84 Dopisi. V Becu 4. sušca. V 2. zvezka „Stimmen aaa Inner-ostcrrcich" sem čital dopis is Maribora, ki zasluži, da ga Tsakdo ne samo prebere, ampak dobro premisli, in po svoji moči pomore za vresničenje onih nasvetov. Dopisnik pravi, ker plemstva in gradjanstva nimamo Slovenci, je treba, da posebno pozornost obračamo na kmečki stan; on mora temelj biti vsemu narodnemu početju. To je res zdrava misel. Izobraženo kmetsvo nam lahko nadomestuje plemstvo in grad-janstvo. Dopisnik dalje v ta namen nasvetuje, naj se v vsaki fari knjižnica napravi, in se društvo ustanovi, ki bi podučevavne knjige med prosto ljudstvo zastonj delilo. Kar se zadnega nasveta tiče, bi jaz raje svetoval, naj bi se knjige čisto zastonj ne delile, ampak le za prav mal denar. Kdor kmeta pozna, bo tudi priznal, da to bolj ceni, kar je kupil (če tudi ne predrago), kakor pa to, kar je zastonj dobil. Sicer pa se priporočajo ti nasveti vsem tem, ki bi utegnili kaj pripomoči za vresničenje njihovo. Iz Pešta 1. marca. K. R. — Veoma se radujemo, kad čujemo, da se svugde u slavenstvu svest narodna budi, a osobito jošte, kad vidimo pojave probugjenoga rodoljublja kod naše jugoslavenske brače: ta naša je sudba s njihovom sudbom tesno skopčana i mi moramo pre svega i osim svega u duhovnoj rad nji jedan s drugim obciti. Kao udovi od velikoga celoga valja da brižno razbiramo za svaki po-kret narodnega duha i da idemo na to9 da se jedan drugotne u slovstvu sblizujemo i da jedan drugoga više upo-znamo. Lepa vam hvala, bračo Slovenci, sto se pri sve-čanostima vašim, koje u srce svakoga pravoga Slavena, lekoviti melem liju — onako prijateljski i po slovenski se-čate svoje brače Srba, što naročžto doznadosmo iz krasnoga dopisa iz Celja o slavi pri otvaranju slovenske čitaonice. Živili Slovenci i napredovali u rodoljublju i pravoj prosveti! — Ovom prilikom javljam vam, da smo mi ovde na sveu-čilištu i gimnaziji učeči se Srbi u početku ove godine osnovali društvo, kome je cel „književno obrazovanje ubošte, a na po se vežbanje i upoznavanje srbskoga jezika i književ-uosti". Ime je tome društvu „Preodnicatf, koja sada broji preko petdeset članova. Za čitanje nam je otvorena biblioteka Matice srbske i Save Tekelije, a od časopisa držimo sve beletristične srbsko-hrvatske, od slovenskih „Novicea i »Slovenski Glasnik", češki ?)LumirK, slovački 53Sokol" i dva nemačka i jedan franeuski. Odobrene sastavke šaljemo u časopise. Ako vam se ovo dopadne, a ja ču vam i nadalje odavde dopisivati, što za vredno nagjem , da i vi o nama doznajete. *) Iz Gradca 5. marca. Za me in gotovo za vse moje nekdanje součence žalostno novico je donesel iz Beča zadnji Glasnikov list, ki naznanja, da je ondi 19. p. m. umri na-depolni mladeneč Matija Kožar. Bil je kaj bistra glava, domorodec z dušo in telesom in se je od nekdaj veliko pečal z jezikoznanstvom. Vzlasti so se mu bile prikupile narečja slovanske, v kterih se je posebno marljivo uril. Rojen, če se ne motim, leta 1841 v Slatniku blizo Ribnice, je bil ranjki do dokončanega šestega gimnazijalnega razreda moj součenec in do tega leta tudi sopitomec v Aloj-zevišču; zato mi čitatelji