»Tednik- l^h.^ja pod tpm Imenom od 24 novembra dalje po skSepu obcMnpkih odborov SZDL Ptu] in Ormož — Izdaja tavod -Ptuiski tednik- Plul Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo )n uprnva: Ptuj He- roja Lacka 2. — Tel. 156 Številka tekočega računa: NB 524-3-72. - Tiska Ca5?ooisno podjetje Maribor- ski Usk Maribor. — Rokopisov ne vTačan)o. — Celoletna naročnina 20 ND. za inozemstrvo 40 ND. v prodaji iz\-od 0.50 ND SO SD. St. 3 Ptuj, 20. januarfa 1967 Cena: 0,50 ND, 50 SD LETNIK XX sVorifiornikov Predložene so spremembe in dopolnitve v določitvi volilnih enot za volitve njenih odbornikov v začetku meseca aprila 1967 bomo v naši občini zopet izvo- lili polovico odbornikov občin- ^Kc skupščine in polovico re- ijubliških poslancev, ki .jim po- teče štiriletni mandat. Zveznih poslancev letos ne bomo volili, ker so bili izvoljeni na volitvah leta 1965 za dobo štirih let. Izvršni odbor in volilna komi- sija občinskega odbora SZDL Ptuj sta na svoji zadnji skupni seji že sprejela predlog za spre- membo sestava skupščine občine Ptuj. Predlog predvideva, da bi se sedanje število odbornikov občinske skupščine povečalo v vsakem zboru za 4 odbornike, tako da bi imela v bodoče ob- činska skupščina skupaj 80 od- bornikov. . Zaradi iKvvečnnja števila od- borniških mest in sprememb v sestavi volilnih enot za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti v skupini gospodar- stva bomo spomladi volili v ob- činsko skupščino 47 odbornikov, in sicer 22 odbornikov v občin- ski zbor in 25 odbornikov v zbor delovnih skupnosti, to je nekaj več kot polovico vseh od- bornikov občinske skupščine. Da bomo na naslednjih volitvah, ki bodo leta 1969, lahko upošte- vali ustavno načelo o zamenjavi polovice odbornikov vsaki dve leti, bo 7 odbornikov pri letoš- njih volitvah izvoljenih le za dve leti, in to 2 odbornika ob- činskega zbora (4. in 36. volilna enota) ter 5 odborni-kov zbora delovnih skupnosti (17., 19., 21., 23. in 25. volilna enota). Od do- sedanjih odbornikov bo ostalo v občinskem zboru 18, a v zboru delovnih skupnosti 15 ali skupaj 33 odbornikov. Spremembe v sestavu in volilnih enotah za volitve odbornikov ^ v občinski zbor Število odbornikov občinske- ga zbora bi se povečalo od dose- danjih 36 na 40 odbornikov. Do- sedanje število odbornikov tega zbora je bilo določeno že pri prvih volitvah leta 1963 in prav tako tudi območja volilnih enot. Po določbah zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin se na območju ene volilne enote voli en odbornik, volilne enote pa je treba določiti tako, da se voli en odbornik občinskega zbora na približno enako število prebivalcev. Leta 1963 smo vo- lili na vsadkih 1825 prebivalcev po enega odbornikd v občinski zbor. Takrat še niso bila dokon- čno določena območja krajev- nih skupnosti in se zato v štirih primerih območja volilnih enot ne ujemajo z območji krajevnih skupnosti. Ce hočemo dosledno uveljaviti načelo, da bi naj ime- la vsaka krajevna, skupnost vsaj po enega odbornika — svojega delegata v občinskem zboru, je treba zato delno spremeniti ob- močja nekaterih volilnih enot. Prav tako se je od leta 1963 znatno povečalo število prebi- valcev v mestu Ptuju. S povečanjem števila odbor- nikov občinskega zbora za štiri se nekoliko znižuje količnik, to je število prebivalcev, ki odpa- de na enega odbornika, in sicer bomo sedaj volili na 1620 pre- bivalcev enega odbornika občin- skega zbora. Ker se voli v vsaki volilni enoti le en odbornik, je po no- vem predlogu določenih 40 vo- lilnih enot za volitve odborni- kov v občinski zbor. Več volil- nih enot je določenih za ob- močje krajevne skupnosti Ptuj, in sicer 8 (doslej 6 volilnih enot). Zaradi znatnega povečanja šte- vila prebivalstva na območju IV. terena SZDL v Ptuju je predlagana razdelitev tega te- rena na dve volilni enoti. K msi-^išemu delu IV. terena SZDL (Ciril-Metodov drevored, Osoj- nikova cesta, del ceste Jožeta Potrča. Panonska ulica in Volk- merjeva ulica) bi priključili v celoti V. teren SZDL (Ormoško cesto. Cučkovo ulico. Na tratah. Rajšpovo ulico. Ro^ozniško ce- sto in Znidaričevo nabrežje). NrTSPljn Brstje. Budina in Spuh- Ija bi bila izločena v samostojno volilno enoto. Prav tako je predlagana razdelitev terena SZDL Breg—Turnišče v dve vo- lilni enoti — mejo med njima bi del-ilri železniška proga. Zar'?di predvidene intenzivno stano- vanjske gradnje je predvideno na teni območju znatno poveča- nje prebivalstva. Do sprememb v območjih vo- lilnih enot bi prišlo tudi v Dor- navi in Rogoznici ter Doleni in Vidmu pri Ptuju. Obstaja že precej^ časa želja prebivalcev nMSpiii Pacinje in Sp. Velovlak. da se priključijo h krajevni skupnosti Rogoznica. Zato bi se ti dve naselji odcepili od kra- (Konec na 2. strani) Tudi v ptujski občini I^TEORACMA ZORi^VSTVENIH Zi^ VODOV V CELOTI, ali samo delno v smislu akcijskega programa? Danes, v petek, 20. januarja 1967, zaseda v Mariboru strokovni svet medobčinskega zdravstvenega ccntra, čigar predsednik jc dr. Srečko Koren, in sicer v zvezi z integracijskimi možnostmi na območju tega sveta v smeri akcijskega programa sekretariata za zdravstvo SIlS. Na pobudo občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS Ptuj je bilo 11. januarja 1967 v Ptuju posvetovanje zvez- ne poslanke Ančke Kuharjeve z direktorji zdravstvenih zavo- dov iz Ptuja in Kidričevega ter s predstavniki njihovih samo- upravnih organov o vprašanjih organizacije in financiranja zdravstva v ptujski občini v bodoče. Dne 16. januarja 1967 pa je bilo v Ptuju posvetovanje predsednika strokovnega sveta medobčinskega zdravstvenega centra dr. Srečka Korena iz Maribora in direktorja komu- nalnega zavoda za socialno za- varovanje Maribor Matije Na- dižarja z direktorji bolnišnice Ptuj, zdravstvenega doma Ptuj, zdravstvenega doma Kidričevo, tovarniške ambulante Kidriče- vo in zdravstvene postaje Maj- špei-k o integracijskih možnostih in nujnostih v zdravstvoi na ob- močju ptujske občine. Na obeh posvetovanjih, ki se ju je udeležila tudi predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova, je bilo poudarjeno, da bo potrebno v bodoče najti vse rešitve za to, da bi bila zdravstvena služba tudi na ob- močju ptujske občine tako zdru- žena, da bo še bolje kot doslej služila namenu, da bo cenejša in da bo v celoti laže dosegljiva zdravstvenim zavarovancem. Ptujska bolnišnica in zdravstve- ni dom Ptuj bi naj bila glavna dela ptujskega občinskega zdravstvenega centra, ki bi naj združevala v svoji organizaciji tudi zdravstveni dom Kidriče\'o in tovarniško am^bulanto Kidri- čevo. zdravstveno postaio Maj- šperk. materinski dom Ptuj. bol- nišnico v Ormožu in obratno ambulanto TAP Ptuj, kako- bi se o tem dogovorili in kakor bi to najbolj ustrezalo. Zobna am- bulanta Ptuj je že v sestavu (Nadaljevanje na i. strani) OB ZA1I()IJN().