Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 10. julija 2020 Letnik LXXIII  št. 54  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Politika
Haloze  Župani 
obmejnih občin 
zadovoljni z denar-
jem za južno mejo
 Stran 2
Kidričevo  Skoraj 
14-odstotna 
podražitev cen za 
kanalizacijo
 Stran 5
Aktualno
Ptuj  Za odvoz 
zapuščenega vozila 
150 evrov
 Stran 3
Kmetijstvo
Slovenija  Več kot 
3.000 litrov bučnega 
olja bo uničenega
 Stran 9
Izobraževanje
Podravje  Učitelji: 
pouk na daljavo 
slabši od dela v 
učilnicah
 Stran 21
SPORED
ANJA RUPEL
»Sem kampanjska pevka«
Lorella Flego
Poletna jutra, ki dišijo po morju
Od 10. 7.
do 16. 7.
2020
TV-spored
9. JULIJ 2020 ŠT. 28
MotoGP
Gaber Keržišnik
Kaj si lahko 
obetamo od sila 
čudne sezone?
Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko 
vse poletne sobote brezplačno uživali na morju!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Foto: Črtomir Goznik
Spodnje Podravje  Prostorske stiske v številnih vrtcih po občinah
Za veliko otrok zmanjkalo prostora
Redke so tiste spodnjepodravske občine, ki se letos ne srečujejo s težavami pri vpisu kratkohlačnikov v vrtce. Marsikje so 
namreč prostorske kapacitete že zapolnjene, na listi čakajočih pa je še veliko zaskrbljenih staršev z otroki, ki potrebujejo 
varstvo. Ponekod bodo poskušali težave reševati z dodatnimi oddelki v osnovnošolskih stavbah, drugod se odločajo za 
novogradnje oz. dozidave. Več o tem na straneh 6 in 7.
Aktualno
Podravje 
Ste za jogurt s 
koščki sadja in 
gume?
 Stran 2
Aktualno
Ptuj  Poligon 
za avtošole 
zgrajen na 
črno
 Stran 3
Nedovoljeni 
podzakupi zemljišč 
Odpoved pogodbe 
grozi tudi PP 
Agro              Stran 3
Ormož 
Vardisti v posmeh 
občinskemu sklepu 
napovedali tabor
 Stran 12
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem 
velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi 
-50 %
na odras
lo ali otro
ško 
celodnev
no vstopn
ico
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 2
Najpogostejša je, kot kaže, pri-
sotnost salmonele, bakterijske 
okužbe, ki povzroča drisko, bole-
čine v trebuhu, bruhanje ter povi-
šano telesno temperaturo. Z njo 
se pogosteje okužimo v poletnih 
mesecih, največ prek jajc in drugih 
živil živalskega izvora, kot so perut-
nina, govedina, ribe in mlečni izdel-
ki. Težave pri večini okuženih ljudi 
minejo v nekaj neprijetnih dneh, 
če bakterija preide v kri in naprej v 
notranje organe, pa je nujno takoj-
šnje ukrepanje.
Največ salmonele v 
piščančjem mesu
Konec aprila so salmonelo odkri-
li v Sparovih piščančjih krilih v ma-
rinadi, Mercatorjevih ražnjičih, pa 
tudi v nabodalih in mariniranih 
piščančjih krilih po manjših trgovi-
nah. Sredi maja je bila salmonela 
prisotna v Pivkinih mini piščančjih 
fi lejih, ki so jih prodajali v Eurospi-
nu in Mercatorju, konec maja pa v 
Lidlovem mletem mešanem mesu, 
pikantnih nabodalcih Perutnine 
Ptuj, ki so jih potrošniki dobili na 
policah Spara in Mercatorja, s sal-
monelo okuženi Panvitini čevapčiči 
pa so bili naprodaj v Lidlu in Mes-
nih centrih Ave. Prve dni junija so 
vsebovala bakterijo salmonele za-
činjena piščančja krila iz Panvite, 
BBQ piščančja stegna iz Perutnine 
Ptuj, v nekaj Mercatorjih mešano 
mleto meso, v E. Leclercu pa tudi 
začinjeno piščančje meso. Kot na-
vajajo na upravi za varno hrano, je 
večini okuženega mesa in mesnih 
izdelkov sedaj rok trajanja sicer 
že potekel, vendar informacije o 
neskladnih rezultatih objavljajo za 
primer, da so ljudje izdelek morda 
zamrznili. V takem primeru potro-
šnikom svetujejo, da živila ne zau-
žijejo, ampak ga zavržejo oziroma 
vrnejo na mesto nakupa.
Porast okužb z listerijo
Poleg salmonele pa inšpektorji 
v mesu in mesnih izdelkih odkrijejo 
tudi druge škodljive bakterije. Raz-
log za nevarno črevesno okužbo je 
lahko bakterija E. coli, ki jo je treba 
zdraviti z antibiotiki in ki so jo našli 
v Eurospinovi kmečki suhi klobasi. 
Poleg tega nikakor ne gre podce-
njevati bakterije listerije, ki povzro-
ča listeriozo, s katero se ljudje 
večinoma okužijo s hrano. Čeprav 
je število obolelih zaradi okužbe 
z listerijo majhno, pa je listerioza 
eden vodilnih vzrokov smrti v pri-
merjavi z drugimi okužbami in za-
strupitvami z živili. Po podatkih Na-
cionalnega inštituta za nacionalno 
zdravje (NIJZ) namreč v Evropi od 
začetka novega tisočletja v mnogih 
državah, predvsem v Avstriji, Italiji, 
Franciji, Španiji ter na Danskem, 
Madžarskem in Švedskem, opažajo 
porast števila okužb z listerijo.
Čeprav strokovnjaki ocenjuje-
jo, da je dejansko število obolelih 
bistveno večje, je bilo v Sloveniji v 
obdobju od leta 2005 do 2014 prija-
vljenih 80 primerov listerioze, umr-
lo pa je 18 obolelih. Laboratorijske 
preiskave so v obdobju od marca 
do junija letos prisotnost listerije 
zasledile v domači suhi klobasi 
MIM mesarstva, ki je bila naprodaj 
v Lidlu, v pršutu Pršutarne s Krasa z 
blagovno znamko Naše nam paše, 
ki so jo ponujali trije trgovci (Lidl, 
Jager in Celjske mesnine), pa tudi 
v dimljenem lososu podjetja Rival 
trade. V Lidlovem fi leju tune, na 
primer, so našli tudi visoko vseb-
nost histamina, ki povzroča različ-
ne zdravstvene težave, predvsem 
črevesne in alergijske.
Na Urad za varno hrano smo na-
slovili vprašanje, ali v zadnjem času 
odkrijejo več škodljivih bakterij in 
drugih snovi v hrani ali pa so po-
datki o odpoklicih primerljivi s pre-
teklimi meseci, vendar po več kot 
mesecu dni še vedno nismo dobili 
odgovora.
petek  10. julija 20202 Aktualno
V hrani tudi steklo in kovine
Nadzor hrane pa pokaže prisotnost tudi številnih drugih snovi, 
ki bi ljudem lahko povzročile težave in poškodbe. Tako so maja 
v Sparovih trgovinah v posebni klobasi Mesnin Štajerske odkrili 
nedeklarirane jajčne beljakovine, ki so lahko vzrok za alergijsko 
reakcijo. Kar nekaj je primerov, ko v hrani najdejo celo koščke 
gume, stekla, kovin ali drugih predmetov. 
V trgovskih verigah E. Leclerc in Lidl so tako marca prodajali 
sadne jogurte in skute s sadjem, v katerih so bili poleg sadja 
tudi koščki mehke gume črne barve. V začetku leta je britanski 
dobavitelj v Slovenijo pripeljal granole z mandlji, v katerih so 
bili koščki stekla. Pred kratkim je bila zaradi vsebnosti kovinskih 
delcev s trga odpoklicana tudi serija belgijskih čokoladnih 
pralinejev, koščke kovin pa so našli tudi v ovčjem siru Safak tulum 
pyniri.
V lignjih posrednika Happy Day je bila ugotovljena presežena 
mejna vrednost rakotvornega kadmija, v žele bonbonih Jelly mini 
cups podjetja Wenlan pa karagenan, ki je lahko nevaren zaradi 
možnosti zadušitve.
Foto: Dreamstime/M24
V pakirani hrani je najti marsikaj; v jogurtih, recimo, tudi koščke črne 
gume.
Podravje  Denar za urejanje obmejnih cest in 
ponekod še za razsvetljavo
Župani zadovoljni - 
bolje nekaj kot nič
Občine ob južni meji bodo zaradi povečanih stroškov ob 
nadzoru državne meje upravičene do skupno 2,8 milijona 
evrov. Največ bodo prejele dolenjske občine in Ilirska Bistri-
ca, haloške pa so bolj proti repu seznama.
Še pod minulo vlado se je oblikovala delovna skupina županov ob-
čin ob južni meji in takratne oblastnike opozorila na dodatne stroške, 
ki nastajajo zaradi povečane prisotnosti Policije in Slovenske vojske 
na občinskih obmejnih cestah. Po slabem letu od tega poziva je seda-
nja vlada sklenila, da občinam zagotovi 2,8 milijona evrov za najnuj-
nejše investicije. 
Foto: Črtomir Goznik
Med upravičene stroške sodijo izdatki, nastali v letošnjem letu zara-
di obnove poti ob ograji na južni meji in občinskih poti, ki so dodatno 
obremenjene zaradi nadzora zunanje schengenske meje, občine pa 
lahko uveljavljajo tudi stroške postavitve dodatne javne razsvetljave, 
tehničnih sredstev in druge stroške, ki so posledica investicij, ki pripo-
morejo k večji varnosti občanov.
Največ Ilirski Bistrici, najmanj Gorišnici
Občine lahko ministrstvu račune (razen računov za odstranitev 
odpadkov) predložijo najpozneje do 30. novembra skupaj z uteme-
ljitvijo namenske porabe. Skupno bodo prejele 2,8 milijona evrov: 
največ občina Ilirska Bistrica, 302.229 evrov, najmanj Gorišnica, 1.353 
evrov. Med podravskimi občinami se največ sredstev nadejajo v Sre-
dišču ob Dravi, saj naj bi jim po prvotnem izračunu pripadalo 98.290 
evrov. »Pozdravljamo odločitev vlade in že pripravljamo načrte oziro-
ma popise del. Zagotovo bomo uredili ceste na meji, postavili bomo 
tudi dodatno javno razsvetljavo,« je dejal župan Jurij Borko. Podobnih 
investicij se bodo lotili tudi v Podlehniku. Župan Sebastian Toplak, ki 
je bil tudi član delovne skupine županov obmejnih občin, je opozoril, 
da se bo končni razrez za občine še nekoliko popravil, skupno višino 
sredstev pa je pokomentiral: 
»Zagotovo 2,8 milijona evrov 
ne bo dovolj za vse potrebne 
investicije oziroma za poplačilo 
škode, ki so jo nekatere občine 
utrpele, predvsem na področju 
turizma. Je pa tovrstna pomoč 
gesta, ki kaže, da vlada razume 
težave, ki jih imamo obmejne 
občine.« Da je nekaj bolje kot 
nič, pa pravi žetalski župan 
Anton Butolen. »Denar bomo 
namenili za vzdrževanje cest, ki 
so pretežno na tem obmejnem 
območju, kar bo navsezadnje 
pomenilo lažji prehod za poli-
cijo in vojsko, pa tudi za obča-
ne,« je pojasnil. Z rebalansom 
bodo nove dohodke v proračun 
umestili tudi v Zavrču. »Svetniki 
pa bodo nato določili, kate-
re ceste se bodo prioritetno 
obravnavale,« je dodala direk-
torica občinske uprave Evelin 
Makoter Jabločnik.
Do približno 72.000 evrov 
naj bi bila upravičena največja 
obmejna občina v tem delu 
Podravja, to je Občina Ormož. 
Župan Danijel Vrbnjak je dejal, 
da bodo predvidoma denar na-
menili za obnovo obmejne ces-
te v naselju Frankovci, kjer načr-
tujejo ureditev javne razsvetlja-
ve. V Cirkulanah pa bodo denar 
namenili za gramoziranje cest.
Občina Znesek
Ilirska Bistrica 302.229 €
Črnomelj 272.510 €
Brežice 226.550 €
Metlika 212.972 €
Kostel 185.414 €
Koper 174.148 €
Osilnica 135.109 €
Lendava 118.885 €
Središče ob Dravi 98.290 €
Loški Potok 88.151 €
Razkrižje 77.842 €
Kočevje 73.715 €
Ormož 72.084 €
Podčetrtek 71.104 €
Rogatec 69.490 €
Bistrica ob Sotli 59.276 €
Šentjernej 51.114 €
Hrpelje-Kozina 47.569 €
Novo mesto 47.347 €
Loška dolina 47.102 €
Zavrč 46.295 €
Žetale 45.642 €
Kostanjevica na Krki 43.717 €
Podlehnik 41.857 €
Cirkulane 41.639 €
Rogaška Slatina 36.913 €
Piran 31.660 €
Krško 20.084 €
Videm 19.370 €
Ljutomer 19.193  €
Črenšovci 12.366 €
Gorišnica 1.353 € 
Vir: Vlada RS
Do sredstev za vzdrževanje obmejnih 
cest je upravičenih 32 občin. Znesek za 
posamezno občino so na vladi izračuna-
li na podlagi števila nezakonitih preho-
dov glede na število prebivalcev in glede 
na dolžino meje z Republiko Hrvaško.
Slovenija, Podravje  Odpoklici hrane zaradi škodljivih bakterij in snovi
Ste za jogurt s koščki sadja in gume?
V zadnjem času je seznam odpoklicev raznih vrst mesa in mesnih pripravkov zaradi prisotnosti zdravju 
škodljivih sestavin, ki ga objavljajo na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo 
rastlin, precej dolg.
Foto: M24
Največ salmonele je bilo odkrite v piščančjem mesu.
Slovenija  V ljubljanskih odborih DeSUS-a spet zavrelo 
Nezaupnica predsednici Aleksandri Pivec 
Pokrajinska organizacija DeSUS Ljubljana je na seji ta teden, ki je potekala v prisotnosti vodstva DeSUS, izrekla nezaupnico pred-
sednici Aleksandri Pivec. Sprejeli so osem sklepov in predsedniku sveta dali pobudo, da jih uvrsti na sejo sveta. O nezadovoljstvu 
med člani DeSUS se ugiba že nekaj časa, očitki pa se nanašajo zlasti na delovanje stranke v koaliciji.
S sklepi in pobudo izražajo neza-
dovoljstvo med člani in članicami 
pokrajine in 27 občinskih odborov 
nad delovanjem, vodenjem, odlo-
čanjem in zastopanjem stranke s 
strani predsednice stranke in ge-
neralnega sekretarja Damjana Sta-
nonika. Med drugim ji očitajo tudi 
neizvajanje sklepov sveta stranke, 
ki so bili sprejeti na izredni seji 14. 
maja, neinformiranost članstva in 
neodzivnost odgovornih znotraj 
stranke, neaktivnost vodstva s 
terenom ter še, da Pivčeva vodi 
stranko v nasprotju s programom 
in z njenim poslanstvom, zlasti pri 
zastopanju interesov upokojencev, 
starejših, bolnih in invalidov.
Pivčeva je v kratkem sporočilu 
zapisala, da je bila zadeva skrbno 
zrežirana in vnaprej načrtovana ter 
da gre za mnenje manjšine znotraj 
stranke, predlog nezaupnice pa da 
po navedbah njihovih virov nima 
možnosti za uspeh na svetu stran-
ke. Še v tem mesecu naj bi se sicer 
sestal izvršni odbor stranke in raz-
pravljal o tej temi.  
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020    COLOR CMYK stran 3
MO Ptuj je za ukrepanje poobla-
stila Medobčinsko redarstvo občin 
Spodnjega Podravja in Javne služ-
be (JS) Ptuj. Po podatkih, ki nam jih 
je poslal vodja redarstva Robert Br-
kič, so od leta 2017 do danes obrav-
navali 48 zapuščenih vozil. 36 so jih 
po odredbi redarstva odstranili la-
stniki sami, za odvoz desetih je pos-
krbel koncesionar, dva primera sta 
še v obravnavi. »Največ zapuščenih 
vozil je bilo v strnjenih blokovskih 
naseljih. Vzroki za to so gosta po-
seljenost in nasploh prisotnost 
večjega števila avtomobilov, kakor 
tudi napačno prepričanje lastnika, 
da bomo zaradi velikega števila 
vozil neregistrirana težje opazili. 
Redarji smo največ zapuščenih vo-
zil obravnavali v Volkmerjevi cesti, 
Ulici 5. prekomorske, Kraigherjevi 
ulici, Arbajterjevi, na Potrčevi cesti 
in v Ulici heroja Lacka, na Rimski 
ploščadi ter v Gregorčičevem dre-
voredu,« je poudaril Brkič in dodal: 
»Ob ugotovitvi ali prijavi o vozilu, 
ki se brez registrskih tablic nahaja 
na javni cesti, javnem parkirišču ali 
drugi javni površini, najprej preve-
rimo, ali je možno pridobiti številko 
šasije. Tako poskušamo iz uradnih 
evidenc ugotoviti zadnjega lastni-
ka. Prav tako preverimo pogoje, ali 
vozilo izpolnjuje defi nicijo zapuš-
čenega vozila po Zakonu o pravilih 
cestnega prometa. Na vetrobran-
sko steklo zapuščenega vozila 
namestimo odredbo lastniku vo-
zila, da zapuščeno vozilo z javne 
površine odstrani najkasneje v 
treh dneh; če ugotovimo zadnjega 
lastnika vozila, odredbo pošljemo 
tudi njemu. Če vozilo v zakonsko 
določenem roku ni odstranjeno, 
ga na stroške lastnika odstrani 
koncesionar, na Ptuju so to JS Ptuj. 
Po preteku tridnevnega roka (ki 
je v praksi vedno daljši) občinski 
redar odredi koncesionarju odstra-
nitev zapuščenega vozila. Lastniku 
zapuščenega vozila, ki vozila ne 
odstrani v roku, izrečemo globo v 
višini 120 evrov. Posamezni lastni-
ki zapuščenih vozil stopijo v stik z 
redarstvom in navedejo vzroke, za-
kaj je neregistrirano vozilo na javni 
površini (trenutno slabo fi nančno 
stanje, okvara …). Z lastnikom se 
dogovorimo za rok, v katerem bo 
vozilo z javne površine odstranil 
oziroma ga registriral. Pri določa-
nju roka smo tolerantni, običajno 
odobrimo daljšega, kot je zakon-
sko predpisan.«
Vozilo odpelje 
avtovleka, strošek 150 
evrov
Koncesionar za odvoz in deponi-
ranje zapuščenih vozil na območju 
MO Ptuj so JS Ptuj. Ker podjetje 
svoje avtovleke nima, mesto pa 
tudi ne »pajka«, odvoz nepravilno 
parkiranih ali zapuščenih vozil za 
JS Ptuj izvaja pogodbenik, to je Av-
tovleka Kodran. »Odvoz nepravilno 
parkiranega vozila stane 150 evrov, 
z DDV. Če se strošek poravna na 
kraju, se zaračuna 75 evrov (pripra-
va na odvoz vozila). Od leta 2017 do 
danes so stroški vseh odvozov za-
puščenih vozil znašali 1.200 evrov, 
brez DDV. Če je lastnik vozila znan, 
stroški prevoza bremenijo njega. V 
nekaterih primerih je plačnica tudi 
lokalna skupnost,« je pojasnil direk-
tor JS Ptuj Alen Hodnik. Povedal je 
še, da stroški deponiranja vozila na 
dan znašajo 30 evrov. Plača jih la-
stnik vozila, če je seveda znan.
petek  10. julija 2020   3Aktualno
Ptuj  Zapuščena vozila na javnih površinah odvažajo
Najprej ukrepajo redarji, nato Javne službe
Pred leti so po družabnem omrežju Facebook krožile fotografi je zapuščenih avtomobilov na Ptuju. Ti so po več 
mesecev ležali ob cestah ali na parkiriščih. Da stari in odsluženi avtomobili več ne bi kazili videza okolice, je me-
stna občina (MO) Ptuj sprejela pravilnik, ki ji poleg zakona daje pravno podlago za ravnanje z zapuščenimi vozili.
Foto: ČG
Po podatkih JS Ptuj je v Gajkah trenutno deponiranih devet avtomobilov. Medobčinsko redarstvo je od leta 2017, 
odkar je na Ptuju v veljavi sedanji pravilnik o odstranitvi in ravnanju z zapuščenimi vozili, obravnavalo 48 pri-
merov zapuščenih vozil.
Prostora na deponiji 
ne bi smelo zmanjkati
Avtomobile, za katere mestno redarstvo odredi odstranitev 
z javne površine, odpeljejo na deponijo v zbirni center Gajke. 
Po podatkiha JS Ptuj je tam trenutno parkiranih devet vozil. 
Vodja ptujskih redarjev Robert Brkič je na junijski seji Sveta za 
preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj opozoril, da 
se deponija kar polni in bi lahko prostora v kratkem zmanjkalo. 
Direktor JS Hodnik predvideva, da se bo prostor sprostil: »Po 
treh mesecih se lastništvo avtomobila prenese na MO Ptuj, zato 
pričakujemo, da bodo avtomobili sprotno prodani oziroma uničeni 
in se bo prostor sprostil.«
Kot je zapisano v pravilniku 
o zakupu kmetij in kmetijskih 
zemljišč, Sklad podzakupa pra-
viloma ne dovoljuje, izjeme so 
možne le s pridobitvijo pisnega 
soglasja. Če tega ni, ima SKZG 
pravico zakupno pogodbo do-
povedati. A kršenje zakupnih po-
godb z nedovoljenimi podzakupi 
ni nekaj novega, novo pa je, da so 
se na SKZG slednjič odločili ukre-
pati, kršiteljem odvzeti zakuplje-
no zemljo in jo nameniti drugim 
interesentom.
Prvi so zaradi tega že lani pre-
jeli odpoved zakupne pogodbe 
v gorenjskem kmetijskem pod-
jetju KŽK, ki se pretežno ukvarja 
z živinorejo. Od 640 hektarjev 
pogodbenih zemljišč jih namreč 
230 hektarjev v resnici obdeluje-
jo kmetje. Kriterij za razmejitev 
med zakupom in podzakupom je 
lastništvo pridelka: če zakupnik 
ni hkrati tudi lastnik pridelka z 
zakupljenega zemljišča, potem 
se to šteje kot podzakup. »Se-
veda smo jih pred odpovedjo 
pogodbe večkrat opozorili, da je 
ne spoštujejo, a ker se stanje ni 
izboljšalo, smo odstopili od po-
godbe. Zdaj je zadeva na sodišču, 
a bog ve, kdaj bo dobila epilog, 
saj vsi vemo, da sodni postopki 
tečejo nerazumno dolgo,« pravi 
direktorica SKZG Irena Majcen, 
ki je o problematiki nedovolje-
nih zakupov spregovorila tudi na 
zadnji seji sveta ptujske območ-
ne enote KGZS.
Foto: SD
Irena Majcen: »PP Agro je dala v nedovoljeni podzakup 420 hektarjev 
skladovih zemljišč. Če se ne bomo sporazumeli, jih bodo morali vrniti.«
Podravje, Ptuj  Sklad kmetijskih zemljišč odpravlja nedovoljene podzakupe
Odpoved pogodbe grozi tudi PP Agro
Zakupne pogodbe, ki so v času epidemije covid-19 zapadle, so na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), da bi se izognili zapletom, avtomatsko podaljšali za 
leto dni, več težav pa jim že nekaj časa povzročajo podzakupi brez njihovega soglasja.
Spornih 420 hektarjev
Zdaj so pozive za odpravo 
podzakupa prejeli vsi, pri kate-
rih je SKZG ugotovil, da zaku-
pnih parcel ne koristi zakupnik, 
ampak nekdo drugi. Na udaru 
se je tako znašel tudi PP Agro iz 
Skupine Perutnine Ptuj, ki ima v 
zakupu približno 4000 hektarjev 
kmetijskih zemljišč SKZG, od teh 
pa naj bi jih 420 hektarjev obde-
loval nekdo drug. »Podjetje je v 
lanskem letu prejelo poziv, da 
poda obrazložitev, zakaj takšna 
neskladnost v koriščenju ze-
mljišč. Rečeno je bilo, da obsta-
jajo neki dogovori med PP in 
skladom, in sicer še pred mojim 
prihodom na SKZG, vendar vse 
do danes obrazložitve in dokazil, 
ki bi utemeljila nezakoniti pod-
zakup, nismo prejeli. Zakupne 
pogodbe zato tudi nismo mogli 
uskladiti z dejanskim stanjem in 
nam ni preostalo drugega kot 
odpoved pogodbe; ta začne ve-
ljati konec letošnjega leta,« je 
pojasnila Irena Majcen. »Tudi v 
tem primeru nam je kot skrajni 
ukrep ostala sodna pot, a so se 
v podjetju slednjič le odzvali. 
Dogovarjamo se za sestanek, na 
njem pa, upam, bomo našli za 
vse sprejemljivo rešitev.«
Za komentar smo se obrnili 
tudi na Skupino PP, tam pa so bili 
kratki: »V danem trenutku zade-
ve ne bomo komentirali.«
Ptuj  Poligon za šolo vožnje na novi lokaciji
Po novem vadijo na 
parkirišču pri Q-centru
Javne službe (JS) Ptuj so v letu 2017 na zemljišču nekdanjega 
odlagališča odpadkov nasproti novega rogozniškega pokopa-
lišča zgradile poligon za učenje vožnje. Če mesto takrat ne bi 
bilo zagotovilo vadbenih površin za prve ure učenja vožnje, 
bi se kandidati, ki opravljajo vozniški izpit, bili primorani 
učiti na poligonih v drugih mestih.
Gradnjo poligona je narekovala sprememba zakonodaje, in sicer 
pravilnik, ki določa, da morajo kandidati za vozniški izpit prve ure vo-
žnje opraviti na vadbeni površini izven prometnih površin. Reševanja 
zagate so se lotili v JS Ptuj. Zgradili so poligon velikosti 5.000 m². Ce-
lotno površino so ogradili, asfaltirali in zarisali talne označbe, name-
njene izvedbi vaj vožnje. Ureditev poligona je veljala 122.000 evrov, 
JS Ptuj pa so za investicijo najele kredit. Plačevale so ga s prihodki od 
oddaje prostora v najem (kandidatom za vozniške izpite).
Bridka resnica: 
dosedanji poligon zgrajen na črno
Letos je na svetlo prišla bridka resnica: poligon je bil zgrajen »na 
črno«, brez gradbenega dovoljenja. Gradbeni inšpektor je od 1. maja 
2020 odredil prepoved njegove uporabe, zato je bilo treba najti dru-
go rešitev. Po novem je ptujski poligon za učenje vožnje na parkiri-
šču pri Q-centru ob Puhovi ulici. Nakupovalni center in parkirišče sta 
sicer prav tako v upravljanju JS Ptuj. Direktor družbe Alen Hodnik je 
pojasnil, da bo vadbena površina pri Q-centru v uporabi tako dolgo, 
dokler ne bodo uredili vse potrebne dokumentacije za legalno rabo 
prejšnjega poligona; njegova legalizacija je po Hodnikovih besedah v 
teku. »Na junijski seji mestnega sveta je bila potrjena lokacijska preve-
ritev za parcelo, na kateri leži asfaltirana vadbena površina. Projekt je 
že poslan vsem soglasodajalcem. Po pridobitvi mnenj oziroma soglasij 
bomo na Upravno enoto Ptuj vložili vlogo za izdajo gradbenega do-
voljenja. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo treba priskrbeti še 
uporabno dovoljenje. Računamo, da bi do tega lahko prišli do konca 
avgusta 2020, če ne bo kakšnih nepredvidenih zapletov.«
Foto: ČG
Začasni poligon za prve ure učenja vožnje je na parkirišču pri Q-centru 
ob Puhovi ulici. Dosedanji poligon ob Dornavski cesti, ki je bil brez grad-
benega in uporabnega dovoljenja v uporabi tri leta, so JS Ptuj po nalogu 
gradbene inšpekcije zaprle.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 4
petek  10. julija 20204 Podravje
Gotovo se je prenekateri voz-
nik, ki je reko Pesnico v minulih 
mesecih prečkal v Senarski, tik 
ob izvozu oziroma vstopu na po-
mursko avtocesto, spraševal, za-
kaj vse okrog mostu, vključno z 
enosmernim prometom čezenj, 
spominja na gradbišče, nikjer pa 
ni nobenega delavca. Večina je 
razloge za takšno stanje pripisala 
epidemiji novega koronavirusa, v 
resnici pa tičijo drugje.
250.000 evrov 
za obnovo 
ni bilo dovolj
Direkcija za infrastrukturo je 
namreč že dalj časa načrtovala ob-
novo mostu iz leta 1976, ki vse od 
takrat ni doživel večjih vzdrževal-
nih del, in zanjo namenila 250.000 
evrov. Kot smo že poročali, naj bi 
bila sanacija dokončana do konca 
aprila, do takrat pa bi promet čez 
most potekal izmenično enosmer-
no. Most naj bi utrdili, zagotovili 
njegovo nosilnost in ga tudi ne-
koliko razširili ter mu hkrati nadeli 
lepšo in sodobnejšo zunanjo po-
dobo, toda pogled v njegovo dro-
bovje je razkril takšne poškodbe, 
ki zahtevajo spremembo projekta 
rekonstrukcije.
»V okviru projekta obnove dr-
žavne ceste Rogoznica–Senarska 
smo predvideli tudi rekonstrukci-
jo obstoječega mostu in dela za-
čeli novembra lani. Med gradnjo 
pa smo ugotovili, da je objekt v 
slabšem stanju, kot je bilo predvi-
deno v projektu, zato je bilo treba 
izvesti dodatne preiskave in do-
polniti projektno dokumentacijo. 
Dopolnitev projektnih rešitev je v 
zaključevanju, zato zaenkrat še ne 
moremo govoriti o novi vrednosti 
projekta,« so nam sporočili z Di-
rekcije za ceste.
Medtem ko na direkciji za infra-
strukturo dopolnjujejo projektne 
rešitve za obstoječi objekt, pa te 
dni neposredno ob njem že raste 
jekleni montažni most tipa Mabey, 
preko katerega bo promet speljan 
začasno, prav tako izmenično eno-
smerno.