ne bodo zamerili, da mu „Novicea postavijo v teh vrsticah mal spominek, kterega je rajni po vsi pravici zaslužil. Po dokončanem 6. gimnazijalnem razredu si je bil odločil za nadaljevanje svojega učenja Zagreb; rekel mi je, da nekaj zato, da se navadi popolnoma hrvaščine, nekaj pa zato, da mu bo ondi mogoče pre-čitavati slovanske knjige, v kterih je ljubljanska knjižnica, kakor sem se tudi sam prepričal, res prava ubožica. Prebiral je Kožar knjige v vseh slovanskih narečjih, vendar se mu je bila ruščina nekako posebno omilila, tako, da je zlasti v Zagrebu neumorno srkal njeno krasoto iz del Puškinovih in Lermontovih, kakor iz znanstvenih knjig. Po dokončanih gimnazijskih šolah si je izvolil za daljno učenje modroznanstvo in sicer jezikoznanski oddelek, zato se je preselil v jeseni leta 1860 iz Zagreba v Beč, kjer je *) Bode nam jako drago. Vred. razun grščine in latinščine marljivo poslušal tudi staroslo-venščino pri gosp. prof. dr. Miklošiču. Ne bom tli natanč-niše segal v njegovo življenje, ker sem se tako namenil pisati obsirniši životopis, kterega bodern pozneje podal ca-stitemu občinstvu. Samo venec, kterega prijatelsko pokladam na njegovo gomilo, naj tu sledi: Zajemal si iz vira učenosti. Ko med spomladi iz cvetic bucela, Po vedah ti je duša hrepenela, Ker zgodaj ei že čutil njih sladkosti; Hrepenel zmir po novi si modrosti, Ki tvoje srce je edina grela, Nikdar ni duša tvoja več želela, Spolnilo to vse želje je mladosti. Prihodnost ti vesela je sijala, Osoda pa ti bila je nemila. Ker te prezgodna smrt je pokosila. Zato oglaša se ti pesem zala, In v druge ti doni svetove, Kjer si za trud svoj že prejel darove. Gr. Krek. Iz Črnomlja 2 sušca. ^r — Osemnajsti dan p. m. je bil za naše mesto posebno zanimiv. Poprejšni dan se je namreč naš obče spoštovani okrajni predstojnik gosp. Janez Logar v Semiču z gospodično Leopoldino Kuraltovo poročil; ta dan so pa sklenili mestjani naši njega in njegovo novo-zaročeno gospo slovesno v svoje mesto sprejeti, in čast izkazati njemu, ki je res časti vreden. Napravili so toraj pred vhodom v mesto lep slavolok, iz kterega so se v slovenskih barvah v transparentu svetile besede: »Pozdravlja Vaju srenja ta, naj mili Bog blagoslovi obaa. Pred stanovanjem predstojnikovim bila je napravljena neka piramida, na kteri je migljalo neštevilno lampic. Iz srede te piramide blisketale so se besede: „Zivio Janez, živila Leopolda^; vse okoli so se pa vile zastave slovenske. Ko se je zvečer častiti gospod s svojo mlado soprugo v mesto pripeljal, so ga naši mestjani z veselimi živio- in slavo-klici sprejeli in streljali so, da je bilo veselje. — Vsa ta slovesnost, kakor vidite, imela je značaj slovenski; al ravno to je neke go-spodiče naše v oči zbadalo. Tudi pri nas imamo namreč enega Don Kišota „della prazna mavha", enega psevdo-izegrima „aus Thuringen in Krain" in en par Škrjotov, ki so svoje ponemčene jezičke nad tem brusili, da se Slovenec predrzne svoje čutje v slovenskem jeziku razodevati! Prav jim je povedal te dni neki domorodni gospod iz bližnje Hrvaške, proti kteremu so se ti naši slavofagi tako sirovo obnašali, da bi Thusneldo