\I:MSKI POBIDI /A /BLiZAN.It Z VZHODOM Nova zahodnonemška koali- cijska vlada krščanskih demo- kratov in socialnih demokratov je z novim letom rahlo spreme- nila svoj diplomatski besednjak. Začela ga je prikrajati sociali- stični Vzhodni Evropi. Izjave o tem, da si Bonn želi stikov s tem delom sveta, so vse pogo- stejše. Pred dnevi je kancler Kiesin- ger izjavil, d bi Zahodna Nem- čija rada uredila normalne od- nose z Jugoslavijo. To izjavo je javnost doma in na tujem spre- jela z razumevanjem in dobro voljo. Kar zadeva našo državo, niso s tem nastopile nobene spremembe, kajti naša vlada je doslej že večkrat izjavila, da je npse brez vsakršnih pogoemd vsak hip pripravljena urediti odnose brez vsakršnih pogojev. Diplomatske stike je namreč pred desetimi leti enostransko in samovoljno pretrgala Nem- čija in ne naša država! Značilno pa je, da druge so- cialistične dežele zelo previdno spremljajo nemške »pobude«. Znano je, da je Nemčija že na- vezala prve stike z Romunijo lani. Pred dnevi je odpotovala posebna zahodnonemška delega- cija v Prago, te dni pa bo na Madžarsko krenil državni se- kretar Lahr. Verjetno bodo tem odposlancem sledili še dru- gi. Bonn želi »otipati utrip« teh dežel do predloga za zboljšanje odnosov. Vendar se pri tem poraja več vprašanj, ki jih Bonn ne name- rava spremeniti, ali pa je načrte za spremembo potisnil še glo- boko v ozadje. Kaj bo z zlo- glasno Hallsteinovo doktrino, pri kateri sta tako vztrajali Adenauerjeva in E^rhardtova vlada? Gre za načelo bonske politike, da dežela, ki je že pri- znala Nemško demokratično re- publiko, ne more imeti diplo- matskih stikov z Zvezno repub- liko Nemčijo. Sicer so Nemci to načelo na primer kršili v odno- su do Sovjetske zveze (le-tci ima redne diplomatske stike z Bonnom in Nemško demokra- tično republiko), toda to je ver- jetno bilo »popuščanje« velesili in enemu od zmagovitih zavez- nikov v drugi svetovni vojni. Sama doktrina je preživela, saj jo vsi upravičeno smatrajo za plod hladne vojne in blokov- skih trenj. Poljsko in druge žrtve naci- stične soldateske zanima vpra- šanje meja na Vzhodu. Dose- danji nemški vladi nista priznali meje na Odri in Nisi kot do- končne, temveč sta trdili, da je treba to vprašanje rešiti z nem- ško mirovno pogodbo. Lep del zahodnonemških zaveznikov je te meje že priznal, med drugimi Francija, v Bonnu pa se temu upirajo. Ne kaže, da bi bil kan- cler Kieslinger pripravljen pri tem kaj spremeniti. Mnogo protestov vzbujajo nemške zahteve po jedrskem orožju in sploh militaristične in revanšistične težnje. Kancler Kiesinger je sicer namignil, da se bo Zahodna Nemčija odrekla teženj po lastnem jedrskem orožju, toda ta izjava je spričo drugačnih praktičnih ukrepov kaj slabotna in brez prave pod- lage. V Moskvi ne opozarjajo kar tako na nedavne manevre, ki so bili seveda naperjeni proti Vzhodu, kajti v Nemčiji narav- nost kažejo s prstom na Vzhod kot edinega možnega napadalca. To je seveda stalna propagan- da. četudi nimajo v Bonnu za to niti najmanjšega povoda. Socialistične dežele so torej do lepih izjav previdne. Previd- nost utegne popustiti le tedaj, če bo nemška diplomacija segla tudi po odkritih, nedvoumnih dejanjih in z njimi pokazala dobro voljo. Britanska diplomacija je že na pričetku leta pričela ofenzivo za psrejem Velike Britanije v skupno evropsko tržišče šeste- rice. Sicer se to vprašanje vleče že nekaj let. Sprejemu odločno nasprotuie Francija, ker postav- lja pogoje, ki jih v Londonu niso pripravljeni sprejeti. Sama Britanija pa spet želi izposlo- vati od ^vniih hoHnčih nP-Mer- jev poseben položaj — vsaj za določen prehodni čas. OBISKI BODOČIM PARTNERJEM Te dni sta premier Wilson in zunanji minister Brown obiska- la Rim. Upravičeno sodita, da je Italija med vsemi članicami še- sterice še najbolj pripravljena ugoditi britanskim željam, saj upa, da bo tako okrepila svoje pozicije v 9dnosu na dva doslej najmočnejša člana v tej sikup- nosti, Francijo in Zahodno Nem- čijo Članice skupnega evropskega tržišča na splošno zahtevajo od Britanije, da priena rimske^spo- razume, to je enotno tržišče za industrijo in kmetijstvo. Glede kmetijstva se v Londonu brani- jo, kajti doslej so sprejemali iz dežel Britanske skupnosti narodov po razmeroma nizkih cenah vse kmečke pridelke. Vključite^' v SET bi cene za te proizvode znatno podražila, saj bi morala Velika Britanija dati pri nakupu živil prednost sa- memu trgu. De Gaulle povrh vsega zahte- va, naj bi se Britanija tudi vključila v politično združeva- nje šesterice. In prav ta zahte- va Londonu ni všeč. Wilson je po obisku v Rimu sicer zagrozil, da Britanija, če ne bo našla razumevanja, ne bo zaprosila za vstop v SET, vendar je to verjetno le bolj manever pred obiski drugih prestolnic priza- detih članic SET, da bi bile po- pustljivejše. VVII.SON V RIIVllT Obisk zahodnonemškega kan- clerja Kiesingerja Parizu naj bi, kot na splošno sodijo, znova vzpostavil francosko-nemško prijateljstvo, ki sta ga svoj čas skovala kancler Adenauer in de Gaulle, na primerno mesto. Se- veda so se pogoji za tako so- delovanje spremenili. V Pariz zahtevajo, naj se Nemčija od- pove ameriškega skrbništva in so zavzame za evropske težnje evropskih dežel. Med te šteje predsednik der Gaulle tudi ure- ditev diplomatskih stiko\^ z vzhodnoevropskimi deželami. Napoved rahlih sprememb so .seveda pozdravili tudi v Pari- zu. Se\-eda se hkrati zavedajo, d^i nn^-a koalicijska vlada nr more narediti čudežev takoj in da je za to potreben čas. Seve- da pa so tu potrebni tudi res- nični načrti in dobra volja. DRŽAVNI UDAR V TOGU Lepemu številu državnih uda- rov v Afriki je te dni sledil To- go. Tam'kajšnji /predsednik Gru- nitzikv, ki je tudi sam prišel z državnim udarom na oblast, je odstopil, vodia udara, podpol- kovnik Eja Dema, pa je izjavil, da je vojska prevzela krmilo v roko zaradi »zmedenega poli- tičnega življenja v deželi«. a Uporniki so razpustili skup- ščino. razveljavili ustavo in pre- povedali vso politično dejav- nost. Imeno\-ali pa bodo poseben nacionalni odbor za pomiritev, ki bo omogočil izvedbo svobod- nih volitev. Sam Togo bo ostal zvest ustanovni listini OZN. or- ganizaciji afriške enotno.sti in nrofrancoski afro-malgaški uni- ji. Uoorniki so tudi pozvali tujce, naj bodo oblastem ob strani. SPET PO STAREM Na severnovietnamsko glavno mesto Hanoj spet nadajo ame- riške bombe, ameriške čete pa na jugu Južnega Vietnama v široki fronti vdirajo rekT Mekonga in sejejo uničenje, kot je to bila do.