce Za naše brate t&m preko... JUGOSLOVENSKI PLES dne 30. januarja 1926 pri Gotzu m j Sestanek zunanjih ministrov Male antante na Bledu BEOGRAD, 26. januarja. Romunski listi so objavili vest, da bo konferenca Male antante zopet odgodena, kar pa ni točno. Kakor je izvedel Vaš poročevalec, se bo vršila konferenca Male antante od 18.—20. februarja na Bledu. Sekcijski šef zunanjega ministrstva Iliia Novakovič bo v prihodnjih diieh odpotoval na Bled, da pripravi *se za konferenco. Vsi trije zunanji ministri bodo po konferenci odpotovali v Ženevo, kjer se bodo 25. februarja vršila razorožitvena posvetovanja. Iz Prage poročajo, da namerava češkoslovaška vlada v kratkem priznati Rusijo. Na Bledu se bodo ministri posvetovali o ruskem vprašanju, o razmerah na Madžarskem in o od pravi vojaške kontrole v Budimpešti in v Sofiji. Nove trgovinske pogodbe BEOGRAD, 26. januarja. Včeraj se le vršila v zunanjem ministrstvu daljša konferenca, kateri so prisostvovali: zunanji minister, dr. Riba? in trgovinski minister dr. Krajač. • Razpravljali so o sklenitvi definitivnih trgovinskih pogodb z Anglijo, Francijo in Turčijo. V prihodnjih dneh sc bo vršila v Carigradu jugoslovensko-turška konferenca. V zunanjem ministrstvu je bilo sklenjeno, da se odpove trgovska pogodba, sklenjena med Srbijo in Belgi jo, ki je bila kasneje razširjena na Jugoslavijo. Dnevna kronika Drugo dejanje bolgarske tragedije Pravkar smo prejeli najnovejšo številko lista »Zemedelsko sname« (»Le dra-peau paysan). ki ga izdajajo v bolgarščini in francoščini bolgarski euiigran-tje v Pragi. Na uvodnem mestu piše znani Al. O bo v o vladni spremembi v Bal-gariji in pravi, da ao zemljedelci .sprejeli s pesimizmom vest, da je Cankova zamenjal 'Ljapčev. Bolgarsko ljudstvo ne pričakuje osebnih iaprememb, temveč iz-Promembo režima. Vlada Ljatpčeva ja bila potrebna, če se je hotela nadaljevati politika, ki jo je vodil Cankov. Nato Obov krifi^ira deklaracijo nove vlade. v kateri, so je posebno naglasila Široka in popolna ammostija. Zemljedel-oem bi bilo pač najljubše, če bi lahko sodelovali pri vodstvu držav« iri se vrnili ▼ domovino. Toda Bolgarija se ue da Pomiriti * amnestijo, marveč zgolj z vzpostavitvijo parlamentarnega režima, Zakonitosti, državljanskih in političnih IJndftfcih svoboščin. Zeml jedelskih politikov ni pregnalo v inozemstvo to, da ni »ilo amnestije in. to tudi nj vzrok težke-Ura nezadovoljstva med' ljudstvom. Krivo je dejstvo, da v Bolgariji ni več uaj-Prepmstejše svobode in varnosti, da je »a krmilu krvava tiranija, da vlada' gospod ar ksi in finančni razkraj. Kako naj ho emigracija deležna amme^t-ije? — vprašuje Obov. Osemdeset odstotkov emigrantov sploh ni bilo postavljenih Pred sodlSče, ker se niso v ničemer pre-KreSill proti zakonu. Edin njihov greh J® ta, da politični nasprotniki režima, 5* je nastopil z državnim pučem dno 9. 3'u^'3a 1923, nekateri med njimi Pa so se Postavili na želo onih, ki so ee upirali strahotnemu preganjanju in so potem Pobe.gn^lj samo zato. da rešijo golo živ-' .lenje. Ne da se utajiti, da je ta režim stal rivljcnjp 25./^ bolgarskih državi,ja-vOV; , 'ntelfvktualcn- delavcev, 'kmetov, fttrok. od teh pa so hlli komaj 3 V^0:"' ohso.ion! pred sodiščem po Izjemnih rafconjb. ki lih je uvedla ta vla- da; Sama amnestija tedaj ue more vrniti Bolgariji državijamskega miru in kulturnega napredka. Če je tedaj na mesto 10 krvnikov, ki so bili doslej na čelu bolgarske vlade, stopilo 10 drugih, se je sa.mo izpremenil dekor onega istega odra. ki se na njem igra krvava drama vojaške diktature. — Deklaracija G. Ljaipčeva daje slutili, da tragedija še >ni končana, amipak se je hotelo samo pomiriti evropsko javno mnenje in vzbuditi nad obupani m ljudstvom nove nadeje. Bolgariji ni druge rešitve, kakor da se vrne v normalmo politično življenje. Zaradi tega bolgarsko .ljudstvo ne verjame praznim besedam in amnestiji, ampak zahteva vzpostavitev svojih političnih in državljanskih pravic: »borovalne m tiskovne