gotovo rudečica oblila, ako bi vidila tako nespodobno zadržanje svojih častivcov. Ko so Slovane in posebno Hrvate po svoji stari navadi dolgo obirali in psovali in posebno s klado, ki je nekdaj pri Hrvatih v navadi bila, toliko opraviti imeli, jim nazadnje pove, da če ni klada nikjer potrebna, bi vendar bila non plus ultra za take strupene jezike kot so njihovi, ki svojo mater, svojo domovino, ki jih redi in pase, tako grdo sramotijo. Quousque tandem! — Pri vsem tem nasprotovanju naša reč, kakor drugod, tako tudi pri nas belih Krajncih lepo napreduje. Novo osnovana naša glavna šola se v vsakem, posebno pa v narodnem oziru letos veliko bolje razvija kot lani. Samo v pisarnicah gre še zmiraj vse po starem nemškem kopitu. Al kaj črno? Saj še Bog ni v enem dnevu sveta vstvaril. Ako Bog da in stanovitnost slovenska, se bomo sčasoma dokopali do vseh pravic, ktere nam vsled od cesarja slovesno zagotovljene ravnopravnosti gredo. Kratko malo nas ni volja odstopiti od svojega prava zavoljo nemških Kcčevarjev, ki naj mirno po svoje prebivajo v kotiču naše krajnske dežele, še veliko manj pa zavoljo slovenskih Kočevarjev, ki živijo v sredi med nami. Zora slovenska je napočila, ki budi narod naš na boljše življenje; naj se zoperniki naši protivijo, kolikor čejo, opravili bodo tako malo kakor oni lajavci, kadar vidijo mesec ali rumeno solnce izhajati. 85 Iz Krškega. Dolgi predpust je dal priložnost tudi nam Krčanom mnoge burke uganjati. Da pa vi Ljubljančani se ne bahate, da ga vašemu „korsuu na pustni torek ni na svetu para, vam povem, kako je bilo pri nas; morebiti si vasi korsarji za drugo leto vzamejo našega v izgled, ker treba je, da se kultura „semper altius" širi! Celi zadnji teden že so maškare (seme) po Krškem norele in na Kurentov dan „zum Finale" so imele pravi smenj; Zjutraj ob sedmih je turška muzika z dvema renama , sodom in škafom raz-glaševala nori dan; na to je sledila komedija z medvedom notri do poldne; po kosilu naznani trobentač prihod konjikov, kteri različno našemeni so večkrat mesto gori in doli na brzih konjičih prehajali; le eden na starem in trudnem klju-setu, kterega so „heitere Muse* krstili, je zmiraj zadej ostajal, in čeravno ga je Mokarjevega Kajfeža namestnik drcgal in poganjal, je vedno le svoj tempo ?5adagio" korakal; med velikim številom pešcov bila sta tudi dva sa-vojarda smeha vredna, ktera sta v raznih vednostih pod-učeno mačico z rudečo kapico na glavi od hiše do hiše nosila in marsikak krajcarček v svojo pušico vjela. Al vse to še ni bilo dosti. Za verv je vlekla brezštevilna množica otrok seženj dolg kol, v ktercm je bila luknja izvrtana, v luknjo je bil železen klin, na klin pa veliko kolo natak-njeno, na kterem sta se dva uašemena fantalina okrog vr-tila, pa svoje oblačilo zdaj eni, zdaj drugi po cestnih lužah namakvala, da sta bila na zadnje bolj prešičkom kot ljudem podobna. Proti večeru so „heitere Muse" z muziko domii spremili, za njo v šajtrgi Kurenta peljali in ga v Savo pokopali, potem pa pogrebšino pili. Marsikterega je pust tako pobodel, da še zdaj ve, da ima naša pratika prav, ako pusta mala z rogovoma. Klanšekov