Foto: SD
Ob starem mostu čez Pesnico v Senarski postavljajo začasni montažni 
most.
Slovenske gorice  Zapleti pri obnovi mostu čez Pesnico 
Začasno po jeklenem montažnem mostu 
Napovedana sanacija 44 let starega mostu na regionalni cesti Lenart–Ptuj v Senarski v občini Sveta Trojica ne 
poteka po načrtih, saj se je ob začetku del izkazalo, da je preveč dotrajan.
»Upam, da bo projekt motiviral 
tako pridelovalce in proizvajalce 
kot seveda tudi kupce, ki bodo 
znali ceniti proizvode ter jih z ve-
seljem kupovali. Glede na naravne 
danosti in pogoje, v katerih živimo, 
je zadnji čas, da se lotimo tovrstnih 
stvari,« je dejal župan. Po besedah 
direktorice Zavoda za turizem Ma-
ribor Pohorje Doris Urbančič Win-
disch gre s tem projektom za zače-
tek nove poti sodelovanja z zainte-
resiranimi ponudniki in oblikovanja 
celovite zgodbe, s katero se bodo 
povezovali tako na ravni mesta kot 
na ravni regije.
Vzpostavljen sistem kolektivne 
blagovne znamke sledi modelu 
Izvorno slovensko, ki ga v Slove-
niji razvija podjetje Provital in po 
katerem je bilo v zadnjih osmih 
letih oblikovanih že več podobnih 
znamk; Bohinjsko, Okusi Rogle, 
Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije, 
Idrija Izbrano, Jeruzalem Slovenija, 
Bled Local selection, Okusiti Laško 
in Sevnica.
Podravje  Maribor z novo kolektivne blagovno znamko
Naše najboljše za celotno regijo
Zavod za turizem Maribor Pohorje se je lotil projekta vzpostavitve kolektivne blagovne znamke Naše najboljše, 
s katerim bodo v prihodnje poskrbeli za visoko in celovito usklajeno kakovost gastronomske in z njo povezane 
ponudbe. Blagovna znamka bo v prihodnje povezala Maribor, Dravsko dolino in Dravsko polje, Pohorje, Kozjak 
ter Slovenske gorice.
Sveti Tomaž  Občinski svet brez pomislekov
Dodatnih 160 metrov 
asfalta
Kot je bilo predvideno, bo tomaževska občina letos poskrbela 
za sanacijo ceste Pršetinci–Lahonci, vendar je prišlo do neka-
terih sprememb pri investiciji. Občina bo namreč pridobila 
dodatna sredstva in tako so se odločili, da bodo načrtovano 
investicijo razširili.
Sprva je bilo predvideno, da bodo uredili dotrajano asfaltno cestišče 
v dolžini 1.300 metrov. Vrednost investicije je takrat znašala 100.000 
evrov, pri čemer bi investicija občinski proračun bremenila v višini 
14.217 evrov, kar 85.783 evrov pa bi dobili od ministrstva za gospodar-
stvo, razvoj in tehnologijo. Po novem bodo občine od države prejele 
več za investicije in tako se je predvideni delež sofi nanciranja povečal 
za 6.058 evrov. Župan Mirko Cvetko je na redni seji, ki je potekala v 
juniju, svetnikom razložil nove razmere. Predlagal je, da zaradi novih 
okoliščin uredijo dodatnih 160 metrov voznega pasu. Svetniki so se 
s predlogom soglasno strinjali in potrdili potreben investicijski doku-
ment. Višina občinskega fi nanciranja pri tem ostaja nespremenjena.
Foto: KG
Župan Mirko Cvetko
Žetale  Jubilejni, 20. ekstempore
Haloški motivi na platnih
V Žetalah so se letos na jubilejnem, 20. ekstemporu v ustvar-
janju povezali predvsem ljubiteljski mojstri čopičev in svinč-
nikov oziroma tisti, katerih oko je pozorno na podrobnosti in 
lepote narave.
»V Žetalah so se zbrali krajinarji iz vse Slovenije, dobri krajinarji,« je 
ponosno dejal duhovni vodja tega edinstvenega likovnega dogodka 
Branko Gajšt. Haloško pokrajino je letos želelo na platno ujeti 48 ume-
tnikov, še pred dvema letoma se jih je s platni v rokah sprehajalo ‹le› 
23. »Letos smo resnično poželi veliko zanimanje. Morda gre razlog za 
tako množični obisk pripisati tudi epidemiji, ki je slikarje zaprla v njiho-
ve domove in lastne občine, ali pa je bila razlog rdeča nit letošnjega 
ekstmpora – fotografi je mojstra Stojana Kerblerja.«
Čas za ustvarjanje oziroma dokončanje dela so sodelujoči umetniki 
imeli od ponedeljka do petka, nato je strokovna komisija v sestavi Du-
šan Fišer, Alojz Krevh in Sašo Gajšt izbrala sedem najboljših del. Naj-
višja nagrada je pripadla ptujskemu slikarju Jožetu Foltinu, ki je svoje 
delo poimenoval Haloze, drugi nagrajenci pa so še Dani Ferlinc, Kaja 
Lukač, Leander Fužir, Tomo Vojnovič, Irena Krošel in Judita Rajnar Pro-
sen.
Akademski slikar Dušan Fišer je o videnih delih ljubiteljskih slikarjev 
dejal, da so bila ta zanimiva in da je prevladovala realistična podstat 
slikarstva, kar je značilno za krajinarje. »Morda bi lahko ekstempore 
v Žetalah v prihodnje nadgradili z vključitvijo profesionalnih slikarjev, 
sicer pa je tovrsten dogodek zagotovo doprinos k ljubiteljskemu sli-
karstvu.« O delu prvonagrajenega Jožeta Foltina pa je povedal, da po-
oseblja rdečo nit letošnjega ustvarjanja v Žetalah. »Iz realizma prehaja 
v abstraktnost, ob tem njegovo delo odseva zanj značilne sproščene 
poteze, hitre reakcije, čutita se spretnost in svežina; vsaj slednja je na 
nekaterih delih drugih avtorjev manjkala,« je še dodal Fišer.
Foto: Branko Gajšt
Letošnjega jubilejnega ekstempora v Žetalah se je udeležilo 48 krajinarjev 
iz vse Slovenije
V občini Sveta Trojica namreč 
pijejo tako mariborsko kot ptu-
jsko vodo, vendar slednjo samo 
v naselju Gočova in delu Spodnje 
Senarske, kjer ptujsko komunalno 
podjetje skrbi za 64 gospodinjstev. 
Spomnimo, da je Mariborski vodo-
vod dolga leta elaborat oskrbe s pi-
tno vodo pripravljal enotno za vse 
občine znotraj UE Lenart, kar je po-
menilo tudi enako ceno vodarine 
in omrežnine. Nato je upravljavec 
začel pritiskati na posamezne obči-
ne z višjimi cenami vode in slednjič 
porušil sporazum med njimi. Neka-
tere so sčasoma podlegle zahte-
vam izvajalca in mimo dogovora z 
drugimi pristale na višjo ceno, tako 
da ta ni bila več enotna.
Na kolegiju županov vseh šes-
tih občin iz upravne enote Lenart 
sredi lanskega novembra pa so 
dosegli dogovor o ponovni zdru-
žitvi in uveljavitvi enotne cene za 
vodo, vendar ne tudi enotne cene 
za omrežnino. Župani so bili za-
dovoljni, da so se uspeli uskladiti 
med seboj in da so z Mariborskim 
vodovodom, ki zdaj predlaga višje 
cene tako vodarine kot omrežni-
ne, znova našli vsaj približno sku-
pen jezik pri oblikovanju cen. Nove 
cene bi začele veljati, ko bi jih po-
trdili vsi občinski sveti, vendar se 
to zaenkrat še ne bo zgodilo, saj, 
denimo, v Cerkvenjaku o predlo-
gu sploh ne bodo razpravljali pred 
jesenjo, trojiški svetniki pa so na 
zadnji seji podražitev vode zavr-
nili, čeprav gre za minimalen dvig 
cen. Če v povprečju gospodinjstvo 
porabi 12 kubičnih metrov vode, so 
pri Sv. Trojici za toliko porabljene 
vode z omrežnino vred doslej pla-
čevali dobrih 21 evrov, po novem 
pa naj bi slab evro več.
Pomislek svetnikov je šel tudi v 
smer primerjave cen med enim in 
drugim upravljavcem vode. Cene 
Mariborskega vodovoda so precej 
višje od tistih pri Komunali Ptuj, 
vendar je pri tem, kot poudarja 
trojiški župan David Klobasa, treba 
upoštevati dejstvo, da je maribor-
ski vodovodni sistem boljši in da je 
upravljavec v njegovo posodobi-
tev v zadnjih letih skupaj z občina-
mi vložil že veliko sredstev, med-
tem ko je ptujski vodovod zastarel 
in dotrajan. »Nujno je potreben 
sanacije, tega se zavedamo vsi. 
Vesel sem, da se je končno začelo 
premikati na bolje, pa čeprav pri 
dogovarjanju in usklajevanju z ob-
činami ni šlo brez bušk in se nas je 
pet slovenjegoriških občin odločilo 
za samostojen konzorcij obnove 
vodovodnega sistema,« pravi Klo-
basa, ki se bo na temo cene mari-
borske vode kmalu ponovno sestal 
s svetniki.
Sveta Trojica  Svetniki zavrnili višje cene vodarine in omrežnine
Podražitev vode padla v vodo
Trojiški svetniki so imeli tokrat na mizi predlog novih cen za enega od dveh upravljavcev z vodo, in sicer ve-
činskega Mariborskega vodovoda, katerega cene so bile že doslej višje od manjšinske Komunale Ptuj.
Foto: SD
Predlog o višjih cenah trojiške vode je padel v vodo.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020    COLOR CMYK stran 5
Direktor občinskega podjetja 
Vzdrževanja in gradnje Kidričevo 
David Merc je na četrtkovi seji ob-
činskega sveta poudaril, da se cena 
dviguje predvsem zaradi povišanja 
cen prevzema odpadnega blata, 
ki nastane pri čiščenju odplak. 
Povišanju cen sta oporekala opo-
zicijska svetnika iz vrst stranke SD 
Slavko Krajnc in Stanislav Lampič.
»Ljudje so v krizi, 
mi jih pa dodatno 
obremenjujemo«
Krajnc je poudaril, da so se ljudje 
zaradi zaostrene situacije (epide-
mije) znašli v krizi. Poleg tega je 
občina po njegovem mnenju letos 
veliko prihranila pri zimski služ-
bi (ni bilo snega in ne pluženja), 
šolskih avtobusnih prevozih, ker 
ni bilo pouka, travo ob bankinah 
kosijo samo dvakrat na leto, drža-
va je občinam zvišala fi nanciranje 
(povprečnine) … »Zato menim, 
da višanje cen ni prava poteza,« je 
izpostavil.
Župan o 
neizkoriščenem 
»socialnem skladu«
Župan Anton Leskovar je odgo-
voril, da ljudje v času samostojne 
Slovenije niso od države nikoli 
dobili toliko kot med letošnjo 
epidemijo. Za najranljivejše sku-
pine imajo po njegovih besedah 
v občinskem proračunu posebno 
postavko, iz katere krijejo stroške 
položnic, če jih posameznik ali 
gospodinjstvo ne zmore. »Letos 
nismo dobili še nobene prošnje, 
lani so bile tri,« je povedal Lesko-
var in Krajncu namignil, da govori 
to, kar mu je nekdo morda naročil 
(v mislih je imel stranko SD, op. 
a.). Svetnik se je kar malo razjezil: 
»Razmišljam s svojo glavo, ni bilo 
nobene direktive, kaj naj govorim 
in kako naj glasujem. Res je kriza, 
zato ne morem drugače razmišljati 
in govoriti.« 
»Nihče nam ni nič dal, 
država se je zadolžila!«
Oglasil se je še drugi SD-jev sve-
tnik Stanislav Lampič. »Nihče nam 
ni nič dal, država se je zadolžila za 
sedem milijard evrov. To bomo še 
vsi skupaj odplačevali. Govorite o 
zvišanju cene za dva evra. Ampak 
to je 13,5 odstotka! Povejte, kate-
remu delavcu ali upokojencu se je 
plača oziroma pokojnina zvišala 
za 13 odstotkov …« Pri podatku, 
da se je država zadolžila za sedem 
milijard evrov, je župan svetnika 
opomnil, da zavaja.
Leskovarju sta v bran stopila 
svetnika iz njegove stranke SDS 
Milan Fideršek in Danilo Lendero. 
Prvi je dejal, da so visoki stroški 
prevzema odpadnega blata vses-
lovenski problem, saj so bili vsi 
izvajalci odvisni od izvoza blata 
v tujino. Lendero je spomnil, da 
so imeli občani Kidričevega že pri 
plačilu priključitev na kanalizacij-
ski sistem v primerjavi z drugimi 
občinami zelo ugodno ceno. »Pri 
nas smo plačevali 350 in 400, v 
drugih občinah pa tisoč ali še več 
evrov.« Župan Leskovar je dodal, 
da so takšno fi nančno ugodnost 
ohranili tudi za imetnike malih ko-
munalnih čistilnih naprav. »Plačajo 
toliko, kot so za priključitev plače-
vali tisti na javnem kanalizacijskem 
sistemu. Mi smo poskrbeli, da so 
se vgradile kakovostne naprave, 
vendar uporabnikov s ceno nismo 
obremenili. Plačali so toliko, kot če 
bi se priključili na kanalizacijo.«
petek  10. julija 2020   5Politika
Nova kanalizacija, visoka amortizacija, 
občina za subvencijo 340 tisočakov
V občini Kidričevo je na javni kanalizacijski sistem priključenih 2.112 
gospodinjstev, evidentiranih je tudi 123 greznic in malih komunalnih 
čistilnih naprav (MKČN), iz katerih se izvaja odvoz grezničnih gošč. 
Omrežnina za odvajanje za klasični priključek 20DN znaša 7,5 in za 
čiščenje 5,2 evra, enako tudi za greznice. Cena storitve odvajanja 
odpadne vode za m³ je 39 centov, za čiščenje 73 in za odvoz gošče iz 
greznice oziroma male komunalne čistilne naprave 60 centov. Zneski 
so prikazani brez DDV, ki je 9,5-odstoten. Ker je kanalizacijski sistem 
v Kidričevem relativno nov, ga bremenijo visoki stroški amortizacije. 
Če bi vse prevalili na uporabnike, bi bili zneski na položnicah bistveno 
višji. Da je cena »vzdržna«, občina neprofi tnim uporabnikom 
subvencionira približno 2/3 njene vrednosti. »Občina je in bo 
subvencionirala cene odvajanja in čiščenja odplak. Če subvencije ne 
bi bilo, bi bile cene bistveno višje,« je pojasnil kidričevski župan Anton 
Leskovar in nadaljeval: »Razen v Kidričevem in Njivercah imamo 
po celotni občini zgrajen nov kanalizacijski sistem, zato nas sedaj 
seveda tepe pri amortizaciji. Občina za subvencioniranje cen letno iz 
proračuna namenja 340.000 evrov.«
Foto: MZ
Odplake na tri čistilne naprave
Odplake se s celotnega območja občine Kidričevo odvajajo 
na tri čistilne naprave v treh občinah: Pragersko, Ptuj in 
Apače. Cene za čiščenje na napravah na Pragerskem in Ptuju 
so odvisne od ptujske in bistriške komunale, ceno za ČN 
Apače oblikuje podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Da 
so cene za vse občane enake, jih na osnovi vseh preračunov 
treh izvajalcev dokončno oblikujejo v podjetju Vzdrževanje 
in gradnje.
Foto: MZ
Direktor podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo David Merc
Kidričevo  Povišanje cen za kanalizacijo
Cena višja za dva evra, kar je 13,5 odstotka
Svetniki občine Kidričevo so na julijski seji potrdili višjo ceno ravnanja z odpadnimi vodami. Pri pov-
prečnem obračunu za 10 m3 vode se bo znesek na položnici dvignil za dobra dva evra. Pri takšni porabi se 
cena z dosedanjih 15,11 evra dviguje na 17,15 oziroma 18,7 evra z vključenim DDV. »Čeprav dva evra ni 
slišati veliko, gre za 13,5-odstotni dvig cene,« je opozoril opozicijski svetnik iz vrst SD Stanislav Lampič. 
Njegov strankarski kolega Slavko Krajnc je poudaril, da v sedanji situaciji, ko so ljudje v krizi, dodatne 
fi nančne obremenitve niso primerna rešitev. Finančne rezerve bi lahko občina poiskala v drugih virih 
in ne na plečih ljudi.
Foto: MZ
Na ČN Kidričevo (Apače) so v lanskem letu očistili 350.000 m³ odpadne komunalne vode, pri tem je nastalo 473 
ton dehidriranega blata. Največje stroške pri izvajanju dejavnosti predstavljajo odvoz blata (mesečno ga s čistilne 
naprave odpeljejo okoli 39 ton), vzdrževalna dela, električna energija in izvajanje rednih monitoringov očiščene 
odpadne vode.
Juršinci  Lani zbrali skoraj 560.000 ton odpadkov
Še vedno največ
mešanih odpadkov
Vključenost Juršinčanov v organizirani odvoz odpadkov je 
bila v letu 2019 stoodstotna, saj je imelo posode za odpadke 
vseh 684 gospodinjstev.
Javno službo ravnanja z odpadki v občini Juršinci, ki šteje 2371 pre-
bivalcev, izvaja Komunala Ptuj. Ta je v lanskem letu v Juršincih skupaj 
zbrala skoraj 560.000 ton različnih vrst komunalnih odpadkov. Še ved-
no je največ, skoraj 200.000 ton oziroma 35,5 odstotka, mešanih od-
padkov, z dobrimi 92.000 tonami pa jim sledi mešana embalaža, torej 
plastična in kovinska. Za slabih 75.000 ton je bilo različnih odpadkov, 
ki so jih Juršinčani sami odpeljali v zbirni center Gajke, dobrih 62.000 
ton pa sta tehtala odvrženi papir in papirna embalaža. V akciji zbiranja 
kosovnih odpadkov se je nabralo za nekaj več kot 60.000 ton odpadnih 
predmetov. Dobrih 37.000 ton je bilo steklene embalaže, 33.000 ton pa 
bioloških odpadkov, in to kljub dejstvu, da jih v številnih juršinskih go-
spodinjstvih kompostirajo tudi sami. Nevarnih odpadkov je bilo 246 ton. 
Če se malce poigramo s številkami, ugotovimo, da je občina Juršinci v 
letu 2019 »ustvarila« 236 ton odpadkov na prebivalca.
Položnice za odvoz odpadkov se lani niso zvišale, saj je v veljavi os-
tal cenik iz leta 2017. Obračun stroškov Komunale Ptuj sicer temelji na 
skupno zbranih količinah odpadkov na območju štirih občin: Gorišnice, 
Hajdine, Juršincev in Markovcev.
Foto: SD
Lani so v Juršincih »ustvarili« 236 ton odpadkov na prebivalca.
Ptuj  Letos večjih vlaganj v obnove cest ne bo
Za sanacijo Mariborske 
manjka „le“ denar
Direkcija RS za infrastrukturo načrtuje preplastitev izjemno 
prometne in popravila potrebne Mariborske ceste na Ptuju. 
Investicija je ocenjena na 450.000 evrov, a zanjo očitno še ni-
majo zagotovljenih sredstev.
Na DRSI se zavedajo potreb po sanaciji regionalne ceste Ptuj–Haj-
dina, ki je že konkretno potrebna vzdrževalnih del in ukrepov za umi-
ritev prometa. Hitrosti, ki jih dosegajo nekateri vozniki na tej relaciji, 
bistveno presegajo dovoljenih 50 km/h. A začetek del bo odvisen 
predvsem od fi nanc. Kdaj jih bodo zagotovili za preplastitev, očitno še 
ne vedo. Na vprašanje o terminskih planih so iz DRSI odgovorili le, da 
bodo dela izvedena, ko bodo za to zagotovljena sredstva.
V okviru letne koncesijske pogodbe so letos krpali vozišče na regio-
nalni cesti Žihlava–Rogoznica (Ptuj) v dolžini 500 m. Na osnovi aneksa 
bo izvedeno še dodatno krpanje vozišča na Osojnikovi cesti v dolžini 
360 metrov.
V planu preplastitev za leto 2021/2022 sta krožišče na Hajdini, njego-
va ocenjena vrednost je 630.000 evrov, in najdražja investicija nasled-
njih let, cesta Spuhlja–Zavrč. Ta naj bi stala 1,6 milijona evrov.
Foto: ČG 
Večjih investicij očitno letos ne bo. Tudi preplastitev Mariborske ceste je 
še vprašljiva.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 6
petek  10. julija 20206 V središču
Z iskanjem najbolj optimalne re-
šitve, kako za vse malčke v vrtcih 
zagotoviti dovolj prostora, so se v 
minulih dneh intenzivno ukvarjali 
tako svetniki kot tudi župan Bran-
ko Marinič in občinska uprava. 
Svetnika Peter Jagarinec in Bra-
ne Kolednik sta ob podpori Danice 
Medved vložila amandma na reba-
lans proračuna, s katerim sta pred-
lagala gradnjo modularnega dvo-
oddelčnega vrtca v Leskovcu. Tak 
vrtec pomeni kontejnersko izved-
bo. Po podatkih, ki jih je pridobil 
Jagarinec, bi njegova postavitev 
stala 109.000 evrov. Za amandma 
si je zagotovil tudi osem glasov 
podpore, a se je pred glasovanjem 
na občinskem svetu ta podpora 
skrhala: podprlo ga je šest svetni-
kov, osem jih je bilo proti.
Za kontejnerski vrtec 
potrebno gradbeno 
dovoljenje
Kljub temu da ideja o modular-
nem vrtcu ni dobila zadostne pod-
pore, sta župan Marinič in direktor 
občinske uprave Mirko Šimenko 
zatrdila, da je problem treba rešiti 
in najti najustreznejšo rešitev. Ši-
menko je povedal, da bi za posta-
vitev modularnega vrtca, čeprav 
je montažni oziroma kontejnerski, 
prav tako potrebovali gradbeno 
dovoljenje. Da bi jim ga uspelo 
pridobiti v tako kratkem času (do 
jeseni, ko se začenja novo šolsko 
leto), je zelo malo možnosti. 
Leskovec: vrtec začasno 
v šoli
Dodal je, da so doslej razpolagali 
tudi z netočnimi informacijami, da 
oddelkov vrtcev ne bi bilo možno 
širiti v prostore šole. Ker je ta mož-
nost na razpolago, jo bo občina 
izkoristila. Oba, župan in direktor, 
sta na seji obljubila, da si bodo 
prizadevali, da se prostorska stiska 
v vrtcih uredi kratkoročno in dol-
goročno. Kot torej vse kaže, bodo 
dodatni oddelek vrtca v Leskovcu 
uredili v poslopju tamkajšnje šole, 
kar sploh ni napačna odločitev, saj 
leskovška šola (prostorsko) ni pol-
no zasedena.  Dolgoročna rešitev 
pa je gradnja vrtca v Vidmu. 
Videm: vrtec v 
prostorih ŠD
Za vrtec v Vidmu je bila po Ma-
riničevih besedah pred petimi leti 
izdelana idejna zasnova, a dlje od 
te točka se projekt ni premaknil. 
»Idejna zasnova je bila le dobra 
podlaga za predvolilni čas in dajan-
je obljub, drugo se ni naredilo nič. 
Nadaljnje načrte za dolgoročno za-
gotavljanje prostora v vrtcih bomo 
oblikovali na podlagi te idejne za-
snove in jo tudi nadgrajevali,« je 
poudaril župan. 
Spomnil je še, da niso samo Les-
kovčani prikrajšani za prostor v 
vrtcu, temveč tudi otroci v Vidmu, 
kjer se vrteško varstvo izvaja tudi v 
prostorih športnega društva.
Leskovčani bodo pred-
vidoma dobili oboje: 
ambulanto in vrtec
Amandma, ki sta ga vložila Ja-
garinec in Kolednik, je predvide-
val krčenje denarja na nekaterih 
drugih proračunskih postavkah, 
med drugim za urejanje zdrav-
Prvotno je bila vrednost celot-
ne investicije ocenjena na dober 
milijon evrov, po novem pa ta 
znaša kar 1.526.328 evrov! Razlo-
gi za tako visoko podražitev po 
navedbah vodstva občine na eni 
strani tičijo v tem, da so ponudbe 
izvajalcev bile občutno višje, kot 
so predvidevali pred razpisom, 
na drugi strani pa sta po novem v 
investicijo vključeni tudi ureditev 
kleti v izmeri 56 m² in ureditev 
kuhinje, kjer bodo pripravljali hra-
no tako za vrtčevske otroke kot za 
šolarje. Kljub tem dejstvom je tudi 
župan Danijel Vrbnjak priznal, da 
jih je nova cena šokirala. Pri tem je 
poudaril, da so na občini že storili 
vse, kar so doslej lahko, da bi ceno 
optimizirali.
V občinskem svetu so nova dej-
stva sprožila pravi val vprašanj in 
kritik. Marsikomu ni bilo jasno, 
zakaj ureditev kleti in kuhinje že v 
startu ni bila del investicije. „Dej-
stvo je, da smo ocenjevali, da bo 
kuhinja šla v poseben razpis, tako 
kot v Ormožu. Predvidevali smo, 
da bomo tako dobili ugodnejšo 
ceno. Sedaj pa je kuhinja zajeta v 
projektu prenove vrtca,“ je razložil 
Vrbnjak.
Videm  Seja v znamenju reševanja prostorske stiske v vrtcih
Rešitev, da je volk sit in koza cela
Kot smo poročali, se videmski vrtci, ki delujejo pod okriljem osnovne šole, letos srečujejo s pros
blizu 40 otrok. Razprava o tej temi je tekla tudi na torkovi seji občinskega sveta.
Ormož  Dograditev vrtca v Podgorcih brez pomoči šolskega ministrstva
Polmilijonska podražitev šokirala svet
Vrtoglava, skoraj 50-odstotna podražitev naložbe v podgorski vrtec je na Ormoškem razburkala du
dvomov in pomislekov. Gotovo je le eno: vsi se strinjajo, da otroci vrtec potrebujejo in da se bodo de
znano pa je, kako bo teklo fi nanciranje. Svetnike namreč skrbi, da župan zaman stavi na izdatno držav
Sicer nujna dogradnja vrtca v Podgovrcih ne bo stala milijon evrov, ampak (s prenovo k
se skriva v zamrznjenem razpisu šolskega ministrstva za sofi nanciranje ...
Vse kaže, 
O zdravi pameti
V svetniški razpravi o dogradnji vrtca (in kuhinje) v Pod-
gorcih je bilo slišati marsikaj.
„Skrbi me, da nam občinska uprava ponuja take projekte 
in da nam član občinske uprave Boris Novak ponuja takšne 
razlage projektov, ki so za moje pojme podcenjevanje zdrave 
pameti nas vseh tukaj,“ je bil kritičen Stanko Kosi.
Boris Novak iz občinske uprave pa je povedal: "Mislim, da 
smo se res potrudili in smo ceno optimirali, kolikor se je dalo, 
normativ pa našim otrokom moramo zagotoviti. Vrtec je nuj-
no treba urediti, in če ne dobimo sredstev, je primerno, da se 
investicije lotimo s svojimi sredstvi."
Destrnik  Nabito poln vrtec ne bo dražji
Čas je za povečanje vrtca
Ker je v destrniški vrtec v šolskem letu 2020/21 vpisanih 99, 
prostora pa je za 103 otroke, v občinskem vodstvu že razmiš-
ljajo o njegovi širitvi.
»V okviru rebalansa proračuna, ki bo predvidoma takoj jeseni, 
bomo svetnikom predlagali pripravo projektne dokumentacije za nad-
gradnjo obstoječega vrtca, kjer bo prostora za dodatne tri oddelke. 
Večanje vrtca je projekt, ki me izjemno veseli in ga sploh ne gledam 
kot strošek, ampak kot potrditev, da se na Destrniku razvijamo in 
ustvarjamo dobre pogoje za življenje mladih, ki ostajajo doma ali pa 
se k nam celo priseljujejo,« je zadovoljen župan Franc Pukšič. »Samo v 
letu in pol se je vrtec s štirih oddelkov in pol povečal na šest oddelkov, 
kar je tudi maksimum za sedanje kapacitete.«
Glede na novo oblikovane skupine v vrtcu so v zavodu OŠ Destrnik-
-Trnovska vas preračunali tudi novo ekonomsko ceno programov vrt-
ca, vendar je župan svetnikom na dopisni seji predlagal, da vrtca za 
starše ne podražijo, saj lahko razliko med staro in novo ekonomsko 
ceno pokrijejo iz sredstev lanskega presežka. »Ta razlika mesečno 
znaša 260 evrov, na letni ravni torej nekaj manj kot 3.120 evrov. Glede 
na to, da je vrtcu od lani ostalo nekaj več kot 7000 evrov, se mi zdi 
smiselno, da razliko krijemo iz tega presežka in z dodatnimi stroški ne 
bremenimo staršev. To so svetniki tudi potrdili.«
Razdelili so tudi preostali del presežka, in sicer bo šlo 1000 evrov za 
lakiranje parketa v vrtcu, dobrih 2000 za druga drobna vzdrževalna 
dela, 1200 pa za plačilo študentskega dela. »Ker imajo zaradi posledic 
epidemije v vrtcu med poletnimi počitnicami večje število otrok, kot 
je bila praksa prejšnja leta, nastaja problem pri koriščenju letnega do-
pusta vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja. Da bi ga lahko izkoristili, 
kot jim to zakonsko pripada, smo skupaj s šolo našli rešitev, da za me-
sec dni preko študentskega servisa najamemo osebo, ki bo nadomeš-
čala delavce na letnem dopustu.«  
Foto: ČG
Zaradi vse večjega število otrok bo treba destrniški vrtec nadzidati.
Kidričevo  Varstvo otrok v vrtcih
Za 13 otrok ni prostora
Svetniki občine Kidričevo so na julijski seji odločali tudi o 
varstvu otrok v vrtcih Kidričevo in Cirkovce. Ob vrtca sta 
polno zasedena. V Kidričevem so za novo šolsko leto 2020/21 
oblikovali deset oddelkov, v Cirkovcah pet.