svobode, društvene svobode, nedotakljivosti, enakosti in zakonitosti. Kar je bilo, bo pozabljeno le tedaj, če bodo izpeljane svobodne volitve in ako bo stopila na krmilo vlada ki je resnično odgovorna parlamentu, katerega tvorijo istiniti zastopniki ljudstva. To je edina pot, ki vodi k pomirjen ju dežele, k gospodarski in finančni obnovi, ki lahko vrne Bolgariji prestiž. Ko bo civilizirani svet zoper zaupal vanjo, bo lahko sodelovala z vsemi državami. Za sedaj sc ut v Bolgariji nič izpremenii o. Vlada L.iapčeva se opira na one •tete kroge in sile, ki so odločevali med vlado Cankova. Naivno bi bilo. če bi kdo verjel, da bi se temne sile, ki so pokrile deželo s trupli svojih nasprotnikov im ki so krive tolikih zločinov odpovedale svojini' oilje.n in da bi v toliki meri iz-premenHe svojo smiselnost, da bi priznale načela prava, zakonitosti, politične strpnosti' in sVobude. -o— . — Kaj je z zvonovi, ki so bili rekvi-rirani za eaša vojne? Z mnogih strani dobivamo vprašanja, ali se bo pri pogajanjih z Avstrijo mogla izposlovati povrnitev zvonov, ki so bili ■svoje dni od ^'v*e. Avstrije za časa vojne rftkvirirani. Cujejo- ee tudi glasovi, da eo nekatere avstrijske cerkve baje dobile zvonove nazaj. Na podlagi informacij na merodajnem mestu javljamo, da je naša delegacija pri zadnjih pogajanjih jo. vprašanje načela, vendar pa se je avstri..’ delegacija izjavila, da povračilo zvonov ni izvršljivo, kor zvonov enostavno več ni. Ni torej upam j a, da hi se ta zadeva ugodno rešila. Ako pa so komu znani konkretni slučaji, da je kakšna avstrijska cerkev dobila zvonove vrnjene, maj to javi. — Oblastno tajništvo SOS v Mariboru. — Pojasnilo železniške direkcije. Železniška direkcija v Ljubljani nam Piše: Posetniikom vinskega sejma v Središču dne 19. jan. je bil z odlokom ministrstva za premet M. S. št. 1078 * dne 13. jan. 1926 odobren 50% popust voznih oen. Radi pokvarjene brzojavne -zveze z Beogradom je direkcija drž. železnic Ljubljana prejela brzojavni, odlok o dovolitvi pisme no s pošto šele 19. t. m. popoldne po 16. uri in je takoj po prejemu brzojavno obvestila svoje postaje. Ker so nekateri posetnilki pri povratku iz Središča trdili, da je postaja Maribor že vedela o popustu zjutraj in da so to vedeli tudi sprevodniki, ter valili krivdo na postajo Središče, ki je pravilno zahtevala, pred no je bila uradno o popustu obveščena, cele karte za povratno vožnjo, izjavlja direkcija, da so bile vse postaje obveščene šele popoldne in da tudi direkcijo ne zadene nobena krivda. — K»l od a, okrajni tajnik druge skupin e tretje kategorije v Murski Soboti; Fran Babič, okrajni tajnik druge skupine • tretje kategorije v Mariboru, levi breg Fran Fišer, okrajni tajnik,.druge sku- , pine, tretje kategorije v Ptuju; Josip Tur či novi jj. pisarniški pristav dr . ge skupine tretje kategorije pri velikem županu v Mariboru; za polibijskoga pri - stava prve skupino tretje kategorije g- • Josip Strmšek, policij-ki pristav dru-! ge skupine tretje kategorije pri sv kem poglavarju v Celju; vsi na dosedanjih • službenih mestih. jami in vsemi drugimi pripomočki, pre-j kaša vse dosedanje nemške publikacije! o našem ozemlju iu je kljub tendencioznemu značaju važen epis o kosu slovenske zemlje. Tudi vsebina ni Kar fak o slučajna, kakor se često opaža pri slovenskih publikacijah te sorte. Vrsta nemških intelektualcev, ki so tli rojeni na našem ozemlju ali so Dili ž njim v kakršnihkoli etikih, je prispevala članke, ki ne kažejo samo poznavalki snovi-. ampak tudi stilistično spretnost. Kajti to moramo Nemcem »e pustiti, da znajo pisati svoje nacionalistične knjige; v tem oziru daleko nadikriljujejo naše ljudi, ki so v takih spisih bodisi prožeč suhoparni bodisi parvenijko neokusni in neinteligentni. Z -nemškega stališča je knjiga vrlo dobra in reprezentativna. Nam bo veliko škodovala, V tej obliki bo lahko prodrla v širši svet in bo uvaževana tudi v onih nemških krogih, ki sicer ne jemljejo resno kakih Pircheg-gerjevih propagandnih brošur. Fikcija, da se .je 1. 