^ilej predvsem na- vada režimskih čet. V takem ozračju je kaj dvom- ljiv predlog .Tužnega Viptnpm«. ki ga baje podpiraio tudi ZDA da bi proučili možnosti za orc- mirje. To naj bi veljalo za šliri dni viptnamskeffa novega lefa v znčetku februarja. Vemo, da premirje za božične in no\-ol<^tne prfivnike kršili prav Američa- ni... Konferenca samouprav- Ijavcev gostinskih delavcev Danes ob 16 30 prične delo konferenca samoupravljavcev gostinskega podjetja Haloi-ki biser Ptuj, ki bo v obratu Tu- risit. Glede na večje število go- stinskih obratov v tem podjetju bo zanimiva razprava o tem. ka- ko se uveljavljajo neposredne oblike samoupravljanja v de- lovnih enotah Beseda samo- upravljavcev pa bo stek]'a tudi o siistemu nagrajevanja po re- zultatih dela. o pogojih dela go- stinskih dclavoev. o nadaljnjem razvoju turi;ar»a ipd Prva razdelilna transformatorska postaja 220/110 kV v Sloveniji zgrajena v Cirkovcih pr@no3 oielctriorie erfieroile v soboto, 14. januarja 1967, jc začela redno obratovati v Cirkov- cih na Dravskem polju prva slovenska zelo pomembna razdelilna transformalorska i>ostaja 220/110 kV, ki je bila v poskusnem ob- ratovanju od decembra 1966 in predstavlja veliko pridobitev za elektrogospodarstvo SR Slovenije in za okrepitev enotnega ju- Roslovanskega elektroenergetskega sistema. Oki-og sto zbranim predstav- nikom in gostom, ki so bili po- ■^•abljeni na otvoritveno sloves- nost v Cirkovce, sta povedala o Pomenu izgradnje novih hidro- in termoelektrarn v Jugoslaviji o razvoju jugoslovanskega •^"-utrogospodarstva, pa tudi o Povezovanju ele!;trogospodar- SFRJ z meanarodnim elek- trogospodarstvom. generalni di- ^e^tor elektrogospodarskih j,'^upnosti Jugoslavije dipl. inž. .Alarkovič, o ponienu rv Cirkfvvri in njenem pome- ^.a .-lov'..:nsko in -ugObluvan- sko elektrogospodarstvo pa ^di- rektor Dravskih elektrarn Šte- fan Pavšič. Slovesnost je začel predsednik upravnega odbora DE Albert Vernik, 95 pohval pa je razdelil predsednik delavske- ; ga sveta Slavko Polak. I Z zgraditvijo RTP 220/110 kV 1 Cirkovci. ki praktično pomeni I dve transformatorski enoti j 220 110 kV moči po l.^O MVA, j dvojne zbiralnice 220 k V, 9 polj ' 220 kV. dvojne zbiralnice 110 kV in 16 polj 110 kV, je pridobila Slovenija / da!inovo<1nTn UV Mraciin—Cirkovci povezavo s celotno 220 kV mrežo, ki je zgra- jena za Jugoslavijo in sosedne dežele. Prej je imela Slovenija tri slabe 110 kV postaje in 1965. leta prvo povezavo z visokona- petostnim omrežjem Zagreb— Dravske elektrarne, sedaj pa povezu.je visokonapetostno omrežje severozahodno in cen- tralno energetsko območje Ju- goslavije. Cirkovci pomenijo začetno etapo v formiranju 220 kV mre- že v Sloveniji in omogočajo se- daj gradnjo še dodatnih 220 kV zvez Podlog, Kleče pri Ljublja- ni, Divača in zvezo z omrežjem zahodnoevropskih dežel, ki so članice južnoevropske elektro- energetske unije SUDEL, v ka- teri so tudi Italija, Avstrija in Jugoslavija. Cirkovci pomenijo z novo RTP 220/110 kV izbolj- šavo energetskih razmer preno- sa električne energije in boljšo izmenjavo energije med Slove- nijo in sosednimi republikami, poleg tega pa še več drugih po- (Nadalievanje na 2. strani) Nerednost! v poslovanju uprave Obrata za za- družno kooperacijo, J. L. Ptuj pri Kmetijskem kombinatu Ptuj Zaradi večkrat ugotovljenih nerednosti v poslovanju uprave obrata za zadružno kooperacijo »J. L.« Ptuj pri kmetijskem kombinatu Ptuj in nesoglasij med vodilnimi uslužbenci tega obrata je imenoval kmetijski kombinat Ptuj novembra 1966 posebno komisijo, ki je imela nalogo razčisliti ta vprašanja. Komisija jf ugoto\'ila anar- ; i-n-i poslov/ nje uprave leg;', obrata. Organi kombinata so po temeljitih razpravah ugotovili, da je situacija tako zapletena, da so potrebni večji in ostrejši ukrepi za ureditev stanja. Prišli so do sklepa, da je edina možna pot za dejansko razčiščenje teh j zadev začasna prisilna uprava, I ki je tudi zakonito utemeljena. 1 Direktor km.etijskega kombi- nata Ptuj je obljubil, da bo dal ; ; -T prihodnjo številko Tednika -širšo obrazložite- ^ti^ ja .7,;^ ure- ditev celotne zadeve. I.epo poslopje RTP 220 110 kV Cirkovce Stran 3 TEDNIK — petek, 20. januarja 1967 Stran 2 Pri trgovskem pocVeliu PEROTNfNA v Ptuju bo prN^lti obratovati največja klavnica piščancev v Jugoslaviji Klavnica bo rentabilna le, če bo podjetje v lastni farmi do- krmilo 2,5 milijona in v kooperaciji prav toliko piščancev. Njena letna zmogljivost je namreajo povedati na javnem me- stu, ker se bojijo zamere. Tudi letos ne gre brez težav Ob koncu vsakega leta si že po navadi ljudje med seboj za- želijo drug drugemu obilo zdrav- ja, sreče iin uspehov v bodočem letu. Tuda člani delovne skup- nosti TGA so imelii ob kcncu leta edino željo, da bi bilo leto 1967 za nje uspešnejše kot je bilo mi- nulo. Pri tem se je slehern; pro- izvajailec dobro zavedal, da je treba že prvi dan v letu pričeti z vso vnemo iin resno-stjo, zave- dajoč se, da se zamujeno v pro- izvodnja ne da več nadomi .>t;ti. Toda žal se tudi letošnje delo ni pričelo brez težav v prodzvodnji, saj se kopičijo problemi drug za drugim ter vse bolj že sedaj ogrožajo izvršitev siprejete ob- veznosti. NajboLj prihaja to do izraza v delovni enota glirmce, kjer se pomanjkanju natrijevega luga pridružuje še mašitev zni- ževalcev tlaka ter trd boksit, ki povzroča mnoge nevšečnosti. Ve- lik procent sode v nftrijevem lugu, ki nastaja iz organskih sino- vi v boksitu in s karbonizacijo, dela v tej delovni enoti resne te- žave pri proizvodnji glinice. Ta- kim in podobnim problemom pa se proizvajalci te delovne enote resno upirajo in si prizadevajo jih čimprej odpraviti, seveda le I Ijoliko, kolikor imajo vpJiva in ! moči, medtem ko bo treba vse ostjalo ured']rti tudi drugača Uspeh le s skupnim delom Krajevna orgainizaoija SZDL je v svojem dosedianjem delu dosegla že precejšnje usipehe ter je treba s tem nadaljevati tudi v bodoče. Taka je bUa ugo- tovitev na miinulii konferenci SZDL — tega pa se seveda zelo dobro zaveda tudi novi odbor, ki je že pričel delati. Sam pa vse- ga ne bo zmogel in je zato bilo na prvi seji govora, da bi se naj vključila v skupno delo vsa dru- štva in organizacije v Kidriče- vem, ker bo le tako moč doseči pozitivne rezultate. Letos čaka organizacijo precej dela, zato bo potrebno načrtno poprijeti zanj. M. F, Sadjarski center Ivanjkovci, kjer so še velike možnosti za ob novo 6. februarj^i popoldne bo otroška maškerada v Narodnem damu Otroški vrtec Ptuj pripravlja za 6. februar — ponedeljek po- poldne v Narodnem domu otro- ško maškarado, ki je za ptuj- ske male otroke in za šolarje vsakoletna posebnost. Za otroško ma&karado v Ptu- ju je značilna mncžičniosit ude- ležbe, domiselnost otrok in nji- hovih stairšev za različno maski- rainje, pa tudi različna vrednost novoizdelaniih in že rabljenih oblek za maiskiramje. V priredi'tjveni dvorani je pra- vi pustni živ-žav. Otroci so ra- di glaisni, zlasti ko innajo svojo veseMco, vmes pa še igra mla- dinska godba in v tem vrvežu in prijetnem vzdušju je za oko na izbiiro mnogo zaniimivih prav- ljično oblečenih deklic in fan- tov v narodnih nošah, v raznih poklicnih oblačilih, v različnih oblekah, ba.rvah in kombinaci- jah. Ravno barvno bogastvo pu- šča vtis, da se zgrnejo ta dan v dvorano v Narodnem domu vsi, ki pač prisluhnejo želji otrok, da bi bili maskiraini. Ker sprem- ljata najmliaijše mati Ln oče, je mogoče vsaj približno sklepati, kdo je ustvari tel j raznih zamisld. Ob vseh dosedanjih ptujskih kurentovanjih je bil v kamevail- skem delu znaten delež mask tudi iz ptujskih in okoli.