Fr. Boštanj 7. marca. — Z žalostnim srcom naznanjam ?)Novicam", da smo zgubili enega najboljih udov naše kmetijske družbe: gospoda Načeta Ciglerja, fajmoŠtra v Šentjanžu, kteri je nenadoma 3. t. m. umeri. Rajnki je bil lep izgled vsem kmetovavcom, ker se je nevtrudljivo prizadeval svoje kmetijstvo zboljšati, drevje množiti, posetno pa travnike z umetno napeljavo vode rodivne napraviti; bil je res vsem kmetom podučiven izgled pametnega gospodarja. Njegova smrt je posebno za kmetiško družbo velika zguba, posebno pa ga še obžalujejo vsi udje boštanjsko kmetiške poddružnice. Jože Dermelj, predstojnik kmetiške poddružnice in župan v Boštanji. Iz Trnovega. (Povabilov na naročbo slovenskih pesem). Bratje slovenski! Cas nam je prizoril, enako krasnemu pomladanskemu jutru, da se razlegajo naše mile domače pesmi po vseh krajih mile slovenske zemlje. Še ptujec občuduje in rad posluša glasove slovenskega petja. In kdo bi tudi neobčutljivo zapiral svoje srce petju, čigar glasovi segajo tako globoko v osodo narodnega življenja! Kdo ne bo s pevcom takih glasov sočutno tožil, zdihoval, molil ali pa v radosti se topil, saj so glasovi, kakoršne mu je mati že precej pri njegovi zibeli prepevala! Komu ne bo s takim pevcom vred srce gorelo, kadar ves goreč za blagor domovine v svoji junaški zavesti gromi junaške in mile glasove, kako so njegovemu narodu lastni, da stresajo srca v prsih poslušavcov! — Zložil sem tudi jaz nekoliko napevov za naše krasne pesmi, ktere položim na oltar svoje domovine, ako ji bodo všeč. Namenil sem se namreč izdati nekoliko takih napevov za samospev in glasovir in za čvete-rospev. Te domorodne pesmi obsegale bodo kakih 18 do 20 strani velike oblike. Da bo tudi zunanja oblika teh napevov čedna, sem že poskrbel na Dunaji vrezovavca, kteri jih bo prav čedno vrezal. Prosim toraj lepo vse rodoljube in prijatle domačega petja, naj me blagovolijo obilno podpirati s tem, da mi po svojih krajih nabirajo naročnikov in mi njih imena saj do konca mesca sušca naznanjajo. Cena napevov bo za naročnike 1 gola*, nov. dn. Denar se bo prejemal, kadar se bodo napevi razpošiljali na pošti s pri- vzetjem (Postnachnahme), ali pa, kakor mi bo kdo v svojem naročilnem listu naznanil. Na deset naročenih zvezkov se bo dal nabiravcu 1 zvezek po vrhu. Z Bogom! Franc Gerbec, učitelj v Trnovem (Post: Illirisch-Feistriz). Iz Planine 3. sušca. —r. — V 47. listu lanskih flNovic1" je neki dopisnik „iz Pivke" grajal moža, ki je vse časti vreden. Ker do zdaj še nobeden ni razjasnil resnice, naj bo meni to dovoljeno. — Gospod poštar v Šempetru je doma pri Postojni, je hodil ondi v šolo, toraj prav dobro ve, kje je Postojna. Kako pa se je mogla ona pomota zgoditi? Prav lahko. Uradniki po železnocestnih postajah le prejemljejo pisma, pa jih ne razredujejo, ampak devajo jih, kakor so jih prejeli, v mavho, in to mavho dajo potem poštnemu uradniku, ki se vozi po železnici, in ta se le kartira potem pisma po poštah, kamor imajo iti. Ako je bilo toraj prišlo v tistem dopisu omenjeno pismo v Zagreb namesto v Postojno, šernpeterski poštar ni tega kriv, in če je zapisal na druzern pismu nad naslov „Postojnou besedo wAdelsbergu, je skazal s tem le ljubav ambulantnemu uredniku, da bi pismo oddal na pravem kraji. — Ko bi se toraj bil gosp. dopisnik podučiti dal poprej o poštnem uredovanji po železnih cestah, bi ne bil pisal tako. #) Iz Ljubljane. Z našega grada se tako lepo vidi krog in krog po deželi, da domači, pa tudi vsi ptuji popotniki grejo radi na grad, da si ogledujejo krasno panoramo, kteri ni kmali para. Z veseljem smo tedaj slišali, da c. k. vojaška štacijna komanda bo letos pot, ki pelje od „rebra" gori na grad, popravila za peš ljudi, pa tudi za vozove tako, da bo zložna in prijetna na vsako stran; skozi in skozi jo misli tudi z drevjem zasaditi, da se bo moglo v prijetni senci na grad iti. Želeti bi bilo, da bi od druge strani, to je, od študentovskih ulic, tudi mestna gosposka svoje storila in se ta pot, kolikor je moč, ozaljšala; saj ni samo 53rožnik" edino eldorado ljubljansko; naš grad ima tudi neprecenljivo lepoto, ako bi Je pot bila poštena. Če pa moraš čez potrte piskre in druge cepine romati kviško, popotniku že pri prvih stopinah srce vpade na taki „trnoviu poti. Nadjamo se, da bo gosp. mestni župan tudi to stvar v svojo skrb vzel po pravilu, ki veleva pri mestnih zadevah „utile dulci", ako prevelikih stroškov ne prizadene kakošna reč. In to tukaj ne more biti. — Na poti v Benetke so presvitli cesar 8. t. m. zvečer po železnici v Ljubljano prišli in se kmali naprej odpeljali. — Volitve za 11 novih mestnih odbornikov bojo 14., 17., in 21. t. m. od 8. do 11. ure dopoldne. Iz Ljubljane. Od si. c. kr. tukajšnega finančnega vodstva smo prejeli sledeči razglas: Ker je v Radoljci davkarska uradnija, kakor je bilo v zadnjih „Novicahu omenjeno, neko pogodbo zavolj tega ovrgla, da je bila po slovensko napisana, daje c. k. okr. finančno vodstvo v Ljubljani naznanje, da se je vsem podložnim davkarskim gosposkam ob enem zapo-vedalo, vprihodnje privatne pisma in pogodbe v sloven- *) Brez zamere, dragi gospod! Preveč terjate Vi od nas. ki nismo poštarji, da bi vediti mogli, kako se po železnici pisma odpravljajo. Mi farni smo vidili ono pismo, in se prepričali, da je res romalo doli v Zagreb! Da pa je človek lahko nevoljen, kteremu se kaj takega primeri, zlasti ako mu je na hitrem sprejemu pisma veliko ležeče, vemo, da nam radi boste potrdili. Zal nam je le, ako je za napačno poštno napravo mogel nekrivični poštar trpeti. Zato smo radi vzeli Vaše vrstice v „Novice", da se zve, kaj je pravo. Al kakošen nauk sledi iz takih in enakih poštnih pomot? kaj nek druzega. kot to: Naj naši ljudje se ne pošiljajo v ptuje kraje, ampak taki naj služijo v naših krajih, ki naš jezik razumejo in kterih mrzlica ne strese, kadar jim pride pismo s slovenskim napisom v roke. Da pismo z napisom v „Postojno" roma v „Za-greb", in da so taki nevedni poštni uredniki, kterim se mora tolmačiti, da Postojna je „Adelsbergu , to je že samo po sebi kritike dosti za preljubo našo ravnopravnost! Vred. 86 skem jeziku pisane, za odmero odstotnega davka brez vse overe sprejemati. V Ljubljani 6. marca 1862. C. k. finančni svetovavec in okrajni finančni vodja: Mihael Lamberger. 87