19J3. odcepila od alpskega sveta pokrajina, ki ima vsa obeležja nemštva, so bo * to knjigo močno podprla in hre-peaenie po prošlositi bo krepilo bodočnost — pravi eden izmed piscev. Vendar pa mo’,amo tudi ob tej knjigi ugotoviti, da se Slovenca in N?unei globoko razhajamo v samih osnovnih nazorih o družbi, zgodovini, narodnosti in pravu. Iz te knjige o naši zemlji veje moderniz.irrm duh privilegiranih fevdalcev, ki so zasužnjevali slovenske kmete in videli v njih samo človeško čredo, ne SDS. Prihod vlakov v Maribor na dan shoda g. ministra Pribite v i£a. 1. Iz Dravske doline: Odhod iz prevalj ob 5.09, prihod v Maribor ob 7.45. 2. Čakovca. Središča, Ptu.ia itd : Oilbod iz Čakovca ob 7.36, orihod v Mar bor ob 10-02. 3. Iz Murske Sobote, Ljutomera itd.: Od hod iz Murske Sobote ob 5.50. prihoc v Maribor ob 10.02. k Iz Št. lija: Odhod iz Št. lija ob 6.55, prihod v Maribor ob 7.20. 5. I/ celjske strani; Odhod iz Celja ob 7.43, prihod v Maribor ob 9.32. 6. Iz Slovenjgradca: Odhod iz Slovenj gradca 5.27 v Dravograd, od tam zveza v Maribor. 7. Iz sreza Šmarje: Odhod iz Rogatca ob 5.32, prihod v Maribor ob 9.32. „S udsleiermark, Reben!and.“ du Pod naslovom »Sudstelermark.. Fin Gedenkbnch« jo izšla v Gradcu knjiga, ki je o nji spregovoril nekoliko, podrobneje že neki ljubljanski dnevnik, ki pa bi zaslužila daleko večjo pozornost na slovenski stkani. Kn'!ua je po svoji vna-njosti zelo lopa. Tiskana v fblto-obltki. na finem papirju, s krasnimi iilnsimai- pa naroda, ki ima tudi pravico do 'življenja in kulturnega razvoja. Nemška buržoazija zre na nas še čisto fevdalno. Ona pišo o naših krajih in naših ljudeh, toda priznava za polnovredne ljudi zgolj one, ki so jih Nemci dvignili iz »floven-ske manjvrednosti« v »nemško superiornost«. Zato beremo v tej knjigi »lavo-speve slovenskim reuega-tom, ki so delovali za Nemce, kakor na pr. ptu toki župan O mig in drugi. Slovensko ljudstvo, njegova narodna zavejj£, njegova kulturna stremil jenja — vre to je tem Nemcem (pa tudi Nencmcem) neki temen političen pok ret slovenske »polinteligence«. To, d'a so Nemci pri nas gradili gradove, utrjevali mesta in vodili trgovino in ku1-kulturno življenje — vsekakor pod zaščito habsburških vlad. — se zdi piscem zgornje knjige daleko važnejše nego -'amosvoje življenje, naci malno prebujenje in kulturno ustvarjanje m d cm narodia, ki je moral baš vid,- svoje malo- številnosti hlapčevati tujcem. Sledovi nemškega gospodarstva so uokaz, da jo pokrajina nemška, ali obstoj, razvoj ;n živi jeni'ke sile slovenskega ljudstva, ki ima naravno pravico do svoje zemlj.?, — to rii dokaz, da je pokrajina slovenska. Toda pri vsem tem so Nemci pozabili eno; da je bilo njihovo življenje sredi slov. ljudi tva parazitsko; da so črpali za to, kar so zgradili pri nns. slovensko mn-tarvalno in duševno moč, da so se resno križali z nami, da so delali za nje inteligentni slovenski renegati; dia je to, kar oni označujejo nemško, sad skupu:h naporov in -skupnih energij in da ima pravico do zemlje oni narod, ki jo tu avtohton in ki si je s kulturno zrelostjo pridobil vso pravico do samostojno ti. »Sudsteiermia-rk du Rebenland« ~ kakor vzklika šovinistični Kernstock — je dežela naših, slovanskih trt, dežela kjer se začenja vedno jasneje izražati lovenski duh — za sedaj sicer še ne tako plastično kot se jo izraža] poprej norpški, vendar pa. je njpgovo prevladovanje že očitno. Naša gledališča tudi goje lonofo jezika, naši u metini ki tudi čutijo dušo naše zemlje, naši znanstveniki tudi nadaljujejo znanstveno delo. Bodočnost je slovenska kakor je bila preteklost «1 o vensko.