ških šol. kjer so učiteljice in učitelji dalj čaea pripravljali učence in učenke svojih razredov na karnevalski pohod v Ptuju. In na pustni torek, ko je imel Ptuj fivojo vsakoletno lastno popol- dnevno pustovanje in sprevod mask. so bili otroci prav goto- vo po svoje zanimivi in brez njih bi ne bilo tako živahno in vf^^elo. To. da si je Ptuj utrdiil tradi- cijo vsakoletnih otroških pusto- vanj, je v veliki meri tudi za- sluga mnogih družin in staršev, ki r>o?krbi^o. da se »oositavijo« tudi mlaiiše mp-ike in r)a fe ir^a- zi v zabavo in r^iizvodi-^io mnoc^ih gled-aitce^' vpi!^ fsirr^az'''^ iip mi^^^iTjiGist staršev ali .^^—ih oiroK. VJ Kaj menijo o pridelovanju sadja na KZ Ormož, stari sadovnjaki so povsem izčrpani. Pridelek je petkrat manj- ši kot pred petnajstimi leti. KK Ormož ima že več let izdelan ela- borat za obnovo sadovnjakov, a ne dobi denarja. Letos bo zanj zopet zaprosil. Zasebne sadovnjake so uničile prenizke odkupne cene sadja. Na Tednikova vprašanja odgovarja inž. Rudi Peršak. Kaj menite o slabem stanju sadovnjakov v Slovenskih gori- cah? Na kmetijskem kombinatu Or- mož že vrsto let vidimo potrebo po obnovi naših in zasebnih sa- dovnjakov na ormoškem območ- ju. kljub izdelanemu elaboratu ne moremo dobiti denarja. Nad 40 let stari nasadi v majhnih parcelah so izčrpani, saj je na hektar le od 20 do 80 dreves. V te nasade nismo vlagali, ker se ekonomsko ne izplača. Rodijo le vsakih par let in le sadje za predelavo. Stanje v zasebnih sa- dovnjakih ni boljše, saj je bila tu uporaba škropilnic, škropiv, strokovne službe še manjša. Po- moč kooperantom ni bila taka, kot bi morala biti. Ker ni bilo denarja za obnovo, je to sadjar- sko področje povsem oslabelo. Kombmat je pred petnajstimi le- ti pridelal do 200 vagonov sadja na 400 ha, danes pa na isti po- vršini pridela komaj 40 do 50 va- gonov sadja. V zasebnem sektor- ju je škoda še večja. Površine so, ker pa ni denarja, ni dreves. Njih število se vsako leto zmanj- šuje. Ali ste uspeli obnoviti kaj sa- dovnjakov, da ne bi opustili sa- donosne tradicije? 2e sama tradicija sadjarskega področja nam pove, da so na hri- bovitem svetu z blagimi nagibi odlični pogoji za sadjarstvo; dru- ga proizvodnja ni rentabilna. Kolikor je bilo v močeh kombi- nata, smo obnavljali. Od leta 1958 do leta 1963 je kombinat ob- .novil 90 ha sadovnjakov. Neka- teri so že v polni rodnosti. Uspe- hi so zadovoljivi, saj je bil pri- delek v letu 1966 celo 30.000 kg na ha in to pri sorti jonatan in delišes. Vsi obnovljeni nasadi so strojna obdelava in zaščita. Roč- sodobno urejeni, kjer je možna nega dela v teh nasadih je zelo malo, samo rez in obiranje sad- ja. Kaj pa obnova pri kmetih? Vzporedno se je nekaj malega in nekomplekso obnavljalo tudi v zasebnih sadovnjakih. Sadili so nekaj v že obstoječih nasadih. Vidnih uspehov pri takem pod- sajevanju ni. Na območju kom- binata je bilo prodanih par tisoč sadnih dreves v zadnjih letih brez večjega uspeha. Mnogo dre- ves je po sajenju propadlo za- radi nepravilne izbire sorte, pod- lage, nestrokovnega sajenja in vzdrževanja. Le posamezniki, ki jih je zelo malo, so obnavljali načrtno m po navodilih strokov- ne službe. Imajo do 4 ha zelo le- pih sadovnjakov, v katerih ima- jo prav take uspehe, kot na kom- binatu. Kaj predvideva elaborat? Zaradi takega stanja v sadjar- stvu na tem področju in zaradi prekinjene tradicije bogatih sad- nih letin v vsem dobro znanem sadonosnem predelu Slovenskih goric, je kombinat že pred leti izdelal elaborat za obnovo 250 ha sadovnjakov na območju sosed- njega Miklavža, Ivanjkovec, To- maža in Ivanjc, kjer ima kombi- nat svoje površine. Sredstev za obnovo ne dobi, čeprav vsi pod- pirajo to akcijo. Področja so pre- gledali predstavniki Kmetijske- ga zavoda in predstavniki Kme- tijske banke, ki bi naj dali fi- nančna sredstva. Vsi smatrajo to za potrebno, denarja pa ne dajo. V prvi fazi bi obnovili 250 ha, pozneje pa še enkrat toliko. V kolikem času bi se vam po- vrnili stroški obnove? Na 250 ha bo po polni rodno- sti 500 vagonov sadja. Ce pride- lek primerjamo s povprečno ce- no od 80 do 120 S din za kg sad- ja, bi se investicija poplačala v (Nadaljevanje s 5. strani) ^ia^klrani otroci v karnevalskem sprevodu STANARINE V LETU 1967 STANARINE V DRUŽBENIH STANOVANJIH Kot je znano, so bile s stano- vanjsko reformo v letu 1966 uve- dene ekonomske stanarine, to je take stanarine, ki omogočajo te- koče in investicijsko vzdrževa- nje stanovanjskih hiš in stano- vanj, obenem pa vsebujejo tudi določena sredstva za širšo stano- vanjsko gradnjo (razširjeno re- produkcijo). Tc^a ker osebni in družinski dohodki niso tako vi- soki, da bi že sedaj prenesli eko- nomske stanarine, je zakon pred- videl prehod na nove stanarine v 4 etapah do leta 1970. V letu 1966 so stanovalci v sta- novanjih v družbeni lastnini pla- čevali samo polovico predpisane stanarme, druga polovica stana- rine pa je bila subvencionirana iz 4 % stanovanjskega prispev- ka, ki ga izločajo delovne in dru- ge organizacije v sklad skupne porabe za stanovanjsko gradnjo. Delovne in druge organizacije so morale zb subvencioniranje sta- narin v letu 1966 odvajati 40 % od omenjenega stanovanjskega prispevka na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva Ptuj. Ta subvencija je v letu 1966 znašala v občini Ptuj 1,683.680,32 N dinarjev. Potem- takem so stanovalci v stanova- Planinsko društvo je pri- pravilo zanimivo preda- vanje Ptujsko planinsko društvo bo imelo v ponedeljek, 23. januar- ja 1967, ob 18. uri letni občni zbor, in sicer v dvorani občin- ske skupščine Ptuj. Na njem bo dal dosedanji odbor obračun de- la v svoji mandatni dobi, ob- enem pa bo sprejet program dela društva za bodoče. Kot vsako leto bo tudi na tem občnem zboru najprej pre- davanje profesorja Franca Vo- gelnika iz Maribora pod naslo- vom »Po naših in tujih gorah«. Predavanje bo ilustriral profe- sor Vogelnik vsaj z 200 barvni- mi diapozitivi, ki potegnejo gle- dalce in poslušalce za eno uro v lepoto narave v naših in tu- jih planinah in izpodbudijo marsikaterega planinca, da si jih v lepih poletnih dnevih tudi osebno ogleda in lepote sam doživi. Planinsko društvo Ptuj si je pridobilo med učenci osnovnih in srednjih šol v Ptuju največ članov, nekaj pa jih je tudi iz raznih poklicev. Društvo je zelo aktivno, saj skrbi, da je član- stvo nekaj lepih nedelj v letu na izletih in na pohodih po hri- bih in planinah, pa najsi bo to poleti ali pozimi, saj je na pla- ninah vedno lepo. To društvo se uvršča v ptuj- ski občini med tista manjša društva, ki jim daje občinska skupščina Ptuj priznanje za ak- tivnost vsaj z manjšimi dotaci- jami, ki jih porabi v prid mla- dine in ji je za to pozornost tu- di zelo hvaležno. Zelo hvaležno pa je društvo tudi podjetju Poe- tovio iz Ptuja, ki kaže za dru- štvo izredno razumevanje in mu je tudi vedno rado v pomoč. VJ. njih v družbeni lastnim obdržali na račun subvencije stanarin v družinskih proračunih kar 168 milijonov starih dinarjev in so jih lahko porabili za druge po- trebe. Vsekakor znatna sredstva. V letu 1967 