Vendar vsi otroci prostora v vrtcu niso dobili, na čakalnem seznamu 
jih je ostalo 13. Župan Anton Leskovar pravi, da bodo prostorsko sti-
sko v vrtcih reševali z novogradnjo pri podružnični šoli v Lovrencu na 
Dravskem polju. Gradnjo so sicer napovedali že za letos, a so se načrti 
nekoliko spremenili. Župan je pojasnil, da bodo počakali na začetek 
izvajanja državnega projekta protipoplavne ureditve struge reke Pol-
skave. Vplivno območje reke namreč dosega tudi lokacijo bodoče no-
vogradnje. Zato bodo najprej regulirali rečno strugo in v nadaljevanju 
uredili dokumentacijo za nov vrtec. „Potem pa še kakšno leto ali dve 
in bomo zgradili tudi vrtec,“ je na zadnji seji občinskega sveta dejal 
Leskovar.
V skladu z normativi, ki so jih potrdili člani občinskega sveta, bo vr-
tec Kidričevo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo največ 187 otrok 
v desetih oddelkih, vrtec v Cirkovcah pa 90 otrok v petih oddelkih. 
Delovni čas obeh vrtcev bo od 5.30 do 16. ure.  
Foto: ČG
Oba vrtca v občini Kidričevo bosta v novem šolskem letu v skupno 15 
oddelkih v varstvo lahko sprejela 277 otrok. Prostora bi sicer potrebovali 
za 290 malčkov.
Foto: MZ
Peter Jagarinec in Brane Kolednik sta z amandmajem na rebalans proračuna predlagala gradnjo modularnega 
vrtca, sestavljenega iz bivalnikov (kontejnerjev). Takšna rešitev bi za dvooddelčni vrtec veljala 109.000 evrov. 
Predlog, ki ga podpira tudi ravnatelj OŠ Videm Robert Murko, ni dobil zadostne podpore svetniškega zbora.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 7
petek  10. julija 2020   7V središču
Šola občino 
na težave 
s prostorom 
opozarja 
že šest let
Videmskim svetnikom se je 
na seji pridružil Robert Murko, 
ravnatelj OŠ Videm, v okviru 
katere delujejo tudi vrtci. Poudaril 
je, da šola lokalno skupnost že šest 
let opozarja na prostorsko stisko. 
»Kritika, da nismo ukrepali, je 
nekorektna. Naša želja je, da se 
prostorska stiska reši čim prej. 
Vesel bi bil podatkov o kratkoročni 
in tudi dolgoročni rešitvi – o 
gradnji v Vidmu,« je dejal Murko 
in izrazil zadovoljstvo, da je otrok 
veliko, saj je to za vrtec, šolo in kraj 
pozitivno.
Svetniki so na seji potrjevali 
sistemizacijo delovnih mest v 
vrtcih in oblikovanje oddelkov. 
Petra Jagarinca je zanimalo, kako 
bo to vzdržalo, če bodo glede na 
obljube vodstva občine oblikovali še 
dodatni oddelek. Direktor občinske 
uprave Mirko Šimenko je povedal, 
da bo to še najmanjši problem in 
da lahko oba dokumenta po potrebi 
novelirajo in ponovno potrdijo. 
»Sedaj so skupine oblikovane glede 
na obstoječe prostorsko stanje in 
število otrok. Oblikovali smo jih 
najbolj optimalno, da lahko na vseh 
treh lokacijah sprejmemo največje 
možno število otrok,« je dodal 
ravnatelj Murko.
stvene ambulante Leskovec. Tam 
bi odščipnili 16.000 evrov in bi jih 
namesto 86 tisočakov na postavki 
ostalo 70. »Menim, da bi to bilo več 
kot dovolj za ureditev ambulante. 
V Zavrču so ambulanto obnovili 
za bistveno manj denarja,« je raz-
mišljal Jagarinec, ki se mu 86.000 
evrov za ureditev prostorov zdi ab-
solutno previsok znesek. Kot pou-
darja, je ambulanto treba urediti, 
a stroški, ki so predvideni, so po 
njegovem mnenju res visoki.
Župan Marinič je o tem vprašan-
ju razmišljal takole: »A si Leskovec 
ne zasluži spodobne in urejene am-
bulante, 8-urne prisotnosti zdrav-
nika, službenega zdravstvenega 
vozila s prvo pomočjo, namenje-
nega hišnim obiskom? Tudi mi nis-
mo računali, da bo potreben tako 
visok vložek, a izračuni so takšni. 
Primerjava z investicijami v dru-
gih občinah ni na mestu, saj niso 
identične naši. Da bi krčili denar na 
tej postavki, se mi ne zdi logično. 
Ambulanta bo služila kraju, vsem 
krajanom. Strinjam se, da se je v 
preteklosti v Leskovec vlagalo pre-
malo, a zame je pomembno oboje: 
tako skrb za varstvo otrok v vrtcih 
kot zdravstvena oskrba krajanov.«
Rebalans potrdili, 
čeprav o njem dejansko 
niso razpravljali
Glede reševanja stiske v vrtcih 
so tako prišli do rešitve, pri kateri 
je bil volk sit in koza cela. Reba-
lans, pri katerem se je vnela samo 
razprava o vrtcu, so svetniki po-
trdili z vsemi glasovi za. O nobeni 
drugi postavki v 5,9 milijona evra 
vredni proračunski vreči ni bilo 
popolnoma nobene razprave. Vsa 
debata se je vrtela okoli 100.000 
evrov vrednega amandmaja za vr-
tec, ki ni dobil večinske podpre in 
se tako postavka niti ni vključila v 
rebalans. A kot rečeno: vodstvo 
občine je javno zastavilo besedo, 
da bodo poskrbeli, da bo prostora 
v videmski vrtcih dovolj in da bodo 
za to zagotovili tudi denar.
storsko stisko. Brez varstva v vrtcu bi lahko ostalo 
tnike
uhove. Na dan je privrelo kup 
ela v juliju pričela. Malo manj 
vno pomoč pri sofi nanciranju.
Foto: MH
kuhinje) kar 1,5 milijona evrov. Največji problem 
Foto: MZ
da bodo v šoli Leskovec del prostorov preuredili v dodatni oddelek vrtca.
Zagotovila za 
sofi nanciranje ni, razpis 
je zamrznjen!
Na občini so upali, da bodo z 
ministrstva za šolstvo za dober 
milijon evrov vreden projekt pri-
dobili več kot 700.000 evrov, delež 
občine pa naj bi znašal nekaj manj 
kot 400.000 evrov. Pri novi višini 
naj bi se po nekaterih izračunih, ki 
so jih izvedli v občinski upravi, de-
lež sredstev ministrstva dvignil na 
955.049 evrov, občina pa bi prispe-
vala 571.297 evrov iz proračuna.
Izkazalo pa se je, da vodstvo 
občine nima nobenih zagotovil 
ministrstva, da bi ta sredstva lah-
ko tudi pričakovali. Še več! „Zaradi 
epidemije je razpis zamrznjen ozi-
roma ustavljen. Ampak po vsej ver-
jetnosti in tudi po nekaterih infor-
macijah naj bi ta razpis razveljavili, 
a ga potem ponovno objavili,“ so 
pojasnili na občini in dodali: „Upa-
mo, da razpis bo, zagotovljeno pa 
res ni nič.“
„Ministrica, čujte, mi 
potrebujemo 900.000 
evrov!“
Svetnik Simon Kolmanič je za-
radi tega na junijski seji pošteno 
okrcal občinsko upravo. „Kako 
si predstavljate, da bomo od mi-
nistrstva dobili tolikšno vsoto 
denarja? Boste šli do ministrice 
in ji rekli: 'Čujte, mi potrebujemo 
900.000 evrov!' ali kako ste si za-
mislili fi nančno konstrukcijo, v 
kateri predvidevate, da bo država 
dala 900.000 evrov?! Imate kakšen 
papir?! Ali imate kakšrnokoli zago-
tovilo, da boste ta denar dobili?!“ 
je bil neizprosen Kolmanič in še 
dodal: »Normalno se fi nančna kon-
strukcija zapre tako, da se vzame 
kredit in potem, če je možno dobi-
ti denar, se pač kredit ne najame. 
Vrtec ne bo nikoli narejen, ker nam 
manjka ogromna vsota denarja. 
Dajmo biti resni!“
Vrbnjak z glavo v zid?
„Zame kot župana in občinsko 
upravo je najlažje vzeti kredit. 
Ampak kredite bomo v prihodnje 
potrebovali pri predvidenih 20-mili-
jonskih investicijah, ki so načrtova-
ne v naslednjih treh letih. Za moje 
pojme je bolje, da za denar, ki ga 
imamo predvidenega v proračunu, 
začnemo graditi vrtec, in če ga s 
šolskega ministrstva ne bo, še ved-
no lahko vzamemo kredit za nje-
govo dokončanje. Zaenkrat pač ra-
čunam na državni denar, četudi to 
pomeni, da se zaletavam z glavo v 
zid,« je nekoliko jezno povedal Vrb-
njak. Kolmanič pa mu je navrgel: 
„Meni se ni treba z glavo zaletavati 
v zid, da bi vedel, da je zid trši od 
glave, zato tega ne bom podprl.“
Začetek del v kratkem
Glasovanje svetnikov je pokaza-
lo kar precej dvomov o fi nančno 
uspešni izvedbi sanacije vrtca; do-
kument novelacije projekta je na-
mreč potrdilo le sedem svetnikov, 
pet jih je glasovalo proti, preostali 
niso glasovali. Šlo je za las, toda 
zelena luč za začetek prenove je s 
takim rezultatom le zasvetila. „Ter-
minski plan ostaja skoraj enak kot 
prej, le dela se bodo začela z nekaj-
mesečnim zamikom, predvidoma 
še ta mesec. Zaključek prenove os-
taja avgust ali september 2021,« je 
še povedal župan Vrbnjak.
#Okvir
Podpri malo, naredi veliko.
Darilo 
zdravju 
 in naravi.
SLOVENSKO GOVEJE 
EKOLOŠKO MESO.
www.ekodar.si
E K
O D A R
darilo zdravju in
 na
ra
vi
Foto: MZ
Župan Branko Marinič in direktor občinske uprave Mirko Šimenko o re-
ševanju zagate s prostorsko stisko v vrtcih: »Gremo po poti najugodnejših 
in najprimernejših rešitev. Preoblikovanje prostorov v šoli Leskovec za 
potrebe dejavnosti vrtca je lahko hitra in od vseh drugih najcenejša rešitev. 
Dolgoročno pa bo naš cilj gradnja vrtca v Vidmu in pričeli bomo pridobi-
vati dokumentacijo.«
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  10. julija 20208 Podravje
Kot je povedal župan občine 
Trnovska vas Alojz Benko, so v 
proračunu za začetek v ta namen 
rezervirali 5000 evrov, kar v praksi 
pomeni, da bo občina delež inve-
sticije MČN povrnila petim obča-
nom. Iz razpisne dokumentacije 
je namreč razvidno, da višina so-
fi nanciranja znaša 1000 evrov, de-
nar pa se upravičencem dodeli po 
vrstnem redu prispelih popolnih 
vlog, in sicer do porabe sredstev 
oziroma najkasneje do konca le-
tošnjega avgusta. Na svoj račun bo 
torej po tisočaka prejelo prvih pet 
prijavljenih fi zičnih oseb in lastni-
kov individualnih stanovanjskih 
stavb z veljavnim gradbenim do-
voljenjem in dokazilom o vgradnji 
MČN.
Nakup in vgradnjo male komu-
nalne čistilne naprave do velikosti 
50 populacijskih ekvivalentov obči-
na sofi nancira na poselitvenih ob-
močjih, kjer ni možnosti priklopa 
na javno kanalizacijsko omrežje, 
saj gradnja hišnega priključka za-
radi prevelike oddaljenosti od ob-
stoječega javnega kanalizacijskega 
omrežja ali razpršenosti poselitve 
ni ekonomsko upravičena.
V fazi sprejemanja občinskega 
podrobnega prostorskega načr-
ta je bil izdelan elaborat ureditve 
meteorne kanalizacije. Predvideno 
je bilo, da se vse meteorne vode s 
stanovanjskih objektov odtekajo 
na lastniških parcelah, medtem ko 
se vode z dovozne ceste in ploč-
nikov odvajajo preko lovilcev olj 
in zadrževalnikov v ponikovalne 
naprave. 
Konec lanskega leta so stanoval-
ci tega brega vodstvo ptujske obči-
ne na skupnem sestanku opozorili, 
da to niso primerne rešitve. S po-
nikanjem naj bi že zdaj imeli velike 
težave. Njihovi pobudi je ptujska 
županja Nuška Gajšek prisluhnila in 
naročila nov ponikovalni preizkus. 
S pomočjo sondažnih vrtin so oce-
nili ponikalno sposobnost temelj-
nih tal na območju predvidenih 
ponikovalnih naprav za dovozno 
cesto in pločnik.
Potrebni bodo 
ponikovalni vodnjaki, 
meteorni kanali ...
„Iz rezultata nalivalnega testa 
lahko povzamemo, da so sloji me-
ljastih peskov in peščenih meljev 
od globine približno 9,50 m do 
13,80 m za vodo srednje dobro 
prepustni,“ je ena izmed ugotovi-
tev. Podtalnice z vrtalnimi deli niso 
dosegli, ta naj bi bila 17 metrov pod 
površjem, ob čemer so v podjetju 
Terralike, ki je izdelalo poročilo, 
še zapisali, da gre najverjetneje 
za prvi nivo podtalnice v različnih 
plasteh zemljine, ki so bolj ali manj 
prepustne za vodo.
„Predlagamo, da se za ponika-
nje prečiščene meteorne vode s 
povoznih površin izvedejo poniko-
valni vodnjaki do globine približno 
15 m. Ponikanje bo v tem primeru 
potekalo v srednje prepustnih pla-
steh za vodo. V praksi to pomeni, 
da bo ponikanje v ponikovalnih 
napravah dokaj počasno, zato 
bo treba del meteornih voda od-
vodnjavati tudi površinsko, preko 
ustrezno dimenzioniranih zadrže-
valnikov meteorne vode in nadalje 
preko meteornega kanala ali povr-
šinskega odvodnika,“ je navedeno 
v elaboratu, ki je pripravljen na 
podlagi strokovnih ugotovitev na 
terenu.
Skupna površina dovozne ceste 
in pohodnih površin v obravnava-
nem OPPN, s katerih bodo odvajali 
meteorno vodo, je ocenjena na ok-
rog 3.000 m².
Foto: ČG 
Preizkus je bil opravljen na pobudo stanovalcev, ki se leta srečujejo s problemom odvodnjavanja. Da se ta problem 
ne bi stopnjeval z gradnjo novih hiš, je občina naročila nalivni preizkus. 
Ptuj  Rezultati nalivnega preizkusa v Ul. Jožefe Lacko
Kako se rešiti meteorne vode 
Zaradi vztrajanja stanovalcev, da bi morebitna izgradnja novega naselja v Ulici Jožefe Lacko povzročila še 
večje težave s ponikanjem meteorne vode na tem bregu, je bil maja letos izveden nalivni preizkus, na podlagi 
katerega so zdaj pripravljene smernice, kako to težavo rešiti. Očitno se bo odvajanju voda na tem območju 
treba posvetiti bolj, kot je to bilo sprva predvideno: treba bo urediti ponikovalne vodnjake in zadrževalnike.
Trnovska vas  Sofi nanciranje malih čistilnih naprav
Letos na voljo pet tisočakov
Potem ko so svetniki potrdili pravilnik o dodeljevanju sredstev za gradnjo malih 
komunalnih čistilnih naprav (MČN), je šel prvi razpis o sofi nanciranju v objavo.
Foto: SD
„Izvajalcu smo naročili, da nas-
talo stanje sanira. Del še ni povsem 
končal, a potekajo. Na novo bodo 
zalili fuge. Redno opravljamo ogle-
de, precej kamna oziroma plošč 
je bilo treba počistiti. Zadovoljni 
bi bili, če tega ne bi bilo treba po-
četi, vendar sedaj je, kar je. Je pa 
to izvajalec opravil na lastne stro-
ške, kot reklamacijo na opravljeno 
delo,“ je sanacijo komentiral Alen 
Hodnik, direktor podjetja Javne 
službe Ptuj. Prav to podjetje je 
bilo izbrano za sanacijo peš mo-
stu, a so za polaganje plošč najeli 
podizvajalca, podjetje Hermes, ki 
je dela končalo septembra lani. Že 
letos spomladi pa je postalo jasno, 
da dela niso izvedli optimalno. Ce-
lotna investicija, z nabavo plošč, 
je bila vredna 82.500 evrov. Potek 
del zdaj nadzira tudi ptujska obči-
na, ki je bila naročnik lanskoletne 
sanacije in je zanjo zagotovila več 
kot polovico sredstev. Zdaj so v 
sklopu tega naročili še sanacija sto-
pnišča, ki vodi z mostu. Tudi to naj 
bi bilo urejeno v naslednjih dneh, 
najpozneje do konca tega meseca.
Ptuj  Napake popravljajo iz garancije
Končno bo peš most lepše urejen
Pred dobrim mesecem smo opozorili na skrb vzbujajoče stanje ptujskega peš mostu. Bitumin, ki so ga zalili v 
fuge med lani položenimi ploščami in asfaltom, je pričel teči. Posledično so se umazale nove plošče, talne označ-
be, uničevali čevlji, kolesa, skiroji ... Izvajalec del je moral napake odpraviti. Kdo pa bo to plačal?
Foto: DK 
Zadnje tedne je bilo vloženega veliko dela, a je stanje veliko boljše, kot je 
bilo še pred mesecem dni. 
Podravje  Podjetja lani povišala neto dobiček
Zaostajajo po dodani 
vrednosti 
Podravska podjetja so lani zabeležila 300,5 milijona evrov 
neto čistega dobička, kar je po za zdaj razpoložljivih podatkih 
Ajpesa 12 odstotkov več kot leta 2018. S tem je regija dosegla 
najboljši rezultat v zadnjem desetletju in se uvrstila na peto 
mesto med vsemi v Sloveniji, še vedno pa zaostaja za povpre-
čjem pri dodani vrednosti na zaposlenega.
Kot je povedala vodja mariborske izpostave Ajpesa Vesna Zupanič, 
je bilo tokrat v statistiko zajetih 8397 poslovno aktivnih gospodarskih 
družb, kar je skoraj sto več kot leto prej in predstavlja 12,5 % vseh v 
Sloveniji in 13,7 % vseh zaposlenih.
Podjetja so lani zaposlovala 71.201 ljudi oziroma 3920 več kot leto 
prej. Ustvarila so dobrih 9,79 milijarde evrov prihodkov, kar je za štiri 
odstotke več kot v letu 2018. Obseg ustvarjenih prihodkov na tujih tr-
gih je po za zdaj zbranih podatkih znašal 4,16 milijarde evrov oziroma 
3 % več kot leto prej.
Gospodarske družbe v regiji so ustvarile za desetino več neto doda-
ne vrednosti, ki je znašala 36.281 evrov na zaposlenega. Po besedah 
vodje oddelka za statistiko in informiranje na območnem Ajpesu v 
Podravju Andreje Terbuc Munda se je sicer dvignila za štiri odstotke, a 
zaradi pretežno predelovalne industrije še vedno opazno zaostaja za 
državnim povprečjem, ki znaša 46.752 evrov.
Povprečna plača 1.564 evrov
Kot je še povedala, je povprečna plača lani v regiji znašala 1564 evrov 
in je za 47 evrov višja od tiste v letu pred tem, vendar še vedno plače 
na tem območju za 150 evrov zaostajajo za slovenskim povprečjem.
Sicer pa je skupaj skoraj 373 milijonov evrov čistega dobička v minu-
lem letu izkazovalo 5932 družb, kar predstavlja dobri dve tretjini vseh, 
z izgubo pa je leto zaključilo 2185 družb v skupnem znesku nekaj več 
kot 72 milijonov evrov. Izguba se je glede na leto 2018 občutno znižala, 
saj je leto prej presegla sto milijonov evrov.
Kot je še povedala Zupaničeva, je bilo lani med poslovno aktivnimi 
družbami v regiji 34 velikih družb, pri čemer jih je 27 ustvarilo skoraj po-
lovico vseh izvoznih prihodkov. Ob teh je bilo lani v regiji 146 srednjih, 
1111 majhnih in 7106 mikro družb. Največje so zaposlovale približno če-
trtino vseh delavcev.
Kidričevo  Nova gospodarska cona
Skoraj petmilijonska 
investicija
Svetniki občine Kidričevo so potrdili novelacijo investicijske-
ga projekta za širitev območja industrijsko-obrtne cone. Gre 
za lokacijo v zaledju tovarne Talum in naselja Strnišče.
Občina bo območje opremila s komunalno, elektroenergetsko, 
prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo. Projekt ocenjujejo na 
4,7 milijona evrov, dobro polovico vrednosti investicije bodo pokrili z 
evropskimi in državnimi sredstvi. Občina bi se za zagotavljanje lastne-
ga deleža zadolžila za 1,8 milijona evrov, predvidevajo najetje kredita 
za obdobje 13 let, letno bi odplačali 147 tisočakov. „Oblikovanje in-
dustrijsko-obrtne cone je za občino pozitivnega pomena. Vložek se 
nam bo hitro povrnil skozi plačilo komunalnega prispevka in obračun 
dajatve NUSZ, odpirala se bodo delovna mesta,“ je pojasnil kidričevski 
župan Anton Leskovar.
Novo industrijsko območje, ki bo povezano z že obstoječim (indu-
strijsko cono Talum), bo veliko dobrih 29 hektarjev. Na 25 hektarjih 
zahodno od načrtovane obvoznice bodo oblikovali komunalno opre-
mljene parcele za bodoče investitorje, na vzhodnem delu obvoznice 
pa bodo na 3,5 hektarja velikem območju uredili nov vhod v tovarno 
Talum. Med drugim so to objekt na vhodu, krožišče, dovozna in druge 
ceste, komunalna oprema (vodovod, kanalizacija), parkirni prostori za 
tovorna vozila, lovilci olj, transformatorske postaje in agregati.
Foto: MZ
V Kidričevem bodo v prihodnjih dveh letih oblikovali in komunalno opre-
mili 29 hektarjev veliko območje in ga namenili gospodarski dejavnosti.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020    COLOR CMYK stran 9
petek  10. julija 2020   9Kmetijstvo
Uprava za varno hrano te dni 
poziva potrošnike, da trgov-
cem vrnejo bučno olje SKZ 
Ljutomer-Križevci, ki se proda-
ja pod blagovnimi znamkami: 
Mercator TZ, Štajersko prek-
mursko bučno olje, Olje bučno 
a la chef in Olje bučno Zvijezda 
(rok uporabe: 20. 04. 2021). 
Razlog je presežena vrednost 
policikličnih aromatskih oglji-
kovodikov, ki spadajo med ra-
kotvorne snovi.
»Policiklični aromatski oglji-
kovodiki v prehranski industriji 
nastajajo pri toplotni obdelavi 
živil, pri nas pa lahko nastajajo v 
procesu sušenja bučnih semen 
Foto: Dreamstime/ M24
Slovenija, Ljutomer  Več kot 3.000 litrov bučnega olja bo uničenega
Bučno olje z rakotvornimi snovmi
V Splošni kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci so ugotovili, da so na trg poslali 3.306 litrov bučnega olja, v 
katerem je presežena mejna vrednost rakotvornih policikličnih aromatskih ogljikovodikov.
Vendar je odločitev ministrstva 
močno razburila slovenske čebe-
larje in Čebelarsko zvezo Slovenije. 
Prepričani so namreč, da umik pre-
povedi uporabe tega škodljivega 
insekticida pomeni veliko tveganje 
za čebele. »Za Slovenijo je to velik 
korak nazaj in škodi njenemu ugle-
du, ki v svetu velja za čebelam in 
okolju prijazno državo oziroma za 
čebelarsko velesilo. Zato je še kako 
pomembno, da ohranimo navede-
no nacionalno odredbo, in to ne 
glede na podvajanje, saj se nikoli ne 
ve, kdaj bi lahko evropska politika 
spremenila svojo odločitev. Če v 
takem primeru ne bomo imeli na-
cionalne odredbe o prepovedi, bo 
lahko raba teh sredstev ponovno 
dovoljena,« je zaskrbljen Boštjan 
Noč, predsednik panožne zveze, ki 
si ne želi množičnih pomorov čebel, 
kot smo jim bili pri nas priča v pre-
teklosti, zato od kmetijskega mini-
strstva zahteva, da odredba ostane 
v veljavi.
Visoki standardi za zaščito čebel
Na ministrstvu pa odgovarja-
jo, da odjava omenjene odredbe 
nikakor ne vpliva in ne spreminja 
odklonilnega stališča Slovenije do 
neonikotinoidov, ki pomeni veliko 
tveganje za zdravje čebel. Naša dr-
žava je že leta 2011 uvedla prepoved 
uporabe tretiranega semena koru-
ze in oljne ogrščice, pa tudi prepo-
ved uporabe sredstev za tretiranje 
semena na osnovi neonikotinoidov. 
Zaradi podpore več držav članic 
je Evropska komisija nato že leto 
kasneje sprožila postopek ponov-
nega ocenjevanja tega insekticida, 
Evropska agencija za varno hrano 
(Efsa) pa je izdelala oceno tveganja, 
s katero je kot upravičene potrdila 
zahteve Slovenije in drugih držav 
ter predlagala sprejetje ustreznih 
ukrepov za zaščito čebel. Popolna 
prepoved uporabe neonikotinoi-
dov na prostem je bila tako na ravni 
EU izglasovana leta 2018.
»Slovenija je pri uporabi insektici-
dov, ki imajo lahko negativen vpliv 
na čebele, zelo odločna, kar se kaže 
tudi v tem, da v zadnjih letih pri nas 
ne beležimo več večjega števila po-
morov čebel. Poleg tega so pri nas 
uvedeni visoki standardi za zaščito 
čebel,« še pravijo na ministrstvu, 
kjer ponavljajo, da je umiku odred-
be botrovalo samo nepotrebno 
podvajanje zakonodaje, nikakor pa 
ne zmanjšanje skrbi za čebele.
Slovenija  Čebelarji proti umiku nacionalne prepovedi uporabe neonikotinoidov
Velik korak nazaj za čebelarsko velesilo
Kmetijsko ministrstvo je predlagalo odjavo odredbe, ki je doslej določala prepoved uporabe neonikotinoidov za 
namene tretiranja semen. Takšna prepoved namreč velja za celotno EU, zato je njihova odločitev samo odprava 
nepotrebnega podvajanja zakonodaje.
Foto: Črtomir Goznik
Gornja Radgona  Znani rezultati ocenjevanj Agra 2020
Perutnina podira rekorde
Čeprav je 58. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v 
Gornji Radgoni odpovedan, pa so tradicionalna ocenjevanja 
kakovosti izdelkov pod okriljem sejma potekala nemoteno.
Strokovne komisije so ocenjevale izdelke v kategoriji mesa in mes-
nih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sokov, brezalkoholnih pijač in 
embaliranih vod ter sokov, podelile pa so tudi slovenskega oskarja za 
embalažo. 81 podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije ter Bosne in 
Hercegovine je v ocenjevanje poslalo skupaj 635 izdelkov.
V kategoriji mesa in mesnih izdelkov, mednarodno ocenjevanje je 
potekalo že 41., je znova blestela Perutnina Ptuj. Med 26 šampioni ka-
kovosti, ta se podeli izdelku, ki trikrat zapored osvoji zlato medaljo, je 
namreč pobrala kar 14 nazivov, torej več kot polovico. Poleg zlatih in 
srebrnih medalj je Perutnina Ptuj tudi dobitnica priznanj za varovalne 
mesnine in za tržno ponudbo mesa.  
Foto: Arhiv PP
Slovenija  Spomladanska pozeba 
Pridelek sadja okrnjen
Pozeba, ki je konec marca in v začetku aprila prizadela pride-
lovalce sadja po celotni Sloveniji, je okrnila letošnji pridelek. 
To razkriva aktualni pregled obiranja in nasadov. Več podat-
kov bo dala uradna ocena letošnjega pridelka, ki bo znana 
predvidoma sredi julija. Da se razmere na širšem trgu sadja 
zaostrujejo, kažejo tudi podražitve sadja.
Na Primorskem so bili prizadeti koščičarji, torej breskve, marelice, 
češnje in slive, prav tako jablane, hruške in kaki. V Posavju so bili priza-
deti koščičarji, jablane in hruške, prizadeta so bila tudi sadna drevesa 
na Štajerskem.
Redna profesorica za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulte-
ti Metka Hudina, ki je aktivna tudi v Strokovnem sadjarskem društvu 
Slovenije, je ocenila, da bodo sadjarji veseli, če bodo imeli letos 20 % 
siceršnjega pridelka. Stanje je sicer odvisno od nasada do nasada. Na 
nekaterih legah je zelo hudo in so nasadi prazni, ponekod drugod je 
stanje boljše, pridelek je boljši tudi tam, kjer so sadjarji naredili vse za 
zaščito pridelka in poznejšo podporo rastlinam s pripravki za krepitev 
rastlin in ustreznimi gnojili. Malo je nasadov, kjer bodo letos obrali več 
kot 50 % povprečnega pridelka, je ocenila strokovnjakinja.
Ocena letošnjega pridelka je v pripravi in bo predvidoma znana do 
srede julija. V celoti pa bodo posledice pozebe znane jeseni, ko bodo 
pridelovalci pobrali vse sadje. »Vedeti moramo, da ves pridelek, ki je 
trenutno na drevesih, ni pridelek prvega kakovostnega razreda. Na 
drevesih imamo pri jabolkih plodiče, ki imajo poškodbe zaradi pozebe, 
imajo rjaste obročke in takšni plodovi ne bodo šli v prodajo v trgovine, 
ampak so namenjeni izključno predelavi,« je še pojasnila Hudinova.
Nekatere države že ustavile izvoz sadja
Vreme je vplivalo tudi na razvoj nekaterih škodljivcev, med njimi 
marmorirane smrdljivke. Zaradi spomladanske pozebe tudi drugod po 
Evropi so po podatkih Hudinove nekatere evropske države že pred ča-
som ustavile izvoz sadja in zaloge pustile v svojih hladilnicah za lastne 
potrebe. Sicer pa strokovnjakinja opozarja na možne špekulacije pri 
podatkih glede zalog in pridelka, tudi iz Evrope po njenih besedah ne 
dobivamo realnih podatkov.