-nomška, H knjigi sc bomo ob nriliki še vrnili. Debro pa bi bilo če bi Slovenci po sed mili letih svobode izdali vsaj približno n ko knjigo o slov. Štajerski. Kakor sliši mo, ee že pripravlja v Mariboru nekaj cdoibnegp, — mariborski Almanah. Škoda bi bilo. če bi stvar zbc.g finančnih tež-koč zaspala. Čas je že, da pokažemo na reprezentativen način, da smo živelj, ki tudi stremi kvišku. Z dosedanjo knjižno n o o so iško produkcijo na Slov. Štajerskem nismo pokazali — z malimi izjemami — veliko več kot začetništvo in povprečnost Občni zbor Krajevne o*g. SDS pri 9a , v 2°.r se ie vvsil v ne-iolio j , !.n‘. kra-ni udeležbi članov. Od dozdajnih 46 članov se jih je jdelcžilo ^ in ua novn Pristopilo 3. Kobilju (Prekmurje) se je vršil dne 17. t. mi ob skoraj polnoštevilni udeležbi članov, katerih šteje organizacija 3i. — Predsednikom je bil ponovno izvoljen vrli posestnik Franc Šabjan. Občni zbor Krajevne org. SDS > Besnici (srez Dol. Lendnva) se jo vršil dne 17. t.m. Organizacija šteje danes 51 elanov. Predsednikom organizacije j< izvoljen posestnik Franc Peric. Občni zbor Krajevne org. SDS > Vojniku je vršil dne 22. t. m- v zgornjih prostorih restavracije g. Vrečarja ob zelo številni udeležbi (krog 50 navzočih). Organizacija Vojnik se je pri tej priliki zdatno ojačila,. Predsedstvo je prevzel g. Gorečan. Narodni poslanec dr, Pivko je imel poldragourni referat. Občni zbor Krajevne org. SDS pri S>. Duhu na Ostrem vrhu se je vršil dne 24. t.m. ob 11. uri pri g. Šantlnu ob navzočnosti narodnega poslanca dr. Pivna. Po poročilih dr. Pivka jo pristopilo 22 novih’! elanov tako da šteje naša organizacija 60 elanov im naročnikov »Domovine« 29. Za predsednika je bil ponovno izvoljen župan Ivan Krampi. T« ?boro'La,?i? narodnega poslanca dr. Pivka v Selnici ob Dravi dne 24. m m1 v prostorih g. Mesariča je poteklo v naj-' krasnejšem_ razpoloženju im ob živahni, debati naših somišljenikov. Zbonva-rio W vodil g Majcen. Prihodnji tS™ 2 osmim odbor Krajevno organizacije SDS v Se tnici. Krajevna organizacija SDS v št. liju v Slov. gor. je na svojem prvem letnem obenem zboru dne 24. t. m. kot najsevernejši čuvar demokratske ideje izrekla voditelju g Svetozaru Pribičeviču in poslancema gg. dr. Pivku in dr. Žerjavu svoje neomejeno zaupanje. Nova krajevna organizacija SDS v Sv. Lovrencu na Pohorju se je ustanovila na sestanku v pon d el jek 25. t. m ob Pol 5. uri popoldne v prostorih g Kodra. Sestanka se je udeležilo 26 somišljenikov. Organizacija šteje 30 članov in bo tekom letošnjega leta še n a rasti a. Nav w>fi g. poslanec dr. Pivko je pojasnil politični položaj m so zborovalci n ie^ova izvajanja živahno odobravali. Predjed nikom organizacije je izvoljen znani n sledni posestnik g. Alfonz Pernat Narodne sledallKe MCPkhTOAH. T°rA- ian- ob ‘-30- uri »Evangeljnifc, Sreda 27. jan. Zaprto. četrtek’ » **• žlahtni meščan*. A«. C Harfborske vesti Kaj foo povedal Mariborski klopotec? Kakor smo že poročali, bo izdala »Jg, godov. Matica« povodom Jugoslovanskega plesa dno 30. t.m. humorističen'list »Mariborski klopotec«. Zvezek bo obsežen in je tako dobro urejen, da bo vsakogar prijetno iznenadiil. Pa tudi če bo kaka mariborska osebnost neprijetno iz-nenadena. jamčimo, da bo to trajalo samo en hip, kajti smeh bo kmalu prebolel .satirično pušico in v veselem rajanju se bodo izgubili zadnji Žalci klepetavega klopotca •.. Nočemo in no smemo ničesar izdati, kajti list bo izšel v soboto točno ob pol-l Maribor, dne 25. jan. 3926. nočnj Uri na pleeu »Jugoslov. Matice«, do tistega časa pa no sme biti drugo ko« javna tajnost. Lahko pa zaupamo, da boi prinesel karikature nekaterih mariborri skih osebnosti, deloma z besedilom vi vezani ali nevezani besedi; razni kavai niški tipi bodo odkrili v njem svojo zv ‘-to jKidoilv), nekateri grešniki na družai nem Ln literarnem polju pa svoj duševvu-, profil. Vrhu tega b0 imela številka vJf) polno lokalnega in splošnega humoristi^ nega gradiva. Mirno lahko trdimo da dolgo ni izšla na Slovenskem tako le opremljena in vsebinsko talko bog številka humorističnega' lista kakor »Mariborski klopotec«. Nič ne pretira mo,.J;e rečemo, da se lahko meri z r boljšo številko slovitih zagrebških »K priv«. Številka so bo razpečavala sn na plesu >. Ju gosi o v. Matice« v soboto dne 30. t. in. v Gotzovi