se subvencija za stanarine zniža za 25 % v pri- merjavi z letom 1966. Na drugi strani pa se stanarine, ki smo jih plačevali v letu 1966, zvišajo za 25 Npr. kdor je v letu 1966 plačeval na mesec 10.000 S din stanarine, bo letos plačeval 12.500 S dm. V zvezi s tem zviša- njem stanarine ne bo izdalo sta- novanjsko podjetje novih odločb, ker je polna stanarina, tj. tista, ki jo bomo plačevali v breme družinskega proračuna leta 1970, že določena s stanovanjsko po- godbo, ki jo je sklenilo stano- vanjsko podjetje z vsakim nosil- cem stanovanjske pravice. Sta- novanjsko podjetje bo pri meseč- nem pobiranju stanarine samo upoštevalo to zvišanje za 25 %. STANARINE V STANOVANJIH ZASEBNIH LASTNIKOV V zvezi s stanovanjsko refor- mo so bila ponovno točkovana in ocenjena stanovanja zasebnih lastnikov, ki jih ti oddajajo v najem. Tako lastnik najemniške- ga stanovanja kakor tudi najem- nik sta dobila zapisnik o ugoto- vitvi vrednosti stanovanja. V za- pisniku je bila tudi že izračuna- na nova stanarina in sicer koliko znaša v letu 1966 in koliko bo znašala polna stanarina v letu 1970. Zasebni lastniki najemniških stanovanj so bili po zakonu o stanovanjskih razmerjih dolžni prav tako skleniti z najemniki na podlagi zapisnikov o ugotovitvi vrednosti stanovanj nove stano- vanjske pogodbe najkasneje do 31. decembra 1966 in z njimi do- ločiti nove stanarine. V kolikor ena od strank ne bi hotela skle- niti take pogodbe, ima nasprot- na stranka pravico zahtevati pri občinskem sodišču, da naj ta v nepravdnem postopku izda sklep, ki nadomestuje pogodbo. Nosilci stanovanjskih pravic v zasebnih stanovanjih so plače- vali v letu 1966 samo polovico nove stanarine tako kot nosilci stanovanjske pravice v stanova- njih v družbeni lastnini. Razlika je bila samo v tem, da zasebni lastniki najemniških stanovanj za drugo polovico stanarine niso dobili krite razlike iz družbenih sredstev, ker zakon tega ne do- loča. Postavlja se vprašanje, kakšno stanarino bodo plačevali najem- niki v zasebnih stanovanjih v letu 1967? Smatramo, da je nji- hov položaj enak položaju no- silcev stanovanjske pravice v stanovanjih v družbeni lastnini. Zato bodo morali tudi stanovalci v zasebnih stanovanjih v letu 1967 plačevati za 25 % višjo sta- narino kot v letu 1966. Zato ima- jo zasebni lastniki najemniških stanovanj pravico zvišati stana- rino v letu 1967 za 25 %. Sicer pa bi tudi glede zasebnih najem- niških stanovanj morala nova stanovanjska pogodba urejati po- stopen prehod na ekonomske sta- narine do leta 1970. Viktor Makovec Pisma uredništvu Predolgo je trajalo v noči med 6. in 7. januarjem t. 1. je zapadel sneg in je severni ve- ter nanesel na ceste snežne žame- te. Cesta prvega reda Ptuj — Sre- dišče ni ostala izjema in je tako postala skoraj neprehodna, vseka- kor pa je bil promet skrajno ot^ž- kočen. Kjer so bili na cesti zame- ti, so jih vozila in drugi uporab- niki ceste steptali v trdne plasti, medtem ko je na drugih odsekih ceste nastala iz zapadlega snega gosta kaša. Prehodi so bili ostri in globoki in so onemogočali norma- len promet. Uporabniki te ceste so pričako- vali, da bo cesta če že ne prvi, pa vsaj naslednji dan usposoblje- na za normalno uporabo, torej splužena v taki meri, da bo mož- na vožnja motorvih vozil. Na to pa so zaman čakali, ker je sbižba za vzdrževanje ceste pustila cesto neočiščeno vse do naslednje sobo- te, torej do 14. januarja popoldne. V zvezi s to cesto je potrebna še ena ugotovitev. Cesta jp asfaltira- na med Ptujem in Ormožem., skozi Obrez, Grabe in Središče, medtem ko je med Ormožem in Obrežem in med Središčem in Nedeliščem v Hrvat.ftki cestišče Se makadamsko in zaradi slabega vzdrževanja pol- no jam. Cesta je mednarodnega po- mena, ker je to najkrajša cestna zvpza Madžarske z Italijo, reka čphns1of03ttavl.j!a pepelniike. Kljub temu, da točajka na tak »vlju- den« nastop ni reagirala na isti način, je stresel pepel v enolon- čnico, še preden jo je postavila pred en j. Res je, da je njegov znanec do- bU drugačno enodononico, ker je prve zmanjkailo. V kuhinjo točajka v omenje- nem času ni hodila zaradi go- stov, glede na to tudi ni mogo- če, da bi s kolegico gledali ne- kakšne slike, ker je bila le ena v službi Vljudnost na cesti 8. januarja sem srečal pred ptuj- sko bencinsko črpalko šoferja ptujskega komunalnega podjetja ter ga vprašal, zakaj podjetje ne spluži ceste od železniške postaje Hajdina do Reke, kjer hodijo otroci v šolo. Vendar se mi zdi, vsaj iz njegovih odgovorov to lah- ko sklepam, da sem naletel na »pravega«. Rekel mi je namreč, da si naj po tej »poljski poti« sami vrgel pepelnik Po mizi ter jo Ko sem se pozneje hotel telefo- nično pritožiti na komunalnem podjetju, je telefonistka odložila slušalko. Šele na občini so imeli razumevanje za mojo pritožbo, napravimo gaz. aH pa naj nam jo napravi kdn iz občine. Martm Malek, Hajdina 129 Slran 4 TEDMK - petek. 20. januarja 1%: JSlrrtn i Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča bo pel v soboto v Ptuju v mestnem gledališču na zaključnem koncertu Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« Akatjcmski pevski zbor »To- ne Tomšič« iz IJublJanc bo imel v soboto, 21. januarja 1967 ob 20. uri v ptujskem gledališču iioncert pod geslom »Zai>ojmo pesem, kot le mladost jo zna ...«, ki bo zaključni koncert zbora v jubilejni sezoni. Akademski pevski zbor »To- Tomšič«, ki ga sestavljajo štu- dentje ljubljanske univerze, šte- je 80 članov. Vodi ga mlad diri- gent MarkO' Munih. Ustanovljen je bil 1945. leta in je naslednik predvojnega Maroltovega aka- demsikega zbora. 1966. leta je proslavijiaJ 20-letnico obstoja in delovanja in je imel v ok\aru programa za jubilejno leto okrog 60 feoncertov v raznih krajih Slo- venije in Hrvatske, gostoval pa tudi pc Angliji in Belgiji ter Nemčiji. Zadnji koncert iz jubilejnega programa si je prihranil zbor za Ptuj, ki jc s tem posebej poča- ščen, saj mine od enega do dru- geg:a koncerta tega zbora v Ptu- .iu več let. V njem pojejo tudi študentje iz ptujske okolicc. Na koncertu 21. jianujarja bo zapel zbor niad 15 umeitnih in na- rodnih pesmi. Vse te pesmi so iz jubilejnega programia; med nji- mi so štiri prvcizvedbe, ki so bir le zboru posvečeno ob 20-lebnici. ZnaičiLno za ta zbor je, da pri- pravi vsako leto nov program za koncerte, za gostovanja in tur- neje. Koncert v Pfcujiu je omogočilia Občinska skupščina Ptuj s so- delovanjem Zveze kulturno pro- svetnih organizacij v občini. Nanj je opozorjena j'fl:vnos4 s p]iafca,ti po Ptuju, po radiu Ptuj in z agitacijo po kolektivih. Or- ganizatorji koncerta pričakujejo, da se bo ljudstvo iz Ptuja in oko- lice poltnoštevilno udeležilo kon- certa in da bo tudi tokrat ptujsko gledališče popolnoma zasedeno. kot je ta »Toneta Tomšiča«. Svojim visokošolcem je Ptuj ve- dno rad izkazoval vso pozornost, zlasti pa, ko jih je videl zbrane v tako uglednem pevskem zboiru, Nerešena vprašanja ptujskega pevskega zbora 14. januarja 1967 je imel pev- ski zbor DPD Svoboda redni