Da se razmere na trgu sadja zaostrene, kažejo tudi cene sadja. Po 
podatkih državnega statističnega urada je bilo pri nas za vse sadje 
maja letos treba plačati v povprečju za skoraj petino več kot maja lani. 
Cene svežega sadja pa so maja letos v primerjavi z majem lani višje še 
za nekaj odstotkov, in sicer za 23,4 odstotka.  
Foto: ČG 
ali pri praženju pred stiskanjem. 
Analiza serije kaže večjo verje-
tnost, da so se pojavili pri semenu 
omejene količine, ki je bilo pora-
bljeno samo v tej seriji,« je pojasnil 
direktor Slavko Petovar. Poudaril 
je še, da sicer upoštevajo vsa dolo-
čila HACCP s področja zagotavlja-
nja varne hrane in da skladno s 
sistemom opravljajo periodične 
analize olja. »Zadnja januarska 
je bila ustrezna. Tudi ostale 
analize kažejo na ustreznost in 
visoko kakovost našega bučne-
ga olja, postopki certifi ciranja 
za geografsko označbo so bili 
vedno ustrezni,« je zagotovil.
Podatka o količinah že vrnje-
nega bučnega olja v SKZ Ljuto-
mer-Križevci še nimajo. »Vrača-
nje poteka našim distributer-
jem in kupcem in bo trajalo 
približno 14 dni, nato pa bomo 
olje uničili,« je še dejal direktor 
Petovar.
Za maj je občina napovedala ob-
javo poziva, s katerim bi iskala inte-
resente za najem vrtov. Namesto 
vrtnin je zemljišče, namenjeno vr-
tovom, prerasla visoka trava.
Odgovor na vprašanje, kaj se 
je zgodilo, da vrtičkov niso uredili 
in oddali v najem, smo poiskali na 
MO Ptuj. Pojasnili so, da jim je na-
črte o urejanju območja prekrižala 
epidemija koronavirusa. Napove-
dali so, da bodo pripravo vrtov na-
daljevali te dni. »Uredili bomo poti 
in vodovod. Hkrati se pripravlja 
javno zbiranje ponudb za oddajo 
vrtov v najem. Pogoj za dodelitev 
vrtička v zakup je prebivališče na 
območju MO Ptuj. Merili za odda-
jo vrtičkov sta tudi trajanje bivanja 
na območju MO Ptuj in oddalje-
nost prebivališča ponudnika od 
vrtičkarskega območja. Na osnovi 
prejetih ponudb se bo skladno z 
navedenimi merili oblikoval vrstni 
red ponudnikov za najem vrta. Za 
oddajo vrtov bo objavljeno javno 
zbiranje ponudb. Cena letnega na-
jema po m² bo 34 centov,« so raz-
ložili na ptujski mestni občini. Po-
vedali so še, da je na lokaciji pred-
videnih 50 vrtov velikosti od 25 do 
50 m2. Interes za najem je izkazalo 
25 potencialnih najemnikov.
Ptuj  Vrtički ob Mlinski cesti
Priprava vrtov je (spet) v teku
Na vrtovih ob Mlinski cesti na Bregu na Ptuju, ki so v lasti mestne občine (MO) Ptuj, se to sezono verjetno še ne 
bo vrtičkalo. Prejšnje vrtove z vso kramo vred so Javne službe Ptuj po naročilu občine v začetku leta odstranile.
Foto: ČG
Zemljišče, namenjeno urbanim vrtovom, je spomladi prerasla gosta in vi-
soka trava. Te dni pa so že začeli ponovno urejati parcele.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  10. julija 2020Podravje10
Popravek 
V naslovu članka, ki je bil objavljen v torkovi ediciji Štajerskega 
tednika na strani 8, smo pomotoma zapisali Več ropov in tatvin. Pravilno 
se glasi Več vlomov in tatvin. Za nehoteno napako se opravičujemo.  
O tem, da v občini Sveta Trojica 
v Slovenskih goricah doživljajo pra-
vi nepremičninski razmah, saj se 
vanjo na veliko priseljujejo mlade 
družine, smo že pisali, to pa obe-
nem pomeni večji pritisk na vrtec 
in šolo. 
Dosedanjih pet oddelkov vrtca 
ne more sprejeti še več otrok, zato 
so se morali na občini odločiti, ali 
bodo število oddelkov povečali ali 
pa nekaj malčkov pustili na čakalni 
listi. Svetniki so se strinjali s prvo 
možnostjo, tako da bo jeseni v vrt-
cu že šest polnih oddelkov otrok 
prvega in drugega starostnega 
obdobja.
Takšna odločitev ima seveda 
posledice za občinski proračun, saj 
so svetniki hkrati potrdili tudi do-
datne zaposlitve v vrtcu. V novem 
oddelku bo namreč treba zaposliti 
novo vzgojiteljico in pomočnico 
vzgojiteljice, hkrati pa se poveču-
je normativ na administrativnih 
delovnih mestih zavoda, pa tudi 
normativ za hišnika, organizator-
ja prehrane, organizatorja zdra-
vstveno-higienskega režima, sve-
tovalnega dela in čistilke. Dodatno 
pa ne bo obremenjena le občinska 
blagajna, ampak bo delež večjih 
stroškov padel tudi na starše, kajti 
s 1. septembrom bo vrtec dražji. 
Nova ekonomska cena za ce-
lodnevni program v prvem staro-
stnem obdobju znaša skoraj 460 
evrov, kar je dobrih 46 evrov več 
kot doslej, v drugem starostnem 
obdobju pa se bo vrtec podražil 
za 14 evrov in bo poslej stal 353 
evrov. Ob tem župan David Kloba-
sa opozarja, da je malo staršev, ki 
plačajo polno ceno storitve vrtca, 
saj je večina uvrščena v nižje pla-
čilne razrede in je zanje posledič-
no tudi razlika med staro in novo 
ceno manjša.
V tem času so se turistični toko-
vi skoraj povsem ustavili, hkrati pa 
se je s pandemijo ponudila prilož-
nost za temeljito prevetritev same 
panoge, njene strategije in ciljev. 
Gosta sta bila Pavle Kostadinović 
(direktor in lastnik Supra Travel, 
solastnik podjetja Smile Festival, 
promotor festivalov Exit, Sea Star, 
Rise Up) in Peter Vesenjak (ustano-
vitelj in direktor svetovalne družbe 
Hosting ter butičnega hotela Mit-
ra), ki sta govorila o trenutnem sta-
nju in rešitvah za slovenski turizem, 
tudi o festivalski in koncertni sceni 
ter o možnostih in priložnostih, ki 
jih prinašajo nekateri mednarodni 
nazivi, kot so Slovenija – Evropska 
gastronomska regija 2021 in Evrop-
ska prestolnica kulture 2025, ki je 
nova priložnost za Ptuj.
Turizem je bil zaradi covida-19 
prvi zelo prizadet, okrevanje pa bo 
dolgotrajno. Nekatere nišne dejav-
nosti v turizmu so morda nekoliko 
manj prizadete, druge bolj. Posle-
dice bodo vidne tako v letu 2020 
kot še v letu 2021 oz. vse do odkri-
tja zdravila za to bolezen.
Na udaru veliki festivali 
– tudi Ptujska noč
V zadnjem času se razmere po-
novno zaostrujejo. Zaskrbljujoče je 
tudi stanje na področju prireditve-
ne in festivalske dejavnosti z veli-
kim številom gledalcem, saj so vse 
odpovedane. Vprašanje je, ali bo 
sploh prišlo do organizacije velikih 
festivalskih dogodkov letos in še v 
prvi polovici leta 2021. Prireditelji 
se zato morajo nenehno prilagajati 
in posvečati organizaciji manjših 
dogodkov. Pandemija je zrušila 
tudi dosedanji koncept Ptujske po-
letne noči – množične prireditve, 
ki poteka po mestu. Dogajanje bo 
mogoče le na manjših prireditve-
nih prostorih. Takšno dogajanje je 
podprlo tudi mesto z razpisom za 
dogodke v poletnih in jesenskih 
mesecih. Treba pa bo glede na 
zdajšnji porast števila okužb poča-
kati še kakšen teden, ali bo sploh 
mogoče organizirati tudi manjše 
dogodke, ki so sicer za Ptuj primer-
nejši. Staro mesto namreč ne pre-
nese množičnih prireditev, temveč 
bolj butične, časovno in prostor-
sko razpršene dogodke. Temu se 
bo treba prilagoditi, s tem pa tudi 
pokazati na butični karakter Ptuja.
Ptuj bo izgubil med 60 
in 90.000 prenočitev
Peter Vesenjak je ocenil, da bo 
turistični promet v Sloveniji letos 
upadel za najmanj 50 odstotkov. 
Omili ga lahko samo maksimalno 
izkoriščanje turističnih bonov. V 
mestnih jedrih, kot je Ptuj, torej v 
urbanih centrih pa bodo razmere 
še naprej zelo težke, saj gre za ob-
močja, kjer prevladujejo tuji turisti. 
Število prenočitev na Ptuju naj bi 
se po oceni zmanjšalo za 60 do 90 
tisoč.
Precej pozornosti so zbrani v 
pogovoru namenili digitalnim ka-
nalom za pospeševanje prodaje. 
Vsa rešitev ni v mednarodnih mo-
nopolnih platformah, temveč je 
nujno vzpostaviti platformo, ki bi 
lahko na konkurenčen način na-
domestila sedanje monopolne ko-
mercialne platforme.
Turistični ponudniki in destinaci-
je bodo morali biti v novih razme-
rah zelo prilagodljivi iz dneva v dan 
in najti načine za preživetje. Zdaj ni 
čas za dolgoročne vizije; da bi jih 
lahko ponovno sprejemali, bo tre-
ba preživeti.
Zajtrk na Dravi je organiziralo 
Društvo CET platforma v sodelova-
nju z barom Ranca in gostilno Pri 
pošti, kjer so tudi pripravili zajtrk. 
Podprli so ga tudi v Stičišču nevla-
dnih organizacij Podravja, Kreativ-
nem gledališču ECI PECI ter v pod-
jetjih Zerox in Za-Az.
Foto: Črtomir Goznik
Četrto srečanje turističnih delavcev s Ptujskega je potekalo v znamenju pandemije.
Ptuj  Tradicionalno srečanje turističnih delavcev 
Ko je golo preživetje postalo »vizija« turizma
Turistični delavci s Ptujskega so že tradicionalno na nabrežju Ptujskega jezera z razpravo ob zajtrku simbolično 
odprli poletno turistično sezono. Na četrtem tovrstnem srečanju so se posvetili aktualnim temam in izmenjavi 
dobrih praks, idej in kontaktov. Tema pogovora je bil turizem in razmere za turizem v Sloveniji in na Ptuju v 
razmerah posledic pandemije covida-19. 
Foto: SD
Trojiški vrtec bo jeseni tudi z dodatnim oddelkom polno zaseden.
Sveta Trojica  Jeseni v vrtcu namesto petih šest oddelkov
Dodatne zaposlitve, dražji vrtec
V šolskem letu 2020/21 bo trojiški vrtec polno zaseden. Prostora je namreč za 102 otroka in prav toliko jih je tudi 
vpisanih.
Ptuj, Podravje  Učenci Olgice z novimi uspehi
Kolesarski izlet 
po najstarejšem mestu
OŠ Olge Meglič že več let sodeluje pri programu Varno na ko-
lesu, kjer otroci prek zanimivih in poučnih nalog spoznavajo 
pomen varnosti v prometu. Letos so osvojili drugo mesto tako 
v sklopu razpisa B, v katerem so lahko sodelovali vsi učenci 
od 1. do 9. razreda, kot tudi med šolami, ki so opravljale na-
loge v obeh razpisih.
Spoznala sta se v TGA Kidričevo (Talum), kjer sta bila oba zaposle-
na. Jožef se je iz Šturmovcev priselil k Mariji v Apače, kjer sta si ustva-
rila skupni dom. V zakonu sta se jima rodila sin Jože in hčerka Olga. V 
jeseni življenja ju razveseljujejo štirje vnuki: Smiljan, Jernej, Simon in 
Mitja ter dva pravnuka: Alessandro in Matteo.
Srečna in zadovoljna sta, da sta dočakala tudi biserno poroko. Blizu 
pa je tudi že železna poroka, 65 let skupnega življenja. Zahvaljujeta 
se za vse lepe izrečene misli tako domačim kot župniku Karlu Pavliču, 
ki je vodil cerkveni obred biserne poroke, in županu občine Kidričevo 
Antonu Leskovarju, ki je vodil civilni obred. Poročni priči sta bila vnu-
ka: Jožefu Simon Zajc, Mariji Smiljan Vajsbaher.
Biseroporočenca uživata sadove svojega dela, živita mirno in sreč-
no življenje, sama skrbita zase in svoj dom. Da bi tako še dolgo ostalo, 
je njuna velika želja, in da bi jima zdravje služilo. Vesela sta, da ju mladi 
radi obiskujejo, da lahko skupaj uživajo v radosti življenja. Zakonca 
Vajsbaher sta tudi zvesta naročnika Štajerskega tednika. Ne prebere-
ta sicer vsega, zagotovo pa vse, kar je zanimivo, pravita. Ob jubileju 
biserne poroke jima čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.  
Apače  Biseroporočenca Vajsbasher
Šestdeset skupnih let
V krogu družine sta 6. junija biserno poroko, 60 let skupnega 
življenja, praznovala Marija Vajsbaher, rojena Bauman, in 
Jožef Vajsbaher iz Apač na Dravskem polju. Prvič sta se po-
ročila 4. junija 1960.
V sklopu razpisanih nalog so ptujski učenci pripravili zanimiv in krea-
tiven predlog kolesarskega izleta po najstarejšem slovenskem mestu, 
ki se je prav tako uvrstil na drugo mesto. Za svoje izjemne dosežke 
je šola prejela privlačne nagrade. Med drugim je Zavarovalnica Triglav 
kot podpornica programa šoli podarila kolo, ki bo lahko najmlajšim slu-
žilo za usvajanje novih kolesarskih znanj. Prav tako pa je za uspešno 
opravljene naloge prejela denarno nagrado v višini 1000 evrov, ki jo 
podarja družba Butan plin, nosilec programa. Nagrade je šoli predala 
Tanja Medved, vodja projekta Varno na kolesu, ter se za dobro delo 
zahvalila tudi učiteljicam, ki so učence čez leto usmerjale in spodbujale 
k spoznavanju cestnoprometnih pravil. Program Varno na kolesu po-
teka že osem let, v njem pa je doslej sodelovalo več kot 10.000 otrok iz 
več kot 120 slovenskih šol.  
Foto: Arhiv šole
Foto: Stanko Kozel
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  10. julija 2020 Ljudje in dogodki   11
Za rimsko zgodovino želijo nav-
dušiti že najmlajše, da bo mlada 
ekipa čez 10 ali več let s polnim 
zanosom ohranjala in prenašala to 
izjemno zgodbo našega okolja na 
nove generacije obiskovalcev mes-
ta in okolice. Rimski kamp bodo 
tudi letos izvedli v skladu z načrti 
in seveda ob upoštevanju vseh 
zdravstvenih ukrepov za prepre-
čevanje širjenja bolezni covid-19, 
je poudaril predsednik društva An-
drej Klasinc.
Od 19. do 22. julija bo v rimskem 
taboru na Štukih potekal tridnevni 
otroški tabor. Otroci bodo bivali v 
domusu in spoznavali življenje v 
starem Rimu. Za bivanje, ki bo sta-
lo 120 evrov, bodo lahko uporabili 
svoj turistični vavčer.
25. julija bodo povabili na kulina-
rični dogodek – rimski lonec. Deset 
ali celo več ekip bo kuhalo jedi v 
kotličku po starih rimskih receptih. 
Obiskovalci jih bodo lahko pokusili 
in tudi sodelovali pri ocenjevanju.
Letos tudi prva rimska 
trgatev
Osrednja prireditev tokratne-
ga društvenega koledarja pa so 
tradicionalne Rimske igre. Letoš-
nje, ki bodo potekale med 20. in 
23. avgustom, bodo že trinajste 
po vrsti. Udeležba tujih skupin je 
odvisna od situacije s covidom-19 
v njihovih državah. Igre bodo v 
znamenju kulinarike. „Če že ima-
mo igre, jim bomo dodali še kruh. 
Poudarek bo na starih rimskih je-
deh, ki jih želimo predstaviti našim 
obiskovalcem. S tem pa že odpi-
ramo poglavje za leto 2021, ko bo 
Slovenija evropska gastronomska 
regija,“ vabi Andrej Klasinc tudi k 
pokušanju tradicionalnih rimskih 
jedi, ki jih bodo pripravljali v domu-
su, kjer so postavili repliko rimske 
kuhinje. Prvi obiskovalci so rimske 
jedi, pripravljene v tej kuhinji, lah-
ko že pokusili. Odlične poznavalke 
te kuhinje, članice Društva žena 
in deklet občine Hajdina, bodo 
poskrbele, da bo rimska kulinarika 
tudi v času rimskih iger navduše-
vala.
Petega septembra bo v rim-
skem kampu ponovno živahno. 
Rimske skupine bodo uradno iz-
vedle prvo rimsko trgatev. Na ob-
močju kampa raste 650 trt nekon-
vencionalnih sort, klonov divjih 
sort, ki ne potrebujejo škropljenja. 
Za negovanje prvega uradnega 
vinskega letnika bodo poskrbele O večplastnem pomenu slikanice 
Mi Rimljani
Aljaž Selinšek, avtor besedila slikanice Mi Rimljani: „Slikanica 
ima bistveno globlji pomen, kot se zdi prvi trenutek. Gre za razvoj 
zgodovinskega mišljenja v zgodnjem obdobju otrok, ker je tega 
v pedagoškem procesu zelo malo. Začeti je treba z najmlajšimi, z 
njihovim ozaveščanjem o pomenu rimske Petovione, in to graditi 
skozi celo obdobje šolanja, da bodo lahko nadaljevali tudi kot 
odrasli. Drugi pomemben vidik je razvoj rimske Petovione in 
njen pomen skozi otroške oči, tretji pa se nanaša na promocijo 
rimskega kampa. Zgodba slikanice je postavljena v rimski kamp, v 
katerem lahko vsak obiskovalec spozna pomen rimske zgodovine. 
S predsednikom društva Poetovio 69 sva se odločila, da bova 
rimsko zgodovino predstavila mlajši generaciji, mladim do 16. 
leta starosti, po segmentih. Slikanica Mi Rimljani je prvi korak k 
temu. Namenjena je najmlajšim od 6. do 10. leta starosti. Sledil ji 
bo učbenik za predmetno stopnjo osnovne šole in gimnazije, ki bo 
druga zgodba. Pri pisanju teksta me je vodila otroška radovednost 
po pravi zgodbi. Mislim, da smo jim jo uspeli predstaviti.“
Foto: Črtomir Goznik
Slikanica Mi Rimljani je namenjena otrokom v starosti od šest do deset 
let. Prvih 50 izvodov so podarili Vrtcu Ptuj, s katerim društvo uspešno 
sodeluje.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik društva Poetovio 69, društva za rimsko zgodovino in kulturo 
Ptuj, Andrej Klasinc in avtor slikanice Mi Rimljani Aljaž Selinšek; ilustra-
torka je Kasia Rižnar.
Ptuj  Na XIII. Rimske igre 2020 tudi z vavčerjem
Če imamo igre, jim bomo dodali še kruh
Pred Orfejevim spomenikom in v neposredni bližini mestnega stolpa, v katerega so od leta 1830 vgra-
jeni rimski nagrobniki, je društvo za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69 predstavilo svoj letošnji 
program in prvo slikanico za otroke Mi Rimljani, za katero je besedilo napisal Aljaž Selinšek, prof. zgo-
dovine in fi lozofi je.
Foto: Črtomir Goznik
Povodnov muzej je letos star 190 let, v društvu Poetovio 69 pa si želijo, da bi dočakal tudi 200 let in da bi se nasploh izboljšal naš odnos do kulturne 
dediščine. V okviru 14. Rimskih iger prihodnje leto bodo v rimskem kampu Poetovio postavili kompletno repliko Orfejevega spomenika. To je izziv za 
društvo in vse, ki se zavedajo pomena kulturne dediščine za razvoj mesta in njegovega okolja.
Slovenija  Zakaj meja s Hrvaško zlepa ne bo zaprta
Slovenci lastniki vsaj 
110.000 nepremičnin
Slovenski državljani so od leta 2013 na Hrvaškem, ko je ta dr-
žava vstopila v EU, kupili 9439 nepremičnin, razkrivajo podatki 
hrvaške davčne uprave. Po neuradnih ocenah so Slovenci la-
stniki skupno približno 110.000 nepremičnin na Hrvaškem, ve-
činoma hiš in stanovanj ob hrvaški obali. Številni nepremičnine 
posedujejo iz časov nekdanje skupne države.
Časnik Večernji list poudarja, da na Hrvaškem ni razloga za zaskrbljenost, 
da bi Slovenija med pandemijo covida-19 svojim državljanom prepovedala 
vstop na Hrvaško, saj bo varovala interes lastnikov nepremičnin v sosednji 
državi. Dodaja, da so Slovenci kupovali počitniške hiše na Hrvaškem še v 
času Jugoslavije.
Slovencem glede nakupov nepremičnin na Hrvaškem v zadnjih sedmih 
letih sledijo nemški državljani. Večinoma gre za počitniške objekte, stano-
vanja in apartmaje, skupno 4969 nepremičnim. Na tretjem mestu so Av-
strijci z 2867 nepremičninami, sledijo Italijani s 1612, Švedi s 1232 in Madžari 
z 949 nepremičninami, je objavil Večernji list na podlagi podatkov hrvaške 
davčne uprave o plačanih davkih.
Izpostavlja, da imajo tuji državljani na Hrvaškem koristi, ker država ni 
uvedla davka na nepremičnine. Navedli so, da ima manj kot 4400 lastnikov 
iz drugih držav prijavljeno oddajanje turističnih objektov v najem in za to na 
Hrvaškem plačujejo davek.
Hrvaška državna uprava po 
navedbah omenjenega časnika 
nima podatkov o vseh lastnikih 
nepremičnin na enem mestu. 
Pričakovati je, da bodo natančne 
podatke pridobili po popisu pre-
bivalstva, ki ga na Hrvaškem 
načrtujejo prihodnje leto. Ob 
zadnjem popisu prebivalstva je 
bilo na Hrvaškem skupno nekaj 
manj kot 250 tisoč počitniških 
objektov. 
Foto: M24
Središče ob Dravi  Župan sprejel učence
Ponosni na uspehe mladih
Župan Jurij Borko je po zaključku šolskega leta počastil učence 
OŠ Središče ob Dravi, ki se ponašajo s posebnimi dosežki. V mi-
nulem šolskem letu sta posebej izstopala Martin Novak in Ma-
tevž Lobnikar, ki sta se sprejema udeležila skupaj z ravnateljico 
Jasno Munda.
Župan je zbrane pozdravil in na kratko nagovoril: »Iskrene čestitke za 
vajine uspehe! Na šoli dosegate lepe uspehe in res smo ponosni na vas!«.
V prijetnem vzdušju se je razvil sproščen pogovor, fanta pa sta predsta-
vila tudi svoje ambicije in cilje, za katere vesta, da jih je možno doseči le z 
veliko dela.
Martin Novak je vseh devet razredov zaključil z odliko. »Sedaj so na vrsti 
počitnice, potem pa se bom že začel pripravljati na srednjo šolo,« je dejal 
Novak, ki se je vpisal na ljutomersko gimnazijo. Čeprav še ni čisto prepri-
čan, kam točno ga bo vedoželjnost ponesla, so njegovi cilji velikopotezni. 
»Naravoslovje mi je zelo blizu. Zanima me medicina, a še ne vem, katero po-
dročje me bo najbolj pritegnilo,« je iskreno povedal Novak. Izobraževanje 
je postavil na prvo mesto, upa pa, da mu bo tudi v prihodnje čas dopuščal 
treniranje juda v Ljutomeru.
Matevž Lobnikar, ki je dokončal osmi razred, pa je bil na sprejem k župa-
nu povabljen, ker je v tem letu dosegel kar dve priznanji na državni ravni. 
Najžlahtnejše, zlato priznanje je dosegel na državnem tekmovanju iz angle-
ščine, ob tem pa tudi srebrno Cankarjevo priznanje. Tudi Lobnikar že ve, 
kaj želi študirati: »Najprej se bom vpisal na gimnazijo. Razmišljam o študiju 
psihologije in sociologije,« je dejal. V počitnicah pa bo Lobnikar ob počitku 
največ časa namenil branju.
Borko je ob pogostitvi učencema poklonil še darili in jima zaželel, da 
uresničita svoje. »Počitnice dobro izkoristita, potem pa naprej!« je zaključil 
Borko. 
Foto: KG
Od leve: župan Jurij Borko, Matevž Lobnikar, Martin Novak in ravnatelji-
ca OŠ Središče ob Dravi Jasna Munda
štiri rimske skupine, ki so tudi si-
cer povezane z vinsko trto. Vino 
z imenom vinum Rimski kamp 
Poetovio bo na voljo tudi vino-
ljubcem. Vse, kar bodo pridelali na 
območju kampa, bodo zaščitili oz. 
bo imelo prepoznavno blagovno 
znamko, tudi jedi in zelišča. Letos 
rimski kamp še ne bo polno živel, 
vrata bo odpiral le za posamezne 
dogodke. Polno življenje je predvi-
deno v letu 2021, ko ga bodo odprli 
že sredi aprila.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 12
Narašča tudi število okužb, ki 
se širijo lokalno in niso več pove-
zane s primeri, vnesenimi iz tujine. 
Ne raste zgolj število okuženih, 
ampak tudi njihovih tveganih sti-
kov. Po besedah Fafangela je po-
membno, da dnevno število oku-
ženih ohranimo med 15 in 20. To 
je tudi številka, ki jo epidemiologi 
lahko še ustrezno obravnavajo. 
Na NIJZ razglasitve epidemije ne 
bodo predlagali, dokler stanje še 
lahko obvladujejo z razpoložljivi-
mi kapacitetami. Če se bo trend 
poslabšal, pa bodo v prihodnjih 
dnevih oz. tednih preučili tudi to 
možnost.
Največ okuženih med 
mladimi
Trenutno v Sloveniji sicer be-
ležijo največ primerov med mlaj-
šo generacijo, pri kateri bolezen 
običajno poteka v blažji obliki. Po 
oceni direktorja Klinike Golnik Aleš 
Rozmana je zato med ljudmi zao-
krožil lažni občutek, da je virus os-
label. »Ko pa bo virus znova zašel 
med ranljive skupine, se bo zvišalo 
število hospitalizacij in tudi smrti,« 
je opozoril. Kot je dodal, je ključno, 
da zaščitimo najbolj ranljive skupi-
ne. 
Za avgust ne načrtujte 
več porok ...
Možnost zaostrovanja ukrepov 
ob slabšanju epidemiološkega sta-
nja v državi je sicer omenil vladni 
govorec Kacin:«Če se bo širjenje 
okužb nadaljevalo, bomo morda 
morali kmalu zbiranje omejiti na 
deset oseb.« Vse, ki načrtujejo 
poroke ta mesec, je pozval, naj 
zmanjšajo število povabljenih, av-
gusta pa naj porok ne načrtujejo 
več.
Na vprašanje, ali bo Slovenija 
omejila nočno življenje, je Kacin 
odgovoril, da bi to imelo za posle-
dico preselitev druženj v zasebne 
prostore, kjer bi bile medosebne 
razdalje še manjše.
Vse, ki nameravajo odpotova-
ti na Hrvaško, pa je pozval, naj 
razmislijo, ali je potovanje nujno. 
Opomnil je, da Hrvaška še vedno 
ne izvaja nekaterih že dogovorje-
nih ukrepov. Še vedno so namreč 
odprti nekateri nočni klubi.
Na Balkanu novi 
omejitveni ukrepi 
Oblasti BiH so po zadnjih podat-
kih zaradi širjenja virusa (okuženih 
je več kot 1600 prebivalcev) uvedle 
nove ukrepe: v zaprtih prostorih se 
lahko zbere največ 50 ljudi, obve-
zna je uporaba zaščitnih mask in 
priporočena ustrezna razdalja. 
Na Kosovu je prav tako preko 
1700 okuženih, zato že od torka 
naprej v mestih z velikim številom 
okužb velja policijska ura med 21. in 
5. uro. Uvedli so jo v Prištini, Prizre-
nu, Uroševcu in Vučitrnu. 
Srbija, kjer zadnje tedne poroča-
jo o pomembnem porastu okužb, 
v 15 mestih pa veljajo izredne raz-
mere, je za državljane Črne gore v 
torek uvedla obvezno 14-dnevno 
karanteno. Gre skoraj za recipro-
čen ukrep, potem ko je Črna gora 
v ponedeljek za srbske državljane 
namesto dosedanje samoizolacije 
uvedla obvezno 14-dnevno karan-
teno.
V Črni gpori, kjer so zabeležili več 
kot 520 okuženih v drugem valu, 
so v začetku tedna znova zaprli 
vrtce, gostinski obrati pa so lahko 
odprti do polnoči. V več mestih na 
severu države so za teden dni za-
prli vse gostinske objekte. Zaščitne 
maske so obvezne na vseh javnih 
krajih, zaprtih in odprtih.
V Severni Makedoniji imajo tre-
nutno več kot 3570 aktivnih pri-
merov okužbe, od tega kar 1941 v 
prestolnici Skopje.
Kot so na svojem Facebook 
profi lu pojasnili člani Liste GPS, 
so prevladali razum, moralni 
kriteriji in etika vseh članov ob-
činskega sveta, ki so pokazali 
enotnost, ko je to potrebno, in 
omenjeni sklep sprejeli soglasno.
Ob tem je ormoški občinski 
svet, podobno kot že pred ča-
som v Slovenski Bistrici, pristojne 
organe pozval k odzivu na čeda-
lje pogostejše provokacije vardi-
stov. »S sklepom smo pokazali 
solidarnost ter da strah, mržnja 
in homofobija nikoli ne bodo več-
ji od prleškega srca,« so zapisali 
v Listi.
Predstavniki varde, ki delujejo 
pod vodstvom Andreja Šiška, so 
se na odločitev ormoških svetni-
kov odzvali s trditvijo, da se je 
politična opcija, ki vodi občino, 
zapletla v protizakonito in pro-
tiustavno delovanje.
»Takšne ljudi bo treba sodno 
obravnavati, saj predstavljajo 
grožnjo ustavni ureditvi Slove-
nije, ker izvajajo diskriminacijo. 