dvorani, Pridite! Že zaradi »Klopotca«, če vas ne mikajo ostali čari največje letošnje plesne prireditve v Mariboru. —O— Promet z avto-omnibusš Kakor do znava.mo, k e jeAvto-omnibue družba že v toliko približala svojemu cilju in namenu, da obljubuje za Veliko noč vzpostavitev avtomobilske?.a prometa po mestu in bližn ji okolici. Promet se bo vršil tudi na dveli daljših progah: Maribor—Slov. Bistrica—Konjice in Maribor— Dravograd. Po potrebi se bo upe-iial promet tudi na drugih progah. Vest Je vzbudila ne samo v mestu, ampak tudi raj eksistenčno potrebnega podjetja. To je pokazal včerajšnji shod v K a m n i o i, katerega se je udeležilo veliko število domačinov, kakor tudi interesenti iz Brestrnice, Sv. Križa in Sv. Urbana. — Torej dve uri daleč so prišli, da sliši jo in da se posvetujejo o izboljšanju prometnih zvez. Vsi udeleženci so bili s pogoji družbe zadovoljni: cena 1 Diu za osebo na km se jim ne zdi pretirana. Vsi brez izjeme želijo, da bi se poleg rednega osebnega prometa uvedel tudi tovorni in poštni promet, kar se bo najbrže tudi zgodilo. Uspehom, ki jib danes z veseljem beležimo, je največ pripomogel sedanji občinski svet, ki je že dolgo časa razreševal to vedno pereče vprašanje in uvidevna publika, ki bi naj v kolikor še ni tudi v nadalje podpirala podjetje, ki bo položilo temelje pravemu gospodarskemu razvoju. v okolici mnogo zanimanja in prizna nja. Predv.-cm okoliško ljudstvo zasleduje z zadoščenjem razvoj tega zanj sko- Pa glih, o polnoči — prifrči, na Jugoslovenski ples Mariborski klopotec se ne predpisuje nobena posebna toaleta. m Smrtna kosa. Noooj je nenadoma Preminul c-. Anton Koštomaj, posestnik in gostilničar v 56. letu svoje starosti. Pogreb se vrši dne ‘28. t. m- ob 15. uri. N. v m. p. m Nar- poslanec g. dr. Lind Pivko je danes 26. t. m. s popoldan kim brzovla-kom odpotoval v Beograd. -Povrne se 30. t. m- v sprematvu g. Švctozara Prihiče-vi£a. m Prihod g. Svetcza^ja Pribičeviča v Maribor. Predsednik Samostalne demokratske stranke g. m^t^ter n.r. Svetozar Pribičevič se pripelje v Maribor v spremstvu svojih prijateljev v soboto SO. •t. m. ponoči z brzov’akom ob 24. uri. Na kolodvoru ir a ofieijelno sprejmejo odbori tuk. strankinih organizacij. Sprejema se pa lahko udeležijo tudi drugi somišljeniki in prijatelji, vendar udeležba radi pozne ure seveda ni oh vezi a. m Seja Jugoslovanske Matice se vrši v sredo 27. t. ni. v klubovi sobi restavracijo Narodni dotn. Točno oh 8. uri zvečer. Udeležba za vse odbornike obvezna. m V sredo 27. januarja — svetosavska Proslava. Pri koncertnem delu sodelujejo pevski zbor »Drave«, Devov kvartet, popolni orkester vojne muzike pod vodstvom g. Čermaka, koncertna pianistka ga Apihova in koneprtni pevec g- A. Živko. Koncertu sledi pester plesni spored, v katerem so zastopani poleg modernih ple.-ov tudi narodni. Kult.uimo-nacijona.l-na dolžnost Mariborčanov je, da se v čim večjem številu n deleže svetosa vske proslave. Vabila so razposlana, sicer se lahko reklamira io pri g Mtcrvifi-n, Kopitarjev 6, telef. 438. m Podpore kulturnim društvom. Na proračunski seji občinskega sveta so bile za leto 1925 odobrene važne subvencije kakor: Narodnemu gledališču 200.090 Din za vzdrževanje poslopja gledališča 93.025 Din, za davke, pristojbine 4.5fiG in razno 200 Din; Glasbeni Matici 21.200 Din, Muzejskemu društvu 2500 Din, Zgodovinskemu društvu 4500 Din, Javni študijski knjižnici 123,»57 Din. Ljudski knjižnici 15.000 Din. Ljudski univerzi 5.000 Din, podporo revnim dijakom 6000 D'n, pod postavko »raznim znanstvenim in prosvetnim društvom«; Zvezi kulturnih društev 10.000, Bratstvu (nar. soc. društvo) 10 000. Svobodi (soc. dem.) 10.000, podružnici Slov. plan. društva 10.000, S!ov. &en. društvu 5000, Prosvetni Zvezi (SLS) 10.000 in še za knjižnice Prosvetne zveze (katoliške) 7000 Din- Skupna postavka mariborskega proračuna za »Znanost, u-Uetnost in prosveto« znaša Din 4'>S.,"OS. m I. velik! jugoslovanski p]cs v Mariboru 30. t. m. Na tej prireditvi, ki