let- ni občni zbor, ki so se ga udele- žili predsednik in tajnik občin- ske zveze kulturno prosvetnih društev Stane Stanič in Lojze .lanžekovič ter tajnik občinske- ga sindikalnega sveta Feliks Ba- gar. Po prebranem predsedniko- vem, tajnikovem in blagajniko- vem poročilu se je razvila živah- na razprava, ki je od vseh strani osvetlila uspehe in napake v pre- teklem delovnem letu in naka- zala smernice za bodoče delo. Iz leta v leto ugotavljamo, da zani- manje za zborovsko petje in isto- časno sploh M amatersko udej- stvovanje v kulturno-prosvetnih društvih pojema. Pred 20 leti sta v Ptuju delovala moški in ženski zbor, danes pa obstaja samo mo- ški zbor s 23 člani. Kje je sedaj tisto navdušenje iz leta 1947, ko je ptujski zbor z 80 pevci nasto- pal po Primorski? V preteklem letu je zbor dose- gel precejšnje uspehe. Sodeloval je na v.seh proslavah, imel pa je tudi samostojne koncerte. Doži- vel ie tudi svoj onM nastop v : inozemstvu, kjer je prer-metil z i zelo dobrim uspehom. Tako se I je oktobra 1966 udeležil medna- i rodnega tekmovanja pevskih ' zborov v Gorici, kjer je med H zbori iz Italije. Avstrije in Ju- goslavije zasedel drugo mesto v obve?nem m četrto mesto v na- rodnem programu. Ta uspeh mu je velika spodbuda za nadaljnje delo. ker je s tem dokazal, da se je njegova kvaliteta tako dvig- nila, da je sposoben za uspešno uveljavljanje tudi v mednarodni konkurenci. Prireditelji v Gori- ci so zbor ponovno povabili na tekmovanje v letu 1967, kar je dokaz resničnega priznanja nje- govi sposobnosti. Da bi to visoko kvaliteto ob- držali v prihodnjih letih, jc po- trebno povečati število pevcev, ker je množičnost brezpogojna osnova za kvaliteto. V Ptuju je mnogo mladine, ki je zaposlena do dveh ali treh popoldne, poz- neje pa nima kaj početi. Možno- sti za kulturno zabavo so zelo majhne, saj mladini razen obi- skovanja kino predstav in šport- nih prireditev ne preostane dru- go, kot da poseda po lokalih. Ra- zen tega pa Ptuj nima mladin- . ; i^-.: -. ki bi t- , ; = ne ^ >.aj on- - I V r-^ - prav; .;r pri^.Ia do nun ba li m";'din., v ■ v.:.jr- vr- ste in po/iviU zanimanji^ .-.h rov-sko petje. Ali res nima mla- dina drugih idealov, kot so dol- golasi pevci in njihove kitare? Ali res ne more več z občutkom /-ipeti narodna pesem, nikogar dvigniti, kot je na povojni turne- ji naše rojake na Primorskem? Kot vse slovenske zbore tare tudi ptujskega pomanjkanje de- narja. Občinski proračun za kul- turo je zelo majhen, posebno še če upoštevamo, da je treba to skromno vsoto deliti na 27 di-u- štev. Zbor je hvaležen občinski skupščini Ptuj in domačim pod- jetjem, ki so mu omogočili na- stop v Gorici. Ce bi bilo vpra.ša- nje finančnih sredstev rešeno, bi lahko priredili več koncertov po Sloveniji in drugod, s tem pa bi se zanimanje za zbor zelo pove- čalo in njegov ugltnl še bolj dvig- nil. -e PIONIRSKA TRIBUNA Obiskal nas je dedek Mraz Mrzli zimski dnevi so hitro mi- nevali in že nam je koledar po- kazal zadnji dan v decembru. Vsi smo nestrpno pričakovali Novo loto, saj smo vedeli, da nas bo takrat obiskal dedek Mraz in nas obdaril In res. pričakovano Novo leto je prišlo. Priredili smo kratek program v pozdrav dedku Mrazu. Ko je stopil v dvorano, smo ga z aplavzom spreieli. Bili smo nekoliko presenečeni, ker je bil brez daril, samo v rokah je imel veliko knjigo. Toda pomirili smo se, ko nam je povedal, da je bilo daril preveč in jih je zato pustil v šoli Tmel je res veliko daril, saj mu je patron »PLES- KAR« v Ptuju naložil na sani laboratorij z vsemi kemikalijami in fizikalnimi pripomočki v vred- nosti 355.000 S din. Občinski sin- dikalni svet je priložil še druga učila v vrednosti 170.000 S din. Tako so bile sani polne in Zdrav- stveni dom Ptuj je moral dati kar denar, ker ni bilo za darila več prostora in sicer 20.000 S din, za katere bo šola nabavila potreb- na učila. Tako je bila proslava končana in vsi učenci smo odšli v Solo, kjer smo si ogledali nova učila in pojedli pripravljeno za- kusko, h kateri je trgovsko pod- jetje »PANONTJA« Ptui' prispeva- lo 10,000 S din. Tako smo preživeli dan, ko nas je obiskal dedek Mraz. Za vsa darila se iskreno zahva- ljujemo učenci «; učiteljski kolektiv osnovne šole Podlehnik Moje rojstno mesto Ptuj je staro zgodovinsko mes- to. ki bo čez dve let' slavilo 1900 letnico obstoja. Ptuj z okolico je eden najbolj znanih arheoloških terenov Slovenije. Ima mnogo spo- menikov iz starih časov in NOB in lepo urejen muzej. Vsled tega Je postalo sanTO mesto zelo po* membno za turizem. Ko hjdim mestu vidim ve- liko avtomobilov iz raznih dežeL V naše mesto prihaja največ tu- ristov iz sosednje Avstrije. V lan- skem letu je hotel »PETOVIO« priredil sprejem upokojencev in invalidov iz Avstrije. Po spreje- mu so si ogledali center mesta in okolico. Prostor pred hotelom in sosednje Osojnikove clice je za- sedlo polno avtobusov. Preštel sem jih, bilo jih je štiriindvajset. V jih. bilo jih je štiriindvajset. V Ptuju imamo tudi »TURISTIČNO DRUŠTVO«, ki daje navodila tu; ristom in prodaja spominčke, ki so značilni zs naše mesto. V Ptuju imamo vsako leto tradicionalni praznik. — kurentovanje. Ob tej priložnost^ nagradijo najlepše maike. Najlepši kurenti pridejo iz bližnje vasi Markovci. Tako je v zimskih mesecih pri nas prav veselo. Flajšman Filip 5a razred osnovne šole »Tone Znidarič« Ptuj SEZNAM novih knjig v LJUDSKI KNJIŽNICI ORMOŽ Kuntner T.: Vsakdanji kruh. Ljubljana, Mladinska knjiga 1966. . Rostohar M.: Osnove socialne psihologije. V Ljubljani, Mla- dinska knjiga 1{>66. Salinger J.: Igra v rži. (Ljublja- na), Mladinsika knjiga 1966. Apitz B.: Goli med volkovi. V Ljubljani, Mladinska knjiga 1966. Bowen E.: Strta srca. V Ljub- ljani, Cankarjev? založba 1966. Anouilh J.: Ples tatov. Komedi- ja-balet. Ljubljana 1966. Vlach R.: Anatolska obala. Knji- ga o Turčiji. Ljubljana 1965. Michener J. A.: Havaji. Roman. 3 knjige. Maribor 1966. Gestrin F. & V. Melik: Sloven- ska zgodovina. Ljubljana 1966. Broch H.: Nedolžneži. Roman. Ljubliana, Cankarjeva založ- ba 1966. Tumanjan O.: Armenske prav- ljice. (Ljubljana.) Mladinska ■■ knjiga 1966. Moricz Z.: Bodi dober do smrti. Murska Sobota, Pomurska za- ložba 1966. Nemeth L.: Groza. Roman. Mur- ska Sobota, Pomurska založ- ba 1966. Bredel W.: Sorodniki in znanci.. Roman v 3 knjigah. (Ljublja- na.) Mladinska knjiga. Grimm: Sneguljčica ,.. (Ljub- ljana.) Mladinska knjiga 1966. Fermi L.: Mussolini. Liubljana, Cankarjeva založba 1966. Minafik F.: Pohorske steklarne. Maribor, Založba Obzorja 1966. češ, kaj otroci vse izblebetajo. Smejejo se besedam, ki prihajajo iz otroških ust in še na kraj pa- meti jim ne pride, od kod malim take in enake pripombe. Tam spodaj v veliki veži nas je ont dan čakala precejšnja gruča. Znašli smo se raznovrstni ljudje. Med nami se je s čakanjem ote- pala tudi tri- do štiriletna dekli- ca. Mlada mati ji je skušala kraj- šati čas in je pustila, da se ji je deklica vzpenjala po naročju ali hodila in tekala po veži ter si ogledovala ljudi. Vsakdo izmed nas jo je zanimal na poseben na- čin, saj je imela dovolj časa, da je razmišljala o vsakem posebej. Pred moškim, ki je sedel na klopi in neutrudno kadil cigareto za cigareto, se je deklica že v drugo ustavila in ga pazljivo mo- trila. »Kaj me tako gledaš, mala?