Nihče ne more prepovedati de-
lovanje določenih skupin glede 
na njihovo prepričanje ali stil 
oblačenja, kadar ti ne počnejo ni-
česar nezakonitega,« so navedli 
v vardi.
Vardisti vabijo svetnike 
v svoje vrste ...
Kljub nezaželenosti so na dru-
žabnih omrežjih že napovedali, 
da bo Štajerska varda to poletje 
prav na območju občine Ormož 
organizirala tabor, nanj pa so 
povabili vse svetnike, ki se lahko 
preskusijo v znanjih in veščinah 
iz obrambe in varnosti. Hkrati 
upajo, da se tovrstnih odlokov 
ne bodo odločili sprejemati še v 
petek  10. julija 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Danes bo pretežno jasno, ponekod 
bo pihal veter južnih smeri. Najniž-
je jutranje temperature bodo od 
11 do 16, ob morju okoli 18, naj-
višje dnevne od 29 do 35 °C.
V soboto se bo po jasnem jutru čez 
dan od severa pooblačilo. Padavi-
ne, sprva plohe in nevihte, bodo 
zajele vso Slovenijo. Zapihal bo ve-
ter severnih smeri, na Primorskem 
zvečer burja.
Foto: Facebook
Slovenija  Širjenje okužb s koronavirusom ne pojenjuje
Po številu okužb kmalu na rumeni seznam
Slovenija ob novih potrjenih okužbah s koronavirusom postopoma dosega raven, po kateri bi se morali uvrstiti na rumeni seznam držav, 
je opomnil Mario Fafangel z NIJZ. »Narediti moramo vse, da ustavimo trend naraščanja okužb,« je pozval. Vladni govorec Jelko Kacin je 
medtem omenil možnost omejitve druženja na deset oseb, če bi se stanje poslabšalo.
Ormož  Vardisti kljub sklepu občinskega sveta v nove akcije
Poleti napovedan tabor Štajerske varde
Ormoška občina je na zadnji seji občinskega sveta prejšnji teden na predlog Liste Gradimo prihodnost skupaj (GPS) brez glasu proti podprla sklep, s katerim je kot 
prva v Sloveniji izrekla negostoljubnost pripadnikom t. i. varde. Ta se je na odločitev odzvala z nezadovoljstvom in napovedala nove akcije v tej občini.
Foto: M24
kakšni drugi občini, kjer po njiho-
vem »na veliko poteka trgovina z 
belim blagom in drugimi ilegalnimi 
stvarmi«. Nekaj medijev je poroča-
lo celo o tem, da naj bi pripadniki 
varde v Ormožu po sprejetem 
sklepu občinskega sveta nadle-
govali celo turiste, jih ustavljali in 
zasliševali, kako so prišli v državo. 
Po občini so se pojavili tudi grafi -
ti »slovenska varda«, občinske 
svetnike pa predvsem po druž-
benih omrežjih obtožujejo, da 
»skrivajo ilegalne prebežnike«.
Že pred tem so junija nadlego-
vali lastnika tamkajšnjega kam-
pa, hodili po njegovi posesti, ga 
obtoževali, da tihotapi ilegalne 
migrante, in mu grozili, da ga 
bodo opazovali, o čemer smo v 
Štajerskem tedniku obširno po-
ročali. Eden od predstavnikov 
Liste GPS Vid Voršič pa je pove-
dal, da naj bi pripadnika varde 
nadlegovala turista iz Francije, ki 
je pešačil skozi mesto. 
Na Policijski upravi Maribor, 
kjer so v zvezi z vardo obravna-
vali le omenjeni dogodek v kam-
pu v začetku junija, so pojasnili, 
da turist v pogovoru z njimi ni 
navajal nobenega nadlegovanja, 
vznemirjanja ali druge kršitve zo-
per njega.
V Slovenski Bistrici 
ostro proti vardistom
Občinski svetniki v Slovenski 
Bistrici so sicer že sredi junija 
obsodili primer nestrpnega in 
provokativnega ravnanja pri-
padnikov varde na tamkajšnji 
policijski postaji. Vlado so pozvali 
k čimprejšnjemu sprejemu ustre-
zne zakonodaje, ki bi pristojnim 
zagotovila učinkovito in zakonito 
ukrepanje. Seje se je takrat udele-
žil tudi državni sekretar na notra-
njem ministrstvu Franc Kangler in 
izrazil pričakovanje, da bo policija 
ukrepala po predhodnem posve-
tovanju z državnim tožilcem. Po 
njegovih besedah v parlamentar-
nih odborih že obravnavajo spre-
membe zakona o javnem redu 
in miru, s katerimi bi dali policiji 
ustrezna pooblastila.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020    COLOR CMYK stran 13
petek  10. julija 2020 Kultura   13
Ste že brali / Slavko Pregl:
Prodajalci megle
Poletje je čas za bolj sproščeno branje. In če bos-
te vzeli v roke kriminalko Slavka Pregla Prodajalci 
megle, ne boste razočarani. Kje pa piše, da berljive 
kriminalke pišejo samo skandinavski pisatelji!
Ob pripovedih Slavka Pregla ste 
najbrž uživali v otroštvu. Je namreč 
avtor množice mladinskih del. 
Omenimo samo nekatera: Odpra-
va zelenega zmaja, Priročnik za kla-
tenje, Geniji v kratkih hlačah, Juha 
Cviluha, Strašna bratranca, Zgodbe 
na dvoru kralja Janeza ... Verjemite, 
spisek je še dosti dosti daljši. In kot 
vas je navdušil takrat, vas bo najbrž 
tudi sedaj kot odraslega bralca.
Pripoved Prodajalcev megle je 
zanimivo zastavljena, mednarodno 
zapletena in čisto po slovensko raz-
pletena: nihče ni nič kriv za izgub-
ljene bančne milijone, saj jih je banka lepo odpisala. (Kot marsikaj v 
tej naši ljubi državi, kar smo potem poplačali državljani.)
In kako je prišlo do teh izgubljenih milijonov?
Čas in kraj dogajanja: tukaj in zdaj. Matej Vogrin se je nekoč 
ukvarjal z založništvom, ampak ko so prišli za knjigo slabi časi, se je 
pričel ukvarjati z likovno umetnostjo – delal je v galeriji. Na banki je 
vzel kredit, da si je uredil hišo, ampak so se bančni pogoji naenkrat 
zaradi evropske zakonodaje spremenili in bi moral banki na hitro 
vrniti izposojeni znesek. On pa brez kakšne fi nančne zaloge. Ravno 
v tem času se nanj obrne založnik iz ene od ruskih držav, s katerim 
je pred leti imel neke skupne projekte, z zanimivo ponudbo. Neki 
ruski arhivar je ob popisovanju gradiva v še neurejenih zbirkah v 
sanktpeterburškem muzeju Ermitaž naletel v nekem zaboju na sli-
ko, ki bi jo on pripisal španskemu slikarju iz 17. stoletja Diegu Ve-
lazquezu. Arhivar bi si rad jesen življenja polepšal s kakim dodatnim 
denarjem, ki bi ga dobil s prodajo te slike. Tako se prične zarota za 
prodajo umetnine, v katero se vplete tudi slovenski galerist Vogrin. 
In to zelo uspešno – in zelo slovensko: najprej uspe sliko s pomočjo 
angleškega prijatelja Cobba in ruskih falotov spraviti v Slovenijo, 
nato uspe prepričati novodobnega slovenskega poslovneža Klančar-
ja, da bi sliko v tajnosti odkupil, potem oba skupaj uspeta prepričati 
slovensko banko, da tajkunu odobri nekajmilijonski kredit, za ga-
rancijo pa banka sprejme na deset milijonov evrov 'uradno' ocenje-
nega Velazqueza. Podjetnik denar takoj porabi za nakup drugega 
podjetja in tega hitro prepiše na sina. Spretni podjetnik je namreč 
s. p. in nima ničesar: hišo ima žena, hčerka študentka ima eno pod-
jetje, sin ima zdaj drugo podjetje ... Zelo slovensko. Takrat pa se v 
rumenem tisku pojavijo govorice, da desetmilijonski Velazquez ni 
original, ampak slab ponaredek, osramočeno banko je zajela panika 
in je sliko prodala na dražbi za nekaj tisoč evrov tistemu angleškemu 
sodelavcu slovenskega galerista. Ki mu ni nič jasno, kako gedo ti slo-
venski posli. Takole piše dalje pisatelj: »«Že, že,« Cobbu nič ni bilo 
jasno, »ampak kredit s temi mojimi petnajstimi jurji ni bil popla-
čan, ne? Kaj pa zdaj?« »Klančar nima drugega premoženja, denarja 
ne more vrniti in banka ga bo morala odpisati. On je naredil vse, 
kar je banka od njega zahtevala. Ponudil je zavarovanje in banka ga 
je v skladu s svojimi postopki sprejela. Nihče je ni v nič silil. Konec 
zgodbe,« je zmagoslavno zaključil Vogrin. »Take so pri nas stvari.« 
Iz Cobba je kar žarelo popolno nerazumevanje, pomešano z osup-
lostjo. »Ja, ampak banka bo naredila poslovno izgubo. In potem?« 
»Pokrila jo bo iz dobička iz drugih poslov. Ali pa,« se Vogrin ni 
mogel ustaviti in je dodal še malo hudobije, ki jo je Cobb še manj 
razumel, »banko bomo dokapitalizirali davkoplačevalci.« »Se pravi, 
vi boste poplačali Klančarjev dolg?« »Ja!« je pribil Vogrin. »Zaboga!« 
je vzkliknil Cobb. »Saj vi imate pa socializem. Se pravi, komuni-
zem!« »Ja, nekateri ga imajo. Praviloma tisti, ki ga najbolj psujejo,« 
je resignirano potrdil Vogrin.« (Stran 160-161.)
Roman Prodajalci megle je letos izšel pri založbi Litera.
Med Maučečevimi pomembnej-
šimi prispevki za Slovensko krajino 
je tudi brošura z naslovom Sloven-
sko Porabje. Sestavil jo je skupaj z 
Vilkom Novakom, izšla pa je leta 
1945. V njej sta avtorja obdelala 
tamkajšnji geografski prostor s 
podrobnejšim prikazom naselij, 
v katerih živijo porabski Sloven-
ci, njih same, zgodovino Porabja, 
jezik te pokrajine, ljudsko kulturo 
idr. Z utemeljitvami in dokazi sta 
svetu sporočila, da območje juž-
no od Monoštra sestavlja pokra-
jinsko, narodnostno in jezikovno 
enoto z ostalim Prekmurjem (šir-
še: s Slovenijo) in da je bilo Porabje 
na mirovni konferenci leta 1919 po 
krivici dodeljeno Madžarski. Ome-
njena brošura je nastala v velikem 
upanju, da bo ta krivica popravlje-
na.
Košičevi dnevi o 
Maučecu leta 1991
Jožetu Maučecu, znamenite-
mu 'Bogojančarju' in Ptujčanu, so 
se na Košičevih dnevih poklonili 
leta 1991. Takrat so podrobneje 
predstavili njegovo delo na pros-
vetnem, kulturnem in turističnem 
področju, publicistično in uredni-
ško delo. Profesorja zgodovine in 
zemljepisa Maučeca so poznale 
tudi generacije ptujskih dijakov, saj 
je bil deset let profesor na ptujski 
gimnaziji, nato pa je postal ravna-
telj Šolskega centra kovinske stro-
ke na Ptuju.. „Mnogo vrednega je 
hotel dati predvsem trem pokra-
jinam: Prekmurju, Porabju in delu 
Štajerske, ki jo lahko poimenuje-
mo kar Ptuj z okolico. Svoje široko 
znanje, razgledanost in modrost je 
poklanjal mladim v šolskih klopeh s 
predavanji in dobro besedo, vsem 
drugim pa z nasvetom in zapisano 
besedo,“ je ob tretjem Košičevem 
tednu v KS Bogojina zapisal Jože 
Vugrinec.
V obdobju po II. svetovni vojni 
se je Jože Maučec posvetil pred-
vsem razvoju turizma na Ptuju, 
kamor se je preselil leta 1946. Izdal 
je dva vodnika po Ptuju in okolici, 
pod njegovim vodstvom je TD Ptuj 
leta 1957 izdalo prvi povojni turi-
stični Vodnik po Ptuju in okolici, ki 
je bil nadvse dragocen prispevek k 
večji turistični promociji. Maučec 
je vodil tudi ptujske pustne priredi-
tve in urejal publikacije, ki so izšle 
ob kurentovanjih.
Bogojina povezala 
Plečnika, Mežana in 
Maučeca
Na Košičevih dnevih so se spom-
nili še enega znanega Ptujčana, 
akademskega slikarja Janeza Me-
žana, ki je tretje življenjsko obdob-
je preživel na Ptuju. S svojimi deli je 
obogatil Plečnikovo mojstrovino, 
cerkev Gospodovega vnebohoda 
v Bogojini. Mežanove freske in 
oltarna slika v tamkajšnji cerkvi so-
dijo med najobsežnejša Mežanova 
dela z religiozno tematiko; še več, 
gre za Mežanovo življenjsko delo, 
je zapisal Jože Maučec mlajši. Prav 
njegov oče Jože Maučec je Meža-
na priporočil za poslikavo arhitek-
tu Jožetu Plečniku in bogojinske-
mu župniku Jožetu Gjuranu. „Če 
je arhitekt Jože Plečnik ustvaril z 
Bogojina, Ptuj  Jože Maučec, prosvetni in kulturni delavec ter publicist
Prekmurje, Porabje in Ptuj 
z okolico so bili njegov svet
V prekmurski Bogojini tradicionalno prirejajo Košičeve dneve v spomin na Jožefa Košiča, 
pesnika, antropologa, avtorja, duhovnika in pisatelja. Vsako leto dneve spremlja izdaja 
zbornika. Za naslovnico lanske je bila izbrana karta Zemljevid Slovenske krajine Ptujčana 
Jožeta Maučeca, prosvetnega in kulturnega delava, publicista, urednika, profesorja zgodo-
vine geografi je, ki v marsikaterem pogledu predstavlja unikat, saj so na njej označena tudi 
ljudska poimenovanja prekmurskih krajev, je povedal urednik zbornika Marko Vugrinec.
Foto: Črtomir Goznik
Naslovnica brošure Košičevi dnevi 
2019
Želeli odstraniti 
zadnje počivališče 
Jožeta Maučeca
Civilna iniciativa za staro 
ptujsko mestno pokopališče je med 
zaslužnimi, da bodo zgodbe ljudi, 
ki so ustvarjali podobo Ptuja, lahko 
širše oživele. Za osvežitev spomina: 
večina starih nagrobnikov naj bi po 
prvotnem scenariju izginila, kot da 
ne bi živeli in ustvarjali v tem mestu 
in za to mesto. Ostalo naj bi le nekaj 
čez 40 najpomembnejših (prestižnih) 
spomenikov najpomembnejših ljudi 
po izboru stroke. Med njimi najprej 
ni bilo nagrobnika Jožeta Maučeca. 
Vsa sreča, da je v mestu na koncu 
etika vsaj v tem pogledu prevladala. 
Kljub temu grenak priokus ostaja 
pri vseh tistih pomnikih, ki so jih 
sneli s podstavkov in položili v 
travo, da jih zob časa še bolj najeda: 
pokajo, ob dežju jih prekrije blato, 
ob košnji pa trava. Zaželeno bi 
bilo, če bo Park spominov postal 
turistični kotiček, da bi se našel 
denar za sanacijo vseh tistih 
pomnikov, ki počeni in poškodovani 
ležijo v travi.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Mežan: potret prof. Jožeta Ma-
učeca, okrog leta 1965, olje/platno 
Ormož  Lutkovna predstava za male in velike ljubitelje čarovnije
Probleme so odlično reševali kar otroci
Organizatorji Ormoškega poletja tudi letos niso pozabili na najmlajše in mlade po srcu. Za vse, ki še vedno radi verja-
mejo v čarovnijo in magični svet, so pripravili lutkovno predstavo, ki sta jo na odru uprizorila gosta Lucija Ćirović in 
Boštjan Štorman.
Predstava pod naslovom Pal-
ček nos je v izvedbi Gledališča iz 
desnega žepka pritegnila vse ob-
činstvo. Igralca sta poskrbela, da 
so navzoči predstavo soustvarja-
li. Mojstra na odru sta občinstvo 
vključila v predstavo vsakič, ko 
sta povedala: „Hmm! Mislim, da 
imamo problem!“ Pomagali pa so 
otroci.
Uprizoritev je postregla z obili-
co situacijskega humorja, v svojem 
jedru pa je nosila ključno sporoči-
lo o tem, kako nam življenje hit-
ro postreže z lekcijami, če smo 
prevzetni. Glavni lik Jakob namreč 
ni bil prijazen, zato ga je zeliščna 
vila uročila. Po sedmih letih trdega 
dela v ujetništvu se je fant izučil v 
pravcatega kuharskega mojstra, a 
zrasel mu je ne preveč lep nos. Še 
več, njegov videz je postal upodo-
bitev vsega, iz česar se je norče-
val. Postal je pravcati grdi škrat z 
dolgim nosom. Kako se je zgodba 
končala, naj ostane skrivnost.
Nič skrivnostni pa niso bili orga-
nizatorji, ki so si še pred predsta-
vo oddahnili, da bodo Ormoško 
poletje lahko pripeljali do konca. 
Prepoved prireditev je namreč 
stopila v veljavo po zaključku vseh 
dogodkov, na drugi strani pa prire-
ditveni prostor pred grajsko prista-
vo Ormož omogoča obisk večjega 
števila ljudi, ne da bi se ustvarila 
gneča, ki bi povečala možnost pre-
nosa okužbe s kovidom. Organiza-
torji so tudi poskrbeli za razkužila 
in otroci so jih vešče uporabljali. O 
zskrbljenosti zaradi nevarnosti za 
okužbo bi težko govorili, res pa je 
marsikoga skrbelo, kaj bo storila 
zeliščna coprnica.
Foto:KG
Foto: Črtomir Goznik
Jože Maučec
bogojinsko cerkvijo svetovno ume-
tnino, je Janez Mežan s svojimi deli 
v cerkvi del te svetovne mojstrovi-
ne,“ je Jože Maučec mlajši sklenil 
svoj zapis o arhitektu Plečniku, 
slikarju Jožetu Mežanu in prof. 
Jožetu Maučecu. Košičevi kulturni 
dnevi so torej zaslužni, da se ohra-
nja spomin na delo in ustvarjanje 
tudi nekaterih znanih Ptujčanov.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 14
petek  10. julija 2020Zdravstveni globus14
Telo lahko sicer ostane zdravo 
tudi samo z eno ledvico, ker pa 
številne bolezni prizadenejo obe, 
je pomembno, da motnje v njiho-
vem delovanju prepoznamo in ta-
koj zdravimo. Veliko ljudi sploh ne 
ve, da imajo okvaro ledvice, saj se 
zaradi tega ne počutijo nič slabše 
oziroma jih prav nič ne boli. Ker pa 
ledvice postopno ne morejo več 
odstranjevati iz telesa odvečne 
vode in odpadnih snovi iz krvi, se 
te začnejo kopičiti v telesu. Funkci-
ja ledvic se lahko okvari za več kot 
polovico, preden se takšno kopiče-
nje zaradi slabšega počutja odkrije.
Okvare ledvic
Moramo se zavedati, da na zače-
tne stopnje okvare ledvice pogos-
to opozorijo le krvne preiskave ali 
analiza seča, kar je pravzaprav zelo 
poceni in na našo željo dostopno 
v vsakem laboratoriju. Določi se 
Foto: Dreamstime/ M24
Če okvara ledvic ni nepovratna, so možnosti, da popolnoma ozdravite, 
dobre, le okrevanje traja okoli šest tednov. Zdravnik bo kajpak zdravil 
vzrok težav z ledvicami, in ne ledvic samih. Najpogostejši vzrok nenadne 
ledvične odpovedi je zmanjšanje dotoka krvi v ledvice, kar se lahko zgodi 
zaradi nenadoma znižanega krvnega tlaka ali anafi laktičnega šoka, 
lahko pa je tudi posledica delovanja strupenih kemikalij, zdravil ali ovire 
v pretoku urina, kar povzroči nabrekanje ledvičnega meha in ledvičnih 
čašic. Simptomi akutne odpovedi ledvic se pojavijo zelo hitro, običajno v 
nekaj urah, in med njimi so: močno zmanjšana količina urina, slabost in 
bruhanje, zaspanost in glavobol, bolečine v hrbtu. Tudi v tem primeru 
takoj poiščite zdravniško pomoč, kajti akutna ledvična odpoved je lahko 
usodna že v nekaj tednih, če je ne zdravite. Napoteni boste v bolnišnico 
na nujno zdravljenje.
Pomagajmo si
Prepoznajte motnje v delovanju svojih ledvic
Ledvice z odstranjevanjem odpadnih snovi in odvečne vode skrbijo za ravnovesje v telesu. Uravnavajo tudi krvni 
tlak in spodbujajo proizvodnjo rdečih krvničk.
kreatin v krvi, iz katerega izračuna-
jo, kako dobro delujejo ledvice, in 
pregleda se vzorec seča, v katerem 
je v primeru bolezni ledvic moč najti 
beljakovine in rdeče krvničke.
Kdo je ogrožen
V najbolj tvegani skupini za bo-
lezni ledvic so ljudje s povišanim 
krvnim tlakom, ki je lahko posledi-
ca nepravilnega delovanja ledvic, 
sladkorni bolniki, ljudje z boleznimi 
srca in ožilja, s povečano prostato 
in avtoimunskimi boleznimi, vsi s 
preveliko telesno težo in kadilci, sta-
ri nad 50 let. Če ste med njimi, zap-
rosite zdravnika za krvne preiskave 
in analizo seča. Poškodba ledvic se 
lahko potuhnjeno razvija več let in 
postane v tem času neozdravljiva, 
kar pomeni, da pride za zdravljenje 
v poštev le dializa, ki umetno odstra-
njuje odpadne snovi in odvečno 
vodo, ali presaditev ledvic.
Opozorilni znaki
Se pa zgodi, a poudarimo, ne ved-
no, da na utrujene ledvice opozori-
ta pomanjkanje teka in šibkost, po 
nekaj tednih pa lahko tudi: pogosto 
izločanje urina, predvsem ponoči, 
bleda, srbeča koža, hiter nastanek 
podplutb, zadihanost, vztrajno kol-
canje, slabost in bruhanje, trzanje 
mišic, mravljinčenje, krči v nogah.
Kaj povzroča nastanek 
fibromialgije
Vzroki bolezni še niso povsem 
jasni, obstaja pa kar nekaj teo-
rij, ki pripisujejo vzroke različnim 
dejavnikom, kot so: hormonski 
(bolezen se zelo pogosto pojavlja 
pri ženskah po menopavzi), in-
fekcijski, čustveni ali telesni stres, 
pomanjkljiva telesna dejavnost in 
kemične spremembe v delovanju 
možganov (zmanjšana raven sero-
tonina). Čeprav bolečine nastajajo 
predvsem v mišicah, pa ne izvirajo 
iz sklepnega ali mišičnega vnetja. 
Večina najnovejših raziskav je po-
kazala, da se vzrok za bolečine ne 
skriva v mišicah, temveč v central-
nem živčnem sistemu, simptomi so 
povezani z nepravilnostmi preva-
janja čutilnih zaznav v osrednjem 
živčevju, pa tudi z biokemičnimi 
spremembami in s prekrvavitvijo 
mišičnega tkiva. Pri nastanku kro-
nične bolečine so pomembni tudi 
psihološki dejavniki, kot so: pani-
čen odziv na stresne dogodke, pre-
zaposlenost s telesnimi simptomi, 
depresija in anksioznost. Motnja 
ni nalezljiva, morda pa je genetsko 
pogojena.
Kako se fibromialgija 
kaže
Najpogostejši znaki fi bromialgije 
so:
• utrujenost in pomanjkanje 
energije (zlasti zjutraj in proti 
večeru);
• jutranja okorelost;
• boleče točke v mišicah (na 
hrbtu: mesto, kjer se stikata 
vrat in glava, zgornja linija 
ramen, proti prsni hrbtenici, 
v ledveno-križni hrbtenici, 
nad zadnjico in tik pod njo; na 
sprednji strani telesa: vrat, tik 
nad notranjim robom ključnice, 
nekoliko bolj navzven, približno 
štiri prste nižje od prejšnje 
točke, dlančna stran podlahti in 
notranja stran kolena). Te točke 
niso pri vseh bolnikih povsem 
določene. Bolečina mora biti 
stalna in se mora pojavljati vsaj 
tri mesece;
• težave s spanjem (rahel 
spanec, pogosto prebujanje, 
nespečnost);
• glavoboli;
• motnje spomina in 
koncentracije;
• depresija in neopredeljen strah;
• pogost občutek otekanja v 
rokah in nogah;
• vzdraženost trebušnih organov 
(bolečine v trebuhu, zaprtost ali 
diareja);
• težave s sečili (večkratna 
potreba po uriniranju, pekoče 
uriniranje);
• suha usta, nos in oči;
• motnje menstrualnega ciklusa;
• občutljivost na mraz;
• nemirne noge;
• netipični vzorci slabe 
občutljivosti v rokah ali nogah 
... Ker bolezen nikoli ne 
prizadene sklepov, jo uvrščamo 
med zunajsklepni revmatizem 
(revmatizem mehkih tkiv).
Kako poteka zdravljenje
Fibromialgija večinoma ni do-
končno ozdravljiva. Glavni cilj 
zdravljenja je, da bolniku zmanjša-
mo bolečino, poskušamo pa tudi 
urediti razmere v njegovem delov-
nem in družinskem okolju, saj te 
pogosto poslabšujejo bolezensko 
stanje. Učinkovito zdravljenje je za 
zdaj še predvsem nefarmakološko 
zdravljenje brez zdravil. Zdravlje-
nje je lahko uspešno le, če bolnik 
sprejme aktivno vlogo kot partner 
v procesu zdravljenja. Priporoča se 
zdrav način življenja in fi zikalna te-
rapija. Zdrav način življenja vključu-
je zdravo prehrano (odsvetujemo 
pitje alkohola, prave kave in kaje-
nje) in redno vsakodnevno telesno 
dejavnost. Le-ta je pomembna za 
telesno in duševno zdravje, pove-
ča gibljivost in telesno moč. Kori-
stne so predvsem aerobne vaje, 
posvetovati pa se je treba z zdrav-
nikom oz. fi zioterapevtom.
Literatura : Publikacija združenja družinskih 
zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike
Metka Petek Uhan, 
dr. med., spec. družinske 
medicine, ZD Ptuj
Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj 
Fibromialgija – 1. del
Foto: Dreamstime/M24
Čuferjeva je pojasnila, da je 
dobra plat dostopnosti novih 
onkoloških zdravil pri nas, da so 
vsa zdravila bolnikom slej ko prej 
dostopna. Težava pa je po njenih 
besedah v predolgem obdobju 
od registracije zdravila do takrat, 
ko je to zdravilo na razpolago tudi 
slovenskim bolnikom. V povpre-
čju gre za obdobje okoli 400 dni. 
Opozorila je, da je mogoče do 
novih zdravil hitreje priti preko 
raziskav.
Med težavami zdravljenja 
slovenskih bolnikov z rakom je 
Čuferjeva omenila tudi predolgo 
obdobje od prvih simptomov 
bolezni do postavitve diagnoze. 
Pojasnila je, da se naša država 
tudi po preživetju raka uvršča v 
evropsko sredino. Nujen pogoj za 
hitro in učinkovito uvedbo nove-
ga zdravila ali načina zdravljenja 
v onkologiji je visoko usposobljen 
kader, je tudi opozorila Čuferje-
va. Po njenih besedah ni dovolj, 
da javna zdravstvena blagajna 
zagotovi denar za novo zdravilo, 
ampak je potreben tudi stroko-
ven tim, ki bo to zdravilo prenesel 
v vsakodnevno uporabo, ter bo 
poskrbel, da bo v polni meri prišla 
do izraza učinkovitost zdravila.
»Rak je zelo zahtevna bole-
zen, zato potrebujemo ustrezen 
zdravstveni kader,« je dodala 
Čuferjeva. Po njenih besedah bi 
morala Slovenija prevzeti vzorce 
zahodnoevropskih držav, ki imajo 
v onkologiji najboljše rezultate. 
Zavzela se je tudi za to, da bi imeli 
slovenski bolniki na voljo podatke 
o izhodih zdravljenja v posame-
znih ustanovah, kar bi jim bilo v 
pomoč pri izbiri zdravnika.
Tudi državna sekretarka na mi-
nistrstvu za zdravje Tina Bregant 
je izpostavila tako pomen primar-
ne preventive pri zmanjševanju 
pojavnosti raka kot zgodnjega 
odkrivanja bolezni s pomočjo pre-
sejalnih programov. Po njenih be-
sedah se na ministrstvu zavedajo 
potrebe po organizacijskih in ka-
drovskih izboljšavah na vseh treh 
ravneh zdravstva. Bregantova je 
opozorila na problem zagotavlja-
nja dodatnih virov fi nanciranja 
onkologije, še zlasti v času soo-
čanja z epidemijo koronavirusne 
bolezni. Pri tem je spomnila, da 
je ministrstvo namenilo dodatna 
sredstva za nadgradnjo registra 
raka s kliničnimi podatki. Kot izziv 
na ravni Evropske unije pa je ome-
nila preskrbo z onkološkimi zdra-
vili, ki za farmacevtsko industrijo 
niso ekonomsko zanimiva.
Jure Mikolič iz oddelka za zdra-
vila Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije pa je opozoril, 
da je obdobje od registracije zdra-
vila do takrat, ko je to zdravilo na 
razpolago bolnikom, odvisno tudi 
od tega, kdaj proizvajalec zdravila 
posreduje vlogo, temu pa sledi 
90-dnevni zakonski rok.
Foto: Sta/M24
Tedenski mikroskop
Po dostopnosti novih onkoloških 
zdravil smo v evropski sredini 
Udeleženci pogovora o tem, kakšna je prihodnost zdravljenja bolnikov z rakom v V 
Sloveniji je breme raka veliko ter se iz leta v leto povečuje, je opozorila onkologinja 
Tanja Čufer. Kljub velikemu napredku na področju preventive, zgodnjega odkrivanja 
in zdravljenja pri nas za rakom letno zboli okoli 15.000 ljudi. Od leta 2009 je rak v Slo-
veniji tudi vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah pa je na drugem mestu.