bo Prav gotovo naj lepša prireditov letošnje ®ezije, bodo nudile dekoracije, izvršene v jugoslovanskih slogih, posebno pe tro ®liko. Na galeriji nasproti odra s® bo dvigal največji paviljon, i* vrše n v sta-^osrbskom slogu po osnutku g. ing. Jelenca. notranjost pa bo izvedena v moti-pirotskih preprog. Na levi galeriji postavljena lična k raška hiša, v kateri bodo stregli Primorci, organizirani v agilnem društvu »Jadran« s pristnimi Primorskimi okrepčili in pijačo. Paviljon na levi galeriji, ki bo izdelan po dalmatinskih motivih, so prevzele požrtvovalne mariborske dame. V spod-Hfih prostorih bomo opazili prijazen planinski dom, dom Korošcev, katerega o-?krbo je prevzel tukajšnji koroški klub. ijoleg teh velikih paviljonov bodo postavljeni še manjši za brezalkoholne pi-evetilice i. dr. Da se nudi celi prireditvi čim Ivolj jugoslovanski značaj, “°do sodelujoče dame oblečene v same Jugofilovenske noše. Prijavljene so po-Slovitih Gorenjk, pristne Ziljanke rzaške okoličanke, lirvatske, bosanske, ™at inske in srbske in ose. Prireditev je Smatrati frot ljudsko prireditev, name-jeno vsem narodnim krogom. Zato se je oloeila primerno niaka vstopnina, ter m V veliki kavarni se vršijo ta teden umetniški večeri in sicer v torek 26. in petek 20. t. m. 174 m Nalezljive bolezni v mariborskem mestnem okolišu. Od 15. do 21. t m. sta oboleli Ha ošpicah 1, na škrlaiinki 1 oseba. Pred 15. je bilo nalezljivo bolnih 27 oseb. Od teh jih je ozdravilo 10, a umrl ni nihče. Ostanek 19. m Zahvala. Prejeli smo: Vsem plemenitim dobrotnikom, ki so mi oh priliki smrti mojega nepozabnega moža priskočili na pomoč, zlasti »Društvu odvetn. in notamKih uradnikov« za vsestransko naklonjenost in slednjič vsem, ki so ljubljenega pokojnika spremili na zadnji poti. se tem potom najsrčneje zahvaljujem-— Marija Fritz, vdova. m Planinski ples. Vstopnice za planinski ples, dne 1- februarja pri Gotzu se dobe v predprodaji v trgovinah: Pin-ter & Lenimi, Aleksandrova cesta. Ivan Kravos, Aleksandrova cesta; Igo Baloh. Gosposka ulica; Franjo Rosina. Vetrinjska ulica; Franjo Majer Glavni trg. — Oskrbite si jih pravočasno! Pred vsem so zažel jene narodne noše. za gospode pa črna ali promenadna obleka. Med prireditvijo bodo skrbeli za zahnvo potujoči pevci, mwz*kantje, pevski zbori i.t. d. Največja senzacija za katero vlada že izredno zanimanje, bo pa humorističen liist »Mariborski klopotec«, ki bo izšel to “n o ob polnoči. m s^sston^lc krajevne orrani- z^eljo ŠTiS v M"riboru se je vršil minuli pon del jek 25. t. m. v restavraciji Uniop. Fazpravljalo se je predvsem o zadnjvh popravah 7a sprejem in za zbori voditelja ŠPS c Svetozar« Pribičev:£a. I Nadelo pa se ie tudi prV>«»,T>? !«bn vprašanje stališča slovenskih demokratov naprani Hrv-tom, zl^ti uapram Radi-čevcem. Tozadevna debata se bo še na-dnlievali. OpoTrr^nm rrariborke so-m'šlipn'ke in prij^tel’? n« varnost teh se;ta'”kov ker se bo na u.'!li zlasti tudi nekrito raz^i-pvlialo o mariborski lekrl-ni, zlasti občinski nolii;ki, o vprr<š"niu izpopolnitve strankrne orfronizHe'je in njenega dela v Mariboru ter o raznih d ra sr ib aktualnih vprašan j'h. Na t0 h seta,nkih lahko v-rak elan or^ani^aeije iznese svojo kr!t’ko na vse strani, seveda pa tudi n asvete. P-'^d n^i' sestanek bo; glede ure, lokala in dneva pravočasno: razglasen. j m Sanice'*-; ^'««(>1)^ v Mar’b''’‘ii? Ministrstvo je - voj čni= izdnlo naredbo v smislu katere ustanavlja država v raz | n ih k"n !ib san'te*re di n^nza.r;'r> za m0-: tore doipnko in male otroke. Take naprave so oprode varnosti za l.’ud ivo in je za to g. veT*k1 žn^n marih^-rke ob- i lasti «stnvU vladi predlo«?, nai bi se tak sanitet”5 dispemaer ustanovil tudi v Mn-1 riboni. Upamo da vlada ne bo pfv^b^a ‘ našo mar5'l'eT'’ko oblast5 in da se bo ta naprava v ?.fnrihfy*n ustanovila. m S*n!