« je mož prijazno vprašal. Otrok se je le glasno zasmejal in stekel k materi. Čez kratek čas pa se je spet vrnil h kadilcu na klopi in ga gledal, gledal. »Ali se ti vidim, mala?« »Ne! — Vi boste umrli.« »Kdaj bom umrl?« »Jutri.« »Zakaj bom umrl?« »Ker imate raka, pa boste umrli.« »Kako pa ti, mala, veš, da imam jaz raka?« »Ker kadite.« Možak se je široko zasmejal in pokazal orumenele zobe, deklica pa je stekla k materi in se ji ovila okrog krila, vsem ostalim pa se je vsaj nasmešek prikradel na ustnice. »Oh, ta froc, kaj vse ven spra- vi!« se začela mati riekako opra- vičevati. »Mama, saj veš, da naš ata ni- ma več raka, ker je nehal kaditi,« je otrok pojasnil. »Ja, tvoj ata ne bo umrl,« se je približal tisti mož. »Ne,« je potrdila deklica. * Ali otrok prav tako nima prav kot vsi tisti zdravniki in znan- stveniki iz Amerike in Japonske in iz drugih delov sveta, ki pra- vijo in pišejo, da je nikotin so- vražnik človeštva in povzročitelj rakavih bolezni? -a Tudi v ptujski občini integrccijfl zdravstvenih zavodov v celoti? (Nadaljevanje s 1. strani) zdravstvenega doma Ptuj. Kakor je pojasnil direktor KZS/ ' .'ibor, bo sklenil ta zavod v bodoče pogodbe zdravstvene storitve samo z zdravstvenim centrom in da ra- čunov zunaj te or"--'"iv;-icije ne bo drugače priznaval kot samo v izredno nujnih primerih. To bi praktično pomenilo, da po namenih KZSZ v bodoče od za- voda ne bi dobile naročil in po- ravnanih r-.^čunov zdravstvene ustanove, ki so ne bi združile v zdravstveni ccnter. V tej združitvi vidi zagotovilo za bolj- šo organizacijo zdravstvene službe, za boljšo delitev dehi, za lažje dežurstvo, za lažjo in počen jeno administracijo itd. Lekarni v Ptuju in Ormoru bi naj pomenili po združitvi en zavod z dvema delovnima me- stoma, vsako s svojim računom, toda s skupno administracijo, ne bi se pa združili z bolnišnico Ptuj niti z zdravstvenim domom Ptuj, ker imata svoje delovne posebnosti. Po mnenjili o združitvi, ki so jih povedali zdravniki iz Ptuja, Kidričevega in Majšpcrka, bi morali pred združitvijo izdelati vsaj okviren elaborat z ugoto- vitvami, katere pridobitve bi si tako zagotovili v korist zavaro- vancev, komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, podjetij, zavodov in ustanov, ki plačuje- jo prispevek za zdravstveno in socialno zavarovanje, pa tudi v korist samih zdravstvenih zavo- dov. Šele po tem okviru bi se dalo najlaže diskutirati o tem, kaj bi bilo dobro združiti in česa nc. Ptujski zdravniki so mnenja, da bi pomenila zdru- žitev zdravstvenih služb olajša- nje dela ob enotni organizaciji, za bolnike pa cenejše zdravlje- nje. Edino za administracijo bi pomenila združitev večje pre- mike, ker bi bila administracija združena, preglednejša, bolj ažurna in cenejša. Sam prihra- nek z združeno administracijo pa ne more biti merodajen za združevanje, ker je le potrebno gledati na glavni namen obstoja zdravstvenih zavodov. Glede na vse razprave na obeh posvetovanjih v Ptuju bo danes na strokovnem svetu razprava, ali naj veljajo smernice akcij- skega programa v celoti tudi za občino Ptuj ali pa bodo v njej glede na nekatere posebnosti še dalje ostale izjeme. V.J. XX« Odlomki iz življenja heroja Sredi novembra 1942 se vreme ni izboljšalo. Bril je veter in rahlo je snežilo. V štabu IL gru- pe odredov so razpravljali, kaj storiti, da prekrižajo okupator- jeve načrte, da bi pozimi zadali partizanom odločilne udarce. Nemci so 18. novembra na novo razmejili Štajersko, tokrat v dvoje operacijskih področij, južno in severno od črte Pod- četrtek — Javorje — Vodruž — Mrzlica — Velika planina — Motnik. Na obeh področjih so se nemške policijske rezervne čete, orožniške sile in vermani pri- pravljali, da napadejo partiza- ne. Novembra so Nemci usta- navljali tudi vaške straže, ki bi preprečevale partizanom dostop do kmečkih domov. Tomaž je veliko premišljeval na hud položaj partizanov zara- di velikih nemških priprav, da bi jih uničili in zaradi zime, ki je zgodaj prišla in se bo vlekla tja do marca ali aprila. Parti- zani ne smejo kljub vsemu od- nehati! Kljub nemški budnosti, kljub snegu, mrazu in burji, mo- rajo še naprej napadati sovraž- nika. Osvobodilna fronta mora še bolj vztrajno zbirati potreb- ščine za partizane, odkrivati vo- hune, da prejmejo zasluženo ka- zen. Partizani so se zavedali svojih nalog. Dne 19. novembra so na- padli Šentilj pod Turjakom. Za- strašili so nemške oblastnike in odpeljali štiri vole iz župnišča, kjer je gospodaril nemški komi- sar. Zaplenili so tudi živila, va- ščani pa so pairtizanski plen od- peljali na vozovih na Pohorje. Po 20. novembru sta se Tomaž in Stane skupaj napotila s soremstvom v Pohorski bataljon. Okoli 26. novembra sta prispela na Plešivec blizy Velenja. Ogla- sila sta se na neki kmetiji. Go- spodarja nista našla doma. Že- na je povedala, da je umrl v nemškem taborišču. Da bi ji vsaj nekoliko pomagala, sta ji poklonila 10 mark. Dolgo pot so nadaljevali. Na Razboru so sre- čali patruljo partizanov, ki je prišla s Pohorja. V meglenem dnevu 28. novem- bra se najprej niso spoznali, ko so se bližali drug drugemu. Po- horci so prvi prepoznali slavna partizana, komandanta in komi- sarja IL grupe odredov — Sta- neta in Tomaža. Vsi so se tedaj razveselili. Pohorci so povedali, da gredo na akcijo. Stane je navdušeno predlagal, da bi jo skupaj mahnili. Kmalu so dospeli do kmeta Rdečnika-Paika v Sp. Razborju. Ustavili so se v njegovi hiši in tam povečerjali. Ponoči so pot nadaljevali proti Uršlji gori. Na nebu so se oblaki razpršili. Zjasnilo so je. Tomaž je v luni- nem svitu zagledal obrise tem- no sumljive postave. Nanjo so naperili orožje. Udala se je. Bil je pomožni nemški policist. Od- vzeli so mu orožje in plašč. Naslednje jutro so počivali v naselju blizu ^radu Plešivec. Prijetno se je Tomaž pogrel pri kmečki peči in najedel s tova- ri.