SĄd se mora razorolitl. Grmeli so japonski topovi nad obmorskim kitajskim mestom Šangajem, Japonska letala so sipala ogenj in smrt na bišp in Ijudi v meslu: to jo bila otvoritvena glasba za začetek delovanja svctovne razorožitvene konference v Žencvi. Na Svečnico popoldne je bila ta dolgo napovedana in težko pričakovana konfcrenca otvorjena ob prisotnoi-ti 1200 odposlanccv iz 64 držav z 1700 liriljjciti prebivalcev. Predscdnik kotiference, bivši angleški zunanji ministor Ilenderson, jp svoj otvoritveni govor zaključil z besedami: »Ves svet zahtcva •razorožitev! Svet so mora razorožiti! V naši moči je, da prcobrazimo zgodovino bodočnosti. Nad vsemi tehničnimi podatki o dejauskem stanju oborožpnih sil. štcviln topov, tonaži vojnib ladij stoji blagostanjo človeStva in bodočuost našo civilizac.je. Narodi pričakujejo, da jib bomo z našiin deloni rcšili ncvarnosti, ki jo za n,je pomenja oboroževanjc« . Dolžnost razorožitvo l.alaga Zveza narodov svojhn članicain. Pravila Zveze določajo v členu 8 to-le: »Članice <Zvczp priznavajo, da jc k vzdržpvanju miru potrebno, da sp oboroževaiijo držav zniža na najnižjo mevo, ki je skladna z varnostjo države in z izvršitvijo s iSkupnim nastopom naloženib mcdnarodnih obvez. Svet pripravlja z ozirom na zemljppisni položaj in posebno raziuere vsake državo načrte za razorožitev, da jih iaznp -.do pregledajo tor o njili določijo. Načrti se morajo z nova prc»irdati tcr vsaj vsako dose.o leto revidirati. Tako določeua-mcja za oborožcvanje se ne smo, ako jo spvejmejo razuc vlade,- prekoračiti brez dovbljcnja Sveta.« Začetek vazorožitve jc morala storiii Nomčija. »Ncmška vazovožitev«, tako je izjavil takratni irancoski ministrski predseduik Clememeau v svoji noti (piipombi) k vcrzajski mirovni pogodbi, »jo prvi korak k splošnemu znižanju in omojenju obovožovanja, ki ga zvezno državo žolijo izvosii kot cno najboljših srcdstcv za preprcčitev vojno. To znižairj.1 in onicjitcv oborožovanja izvr.šiti jp ona glavnih nalog Zvozo narodov, Ko bo Nomčija to pot pokazala, bodo tudi zvcztic dižave v popolni varnosti šlo to pot.« Da jo to dolžuo.st vsob držav, lii so flanico Zvezo navodov, jp naglasil Henderson kot aktivni zunanji minister Anglijp 10. fcbruarja 1931 o priliki tzborovanja mediiarodnc žpiiskc zvczi1, ko jc iuvd drugini rokel: »Vsakdo zna, da sino kakor vsaka država-članica Zvoze viarodov po zakonu in časti obvezaiii' k razoroženju. Pomisliti moramo, da je pogodba, ki vsebujc to sIovpsho obvpzo, isti pogodba, ki zajamčujo učiukovito razorozitpv diaigib držav. Zato vemo vsi, da sedanji položaj no niorp končnoveljavno trajati.« Obvcza je torej jasna.KatoJiAiva Csrkpv je to abve^o r^no1 tolmačila kot aioraino (nravno) dolžnost. Pappž Leon XIII. je izdal 20. junija 1894 apostolsko pismo vsem vladarjpm in narodom, v katerem pi>vi: »Kakšen jc položaj Evropp, vidimo na lastnc oči. Žo več let jp tnir samo šo vidpz. Ker jo izginilo mcdscbojno /aupauje tcr sc umaknilo suinuireiiju, skoio vsi navodi tekmujpjo metl soboj, da & pripravijo za vojno. Npizkušena mladina se izpostavlja nevainostim vojaskcga živIjenja, kjp.r jp l>rez~,sveta€ stavšev in brcz l-jiUovoga. vo.dsiva. V.:cvatu in moči svojih lct se- meš-ka hiladiiia od poIjedelstva, blagovitpga pouka, od trgovinp in ol>j'ti poziva pod orc/je. lladi ogvomnili izdatkov j.> dvžfvna blagaj»a izčrpana, boga^tvo ilržav jp skopiiplo, premožpnjp. posamp?.nikov tpžko oškodovano. Tako dalcr snio že, da jc oboi-ožoiii mir posta! žc. noz.noseh. Ali ,\o \o naraven polo?,aj, clovoške družbo?« Pvedspdnik rozoiožii\ene konfprpncc v Žpnpvi llpnclcrson .jp v svojem otvoritvenem govoru ])oudarjal iste misli tor jp glpdo jia vclrkp stro*kp obo!'ožcvan.ja izjavil slpdeue: »Mislim, da jp odvpf, čp ompnim, da jp vnfasan.jp razorožitve i?i'pdnpga poi.iona (udi v pocripchi na- hndo gospodarsko in ihiančno krizo. iz katere i§če izhoda nrav spdaj vpčina T.avot!ov. Finančna limraeiia oborožpvanja" \n pr,"tfklib vojn ho prav'gotovo edpn izmed vzrokov to krizp. Ta bremcna ouotnogočajo vaviiotožjp' državnib provačunov. Sajjp priritojno ¦'tajništvo Zveze narodov izračunalo na o?i.ovi točnih potlatkov, ila izija.jo vsp dvžavp za obovožovanjp in lil<vidacijo vojuib brcmen .nad 4 milijardc dolav.jpv (230 milijard dinarjev) na 1pto. Zato je naraviio, da vps svot zahtcva razovoži.pv. Svctii jp vazovožitpv potvpbna in v noši nio^i jp, da o))ljknjpnio zjrodovino l)odnčnosti.« Vclik giasnik razorožitvone idrjc jp bil niirovni papcž'svctovnp vojiip Uonodikt XV., Ki sn.o doseletnico njogovc snnti* obbajali 22. januai'ja. Naj ornonimo samo pno l.jegovih posianic, ki jih jc izdal za to, da dosežc mcd liarodi liiir in i'azo:'ozuov. V .svoji poslanici vladarjpin vojnjočih sp naroclov z dn« 1. avgusta 1917 poudarja, da je troba od splošnih bespd preiti k praktičnim predlogom. Dc5slovno naglaša naslednjc: »Prva in najvpčja točka rnora biti: na mp«to tvarno silp orožja stopi moralna moc pravice. l.adi tega naj «e izvrši pravičon sporaznni o isto_.as!.i in mpdspbojni^ razornžjtvi p0 naopliii in j-.Distv.ii, ki jih je treba določiti, in sicpr v taki mpri, ki jp potrebiia in zadostna za vzdrževanjp javnega reda v posamezuih državah.-Na inesto armad bi stopila ustan'ova lazsodišča s svojim veličastnim mii^otvofuiin delom po gotovih določilib*in van'iostnih i!kroj>ili profi državi,- ki bi sp branila vncdnarodna vpraaanja prodložid i^a.zssodišvu, aii sprejct^ njpg-ovp odločitve.« Pomenljiva jp ta*prva hi najvažnejža točka Benpdiktovib prpdlogov. Naj bi sp izvršila v prid narodov, cližav in vsega človeštva! Aky bo ,svtitovna" razorožitvena konfprenca v Žnevi pripomogla k dojanskemu urosničeujvi te točke, bo vpliko storila in častna bo njpna zaslujra.