>toriJ »Petrovo seTo«. Čujem°. I da je obstanek sanatorija Petrovo se1 o j zopet oa-režen, to pa radi prevelikih m"-! tenjalnih žrtev, kamere se zahtevam od; sedanjuib najemnikov. Na dwnogočem zrl na življenjske probleme z istimi očmi kot prvi kristjani, vendar pa se mu je poznalo, da je človek drugačne dobe in da je tudi tu — kakor v vsem drugem — umetnik. Iz njegovih religiozno-etičnih prepričanj izvirajo tudi socialni nazori. Tolstoj je etične principe razširil na v«o družbo in se tudi ni ustrašil njih aplikacije na državo. Država se mu je videla, organizirano nasilje, zato jo je zavrgel v temeljih in se s tem približal ruskim anarhistom. S -ivojO.o-stro, neizprosno socialno kritiko v knji-ki »Kaj storiti!« je ta krščanski etik, ki je tol'ko zanikaval nasilje, pomagal pripravljati tla nasilni revoluciji in lahko velja kot velik revoluei jonav, čeprav po načelu »Ne zoperstavljaj se zlu« revolucije ni priznaval. Zahteval je roadelitev Premoženja, odpravo slehernega razkošja ;n vrnitev vse družhe k primitivnemu življenju, kakor ga živi ruski mužik. Posebno strog je bil v etiki sTKdneti-n življenja. Vse svoje socialne nazore je izpeljal konsekvfiofno iz temeljnega et!č-rpca nadela, dn kraljestvo božie na zemlji sloni n" osebni sre^i ki pa je mooofa 'e v primitivnosti, v Ijuhfzni in požrtvovalnosti do hližmje«ra, kakor so jo poznali tv*v1 kristjani in v preziranin imetja. Predavatelj je n odvrgel Tolstojevo socialno miselnost kritik’ opozarjajoč rlasti na dejstvo da je Tolstoj tndi tu n,trH-nrjnl kot urnetnvik 'n je le radi teara K,ko malo upošteval realne momente, ki iib je sicer dobro POTinal. Prihodnjič bo ". inž. Kukovec zaključil predavanje o Tolstoju z raemotri v« n jem zadnje dobe njegovega živlien/ia. hkrati pa bo pose-bei očrtal Trilstojeve nazore o ženi in rodbrini. Kakor veduo. se je občinstvo nredivajateliu tudi snoči zahvalilo z a-nlavzom za V.na, prisrčna in e^boka izvajanja o velikem vneikem umetniku. m Pojasnilo gledaliških krogov. V poročilu našega lista o predavanju o ruskem gledališču, ki je izšlo v nedeljski številki, se je koraistatiralo, da niso bili navzoči gledališki krogi. Z ozirom na t® opazko nam je poslalo Narodno gledališče pojasnjlo, v katerem pravi, da se je ta večer vršila generalna vaja za Mo-lierovega »Žlahtnega meščana«, kjer #0 zaposleni vsi člani drame in deloma tudi operni člani, dasi bi se marsikdo rad udeležil imenovanega predavanja. — Objavljamo to pojasnilo rade volje, ker se samo ob sebi ume, da se z tisto opazko ni hotelo nikomur nič očitati, temveč se je le konstatiralo dejstvo, ki so ga takrat pri predavanju vsi opazili. Da bi se koga sililo k predavanju, je abotno misliti; pristavljamo le, da je šlo za dobrohoten migljaj, da naj se tudi n a jež ji gledališki krogi udeležujejo pri nas tako redkih predavanj o Grledališeu. Zadeva Pa je z zarornio izjavo docela pojasnjena. .. PREVZAME VSA V TO STROKO SPADA. ioCA DELA V E$UN VEČ BARVAH ZMERNE CENE! TC^N^ POSTREŽBAt Stanko — sin. Marija Koštomaj, roj. Soline — soproga, Vsi ostali sorodniki. J&fogsaM flSsijžlffii Stran 1 SfarlTvjrfl. 7[nt> 5T. lann&VJ* in?? Slovenske gorice ,;<•*» 5 ' ; Jarenina, 23. januarja. To vinorodno solnono. in ljubko gričevje vzabiujst po preobratu vedno več pozornosti. Državna cesta iz Št. lija preko ^larije Snežne je že malone dovršena, železniška zveza s Prekmurjem je tu, avtomobilski promet Sv. Lenart - Maribor, Maribor - Cirkuica bodri k posnemanju. Slovenske gorice so dale po svojih velmožeh precej probraje nekdaj zasužnjenim Slovencem. Je to košček izjemno rodne zemlje s prijaznimi domovi im gostoljubnim, pa dobrosrčnim prebivalstvom, ki pa ga je Ornigovo štajerci-jaiustvo posebno v ptujskem in mariborskem okraju znatno zastrupilo. Naš vrli z- dr. Gorišek dobro briše »Štajeree-ve« jj^ehe. »Krones« dokaauje, da so že stari Rimljani imeli tukaj svoje gorice in vinska roža je božala kapelice botri a je Ju-no. Danes nadomešča te kapelico — »Preljubi sveti Urban, ti dober naš mejaš«. Pesniški prvak Vodnik je zapel ob Napoleonovem navdušenju v »Ilirija o-življena« — »Korintu so rekli helensko oko, Ilirija prstan Evropimi bo.