Kako pogosta je fi bromialgija
Več kot 90 % zbolelih so ženske. Pogostost fi bromialgije med 
prebivalstvom zahodnoevropskih držav in v ZDA je 1-2 % (pri 
moških 0,5 %, pri ženskah 3,6 %), v Sloveniji pa ni znana.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020    COLOR CMYK stran 15
petek  10. julija 2020 Za kratek čas   15
Tudi če niste navdušeni nad tekom ali 
drugimi podobnimi oblikami vadbe, 
imejte v mislih, kako dobro to vpli-
va na vaše kardiovaskularno zdravje. 
Zato proč z lenobo in se vsaj za pet 
minut odpravite na lahkoten tek. Če to 
storite vsak dan, se bo teh minut teka 
v tednu nabralo kar nekaj. Nasvet za 
spodbudo: Pri teku pomaga tudi glas-
bena spremljava. Lahko si pripravite 
takšno glasbo, ki vas motivira.
ANIENE - 110 kilometrov dolg levi pritok Tibere v Italiji, EPP, Leon - avstrijski gledališki režiser in ravnatelj, KILON - nekda-
nji atenski aristokrat in olimpionik, ki je skušal zavladati Atenam
Bolj ko boste vztrajali, da vse 
skupaj sploh ni res, bolj boste 
v sebi prepričani, da imate 
prav in da se moti vaš partner. 
Pravzaprav bo smešno, da boste 
o njegovih stvareh bolj poučeni 
kot on. Res je raztresen ta vaš 
ljubljeni človek.
V začetku tedna lahko pri 
svojem ustvarjalnem delu 
doživite lepe uspehe, čeprav 
se bodo rezultati vašega dela 
pokazali šele v oktobru, med tem 
pa izkoristite ugodne energije za 
zabavo in sprostitev, tudi igre na 
srečo, in za harmonične odnose v 
domačem okolju.
V tem tednu boste 
nepredvidljivi, kar pa je za vas 
že splošno znano. Nabiti boste 
z negativno energijo predvsem 
v domačem okolju, saj vam 
bodo domače okoliščine jemale 
največ energije. V času krize se 
odpravite na sprehod v naravo.
Dnevi bodo zelo ugodni za 
učenje, komunikacijo in izlete, 
za vse vsakodnevne pogovore 
in dogovore, opravke, predvsem 
pa za harmonične stike tako s 
sosedi kot s sorodniki. Povečana 
bo predvsem vaša mentalna 
aktivnost, zato se boste hitreje 
učili.
S partnerjem se ne bosta mogla 
strinjati glede nekih zadev. 
Predlagali boste zelo skrajno 
rešitev, on pa se z njo nikakor 
ne bo mogel ali hotel strinjati. 
Tokrat ne bosta prišla na isto 
raven. Najbolje za vajino zvezo 
je, da ohranita ločeni mnenji in 
skupno ljubezen.
Na preizkušnje, ki so pred 
vami, se boste morali prej ali 
slej začeti pripravljati, zato je 
kakršno koli odlašanje v tem 
trenutku že nepotreben luksuz. 
Čim prej startajte, da boste 
prej na cilju. Se vam to ne zdi 
logično?
Veliko energije boste usmerjali 
v učenje ali pa v komunikacijo 
z okolico. Uspešni boste tudi 
pri vseh pravnih vprašanjih. 
Pri vsem tem je najbolje, da se 
zanašate samo nase in ne na 
tako imenovane prijatelje, ki 
samo obljubljajo, naredijo pa 
na žalost nič.
Na področju vaše kariere še traja 
globlja preobrazba, zato večjih 
sprememb v tem času glede 
poslovnosti ne bo. Ne računajte 
še na stalno zaposlitev, ampak 
bolj na honorarna dela. Če pa 
ste že stalno zaposleni, lahko 
pričakujete spremembe na 
boljše.
Dobili boste zelo zanimiv 
obisk, ki vam bo postregel z 
nadvse zanimivim razpletom, 
na kakršnega sploh niste upali. 
Bližnji bodo zelo hitro opazili, 
da ste nekam višje nad tlemi 
kot običajno. Vzrok temu je 
gotovo ljubezen!
V tem tednu boste dobili 
izvirne in ustvarjalne ideje, ki 
bodo povezane tako s potovanji 
kot s hobiji in igrami na srečo. 
V tem tednu ste lahko uspešni 
pri igrah na srečo. Prijetno 
boste tudi presenečeni nad 
nepričakovanim darilom.
Ker vedno hitite, kar je 
običajno za vse vodnarje, še 
najbolj pa za tiste iz tretje 
dekade, morate biti previdni 
na cesti. Dnevi v tem tednu 
so vam naklonjeni, zato jih le 
izkoristite za uspešne posle in 
napredovanje tako v službi kot 
doma.
V dneh, ki prihajajo, boste 
doživljali precej nestabilnosti 
na fi nančnem polju. Izvor 
dohodka bo postal negotov, 
nepredvidljiv in nestalen. Če 
se igrate z mislijo, da bi v tem 
času začeli kakšen nov posel, ne 
pričakujte uspeha na fi nančnem 
polju.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 16. julija
Petek, 10. julija
9:00 Ptuj, Špajza modrosti: Tarok za seniorje
10:00 Ptuj, Mestni park: CID, Poletne ulične 
delavnice in delavnica vožnje po grbinah
10:00 Ptuj, grad: počitniške delavnice Poglej v 
muzej: ogled muzejskih razstav in gradu, 
poslušanje zgodb, igranje in ustvarjanje z 
različnimi materiali
20:00 Ptuj, dominikanski samostan: Stand up za 
mame Tadeja Toša, nadomestna predstava za 
nedeljo, 22. marca
Sobota, 11. julija
7:00 Ptuj, odhod izpred Gimnazije: gobarjenje z 
Gobarskim društvom Ptuj
10:00 Ptuj, grad: delavnica za družine Muzejski 
vrtiček (med 10. in 16. uro): ustvarjanje, hoja 
s hoduljami, vitezi in fotografi ranje, prosta igra 
in tek, za otroke nad 5 let, brezplačno
Ponedeljek, 13. julija
10:00 Ptuj, Ljudski vrt: Poletne ulične delavnice
10:00 Ptuj, Mestni kino: Poletne urice italijanščine
Mestni kino Ptuj
Petek, 10. julija: 17:30 Liti in izgubljeni zmaji; 19:00 
Direktno z Liffa 2019: To morajo biti nebesa; 
21:00 Konje krast
Sobota, 11. julija: 17:30 Loti in izgubljeni zmaji; 
19:00 Ema; 21:00 Mali Joe
Nedelja, 12. julija: 17:30 Loti in izgubljeni zmaji; 
19:00 Ema; 21:00 To morajo biti nebesa
Prireditvenik 
https://www.radio-ptuj.si/otroci-pojejo-slovenske-pesmi
Na valovih
 
Radia Ptuj
 
vsak delov
ni dan 
med 9. in 
10. uro
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  10. julija 2020Poslovna in druga sporočila16
• datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri
•
•
•
•
(6. – 11. 10. 2020)
Vabljeni na
AKCIJSKA CENA: samo 
339,00 EUR po osebi
Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj 
in turistične agencije ATP
POSTATI NAROČNIK 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski 
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 15,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste 
naročili na Štajerski tednik (do 26. 8. 2020
).
Brezplačno boste na morju lahko uživali 
vse poletne sobote do 29. 8. 2020.
Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z 
nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja 
na morju vas čaka.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije: 
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 17
Gostje so do izenačenja prišli v 
59. minuti, ko je po lepi akciji Ba-
turina najprej zadel vratnico, žoga 
se je odbila do Matka, ta pa jo je z 
natančnim strelom poslal v mrežo 
– 1:1. 
Nalet gostov je domači trener 
delno uspel zaustaviti z dvojno 
menjavo, vstopila sta Marinšek in 
Klepač. Slednji je imel v 75. minuti 
»zaključno žogo« za zmago, saj je 
Pečnik odlično preigral vratarja 
Vekiča (na fotografi ji) in podal do 
Klepača, ta pa je z glavo z roba 
16-metrskega prostora za nekaj 
centimetrov zgrešil prazen gol …
Odločilni trenutek tekme 
se je zgodil v 86. minuti, 
znova pa ni šlo brez 
sporne sodniške odločitve. 
Trontelj je za gostje izvajal 
prosti strel s kakšnih 35 
metrov, natančno podajo 
v kazenski prostor pa je 
Brekalo preusmeril v gol. 
Stranski sodnik je takoj 
dvignil zastavico in označil 
prepovedan položaj, po 
posvetu z glavnim sodnikom 
Mihaelom Antičem pa sta 
se odločila za spremembo 
odločitve in gol je obveljal 
– 1:2. Počasni posnetek je 
razkril, da je bil eden izmed 
igralcev Brava (Abdurahimi) 
resnično v prepovedan 
položaju in je tudi vplival na 
reakcijo branilcev Aluminija, 
a sodniki si v Sloveniji 
počasnega posnetka še ne 
morejo ogledati …
Gostje so domala celotno tekmo 
odigrali v isti postavi, menjali so 
šele v sodnikovem podaljšku.
Slobodan Grubor, trener Alu-
minija: »Prvi polčas je bil dober, 
imeli smo priložnosti, tudi zadeli 
smo. V drugem polčasu smo doži-
veli strahoten padec, izgubili smo 
koncentracijo v fazi obrambe, kar 
je tekmec izkoristil za preobrat.«
Dejan Grabič, trener Brava: »V 
prvem polčasu smo imeli trenutke, 
ko smo bili energetsko slabi, a smo 
si kljub temu ustvarili tri ali štiri 
lepe priložnosti. V drugem polčasu 
je prevlado naši ekipi prinesel ka-
rakter naših fantov, ki ob zaostan-
ku niso sklonili glav. Zmaga je več 
kot zaslužena.«
Jože Mohorič
Ljubljanski Bravo, najmlajša eki-
pa lige, je naslednja v nizu ekip, ki 
je iz Kidričevega odnesla tri točke. 
»Zame kot trenerja je pomembno, 
da smo zreli v več načinih igre. To 
je bila tokrat 'počasna' tekma, ko 
smo morali pokazati potrpežlji-
vost, nato pa v pravih trenutkih 
napasti v praznih prostorih, kar 
nam je v drugem polčasu odlično 
uspevalo,« je po tekmi umirjeno, 
a ponosno razlagal trener gostov 
Dejan Grabič.
V domačem taboru je bilo 
vzdušje seveda drugačno, 
edini kanček dobre volje je 
z obiskom slačilnice vnesel 
Dejan Petrovič.
Začetek tekme sicer ni bil slab, 
čeprav v ekipi tokrat ni bilo Petka 
(zlomljen nos) in Šake (poškodba 
mišice). Od mlajših so začeli v prvi 
postavi Grajfoner, Flakus, Čermak 
in Pečnik. Prvi so zapretili domačini 
v 23. minuti, a je Flakus iz bližine za-
del vratarja Vekiča v nogo. Gostje 
so odgovorili z dvojno mero, Jakšić 
je v prvem primeru blokiral strel, v 
drugem pa je Janžekovič fantastič-
no posredoval po strelu Drkušiča z 
glavo s petih metrov.
V 32. minuti pa je domači igralec 
s številko 32 zadel v polno: Čer-
mak je izvajal kot, izjemno aktiven 
Jakšić je žogo preusmeril do Živ-
Mladen Dabanovič
»Če hočemo vzgojiti 
prvoligaškega igralca, so 
kriteriji postavljeni visoko«
Stran 19
Kolesarstvo
Hana na najvišji stopnički
Stran 18
Nogomet
Mladostna energija 
Drave
Stran 18
Tenis
Po mladinskem vzela še 
članski državni naslov
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič.
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
REZULTATI 32. KROGA:
Aluminij – Bravo 1:2 (1:0); 
Celje – Domžale 4:1 (1:1); strelci: 1:0 Kerin (37.), 1:1 Vujadinović (42.), 2:1 
Lotrič (51.), 3:1 Vizinger (73.), 4:1 Lotrič (89.);
Mura – Triglav 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Mandić (34.), 2:0 Bobičanec (45.).
Tekmi CB 24 Tabor Sežana – Maribor in Olimpija – Rudar sta bili odigra-
ni v četrtek popoldan, po sklepu redakcije.
1. OLIMPIJA 31 19 5 7 64:38 62
2. CELJE 32 17 10 5 66:31 61
3. MARIBOR 31 17 7 7 55:31 58
4. ALUMINIJ 32 15 6 11  53:38 51
5. MURA 32 13 11 8 50:39 50
6. BRAVO 32 12 8 12 44:47 44
7. DOMŽALE 32 10 6 16 43:58 36
8. TABOR SEŽANA 31 9 7 15 35:46 34
9. TRIGLAV KRANJ 32 9 4 19 39:77 31
10. RUDAR VELENJE 31 0 10 21  27:71 10
RAZPORED 33. KROGA, V SOBOTO OB 20.00: Domžale – Bravo; V NE-
DELJO OB 18.00: Triglav – Tabor Sežana; OB 20.15: Maribor – Celje; OB 
20.30: Olimpija – Aluminij; V PONEDELJEK OB 20.00: Rudar – Mura.
V nedeljo v Stožicah
Konec tedna bodo nogo-
metaši v 1. ligi odigrali tekme 
33. kroga. Najzanimivejši bo 
obračun v Ljudskem vrtu, kjer 
bo Maribor v derbiju gostil 
Celjane. Kidričani sočasno od-
hajajo v Ljubljano, kjer bodo 
v nedeljo zvečer v Stožicah 
poskušali presenetiti glavno 
kandidatko za naslov prva-
ka – Olimpijo. Na vseh deve-
tih dosedanjih gostovanjih v 
Stožicah so šumarji izgubili. 
Se lahko tradicija v deseto 
poruši?
»Trenutno sploh ne treni-
ramo več, v tem zgoščenem 
ritmu lahko samo opravimo 
regeneracijo in se na kratko 
pripravimo na naslednjega 
tekmeca. Tudi pred Olimpijo 
ne bo nič drugače, seveda pa 
ne gremo v Ljubljano z belo 
zastavo – na voljo imamo dan 
več počitka od Olimpije,« je 
dejal Slobodan Grubor.
1. SNL, 33. krog: Olimpija 
– Aluminij, v nedeljo ob 
20.30 v Stožicah.
Dosedanje medsebojne 
tekme v sezoni:
6. krog: Aluminij – Olimpija 
1:0 (0:0); Leko;
15. krog: Olimpija – Alumi-
nij 3:1 (1:0); Menalo, Vukušić 
2; Jakšić;
24. krog: Aluminij – Olim-
pija 1:2 (0:2); Matjašič; Cekiči, 
Bezjak. 
Aluminij – Bravo 
1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Živković (32.), 1:1 A. 
Matko (59.), 1:2 Brekalo (87.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, 
Jakšić, Kontek, Pantalon, Graj-
foner, Čermak, Horvat (od 65. Ma-
rinšek), Pečnik (od 85. Matjašič), 
Živković, Flakus Bosilj (od 64. Kle-
pač). Trener: Slobodan Grubor.
BRAVO: Vekić, Kurtović, Drkušić, 
Trontelj, Agboyi, Matko, Kramarič, 
Ogrinec, Abdurahimi (od 90. Žin-
ko), Baturina (od 90. Kancilija). 
Trener: Dejan Grabič. 
Nogomet  1. SNL, 32. krog
V drugem delu se je igra Aluminija razpadla
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v spomladanskem delu na domačem igrišču zabeležili eno zmago (Rudar) 
in nato pet zaporednih porazov (Olimpija, Mura, Tabor, Celje, Bravo). V jesenskem delu sezone so bili 
najboljše domače moštvo, na desetih tekmah so osemkrat zmagali in doživeli le en poraz (Maribor).
Foto: Stanko Kozel
Luka Janžekovič je v Velenju pred tednom odigral 100. tekmo v 1. 
ligi, zato je  iz rok predsednika NK Aluminij Marka Drobniča prejel 
spominski dres.
kovića, ki je lepo spremljal akcijo 
in žogo potisnil v gol – 1:0. To je bil 
že 13. zadetek Živkovića v sezoni in 
šesti v zadnjih štirih tekmah.
Tik pred odhodom na odmor so 
se domačini uspeli ubraniti treh 
nevarnih poskusov gostov v enem 
napadu (odlična reakcija Kontka), 
a to je bil samo uvod v drugi del, 
ko so gostje povsem zagospodarili 
na igrišču.
»Vedeli smo, da so igralci Brava 
močni pri prekinitvah, pa smo kljub 
temu precej naivno delali prekrške 
v obrambi, predvsem pa nismo 
stali tako, kot smo se dogovorili. 
Na začetku tekme je še šlo, po-
tem pa smo padali v igri iz minute 
v minuto. V drugem polčasu smo 
spontano stopili nazaj, predvsem 
smo slabo zadrževali žogo v svo-
ji posesti. Igramo spremenljivo, 
predvsem moramo stopiti skupaj v 
slačilnici,« je po tekmi razlagal svo-
je videnje tekme Tilen Pečnik.
Vodstvo tekmovanja svetovnega prvenstva 
v razredu motokrosa MXGP je objavilo prila-
gojeni koledar dirk za nadaljevanje sezone 
2020. Ta se bo začela s kar tremi dirkami v Lat-
viji, natančneje v Kegumsu. Tim Gajser bo lov 
na tretji naslov svetovnega prvaka nadaljeval 
9. avgusta, na sporedu pa bo še predvidoma 
16 dirk.
Najboljši tekmovalci v razredu MXGP bodo v 
Kegumsu zelo obremenjeni, saj bodo med 9. in 
16. avgustom izpeljali tri dirke za SP: VN Latvije, 
VN Rige in VN Kegumsa. Ob stezi se bo lahko 
zbralo največ 1000 gledalcev ob upoštevanju 
tamkajšnjih priporočil oblasti.
S koledarja so dokončno odpadle dirke za VN 
Češke, Švedske, Finske, Nemčije, Indonezije in 
Azije.
Brez datuma je zaenkrat še tudi vsakoletni 
pokal narodov v Matterley Basinu v Veliki Brita-
niji, kjer bi morala po prvotnem razporedu biti 
preizkušnja reprezentanc 27. septembra.
Prilagojeni koledar nadaljevanja sezone 
MXGP:
9. avgust: VN Latvije (Kegums)
12. avgust: VN Rige (Kegums)
16. avgust: VN Kegumsa (Kegums)
6. september: VN Turčije (Afyonkarahisar)
16. september: VN Italija (Faenza)
20. september: VN Emilije – Romanje (Faenza)
27. september: VN Winchestra (Matterley 
Basin)
4. oktober: VN Lombardije (Mantova)
11. oktober: VN Španije (Intu Xanadu)
18. oktober: VN Flandrije (Lommel)
21. oktober: VN Limburga (Lommel)
25. oktober: VN Lommela (Lommel)
1. november: VN Trentina (Pietramurata)
22. november: VN Patagonije (Neuquen)
brez datuma: VN Portugalske (Agueda)
brez datuma: VN Rusije (Orljonok)
UR
Motokros  SP
Za začetek trikrat v Latviji – v enem tednu!
Štajerski TEDNIK petek, 10  7. 2020     COLOR CMYK stran 18
Strelsko društvo Dušan Pože-
nel iz Rečice pri Laškem je minuli 
konec tedna izvedlo jubilejno, 30. 
državno prvenstvo na 25 m, na 
katerem je tekmovalo 67 strelcev 
s pištolami malega in velikega ka-
libra. Rečičani so pod vodstvom 
predsednika Andreja Brunška 
na svojem obnovljenem strelišču 
poskrbeli za odlične pogoje na mo-
dernih in mednarodno priznanih 
elektronskih tarčah 10 Sius. Strelci 
so odlično izkoristili dobre razme-
re za streljanje v lepem poletnem 
vremenu in postavili kar sedem dr-
žavnih rekordov. Največ medalj so 
osvojili domačini (16), novih uspe-
hov pa so se veselili tudi Ormožani, 
ki so osvojili srebrno ekipno odlič-
je. Jubilejno prvenstvo je zazna-
moval odličen rečiški strelec Jože 
Čeper, ki je osvojil trojni posamični 
naslov državnega prvaka s trojno 
ekipno krono!
Tomažič najmlajši in 
najboljši Ormožan
Najvišjo posamično uvrstitev 
izmed Ormožanov je dosegel naj-
mlajši, Žan Tomažič, ki je s pištolo 
velikega kalibra – središčni vžig do-
segel osebni rekord (523 krogov) 
in se uvrstil na visoko 5. mesto. Na-
jizkušenejši izmed Ormožanov Ne-
nad Vignjević je s 509 krogi osvojil 
7. mesto. Zmagal je Jože Čeper s 
575 krogi.
V ekipni tekmi so izjemni Rečiča-
ni s 1686 krogi izenačili svoj ekipni 
državni rekord in bili suvereno naj-
boljši. Rekordno visokega dosež-
ka pa so se veselili tudi Ormožani 
Kovinarja, ki so s 1517 krogi osvojili 
naslov ekipnih državnih podprva-
kov in premagali Grosupeljčane na 
tretjem mestu s 1494 krogi.
Vignjević le za las ob 
medaljo
Jože Čeper, aktualni zmagova-
lec skupnega seštevka evropske-
ga pokala s pištolo 25 m, je blestel 
tudi v svoji najtrofejnejši disciplini 
standardne pištole, s katero je os-
vojil drugo zlato odličje s 571 krogi. 
Med Ormožani je bil najuspešnejši 
Nenad Vignjević, ki je s 524 krogi 
v tesnem boju le za las ostal brez 
odličja in je osvojil visoko 6. mesto. 
Z dobrim streljanjem je bil zado-
voljen tudi Stiven Vočanec, ki je s 
515 krogi osvojil 11. mesto. Zimze-
leni Ptujčan Milan Stražišar tokrat 
ni imel tako dobrega dne kot lani 
na DP, ko je osvojil šesto mesto, 
tokrat je z rezultatom 474 krogov 
osvojil 18. mesto. Zaradi tehničnih 
težav s pištolo se je moral s slabšim 
rezultatom (420) sprijazniti Žan To-
mažič, s tem pa so Ormožani izpad-
li iz boja za odličje tudi v ekipni tek-
mi, kjer so osvojili četrto mesto. Z 
novim ekipnim državnim rekordom 
1653 krogov so slavili domačini.
V najzahtevnejši olimpijski, a 
obenem tudi najatraktivnejši di-
sciplini – malokalibrski hitrostrelni 
pištoli – je edini nastopajoči Ormo-
žan Nenad Vignjević v kvalifi kaci-
jah postavil deveti najboljši rezul-
tat (468). Z izenačenjem kvalifi ka-
cijskega državnega rekorda je tretji 
naslov državnega prvaka osvojil 
Čeper. V ekipni tekmi so Rečičani 
s 1656 krogi za tri kroge izboljšali 
ekipni državni rekord.
V Rečici pri Laškem je uspešno 
nastopala tudi miklavška mladinka 
Nina Bogša, ki je s 479 krogi osvoji-
la 6. mesto in za odličjem zaostala 
za 16 krogov. Naslov državne prva-
kinje je ubranila domačinka Saška 
Maček s 530 krogi.
Rezultati:
člani – standardna pištola:
1. Jože Čeper, DPR 571
2. Peter Tkalec, DPR 556
3. Matej Krajnčič, BRE 529
6. Nenad Vignjević, KOR 524
11. Stiven Vočanec, KOR 515
18. Milan Stražišar, PTU 474
22. Žan Tomažič, KOR 420
ekipno:
1. SD Dušan Poženel Rečica 1653
2. SK Brežice 1560
3. SD Grosuplje 1499
4. SD Kovinar Ormož 1459
5. SD Gorjanci 1446
člani – hitrostrelna pištola:
1. Jože Čeper, DPR 574
2. Peter Jenko, DPR 545
3. Peter Tkalec, DPR 537
9. Nenad Vignjević, KOR 468
člani – pištola, središčni vžig (VK):
1. Jože Čeper, DPR 575
2. Peter Tkalec, DPR 566
3. Rudolf Rener, DPR 545
5. Žan Tomažič, KOR 523
7. Nenad Vignjević, KOR 509
12. Stiven Vočanec, KOR 485
ekipno:
1. SD Dušan Poženel Rečica 1686
2. SD Kovinar Ormož 1517
3. SD Grosuplje 1494
mladinke – pištola, 25 m:
1. Saša Maček, DPR 530
2. Anja Prezelj, LŽE 514
3. Tara Bračun, OLI 495
6. Nina Bogša, JKM 479
Simeon Gönc
V soboto je na Dolenjskem potekala Velika nagrada Kostanjevice na 
Krki, na kateri je v mlajših kategorijah skupno nastopilo več kot 120 
kolesarjev in kolesark. Na krožni dirki so uspešno nastopili tudi mladi 
tekmovalci KK Perutnina Ptuj in v posameznih kategorijah dosegli ne-
kaj odličnih rezultatov.
Izstopala je Hana Jeromel, ki je uvodno dirko sezone končala tam, 
kjer je v prejšnji sezoni stala največkrat – na najvišji stopnički! V kate-
goriji deklic C (U-13) je bila prepričljiva med devetimi kolesarkami in je 
tako na najboljši možni način potrdila dobro delo v pripravah.
Odličen uspeh je na svoji krstni dirki dosegel tudi Maj Bohak, bil je 
3. v najštevilčnejši kategoriji med dečki C (U-13, nastopilo je 29 kolesar-
jev). Klubski uspeh je s 4. mestom dopolnil Nik Murš ec, tik za desete-
rico pa sta se uvrstila še Jan Kirbiš na 12. in David Adam na 13. mesto.
Med dečki B (U-15) je bil 8. Jošt Gradišnik, 12. pa Tin Grubelnik. Med 
dečki A je najvišjo uvrstitev med perutninarji zabeležil Jon Pritržnik, 
končal je na repu deseterice. Med deseterico najboljših sta se med 
mlajšimi mladinci prebila dva člana KK Perutnina Ptuj, 7. je bil Jure Maj-
nik, 9. pa Primož Kirbiš .
Naslednja dirka bo naslednji konec tedna na Pokljuki.
UR
Drava A – Drava B 2:3 (2:2)
STRELCI: 1:0 Malik, 2:0 Marcius, 
2:1 Jauk, 2:2 Murat, 2:3 Zakaria.
DRAVA A: Milič, Martinčević, 
Turković, A. Rogina, Pascal, Diallo, 
Marcius, Nelson, Malik, Kahrima-
nović, Živič. Igrali so še: Bojnec, S. 
Rogina, Dodlek.
DRAVA B: Maroh, Jevšenak, 
Šlamberger, Zakaria, Lukić, Dre-
venšek, Murat, Masawoud, Jauk, 
Guemi, Akande.
Trener Viktor Trenevski je 
najprej igralce razdelil v dve mo-
štvi (modro in belo), nato pa se je 
pojavil na zelenici v vlogi sodnika. 
Ekipi sta prikazali odprt in všečen 
„V našem klubu lahko sestavimo 
nekaj izjemnih dvojic, v tem ele-
mentu se lahko kosamo z vsemi v 
državi,“ je pred časom po polfi nalu 
1. državne lige dejal predsednik in 
trener v TK Terme Ptuj Luka Haz-
dovac. Njihovi igralci so to znova 
dokazali tudi na članskem držav-
nem prvenstvu v Mariboru.
V boj za lovoriko se je na igriščih 
Branika podalo 12 dvojic, prvop-
ostavljena sta bila Gašper Bezjak 
(ŽTK Maribor) in Toni Hazdovac 
(TK Terme Ptuj). A nosilci se tokrat 
niso prebili do zaključnih dvobo-
jev, vsi so tekmovanje končali pred 
polfi nalom.
Zato pa sta se toliko bolje znašla 
Blaž Vidovič in Žiga Kovačič (oba 
TK Terme Ptuj), ki sta pred tremi 
tedni že slavila na poletnem DP za 
mladince na Ptuju. Letnika 2002 sta 
bila na startu turnirja pred zahtev-
petek  10. julija 2020Šport, šport mladih18
Nogomet  NK Drava Ptuj
Mladostna energija Drave
Tenis  Državno člansko prvenstvo, dvojice
Po mladinskem vzela 
še članski državni naslov
Kolesarstvo  KK Perutnina Ptuj
Hana na najvišjo, 
Maj na tretjo stopničko
Žiga Kovačič in Blaž Vidovič – poletna članska državna prvaka med 
dvojicami za leto 2020
Hana Jeromel (KK Perutnina Ptuj)
nim izzivom, a sta Gala Emeršiča 
Potočnika in Jana Kupčiča ugnala 
v tesni končnici master tie-breaka. 
Naslednja dva dvoboja sta dobila 
prepričljivo, novo napeto predsta-
vo pa sta zrežirala v fi nalu. Tam sta 
jima nasproti stala Matjaž Jurman 
(Triglav Kranj) in Maj Tomac (MAX 
Ljubljana), dvoboj pa se je končal 
v skrajšanem zadnjem setu. Pri 
rezultatu 8:8 sta imela Jurman in 
Tomac lepi priložnosti za zmago, a 
sta oba udarca poslala v mrežo oz. 
izven igrišča, tako da sta se zmage 
veselila Vidovič in Kovačič.
Blaž Vidovič: »Za zmago sva pot-
rebovala tudi nekaj športne sreče. 
Match tie-break v dvojicah je vselej 
loterija, v kateri lahko vsak prema-
ga vsakega. Veliko je odvisno od 
sreče, mogoče malo več tudi od 
odločnosti.«
Žiga Kovačič: »Oba turnrija za 
državno prvenstvo, tako mladin-
skega kot članskega, sva odigrala 
zelo dobro, predvsem se nama 
vidi, da sva resnično uigrana. S 
tema dosežkoma sem zelo zado-
voljen.«
Med dekleti sta se državnega 
naslova veselili Pija Brglez (Branik 
MB) in Saša Klaneček (ŽTK Mari-
bor).
JM
nogomet, saj se je trenerju žele-
lo dokazati kar nekaj igralcev na 
preizkušnji, ki so zato igrali »na 
polno«. To je dalo dodaten čar tej 
medsebojni tekmi, ki so jo beli na 
koncu dobili s 3:2.