« Bridko «e je pokoril za te besede, a hvala Bogu, danes se nam ni treba več bati grenke pokore, ako slavimo svojo domovino, Jugoslavija je mogočna in njena moč se bo vzpenjala in rasti a do jasnih višin, ko se poležejo neizogibni notranji valovi... Zato pa srce le povej: Slovenske $rorice, Slovcn’je oko, prek groba še srce mi ljubilo bo! Geološko je dokazano, da so bile Slovenske gorice v pradavni dobi jezero. Znabiti je izginilo v ledeni dobi ko je nastalo Sredozemsko morje? Zemlja je polagoma naplovljena, to kažejo skladno opredeljene plasti. »Opoka« kaže pri rigolanju v vinogradih raznovrstne živalske petrofakte (rkameniine iz povodnega sveta). Niso izključena geološka presenečenja. j., /»ort : ISSK Maribor. V četrtek dne 28. tm. ob 18. uri sej,a upravnega odbora v Grajski kleti. Vsi e d važne zadeve je udeležba odbornikov obvezna. — Tajnik. Zanesljiv nasvet t kožliivih stanovanjikih vprašanjih j« stanovanjska b*r;ia „Marstan*. 176 Zatekla se je toIčju psisa. Dobi se t Kor«Ski cesti 19. 179 Karnarček je uSel h Mlinske ulice 34. Kdor ga ie ujel, je uaproSen, da ga prinese proti nagradi nazaj. 177 Podpirajte sokolski tisk! Vino prodaste staro ali novo ako pošljete takoj vzorec zadnjo ceno, postavno dvor, na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 3\ 14-p Več 100.000 Din se posodi v vežjih zneskih p:oti vknižhi na»lav«k nepremičnine e Sliri-do trikratno vrednostjo Ponudbe na upravo lista pod „Šter, 171*. Tamkai se izve tndi naslov osehe, ki daja nadaljnja pojasnila. Diskretnost zajamčena. 171 POZORI ui Velika kavarna TORBK m 2<5. Jutri, dne 27. jan. 1926 se bode na Glavnem trgu prodajalo 1 kg govejega mesa po 8—9 Din Podpirajte Jugoslovansko Matico! PETEK Velika kavarna Kino »GRAJSKI KINO«. predvaja krasen film »Naj veselejši Dunajčan«. »APOTjO TONO« predvaja film v katerem nastopala priznano najboljša komika Pat in Patachon »Ljubezen v snegu«. sile km lilsi! Cena Din 50’— /okoistvo o Na delo- Pišejo nam iz občinstva: Pri zadnjem sokolskem obenem 7,0 Srn sem moral ponovno misliti, kako narodno mlačni in brezbrižni za narodne po-krete. smo postali v naši Jusro.-laviji. V vseh narodnih državah vzgajajo zavedne ljudi, da dvigajo naro bn :ri državljansko zavest, disciplinirajo množice in nčc posameznike velikih dolifnosti do naroda in domovine. Pri nas, kjer radi notraitijih razmer še pra v1 posebno potrebujemo takih narodnih organizacij, pa se jim delajo ovire. nelo službeni kro-ffi. kakor kaže -lučaj ljubljanskima prosvetnega šefa. nastopajo proti Sokatetvn. ki je vendar živa narodna sita j,u ako v prosvetnem kakor v državljansko-vzgoj-ncm in zdravstvenem oziru }>Tr-|k>Ir«v)>na organizacija. Pa ni samo politifino opre- deljeni šef proti Sokolstvu, ampak jih je tudi med državnimi uslužbenci nekaj. ki. so takega duha. Namesto, da bi bili državni uslužbenci najsigurnejša ri&iodnb-državna garda, ki je vedno pripravljena k boju za narodne in državne interese, vidimo v nekaterih državnih uradih — n. pr železniških! — na najboljših mestih ljudi, ki jim je narodnost Heknba, a je Jugoslavija le molzna krava. In taki nacionalni elementi zavzemajo .mesta, ki nekaj veljajo, med tem ko so narodni delavci, zmožni in pošteni : j udje. marsikje zapostavljeni. Idealv-tu sp to čudmo zdi — ampak kdor pozna ta Avgi-jev hlev. ki smrdi iz prostrane doline šentflorjanske, ki, se je danes razširila' od Triglava do Gjcvgjelije, se ne moic čuditi temru. Zato je potrebno in dolžnosti vseh rir’rodno in državno čutečih, da se strnejo v močno falango, da. bomo i'6-| omajno trdi, neizprosni, jekleni — posebno tisti ki imajo moč v rokah — dal se vendar enkrat raačiisti ta Avgijev hlev j in razkuži vseh bacilov, naročit.iv in drugih golazni, ki pijejo kri poštenim* ljudem. * najboljši domači xaTo4 iSU ▼ vseh r/irtstih rannuljire poT«r|*m»ke daj« informacije o ▼»•m, potobno pa » imomOTa atanja rianarnih raToitov, t rgtr-»fro-iadu»triikaaiav Salndle*. novinar. Visi v Mariboru.