Modri so po efektivno zaključe-
ni akciji Baha Malika in izkoriščeni 
kontri ter natančnem strelu Mati-
ca Marciusa povedli z 2:0. Beli so 
po zaostanku zaigrali odločneje 
in so do odmora rezultat izenačili. 
Najprej je po kotu iz bližine zadel 
Filip Jauk, izenačujoči zadetek pa 
je srečno z diagonalnim strelom 
zabil Bajraj Murat.
V drugem polčasu sta obe ekipi 
lovili zmago in sta si priigrali kar 
nekaj priložnosti. Zmagovalni za-
detek je s strelom pod prečko s ka-
kšnih 16 metrov dosegel Daqoune 
Zakaria.
Tekma je dala trenerju Viktorju 
Trenevskemu nekatere odgovore, 
na koga bo računal v nadaljevanju 
priprav, dala mu je tudi lep pog-
led na novo mladostno energijo 
Drave. Predsednik Drave Salvio 
Passante je bil dokaj zadovoljen s 
prikazanim nogometom, ob tem 
pa je poudaril, da bo ptujska eki-
pa v prihajajoči sezoni zelo mlada 
in da bo gradila hitro in ofenzivno 
usmerjeno igro.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so sredi tedna odigrali medsebojno tekmo.
Strelstvo  30. državno prvenstvo na 25 m
Ormožani napredujejo tudi s pištolami na 25 m
Foto: Strelsko društvo Dušan Poženel Rečica pri Laškem
Ormožani Kovinarja so zablesteli s srebrnim ekipnim odličjem s pištolo velikega kalibra; z leve Stiven 
Vočanec, Žan Tomažič in Nenad Vignjević. Zmagali so Rečičani, tretji so bili Grosupeljčani.
Poletno DP, člani, 
dvojice:
1. krog: Kovačič/Vidovič 
– Emeršič-Potočnik/Kupčič 
(ŽTK MB/Ptuj) 2:6, 6:0, 10:8;
četrtfi nale: Kovačič/Vidovič 
– Andrejič-Goljar/Dimic (Tri-
glav, 3.) 6:3, 6:2;
polfi nale: Kovačič/Vidovič – 
Križnik/Obrul (TK CC/ŽTK MB) 
6:3, 6:3;
fi nale: Kovačič/Vidovič – 
Jurman/Tomac (Triglav/MAX 
LJ) 6:1, 3:6, 10:8.
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 19
Nogometaši NK Avto Rajh Ljutomer bodo po 
izstopu iz 3. SNL – vzhod v novi tekmovalni 
sezoni nastopali v Pomurski ligi, njihov novi 
trener pa bo 39-letni Marko Fajdiga.
Fajdiga je svojo bogato nogometno pot končal prav 
pri klubu iz prleške prestolnice, na trenerski klopi pa 
se je izkazal v Veržeju, kjer je uspešno vodil mlajši se-
lekciji U-15 v 1. SNL in U-17, s katero je v 2. SNL dvakrat 
postal državni prvak. Pozneje je vadil še pomurski eki-
pi Cvena in Radencev ter Središča ob Dravi v ptujski 
Super ligi. Fajdiga bo v Ljutomeru vso pozornost na-
menil lastnemu igralskemu kadru, dosedanjim članom 
pa se bodo priključili še najperspektivnejši mladinci.
NŠ
Začasne prekinitve športnih 
tekmovanj zaradi koronavirusa so 
vplivale tudi na potek in število od-
igranih turnirjev v Štajerski kadet-
ski šahovski ligi za sezono 2019/20. 
Organizator, ŽŠK Maribor, jih je od 
razpisanih osmih izvedel le šest. 
Ob upoštevanju najboljših pet 
uvrstitev na posameznih turnirjih 
so bili od ptujskih učencev naj-
boljši Alisa Beranič, ki je zmagala v 
konkurenci deklet do 9 let, drugo 
mesto je v isti starostni kategoriji 
osvojila Eva Medik, Tilen Kovačec 
pa je v absolutni konkurenci do 12 
let osvojil 3. mesto.
Skozi vseh šest turnirjev je sku-
paj nastopilo 166 učenk in učencev 
s področja Štajerske, med njimi 
tudi 17 iz osnovnih šol ptujskega 
območja. Organizator je vse »ptu-
jske« udeležence, razen učencev 
OŠ Gorišnica, uvrstil pod člane Ša-
hovskega društva Ptuj, ki je tako v 
skupnem seštevku med društvi in 
klubi osvojilo prvo mesto, v kon-
kurenci z osnovnimi šolami pa dru-
go. Najštevilčnejša je bila skupina 
mladih do 9 let, kjer je bila v abso-
lutni konkurenci deklet in fantov 
s sedmim mestom od članov ŠD 
Ptuj najuspešnejša Alisa Beranič z 
osvojenimi 228 točkami, ki je tako 
zmagala v posebni razvrstitvi de-
klet, na osmo mesto in s tem dru-
go med dekleti pa se je uvrstila Eva 
Medik z 224 točkami. 
Tudi skupina do 12 let je bila iz-
redno številčna, saj se je za mesta 
med najboljšimi borilo 64 mladih. 
Tu je bil od članov ŠD Ptuj najuspe-
šnejši Tilen Kovačec s tretjim mes-
tom in osvojenimi 332 točkami. Ob 
tem je bil na enem turnirju drugi, 
dvakrat tretji ter enkrat peti. 
Številčno najskromnejša je bila 
skupina do 15 let, kjer »ptujski« 
udeleženci niso zabeležili videnj-
ših uvrstitev. V končnem seštevku 
je zmagala OŠ Angela Besednjaka 
iz Maribor s 1572 točkami, drugo 
mesto v skupni razvrstitvi je pri-
padlo ŠD Ptuj 1382, tretje pa OŠ 
Selnica ob Dravi 1220. Štirje učenci 
OŠ Gorišnica so z osvojenimi 106 
točkami pristali na skupnem 28. 
mestu.
Končni vrstni red U9 (69): 1. 
Leonard Červek Roškarič (OŠ A. 
L. Zgornja Polskava) 480 točk, 2. 
Gregor Krošel (ŠK Poljčane) 302, 3. 
Roko Dujič (OŠ bratov Polančičev) 
271 ... 7. Alisa Beranič 228, 8. Eva 
Medik 224 ... 11. Tom Crnjakovič 
196 ... 19. Zoja Pintarič 118 (vsi ŠD 
Ptuj) …
Končni vrnstni red U12 (64): 
Kolja Tito Veber 470 točk, 2. Liam 
Kotnik Ligarič 440 (oba OŠ Pohor-
skega odreda), 3. Tilen Kovačec 
332 ... 8. Anej Levanič 235 ... 18. 
Mihael Kukovec 167 točk (vsi ŠD 
Ptuj) …
Končni vrstni red U15: 1. Aleks 
Centrih (OŠ Leona Štuklja Mari-
bor) 460 točk ... 29. Val Firbas OŠ 
Gorišnica 38 …
Silva Razlag
Povod za pogovor z vodjem 
nogometne šole NK Aluminij 
Mladenom Dabanovičem 
so bile spremembe na 
trenerskih mestih v treh 
selekcijah nogometne šole, 
z nekdanjim slovenskim 
reprezentančnim vratarjem 
pa je pogovor nanesel tudi 
na druge aktualne teme.
V nogometni šoli je pri kar treh 
selekcijah prišlo do sprememb 
na trenerskih mestih. Dosedanji 
trener mladincev Bojan Flis od-
haja v mladinsko šolo Maribora, 
odhajata tudi dosedanja trenerja 
kadetov in selekcije U-14 Primož 
Gorše in Denis Kouter. Kakšne so 
te spremembe in kateri so razlogi 
zanje?
M. Dabanovič: »Delo v nogo-
metu in tako tudi v mladinski šoli 
je 'živa stvar'. Vsi prisotni vedno 
težimo k temu, da delamo bolje, 
da smo učinkovitejši … Dogajajo 
pa se tudi nepredvidljive stvari, 
ena od teh je ta, da trenerji izrazi-
jo željo po odhodu, da gredo 'na 
boljše', da jih hočejo večji in fi nanč-
no močnejši klubi. Včasih pa je pri 
kakšni selekciji enostavno potreb-
na kakšna sprememba, ker eno-
stavno ni 'prave kemije'. Razlogov 
za to, da stvari ne tečejo tako, kot 
si želimo, je lahko resnično veliko. 
Stalnice so pri delu z mladimi zve-
čine dobre, a je občasno potrebno 
tudi kaj prevetriti, da ne pride do 
samozadovoljstva in da držimo 
visoke ambicije. To so tudi splošni 
»Dejan se je tako v klubu kot v reprezentanci 
prebijal naprej izključno z delom in pravo 
profesionalnostjo – to je glavno sporočilo 
mladim«
Lanski odhod Dejana Petroviča v dunajski Rapid kaže, da znate 
tudi v Aluminiju izpiliti igralca za najvišji nivo.
M. Dabanovič: »Pri Aluminiju smo imeli primer dveh istih letnikov 
2002, Dejana Petroviča in Timija Elšnika, ki sta izbrala vsak svojo pot. 
Dejan je ostal v Kidričevem in se tukaj uveljavil v članski ekipi, nato 
pa je bil kot izdelan igralec prodan v Rapid. Timi je prej odšel v tuji-
no, a se je izkazalo, da je to dosti težja in bolj negotova pot. Moje 
mnenje je in tudi številne izkušnje kažejo v to smer, da je lažje uspeti 
doma, kjer za tabo stoji domači klub.
Dejana bomo vsake toliko časa z veseljem povabili v Kidričevo, da 
se bodo lahko mladi fantje pogovorili z njim in da jim bo razložil, kaj 
je on vložil v svoj nogometni razvoj. Imel sem srečo, da sem bil prvič 
vodja nogometne šole, ko je bil on še kadet. Zatorej vem, kako je ži-
vel, kaj in kako je delal – ni mu bilo postlano z rožicami. Tako v klubu 
kot v reprezentanci se je prebijal naprej izključno z delom in pravo 
profesionalnostjo. To je glavno sporočilo mladim – ni pomemben 
samo talent, potreben je velik vložek dela in veliko odpovedovanja, 
da prideš do nivoja, ki ga je dosegel Dejan. Logično nadaljevanje 
njegove poti je sedaj reprezentanca, nato pa dokončna afi rmacija v 
tujini. Tudi za nas v NK Aluminij bi to bilo pravo zadovoljstvo.«
petek  10. julija 2020 Šport, šport mladih, pogovori   19
Nogomet  Mlčaden dabanovič, vodja NŠ Aluminij
»Če hočemo vzgojiti 
prvoligaškega igralca, so 
kriteriji postavljeni visoko«
Nogomet  NK Avto Rajh Ljutomer
Marko Fajdiga novi trener Ljutomerčanov
Šah  Štajerska kadetska liga
Trije člani ŠD Ptuj med prejemniki medalj
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič: »Stalnice so pri delu z mladimi zvečine dobre, a je občasno treba tudi kaj prevetriti.«
Foto: Črtomir Goznik
Robert Pevnik
Foto: NŠ
Marko Fajdiga, novi trener nogometašev Ljuto-
mera
M. Dabanovič: »V zadnjih dveh 
ali treh letih smo imeli izpad pri 
letnikih 2003, odšli so nekateri iz-
med najboljših posameznikov, npr. 
Jevšenak, Medved in Koderman. 
Vsi so odšli v Maribor ali v tujino, 
tako da jih je bilo težko oz. ne-
mogoče zadržati. To se je seveda 
poznalo pri rezultatih in enostav-
no nismo bili v mirnih vodah. V 
mladinski in kadetski ligi odločajo 
malenkosti, ki so lahko ločnica 
med zgornjim in spodnjim delom 
lestvice. Ko pa je treba loviti toč-
ke, pa to predstavlja neki pritisk, 
ki lahko slabo vpliva na razvoj mla-
dih fantov – to lahko vidimo tudi 
v članskih profesionalnih ligah, ne 
samo pri mladih.«
Cilj nogometne šole je še vedno 
priprava igralcev za člansko vrsto.
M. Dabanovič: »Cilj je povsem ja-
sen, v šoli hočemo vrhunskost! To 
pričakujemo od trenerjev, igralcev, 
ekip, k temu težimo. Če hočemo 
vzgojiti prvoligaškega igralca, po-
tem so ti kriteriji postavljeni visoko. 
Ne glede na to, kako kdo gleda na 
slovensko ligo, moje mnenje je, da 
se kvaliteta ohranja oz. celo raste. 
Tako je tudi vedno težji prehod iz 
mladinske v člansko vrsto, sploh če 
je konkurenca v članski vrsti tako 
velika, kot jo ima letos Aluminij. 
Mladi potrebujejo dobo prilagaja-
nja, ki lahko pri posameznikih tra-
ja od enega do treh let. Prvo leto 
predstavlja adaptacija, nato sledita 
dve leti trdega dela, da je možno 
igralca dokončno uveljaviti.«
»Pomembno je, da 
mladi igralci vidijo jasno 
začrtano svojo pot«
Nekaj je bilo v tej smeri storje-
nega s podpisovanjem dolgoroč-
nih pogodb, omenimo Marinška, 
Flakusa Bosilja, Jauka, Pečnika, 
Majcna, Mesariča.
M. Dabanovič: »Za nekako mir-
nost kluba in vseh teh fantov je to 
dobro. S tem jim je bilo pokazano, 
da klub nanje računa v prihodnosti. 
So pa to seveda pogodbe v okviru 
zmožnosti našega kluba. Aluminij 
je v tem pogledu v spodnjem delu 
prvoligašev, nekateri slovenski klu-
bi imajo pogodbe sklenjene tudi s 
40 in več igralci. Še bolj kot podpis 
profesionalne pogodbe pa je po-
membno to, da mladi igralci vidijo 
jasno začrtano svojo pot. Jasno je, 
da je največ odvisno od njih samih 
in da igrišče vedno pokaže realno 
sliko, a osnovo jim na področju 
strokovnega dela in načrtovanega 
razvoja jim daje klub.«
razlogi za menjave, ki smo jih opra-
vili v naši nogometni šoli.
Z menjavo trenerjev pri mladin-
cih in kadetih računam, da smo 
dobili nekaj dodatnih odstotkov 
v smislu nove motivacije, želje po 
dokazovanju … Trener mladincev 
je po novem Robert Pevnik, ki ga 
ni treba posebej predstavljati, saj 
je bil med drugim trener članskih 
ekip Domžal, Drave, Aluminija, 
Olimpije, delal je tudi v mladinski 
šoli Rudarja. Po mojem mnenju 
je najboljši za mladinsko šolo, saj 
je vrhunski strokovnjak na tem 
področju in je to njegova idealna 
pozicija. Prepričan sem, da bo to 
dokazal tudi z delom pri Aluminiju.
Pri kadetih je situacija nekoliko 
drugačna, saj Marko Nešič nima 
toliko izkušenj, a nas je prepričal s 
svojo delavnostjo, stalnim izobra-
ževanjem in vsem drugim. Če mla-
dince in kadete gledam kot dvojec, 
potem se mi zdi, da je ta dvojec 
trenerjev sposoben slediti in tudi 
nadgraditi naše ambicije.
Pri selekciji U-14 je dosedanji tre-
ner Denis Kouter sam izrazil željo 
po premoru, enostavno si bo vzel 
nekaj časa za odmik od treniranja. 
Novinec na njegovem mestu je 
Dejan Verko, ki je med drugim in-
štruktor MNZ Ptuj.
Treba je dodati, da se z nobe-
nim trenerjem nismo razšli na grd 
način, zato jim bodo vrata tudi v 
prihodnosti odprta.«
Iz tekmovalnega vidika so bili 
mladinci ob prekinitvi tekmovanj 
v 1. ligi v srednjem delu lestvice, 
kadeti pa v spodnjem.
Na drugi strani sta iz mladinske 
vrste med drugim v zadnjem času 
odšla Jan Ljubec in Simon Rogina.
M. Dananovič: »Jan je odšel po-
zimi v Maribor, čeprav je imel pri 
nas veliko boljši položaj, tudi smo 
imeli bolj izdelane načrte glede pri-
hodnosti. Za odhod se je odločil v 
zadnjem hipu prestopnega roka, 
Maribor je pač klub, ki mlade pri-
tegne. Ob tem je Jan doma v Ma-
riboru, kar je tudi vplivalo na odlo-
čitev. Za Simona pa sem prepričan, 
da mu bo igranje v 2. ligi koristilo. 
Verjamem, da se bo v naš klub še 
vrnil.«
Na majhnem področju od 
Miklavža do Slovenske Bistrice in 
Ptuja je veliko klubov v najmočnej-
ših državnih mladinskih in kadet-
skih ligah. Kako je z igralci?
M. Dabanovič: »Drava in Aluminij 
verjetno v 1. ligi še ne bosta imela 
problemov, čeprav sta blizu tudi 
Maribor in Celje. V 2. ligi pa imamo 
sedaj že štiri klube: Miklavž, Bistri-
co, Jarenino in Hajdino. Razumem 
ambicije posameznih klubov, vpra-
šanje pa je, ali lahko na tem podro-
čju sproduciramo toliko kvalitetnih 
igralcev za konkurenčno igranje v 
tem rangu tekmovanja. Po mojem 
mnenju je prihodnost v združeva-
nju klubov na nivoju mladinskih šol, 
tukaj bi morala svoje odigrati tudi 
krovna nogometna organizacija.«
Nekateri prvoligaši – izstopata 
Celje in Bravo, v določenem delu 
tudi Mura in Aluminij – so letos 
ponujali precej priložnosti mla-
dim.
M. Dabanovič: »Zahtevni del 
članskega nogometa je treba ba-
lansirati med izkušenimi igralci, ki 
držijo konstanto, in mladimi, ki v 
igro prinašajo vihravost in navdih. 
Tukaj imajo trenerji in klubska vod-
stva še ogromno dela, da najdejo 
pravo kemijo. Jasno pa je, da ima 
vsak klub drugačno strategijo gle-
de tega in iskanja rezultatov na 
drugi strani. Pri nas je trenutno 
takšen primer Flakus Bosilj, ki je 
v bistvu še mladinec, pa je tudi že 
med člani dobil priložnost, dosegel 
je tudi že prvenec. V ozadju sta še 
vsaj Gašper Pečnik in Jan Majcen, 
prav tako še mladinca, ki sta že od 
zime naprej priključena članom.«
Kako je premor zaradi korona-
virusa vplival na mlajše selekcije?
M. Dabanovič: »V bistvu sedaj 
niti sami natančno ne vemo, kje 
smo v tem trenutku. Igrali smo 
nekaj prijateljskih tekem, igralci 
pa so v premoru zagotovo veliko 
izgubili. Nekatere stvari so lahko 
z dobršno mero samodiscipline 
delali doma, generalno gledano 
pa je to zelo težko. Mladinska in 
kadetska ekipa začneta priprave v 
ponedeljek, 13. julija.«
Jože Mohorič
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 20
A informacijski pooblaščenec 
poslance opozarja na sporno do-
ločbo 24. člena, »ki jo gre brati v 
smislu pooblastila, da lahko ne-
določen nabor organov za namen 
nadzora nad upoštevanjem ka-
rantene od nedoločenega nabora 
virov podatkov, to je različnih po-
nudnikov s področja elektronskih 
komunikacij, pridobiva nedoločen 
nabor identifi kacijskih podatkov in 
podatkov o lokaciji te osebe, to je 
o lokaciji njenega telefona ali dru-
ge naprave. Tako nedopustno niža 
standarde za pridobivanje podatka 
o lokaciji posameznika, celo pod 
standard, ki velja za pridobivanje 
enakovrstnega podatka v kazen-
skem postopku, običajno je namreč 
za to potrebna odredba sodišča. 
Iz 24. člena izhaja tudi možnost, 
da različni ponudniki elektronskih 
komunikacij (operaterji, ponudniki 
aplikacij, drugih elektronskih sto-
ritev, nosljivih ali drugih pametnih 
naprav) lahko beležijo identifi kacij-
ske podatke in podatke o lokaciji 
posameznikov, tudi če ti v to niso 
privolili,« izpostavlja informacijski 
pooblaščenec.
Musarjeva: 
Nesorazmeren ukrep 
glede na število 
okuženih
Z mnenjem se je oglasila tudi 
nekdanja informacijska pooblaš-
čenka, danes odvetnica Nataša 
Pirc Musar. Aplikacija, ki bi bila 
obvezna za potrjeno okužene, se 
ji zdi nesorazmeren ukrep ob tako 
majhnem številu okuženih, kot jih 
imamo zdaj. »Sprašujem se torej o 
smiselnosti tega ukrepa, predvsem 
pa o tem, katere osebne podatke 
bo aplikacija zbirala od ljudi, za ka-
tere bo obvezna, kakšne posledice 
lahko posameznika doletijo, če bo 
kršil karanteno ali izolacijo, kdaj 
in pod kakšnimi pogoji bo policija 
ali zdravstvena inšpekcija lahko 
locirala posameznika in tako nap-
rej. Vlada je žal ponovno premalo 
transparentna. Zdaj se že resno 
sprašujem, zakaj je temu tako! Če 
so prvič, marca letos, še lahko rek-
li, da so hiteli zaradi stiske s časom, 
zdaj tega ne morejo več zatrjevati, 
tudi ne morejo več reči, da pravnih 
argumentov ne poznajo, saj jim jih 
je več kot enkrat poslal informacij-
ski pooblaščenec.«
Levica: Aplikacija krepi 
nadzorno funkcijo 
države
V opoziciji mobilno aplikacijo 
razumejo kot uvod v policijsko dr-
žavo. »Aplikacija ne nadomešča te-
stiranj, ne zdravi bolezni, ne rešuje 
zdravstvenega sistema, aplikacija 
le krepi nadzorno funkcijo drža-
ve,« je prepričana Nataša Sukič 
(Levica). Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) 
aplikacijo vidi kot izjemno hud po-
seg v zasebnost posameznika, nje-
na strankarska kolegica Tina Hefer-
le pa je opozorila, da epidemija ne 
bi smela biti vzrok za prekomerno 
poseganje v človekove pravice in 
svoboščine. 
»Vlada poskuša policijsko disci-
plinirati in nadzorovati državljane, 
in to v imenu novega koronaviru-
sa.« 
V opoziciji so poskušali celotno 
poglavje glede mobilne aplikacije 
črtati. Ob tem, da je vprašljiva skla-
dnost z vsaj tremi členi ustave, so 
opozarjali, da tako ali tako ne bo 
dala želenih rezultatov. Številni na-
mreč pametnega telefona nimajo, 
mnogi pa si aplikacije ne bodo na-
ložili, ker vladi ne zaupajo.
petek  10. julija 2020Ljudje in dogodki20
Slovenija  Nove omejitve zaradi širjenja koronavirusa
S seznamom lahko »na 
kupu« največ 50 oseb
Vlada je na seji sredi tedna spremenila odlok o začasni splošni 
omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi. Ta začasno prepo-
veduje zbiranje več kot 10 ljudi, zbiranje do 50 oseb pa bo do-
voljeno, če bo organizator vodil evidenco udeležencev.
Kot je spomnil Kacin, vlada že več dni in tednov opozarja na velika 
druženja, na katerih se lahko širi novi koronavirus. Zlasti na večjih za-
bavah se je dogajalo, da organizatorji niso znali navesti niti 10 odstot-
kov prisotnih, je bil kritičen. Zato bo v prihodnje zbiranje med 10 in 
50 ljudi dovoljeno le, če bo organizator razpolagal s seznamom priso-
tnih. Nanj bo moral vnesti ime, priimek, natančen naslov in telefonsko 
številko udeležencev. Seznam bo moral hraniti mesec dni in ga nato 
uničiti. Vladni govorec Jelko Kacin je izpostavil, da gre za podatke, ki 
jih od Slovencev denimo zahtevajo tudi hrvaške oblasti ob prestopu 
meje.
Vlada želi z vodenjem evidenc olajšati delo Nacionalnemu inštitutu 
za javno zdravje (NIJZ), ki je po Kacinovih besedah že na meji zmoglji-
vosti. Če se med udeleženci pojavi oseba, okužena z novim koronavi-
rusom, bo torej lahko NIJZ hitreje dosegel vse udeležence in jih poslal 
v osamitev ali karanteno.
Foto: Arhiv M24
Vlada pripravlja tudi dopolnitev odredbe ministrstva 
za zdravje, s katero se določajo ogrožena območja zaradi 
nalezljive bolezni covid-19. To so zaenkrat posebni 
socialnovarstveni zavodi za odrasle, varstveno-delovni centri, 
ki opravljajo tudi institucionalno varstvo odraslih duševno 
in telesno prizadetih oseb ter pomoč na domu družinam 
duševno in telesno prizadetih oseb, socialnovarstveni zavodi za 
usposabljanje in zavodi za prestajanje kazni zapora.
V odredbo naj bi vlada umestila tudi zdravstvene ustanove 
oz. bolnišnice. Kacin je napovedal, da bo dopolnjena odredba v 
uradnem listu objavljena »v najkrajšem možnem času«.
Pravilo bo, denimo, veljalo tudi za poroke, čeprav gre načeloma 
za zasebne dogodke. »Povabljeni morajo vedeti, da bo organizator 
moral pobrati njihove podatke,« je dejal Kacin. Ukrep je po njegovih 
besedah v prvi vrsti namenjen zaščiti udeležencev, odgovornost za 
njegovo izvajanje pa nosi prireditelj.
Seznami niso potrebni v gostilnah, cerkvah, na 
športnih dogodkih, koncertih ...
Spremembe pa ne veljajo za število ljudi v gostinskih lokalih ali na 
avtobusih, v teh primerih ni treba zbirati podatkov o strankah. Dovo-
ljene so tudi maše, pri čemer je Kacin izrazil prepričanje, »da bo odslej 
naprej duhovnik, ki bo maševal, vedel tudi, kdo je pri maši«.
Še naprej so dovoljeni tudi, denimo, športni dogodki z do 500 ude-
leženci. Po besedah Kacina pa je nujno, da je na takem dogodku priso-
tna redarska služba, da je določen sedežni red in zagotovljena ustre-
zna razdalja med ljudmi. Če lahko organizator zagotovi take pogoje, 
lahko pripravi tudi koncert.
Strah pred nočnimi zabavami 
in maturantskimi izleti
Vlada sicer resno razmišlja o omejevanju dovoljenega delovnega 
časa gostinskih lokalov. V javnosti so namreč odmevali primeri, ko so 
se nekateri lokali v zadnjih tednih ponoči spremenili v nočne klube.
Zaenkrat se za to še ni odločila, je pojasnil Kacin, bo pa v gostinske 
lokale usmerila poostren inšpekcijski nadzor. Če se bo pokazalo, da v 
lokalih spoštujejo priporočila in zahteve NIJZ, »potem morda to ne bo 
potrebno«, je glede omejevanja delovnega časa dejal Kacin. Ob tem 
pa je dodal, da zdravstvene inšpektorje v prihodnjih dneh čaka »več 
poznopopoldanskega in nočnega dela«.
Po besedah Kacina se vlada še naprej najbolj boji zasebnih zabav in 
zasebnih velikih druženj. Prav tako se »resnično bojimo« posledic ma-
turantskih izletov, je dodal. »Z ozaveščanjem udeležencev oz. njihovih 
staršev skušamo vplivati, da bi bilo tega manj,« je dejal.  
Špehar: Kar se 
države tiče, jaz 
telefona nimam!
»Facebooku, instagramu, twitterju, 
tiktoku, linkedinu ... res damo svoje 
podatke. A jih damo prostovoljno. 
Ker nas nihče dejansko ne sili, da 
uporabljamo te platforme. Gor smo 
zaradi zabave, informacij, prostega 
časa, posla. Torej, ker mi tako želimo. 
Ker nekaj dobimo nazaj. Corona app 
pa ne more delovati anonimno in 
brez lokacijske informacije, kot nas 
miri vlada. Kako potem aplikacija 
ve, kdo krši karanteno? Deluje 
prek bluetootha, kar je popolnoma 
nezanesljivo; ta dela v radiju prek 10 
metrov, dela skozi stene, dela iz avta 
v avto, dela iz avtobusa na kolesarja, 
torej bo označevala okužbe, ne da bi 
zaznala fizične prepreke, ki ustavijo 
virus med lastniki telefonov. In kar je 
najpomembnejše, ne uporabljamo je, 
ker mi tako želimo, ampak jo zahteva 
vlada. Ker nekaj dobi nazaj – popolno 
kontrolo državljanov,« pojasnjuje 
ekspert za nove tehnologije in 
družabna omrežja Matej Špehar. 
»Dobrodošli v diktaturi,« še pravi in 
poudarja: »V bistvu, kar se države 
tiče, jaz telefona nimam.«
Koronavirus pa je posegel v fe-
stivalske nagrade, in sicer tako, da 
zaradi izrednih razmer ne bodo po-
delili častnega hudega mačka za iz-
jemne prispevke k žanrski kinema-
tografi ji, saj je v času epidemije tež-
ko pridobiti goste iz tujine. Bodo 
pa podelili vse druge nagrade.
Za hudega mačka za najboljši ce-
lovečerni fi lm se že tradicionalno 
poteguje pet mednarodnih pro-
dukcij. V tekmovalnem programu 
kratkih fi lmov Slakov hudi maček 
bo prikazanih devet produkcij, iz-
brane kratkometražne produkcije 
pa bodo v igri še za nagrado za 
najboljši evropski fantastični fi lm 
melies d'argent.
S hrupnim mačkom bo okronan 
tudi najboljši glasbeni fi lm. V sekciji 
Retrospektiva se bodo poklonili 
legendarni jugoslovanski črni ko-
mediji Kdo neki tam poje Sloboda-
na Šijana, s tem da bodo prikazali 
njeno restavrirano različico.
Zaradi koronasituacije pa so 
odpovedani Zombi mimovoz, 
Grossmannova tržnica, Slepa uli-
ca in delavnica Pimp My Zombie 
Car. Pomemben del Grossmana je 
še vinski program, a bo moral po-
tekati za zaprtimi vrati z dobrim 
namenom, da tudi letos razglasijo 
prejemnika naslova vinski šampion 
hudi maček.
Foto: Arhiv M24
Nekdanji informacijski pooblaščenki, danes odvetnici Nataši Pirc Musar, 
se zdi uvedba aplikacije, ki bi bila obvezna za potrjeno okužene, nesorazme-
ren ukrep ob tako majhnem številu okuženih, kot jih imamo zdaj.
Slovenija, Podravje  Sporna obvezna namestitev aplikacije za okužene
Skrb za zdravje naroda ali uvod 
v policijsko državo?
Vlada v okviru Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 vzpostavlja delovanje 
mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami 
v karanteni z namenom preprečevanja širjenja okužb. Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za 
tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Ti si jo bodo morali obvezno namestiti. Kazen za neupoštevanje 
zakona bo od 200 do 600 evrov.
Ormož  Poklon slovenskemu žanrskemu fi lmu
Grossmannov festival brez glavne nagrade
Grossmannov festival fantastičnega fi lma in vina bo v 16. izdaji dvodelen. Od 10. do 12. julija bo namreč potekal 
v Ormožu, kjer bodo na odprtju prikazali fi lm Korporacija Mateja Nahtigala, nato pa se 14. julija z uvodnim 
fi lmom Vsi proti vsem Andreja Košaka seli še v Ljutomer. Skupno bo na festivalu prikazanih 28 celovečercev, 30 
kratkih fi lmov in sedem glasbenih dokumentarcev iz 27 držav.
Foto: M24
Foto: M24
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020    COLOR CMYK stran 21
petek  10. julija 2020 Izobraževanje   21
Ni še znano, 
kakšen bo pouk v 
jeseni
Predstavljeni podatki bodo 
ključni pri načrtovanju dela 
v prihodnjem šolskem letu, 
če se epidemiološka situacija 
ne bo izboljšala, je opozorila 
ministrica za izobraževanje, 
znanost in šport Simona 
Kustec. Poudarila je, da 
podatki predstavljajo del 
trdne hrbtenice modelov 
in načrtov, »ki jih moramo 
imeti pripravljene za jesensko 
obdobje, če bo to potrebno«. 
Ob tem je povedala, da se 
pripravlja enotna platforma 
za izobraževanje na daljavo 
in da so šole pozvane, da 
preverijo, koliko opreme 
imajo na voljo tako za učitelje 
kot učence. Zagotovila je, 
da vsi procesi potekajo 
tako, da bomo vsi deležniki 
pripravljeni, ne glede na način 
izobraževanja, in obljubila, 
da bo ta najbolj optimalen 
v danih epidemioloških 
razmerah. Iz ministričinih 
besed je tako mogoče razbrati, 
da še ni znano, kako bo pouk 
potekal jeseni, prav tako o 
možnih scenarijih ravnatelji 
še niso bili obveščeni (čeprav 
je bila okrožnica ravnateljem 
obljubljena za 2. julij).
Med 192 mesti iz 20 držav EU 
in Združenega kraljestva, ki so se 
prijavila na razpis, je bilo izbranih 
88 mest, med njimi tudi konzorcij 
mestnih občin Slovenije. Dokončni 
izbor bo sicer določil še 12 sodelu-
jočih mest in tako zaokrožil skupi-
no 100 mest, ki bodo del dveletne-
ga pametnega potovanja. Izvedba 
projekta, ki bo potekal do leta 
2022, se bo začela 20. septembra 
letos. Konzorcij 11 mestnih občin, 
med katerimi je vodilni partner 
Ljubljana, poleg Kopra pa v njem 
sodelujejo še Celje, Maribor, Kranj, 
Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, 
Slovenj Gradec, Velenje in Mur-
ska Sobota, je v prijavi izpostavil 
tri področja, ki jih želi prioritetno 
obravnavati in nadgrajevati z upo-
rabo pametnih digitalnih tehnolo-
gij. Med temi sta e-uprava in digi-
talizacija javnih storitev; digitalne 
rešitve, s katerimi bi nadgradili 
tudi prometne strategije in infra-
strukturne projekte; ter inovativno 
izobraževanje in usposabljanje.
V raziskavi, ki jo je izvedel Zavod 
za šolstvo RS, so sodelovali tretjina 
vseh učiteljev osnovnih in srednjih 
šol, desetina učencev in dijakov ter 
dve tretjini ravnateljev. Raziskova-
nje je zajemalo številna področja: 
organizacijo pouka, uporabo teh-
nologije, učne cilje, vrednotenje 
znanja, občutke izobraževanja na 
daljavo itd.
Posredovanje navodil ni 
učenje na daljavo
Izsledki raziskave so pokazali, da 
je skupno kar 70 % učiteljic in učite-
ljev ocenilo, da je bil pouk na dalja-
vo slabši od pouka v učilnicah, od 
tega jih 10 % meni, da je izobraževa-
nje na daljavo bilo občutno slabše 
od poučevanja v živo. Izpostavili 
so tudi, da je tovrstna oblika dela 
zanje zahtevnejša in bolj stresna, 
a da so večinoma uspeli doseči 
zastavljene učne cilje. V večji stiski 
so bili tisti učitelji, ki so imeli obču-
tek, da učencev ne morejo priteg-
niti k sodelovanju. Kot prevladujoč 
način izvajanja pouka so v raziskavi 
navedli kombiniranje pouka prek 
videokonferenc in usmerjanje uče-
nja prek pisnih navodil, več kot 
tretjina predmetnih učiteljev pa je 
navodila v večini podajala le pisno. 
In ravno ta oblika poučevanja ozi-
roma posredovanja navodil je še 
posebej problematična, opozarja-
jo v Zvezi aktivov svetov staršev 
Slovenije ter na Oddelku za peda-
gogiko in andragogiko ljubljanske 
univerze. »Če učitelj učencem, de-
nimo, pošlje navodila, katere strani 
naj preberejo v učbeniku in katere 
strani rešijo v delovnem zvezku, če 
jim pošlje učne liste, navodila za 
izdelavo nekega izdelka, projek-
tne naloge ali vaje za preverjanja 
znanja – vse to niso primeri pouče-
vanja na daljavo, temveč samostoj-
nega učenja. Namesto poučevanja 
na daljavo dobimo nekakšno šola-
nje na domu, za katerega so odgo-
vorni starši in ne šola. Takšen način 
dela vodi v poglabljanje razlik med 
učenci in ocenjevanje izgublja legi-
timnost.« Namreč pouk na daljavo 
oziroma izredno ali krizno pouče-
vanja na daljavo je od staršev zah-
tevalo precej angažmaja, ti so za 
pomoč otroku v povprečju name-
nili 2,6 ure dnevno. Več pomoči so 
potrebovali otroci v nižjih razredih, 
manj v višjih. Ob tem so starši opo-
zorili tudi na preveč enosmerno 
komunikacijo, na pisno in nejasno 
komunikacijo, na obseg snovi in na 
neusklajenost učiteljev. »Če bomo 
še kdaj zaprli šole, ne gre pozabi-
ti, da starši niso učitelji in da brez 
staršev pouk na daljavo ne more 
potekati,« so še dejali v Zvezi akti-
vov svetov staršev Slovenije.
Pouk na daljavo 
zahtevnejši od pouka v 
razredu
Sicer pa je raziskava Zavoda za 
šolstvo predstavila tudi plat učen-
cev in učenk ter dijakinj in dijakov, 
ki so ocenili, da je bil pouk na da-
ljavo med epidemijo novega ko-
ronavirusa zahtevnejši kot pouk v 
razredu, po drugi strani pa so pouk 
na daljavo učenci ocenili tudi kot 
zanimiv in ustvarjalen. Kot nega-
tivne vidike so označili predvsem 
pomanjkanje socialnega stika tako 
s sošolci kot z učitelji, kar 60 % 
učencev je izpostavilo, da je pogre-
šalo učiteljevo razlago. Pozitivno 
pa se jim je zdelo, da so lahko sami 
razporedili delo čez dan in da jim 
ni bilo treba nastopati pred sošol-
ci. Okoli 40 odstotkov učencev je 
izrazilo strah pred nastopom pred 
sošolci in jim je bilo v času izobra-
ževanja na daljavo všeč, da tega ni 
bilo. Srednješolcem se je zahtev-
nost pouka zdela velika, pouk na 
daljavo jih je obremenjeval, takih 
je bilo okoli 20 odstotkov dijakov. 
Na drugi strani pa je več kot tretji-
na srednješolcev in učencev višjih 
razredov osnovnih šol ocenila, da 
se v okviru pouka na daljavo lažje 
učijo. Vprašljiva pa je kakovost pri-
dobljenega znanja. Ta se po oceni 
učiteljev razlikuje od učenca do 
učenca. Tako na primer srednješol-
ski učitelji izpostavljajo, da so ne-
kateri dijaki v znanju napredovali 
skladno s pričakovanji, pri drugih 
pa znanje ni bilo takšno, kot bi ga 
pridobili pri rednem pouku.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija  Tretjina učiteljev navodila podajala (le) pisno, učenci pogrešali razlago
Učitelji: pouk na daljavo slabši 
od dela v učilnicah
Šolsko ministrstvo je nedavno obelodanilo rezultate raziskave o izobraževanju na daljavo v obdobju 
epidemije. Vanjo so bili vključeni ravnatelji, učitelji, učenci, pozabili pa so na četrti ključni člen v tej 
izobraževalni verigi – to je starše.
Slovenija  Konzorcij slovenskih mest v evropskem projektu 
Med 100 pametnimi mesti tudi Ptuj
Konzorcij vseh enajstih slovenskih mestnih občin je bil izbran za sodelovanje v evropskem projektu Izziv 100 
inteligentnih mest, katerega cilj je vzpostaviti mrežo 100 inovativnih in pametnih mest, ki sodelujejo pri razi-
skovanju novih tehnologij in imajo cilj izboljšati kakovost življenja in dela v mestu ter zagotoviti trajnostno rast.
Slovenija  Kritika predsednika Združenja ravnateljev 
»Priporočila NIJZ so bila 
v praksi neizvedljiva«
Ministrstvo za izobraževanje intenzivno pripravlja različne 
modele izvedbe pouka v prihodnjem šolskem letu. Pripraviti 
se moramo namreč na to, da nas lahko doseže drugi val epi-
demije, čemur bo treba prilagoditi delo v šolah. 
Katere dobre izkušnje bi bilo vredno upoštevati v prihodnosti, pred-
vsem pa, na kakšne izzive so naleteli in jim morali biti kos med epide-
mijo ter kako bi bilo smiselno urediti pouk v novem šolskem letu, je 
povedal Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in 
glasbenih šol: »Ugotovili smo, da se nikakor ne moremo držati pripo-
ročil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V ta priporočila 
smo ob koncu leta, potem ko smo po zaprtju šol in pouku na daljavo 
spet odprli vrata izobraževalnih hramov, sicer privolili, a le zato, ker 
je bilo pred nami samo še nekaj tednov pouka. V praksi se je namreč 
izkazalo, da bomo težko sledili navodilom inštituta in jih tudi nismo 
mogli spoštovati. Ne v taki meri, kot se je od nas pričakovalo. Tako 
smo bili ves čas izpostavljeni možnosti, da nam izrečejo globe, kajti 
če bi nas obiskal inšpektor za zdravje, bi ugotovil, da smernic ne upo-
števamo, ker jih ne moremo. Pa ne samo to. Tvegali smo celo kaj več, 
kazenske ovadbe, izpostavljeni smo bili možnosti, in še smo, odško-
dninskih civilnih tožb.«
Učitelji ne morejo biti pazniki 
To bi se po Pečanovih besedah lahko zgodilo, če bi kdo začel doka-
zovati, da je zato, ker se v šoli niso držali ukrepov, ki jih je zapovedal 
NIJZ, prišlo do okužbe, zaradi katere je npr. umrla njegova babica. 
»Naj vnovič poudarim – ukrepov ni bilo mogoče upoštevati. Tudi če 
je v šoli samo polovica otrok, ne moremo ves čas zagotavljati medo-
sebne razdalje meter in pol. Ne moremo zagotavljati, da se učenci na 
hodnikih ne bi srečevali, da ne bi komunicirali na nedovoljene načine 
(nedovoljene po smernicah NIJZ, op. p.), da se ne bi dotikali in tako 
naprej. Mi nimamo učiteljev za to, da bi na vsakih pet metrov stali kot 
pazniki in kontrolirali, kaj se dogaja. Šola je sistem, ki tako ne more 
funkcionirati. Na sestanku, kjer je tekla beseda prav o tem, in prisoten 
je bil tudi NIJZ, sem inštitut pozval, naj začne delati na drugačen način. 
Naj nam ne sugerirajo nekih številk, ki so za nas povsem neuporabne. 
Naj navedem primer; še danes velja ukrep NIJZ, da je lahko v skupini 
samo deset otrok, in nikakor več kot 15. Potem pa je ministrstvo za 
šolstvo v okrožnici napisalo, da v kolikor organizacijske in prostorske 
razmere tega ne omogočajo, naj bodo oddelki takšni, kot so, v celoti, 
ne da bi jih manjšali.«
Foto: Sta/M24
Gregor Pečan
Kot pravi Pečan, so se zato v realnosti pač držali navodil ministrstva 
in ne NIJZ-a, saj so bila slednja neizvedljiva: »In naj ob tem povem, da 
ne verjamem, da ima ministrstvo pristojnost na nek način razveljaviti 
priporočilo NIJZ. Pravzaprav sem prepričan, da ga nima. Ampak na 
drugi strani sta okrožnica in omilitev ukrepa, ki se nanaša na število 
učencev, pomagali, da smo sploh lahko zaključili šolsko leto, in sicer 
tako, da smo na celi črti ignorirali, ali če hočete, negirali, kar je zapo-
vedal NIJZ. Združevali smo učence v jutranjem varstvu, podaljšanem 
bivanju, pri izbirnih in neobveznih izbirnih predmetih, v jedilnicah je 
bilo pri kosilu hkrati več učencev, kot bi jih smelo biti, in tako naprej. 
Skratka, priporočila NIJZ so taka, da niso uporabna. Zato tudi izko-
riščam to priložnost in NIJZ svetujem, naj ubere drugo politiko. Naj 
njihovi strokovnjaki izračunajo, kje je tista točka, do katere je tvega-
nje, da je šola odprta brez omejitev, še sprejemljivo. In kdaj pridemo 
do točke, ko to prestopimo, in od tam dalje mora biti šola pač zaprta. 
Kakšna vmesna možnost ne pride v poštev.«
Foto: Sta/M24
Ministrica za izobraževanje, zna-
nost in šport Simona Kustec
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  10. julija 2020Poslovna in druga sporočila22
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu 
z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo
NAJBOLJ 
BRANA
slovenska 
tedenska 
revija
USPELO MU JE S 
TRDO VOLJO
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
11. in 12. julij 2020, sobota ob 21:00 – nedelja ob 10:00; 
Ptuj – zakladnica tisočletij – mesto trte in vina: 750 let vinske 
kulture v labirintu podzemlja ptujske vinske kleti z najstarejšim vinom v Sloveniji, zlati 
trti iz leta 1917; Johanu Janezu Puhu – inovatorju in velikemu tehničnemu umu v 
spomin muzej na Sakušaku; Tri leta do lüka – mednarodno nagrajeni fi lm; Padel je 
velikan, ponos Taluma in Podravja: Desetletja se je dvigal 143 metrov visoko v nebo 
dimnik v Kidričevem; Na Babnem polju tradicionalno srečanje lovskih mojstrov in 
čuvajev lovskih družin Notranjske; Rezbar Primož Rauter – kipar in umetnik iz lesa 
in roževine izdeluje čudovite izdelke; Zgodba lovca na žive rise; Dober pogled – od-
daja o slovenskem lovstvu; Srečno, knapi – fi lm, posvečen vsem rudarjem rudnika 
Zabukovica – Liboje, ki so rudarili v težkih in nemogočih jamskih razmerah; Z naj 
vižami stoletja v sobotni večer in nedeljski dopoldan.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj – Videoprodukcija Tinček Ivanuša. 
S poslanim SMS
ZVEZEK5
na 1919 boste 
darovali 5 EUR. 
Hvala!
Prispevajo lahko uporabniki Telekoma 
Slovenije, A1, Telemacha, T-2 in Bob.
Povabljeni k solidarnosti!
g
ra
fi
čn
a
 i
z
g
ra
fi
č
g
r
ve
d
b
a
G
A
P
R
O
 d
e
si
g
n
,
ju
n
ij
2
0
2
0
. 
S
li
ka
 j
e 
si
m
b
o
ln
a
.
Zbiramo šolske potrebščine za 12.000 otrok v stiski
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
B
re
zp
la
čn
a 
ob
ja
va
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  10. julija 2020 Oglasi in objave   23
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo 
kakovostne smrekove pelete, brezplačna 
dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, 
s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 
25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305. 
www.lesgrad.si.
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - stavbno in kmetijsko zemljišče  
3.607 m2, z nebivalnim objektom 55 m2, letnik 
gradnje 1998 z vso dokumentacijo, v Krčevini pri 
Vurbergu. Cena: 48.000 
EUR, tel.: 041 933 151, 
02 620 88 16.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno-
sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo 
vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora.
PRODAMO odojke. Tel. 040 764 020.
PRODAM bikca simentalca, nad 150 kg. 
Tel. 031 788 502.
KUPIM traktor in nekaj priključkov. Tel. 
031 525 793.
PRODAM bikca pasme simental, starega 
10 dni, tri prašiče teže 80-90 kg in tračni 
obračalnik SIP Favorit 220. Tel. 031 833 
974.
RAZNO
PRODAM centralno peč TKAN-1 (ACU) 
na pelete. Peč je redno čiščena, vzdrže-
vana in odlično deluje. Na voljo so tudi 
peleti proizvajalca Cugmaister v količini 
66 vreč, ki se lahko prodajo tudi ločeno 
od peči, cena po dogovoru. Tel. 041 708 
823.
NEPREMIČNINE
PRODAM staro hišo na Ugljanu, 60 me-
trov od morja, lepa lokacija, in 550 m2
parcele na Pašmanu, druga vrsta od mor-
ja. Tel. 070 270 130.
KMETIJSTVO
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas,
so vezi močnejše, brez pomena
zanje so razdalje, kraj in čas.
SPOMIN
8. julija je minilo 8 let žalosti, 
ko nas je v cvetu mladosti zapustil naš dragi
Rok Serdinšek
IZ TRŽCA 37
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in 
ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Niti zbogom nisi rekel
niti roke nam podal,
a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek, stric 
in svak
Jožef Petek
IZ POLENCEV 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, 
prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, za 
svete maše in dar za cerkev.
Hvala duhovnikoma za lepo opravljen obred, govorniku za besede 
slovesa, sosedi za molitev, pevcem, pogrebnemu podjetju MIR, 
zastavonoši, nosilcu križa, sodelavcem žalujočih ter vsem, ki so ga 
pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najdražji
Ti v kraje romaš nam neznane,
od koder več vrnitve ni;
slovo nam bridke seka rane,
solze rosijo nam oči – 
oj z Bogom, drago srce ti!
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
Ane Zidar
IZ BRESNICE 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, 
kolektivu TPV Ptuj in Safi lo Ormož, gospodu Žumbarju za poslo-
vilni govor, gospodu župniku za opravljen obred, g. Jožetu Šipošu, 
za odigrano Tišino, cerkvenim pevcem in skupini Mjav iz Žalca za 
odpete pesmi ter vsem drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje 
in sveče ter denarno pomoč. Posebna zahvala celotnemu osebju 
intenzivne nege in internega oddelka v ptujski bolnišnici.
Žalujoči: otroci Smiljan, Matejka in Dani z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi našega
Franca Kelenca
Z ORMOŠKE CESTE 92, PTUJ
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, ga cenili, mu stali ob 
strani za časa njegovega življenja in z njim čustvovali v času njegove 
bolezni. Hvala vsem, ki ste se v dneh žalosti od njega poslovili, za 
vsa izrečena in pisna sožalja, mu poklonili lepo misel, molitev, daro-
vano cvete, sveče, svete maše in darove cerkvi.
Prav iskrena zahvala pa velja vsem, ki ste ga spremljali na njegovi 
zadnji poti, posebno vsem tistim, ki ste kakor koli sodelovali pri 
pogrebnem obredu.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww
w
.te
d
n
ik
.s
i
KULINARIČNA 
REVIJA
ŽE V PRODAJI!
Revija Dober tek, z vami že 25 let.
www.dobertek.com
Letna naročnina 
38,50 EUR 
+ DARILO*
*tematska izdaja po izbiri
Tel.: 080 4321
• Domači sladoled
• Nabodala za vsakogar
• Iz morja na krožnik
• Poletno sadje
• Osvežilni napitki
• Vsestranski pesto
• Vodnik po poletnih pivih
• Michelinove zvezdice
• Odlični recepti za okusno poletje
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
VSAK
petek
VEDNO
POLNA 
DOBRIH 
IDEJ
MINI KUHARICA
ALENKA IN KAMENKO KESAR
BREZ IZGOVOROV
ZA STARŠE
Štajerski TEDNIK petek, 10. 7. 2020     COLOR CMYK stran 24
petek  10. julija 2020Tednikov mozaik24
Novo naraščanje števila okuženih s covidom-19 močno ogroža izved-
bo ptujskega festivalskega dogajanja, ki ga v juliju odpira festival sodob-
ne umetnosti Art Stays. Ta bo letos vabil od 16. do 19. julija, z razstavami 
pa tudi še v septembru. Tudi ptujski gostinci kot organizatorji Ptujske 
poletne noči še niso sprejeli dokončne odločitve o tem, na kakšen način 
jo bodo izvedli in na katerem prostoru (tržnica?), če dogajanja ne bodo 
izvedli na svojih terasah.
Organizatorji Rimskih iger so svoj program predstavili v teh dneh. Iz-
vedli bodo tudi sprevod rimskih skupin po ptujskih ulicah in trgih. Družba 
Radio-Tednik Ptuj pa bo še vsak dan med 9. in 10. uro do 16. julija na Radiu 
Ptuj objavila posnetke nastopov 
letošnjih polfi nalistov projekta 
Otroci pojejo slovenske pesmi in 
se veselijo v šesti sezoni. Mlade 
pevce je mogoče podpreti tudi s 
SMS-sporočili; vsak dan je mogoče 
do 24. ure glasovati za štiri, ki so 
v konkurenci za letošnji fi nale. Po 
deset iz vsake kategorije, mlajše in 
starejše, bo izbrala komisija, o šes-
tih nastopih – treh iz vsake kate-
gorije – pa bodo odločila SMS-spo-
ročila. Velike fi nale projekta bo 19. 
septembra na Ptuju. Na voljo sta 
dve lokaciji: Mestni trg in tržnica.
Zaradi naraščanja števila okužb 
s covidom-19 je začasno presta-
vljeno dogajanje v Murkovi ulici na 
Ptuju, kjer so želeli tudi v poletnih 
mesecih nadaljevati četrtkove po-
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera ptujska gostilna ima gostilniški vrt urejen na ostankih 
nekdanjega mestnega obzidja?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
Ptujska poletna noč, ki je v preteklosti polnila mestne ulice in trge, se, kot kaže, ne bo več vrnila.
Nagradno turistično vprašanje
Slovenska turistična organizacija je te dni potrdila štiri nova doživetja 
z znakom Slovenia Unique Experiences. Med njimi je S(p)anje na seniku 
domačije Firbas v Cogetincih. Gre za zelo osebno zgodbo o strasti dru-
žinske kmetije, ki skozi rokodelske detajle govori o zgodovini prostora in 
identiteti tukajšnjih ljudi. Ob ponudbi pristnih domačih jedi je hišni spek-
takel priprava zajtrka s še toplo izvaljenimi jajci iz ličnega prenosnega 
kokošnjaka, v katerem živi štajerska kokoš, kurjenje pod lesenim kotlom, 
nočno kopanje pod zvezdami, spanje na seniku s pogledom na živali in 
doživetje žive kmetije, ki spada v evropsko mrežo 'hiš s tradicijo'.
Za odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje o tem, kdo 
je avtor monografi je o vinogradništvu na ptujskem območju od pojava 
trtne uši konec osemdesetih let 19. stoletja do leta 1991 (to je Andrej 
Brence), bo nagrado prejela Kyra Yacoub s Ptuja. Današnje vprašanje 
je vezano na gostilniški vrt ene starih ptujskih gostiln. Sprašujemo, ka-
tera ptujska gostilna ima gostilniški vrt urejen na ostankih nekdanjega 
mestnega obzidja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje 
v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, 
Osojnikova 3, do 17. julija.
govore, obogatene z nastopi domačih glasbenih skupin ter obetavnih 
mladih pevcev in glasbenikov.
Slovenska turistična organizacija v okviru kampanje »Zdaj je čas. Moja 
Slovenija«, ki vabi Slovence, da letošnji dopust preživijo doma in pri tem 
odkrivajo še neznane, skrite kotičke Slovenije, vabi tudi k sodelovanju 
v nagradnem kvizu STO. Vsi, ki sodelujejo v kvizu, s pravilnimi odgovori 
spoznavajo skrite kotičke v vseh štirih delih Slovenije: alpskem, termalno-
-panonskem, mediteransko-kraškem in osrednjeslovenskem z Ljubljano. 
Nagrade so privlačne, namenjene pa so spodbujanju odkrivanja turistične 
ponudbe in preživljanju dopusta v Sloveniji.
Slovo največje ptujske poletne zabave
Čeprav sem nad
vse miroljuben, s
em se pripravljen
 s pametjo takoj 
skregati.
* * *
Rasni kobili sem
 takoj pripravljen
 biti konjski hlap
ec.
* * *
Ko jo je spoznal,
 ga je ob pamet s
pravljal njen sta
s, zdaj ga njen g
las.
* * *
Žena je včeraj ku
pila vgradno peč
ico, ki jo čisti pir
oliza. Pa ni 
zadovoljna. Ume
tnici, kakršna je,
 bi jo morala puc
ati Mona Liza.
* * *
Danes se še najv
ečji osel ne zado
volji več zgolj s p
ašo za oči.
* * *
Božji zastopniki 
na zemlji nikoli n
e delajo za boglo
naj.
AFORIZMI BY
 FREDI
                                       Nemčija  Posebno urjenje psov
Lahko psi zavohajo okužbo s korono?
Službeni psi nemške vojske se učijo, kako zavohati okužbo z novim koronavirusom. Gre za skupen 
projekt oboroženih sil in Veterinarske univerze (TiHO) iz Hannovra, v okviru katerega urijo deset 
štirinožcev nemške vojske – ovčarje, španjele in zlate prinašalce.
Avstrija  Cigarete je kupoval z diplomatskimi notami
Uslužbenec veleposlaništva potrošil 
kvoto 10.000 cigaret
Zdaj že odpuščeni sodelavec slovenskega veleposlaništva naj bi zatrjeval, da je v brezcarinski pro-
dajalni ZN prevzemal in kupoval na temelju naročilnic, ki so mu jih dali na veleposlaništvu, ter da 
je le izpolnjeval navodila delodajalca.
Sodelavec slovenskega velepo-
slaništva je v avstrijski prestolnici 
začel delati že v času veleposlanika 
Ernesta Petriča, ki je zdaj svetova-
lec predsednika republike Boruta 
Pahorja. Petrič, ki je bil veleposla-
nik na Dunaju med letoma 2002 in 
2008, izjav ne daje in pravi, da je 
»že večkrat povedal, da o aferi ne 
ve nič«.
Pravico do ugodnih nakupov 
v brezcarinski prodajalni urada 
ZN imajo diplomati in uslužbenci 
bilateralnih misij. Kvota nakupov 
je za določene izdelke omejena, 
da bi preprečili njihovo nadaljnjo 
preprodajo. Prav zaradi omejitev 
naj bi zadeva pravzaprav prišla na 
dan, še navaja Delo in dodaja, da 
so, ko so v brezcarinski prodajalni 
ZN na Dunaju predstavnika sloven-
ske multilateralne komisije opozo-
rili, da je njihova razpoložljiva letna 
kvota 10.000 cigaret že porabljena, 
začeli preverjati, kdo jo je izpolnil.
Foto: M24
EU, Slovenija  Posojilo podjetju CureVac
75 milijonov evrov za cepivo
Evropska investicijska banka (EIB) bo biofarmacevtskemu podjetju CureVac zagotovila posojilo 
v vrednosti 75 milijonov evrov za razvoj cepiva proti novemu koronavirusu.
CureVac, ki razvija inovativna 
zdravila, bo posojilo uporabil za 
podporo stalnemu razvoju cepiv 
proti nalezljivim boleznim, vključ-
no s cepivom proti koronavirusu. 
Poleg tega bo podjetje razširilo 
svoje proizvodne zmogljivosti in 
pospešilo dokončanje četrtega 
proizvodnega obrata v Tübingenu 
v Nemčiji.
Financiranje je zagotovljeno iz 
fi nančnega instrumenta za nalezlji-
ve bolezni v okviru programa EU 
za raziskave in inovacije Obzorje 
2020. EIB bo posojilo izplačala v 
treh obrokih po 25 milijonov evrov, 
po uresničitvi vnaprej določenih 
mejnikov. EU je od začetka pan-
demije sredstva za fi nančni instru-
ment za nalezljive bolezni poveča-
la na 400 milijonov evrov, da bi EIB 
lahko povečala obseg projektov v 
povezavi s to boleznijo.
Foto: ČG
Gre za sledne pse, ki so sposobni 
prepoznavati in ločevati moleku-
larno sestavo vonja, ne le ko gre 
na primer za razstrelivo ali mamila, 
ampak tudi za različna rakava obo-
lenja ter hipoglikemijo oziroma 
nevaren padec krvnega sladkorja 
pri diabetikih. Prav iz tega je tudi 
zrasla ideja o novem koronapro-
jektu. Projekt izvajajo na vojaški 
šoli za službene pse pri kraju Ul-
men, in kot so sporočili iz te šole, 
so s trenutno okoli 80-odstotno 
natančnostjo »na najboljši poti za 
uspešno nadaljevanje projekta«. 
Oprijemljive rezultate naj bi sicer 
imeli na voljo že v nekaj tednih. 
Doslej so psi ovohavali vzorce sline 
okuženih z novim koronavirusom, 
pri katerih pa so virus pred tem 
kemično nevtralizirali. Po uspešno 
opravljeni prvi fazi bo sledila dru-
ga, ki bo pokazala, ali lahko psi za-
vohajo tudi aktiven novi koronavi-
rus v človeški slini. Kot je opozorila 
doktorandka univerze v Hannovru 
Paula Jendrny, bo ta druga faza 
potekala pod povsem drugačnimi 
pogoji, saj bodo morali med dru-
gim zagotoviti, da se pri tem nihče 
ne bo okužil.
Štajerski tednik - 
na spletu 
z aktualnimi novicami 
vsak dan!
Da boste 
izvedeli prvi!
www.tednik.si
Foto: M24