ši kolin. Bila je nedelja in lju- dje so hodili od maše. Zaradi varnosti je Stane • odredil stra- žarjem, ki so zastražili vas, da ne puste nikogar iz vasi. V hiši, kjer so fe naši zadrževali, se je zbralo precej ljudi, ki jim je Tomaž navdušeno govoril o par- ti/.anskprn poslanstvu Spomnil iih je na velike napore, ki jih jega naroda in da je dolžnost slehernega, da partir;^--' ' voj- ski pomaga. Ali ni v njihovih očeh pravilno bral, da se je sle- hernemu od poslušalcev zbudil pogum, da se je vsak odločil, doprinesti nekaj k osvoboditvi zaničevanega slovenskega naro- da. doprinesti nekaj v boju proti fašizmu? Zvečer se je s partizani napo- til na grad, da bi ga napadli in odnesli plen, potreben za nji- hovo življenje. Mirno je spala zimska pokra- jina večerni sen. Partizani so drug za drugim korakali na- sproti svojemu cil/j. Obetali so si, da bodo našli bogat plen, med katerim bo tudi orožje. S silo so odprli grajska vrata in zagospodarili po grajskih pro- storih, temnih in zatohlih, v ka- terih je vel duh davne prete- klosti. Iskali so in iskali, da bi odkrili čimveč. Plen pa jih ni povsem zadovoljil. Našli so le dve lovski puški, daljnogled in v hlevu dva prašička. Nazaj grede sta Stane in To- maž odšla proti Razboru in obi- .skala bunker za tehniko. Njiho- vi spremljevalci pa so jih ča- kali na bližnjem hribu. Stane je nato vodil Tomaža in spremstvo k Lakovnikovim, trdni postojanki Osvobodilne fronte v Smiklavžu, Sredi noči so potrkali na vrata tega parti- zanskega doma. Prespali so v topli sobi in nato preživeli pri njih 30. november. Umili so se, preoblekli in se odločili, da se bodo naslednjega dne, 1. decem- bra, ob četrti uri zjutraj napo- tili naprej. Na predvečer odhoda od La- ko\^nikovih je govoril Tomaž v hiši zbr;:nim o narodnoosvobo- dilnem boju, o nemškem voja- škem položaju na vzhodnem bo- jišču, o nazadovanju njihove bojne moči. Ko je govoril o na- logah Osvobodilne fronte, je omenil, da bi morale žene bolj pomagati partizanom. Kako prijetno je bilo Tomažu pri Lakovnikovih! Toplota ob zakurjeni peči je prijala pre- mrzlim udom. Gostoljubje La- kovnikovih se je zelo prileglo in s hvaležnostjo so jo sprejemali partizani, ki so bili vajeni, da so ljudje večkrat s strahom od- pirali partizanom svoje domove in komaj čakali, da jih zapusti- jo. Pri Lakovnikovih Tomaž ni občutil nobenega strahu, ampak le željo domačih, da bi čimbolj ustregli vojakom osvobodilne vojske slovenskega naroda. Po nočnih urah počitka se je Tomaž s Stanetom in spremlje- valci še v trdi temi vzpenjal po gozdnih poteh in planjavah in nato čez Mislinjsko dolino v bregove Velike Kope. Po dolgi poti, na kateri je le redkdokdo spregovoril tiho besedo, se je ustavil s tovariši v goščavi, da bi počivali. Niso pa slutili, da je blizu nemška zaseda. Nemgi so nekaj dni prej od- krili tu blizu bunker z živežem, partizanov pa niso našli. Morali so jih zato tam blizu počakati. V nemški zasedi je bilo okoli 30 mož. Iz zasede jc patrulja križarila po okolici. Ko so naši znanci počivali, so postavili na stražo partizana Vejaka. Nem- ška patrulja ga je zagledala in ga obstrelila v nogo. Prestrašen Vejak je odvrgel puško in zbe- žal. Tomaža je vzdramil strel. Skočil je na noge. Vsi v skupini so pograbili za orožje in ga na- perili proti Nemcp-Ti. Med spo- padom so se umikali. Ko je utihnilo pokanje, so pohiteli proti Rogli. Naslednjega dne sta stane in Tomaž prispela v Po- horski bataljon. Groga je takoj sklical zbor. Razvili so zastavo II. grupe od- redov, ki jo je stane prinesel s seboj. Na zastavi so čitali na eni strani napis: Največ sveta otrokom sliši Slave; na drugi pa: V boj za svobodo. Tomaž je nato vodil politično uro. Po končanem zboru so se pogovarjali o položaju fašistič- nih sil. Z zaupanjem so gledali v bodočnost, z zaupanjem v na- predne sile sveta, ki bodo izbo- jevale boj proti fašizmu, morda že v letu 1943. Tega dne so odhajale iz Pohor- skega bataljona skupine parti- zanov v razne kraje, da bi tam izpolnile postavljene naloge. Servac je odšel s skupino na Smodivnik k politkomisarju raz- bitega Savinjskega bataljona Francu Polhu-Izaku. Z njim je odšel tudi Bor, član štaba II. grupe odredov. Na Koroškem naj bi skupaj poiskali enajst partizanov razbi- tega Savinjskega bataljona pri Bistri in jih pripeljali na Po- horje. Svoje naloge pa nista iz- polnila. Partizanov nista mogla najti. Naslednjega dne, 3. decembra, je Tomaža pozdravil lep zimski dan. V štabnem šotoru Pohor- skega bataljona so načrtovali napad na grad v Josipdolu. Si Stanetom in člani štaba Pohor- I skega bataljona je Tomaž mo- tril zemljevid, meril poti in čas ter določal, kako bodo najbolj j usnešno izvedli napad. ' | Takoj po opold;-in.-ki iužini se je /.bral;- ok.>I-' Toinaža vc-likn večina partizanov Pohorske, bataljona. Pridružil se jim je tudi Rajko — r^litieni komisar bataljona. Okoli Staneta se jc zbrala manjša skupina. Obe sta odšli iz taborišča, vsaka na svojo stran. Stane proti Slovenjemu Gradcu, Tomaž pa proti Josip- dolu. Tomaž je korakal s svojimi po vrhovih in goščavah. Na neki jasi se mu je odprl prelep raz- gled na Dravsko dolino. V da- ljavi je zagledal vlak in lesketa- joči se pas reke Drave. Spomnil se je, da je pred letom in pol v zarji pnl-^-ne"^ ^vitra ^Roirv-ijj] c: Kozjanskih hribov Dravo in njeno lepo dolino, ko se je po šestih letih v tujini vračal v do- movino. Zdaj je bil na južni strani reke v višavi hribov in zrl na reko, ki teče dalje mimo kraja, kjer je preživel brezskrb- na otro.ška in dijaška leta. Zrl je na vlak, ki se je počasi vil globoko v dolini proti Koroški. V. R. (Dalje prihodnjič) Opomba: Popravljamo tekst v prej.šnjem naHviip\'anju Prvi odstavek se glasi pravilno: >'.lz dobroveljskih gozdov pri Creti, kjer je bilo glavno taborišče štaba II. grupe odredov je To- maž s člani štaba hodil v tabo- rišča štajerskih partizanskih enot na razgovore in jim tedrij pomagal pri pomembnejših ak- cijah. Viri za objavljen tekst v na- daljevanjih od XXXV dalje: iz arhiva TI. gmn'^ n'^r^Hov na In- štitutu za zgod. delav. eibanja v Ljubljani, iz knjige: Filipič: Pohorski bataljon in iz memo- '»rnih ^api=kav Polhr.-z^alaznika v muzeju NO Maribor. SI ril n TFDMK — potok, 20. jnnnnr.in 1%? Stran ^ Sklican občni zbor sindikalne podružnice IZBIRE soboto je biLa v de- Ir^v kiTi' klubu »Franc Kram- bt-r^f! v Ptuju kandidacijska :,indvkalnega član- ct.-.' u-govaike^ia podjotj« Iz.bira Ptuj. . Chin.-tvo j C razprav I i-a jo o rklepili in /.nključkih osmega va/:širjonpp plenuma !>bčinsike- sindikalnega sveta Ptuj in jiili p(>gl!»:-no j>adprlo. Zanimiva je bila razprava o \->'ebins;kih pripravah za občni zbor. Sklenili so, da bo občni 7:bor 18. februarja 1967, ob 15. uri. S čutinn odgovornosti je član- stvo razpravljalo in predlagalo kandidate za novi izvršni odbor in nadzorni odbor sindikalne pfxiružn.ice. Predlagali so šest- najst kandidatov. Za novega predsednika sindikaline podruž- nice .'=o predlagali dva kandida- l.a. Cirila MUESICA in Jožeta STIPETICA. Izvršni odbor sindikalne po- družnice je na včerajšnji seji i/.delal podrobnejši načrt za iz- delavo jx>ročila za občni zbor in načrt za izdelavo delovnega pro- grama, ki ga bodo predložili v razpravo in v potrditev na ob- inem zboru. Pomembna ugotovitev je, da bodo na občnem zboru kot glav- no vprašanje raapraivljald o spremembah in dopolniitvah nji- hovega sistema nagrajevanja f>a rezultatih delia vsakega po- sameznika ter o miožnostih za formiranje delovnih enot v nji- hovi delovni organizaciji, da bo še vidneje prišla do izraza po- membnost in vloga vsakega po- sameznega člana delovnega ko- lektiva v samoupravijanju. FB Delavska univerza Pluj o svojem lanskem delu Na zadn.ia vprašanja Tednik« , dinovi o delu delavske univerzi I ' Kako se je DU letos lotila svo- jega dela? Letošnje Izobraževalno obdob- je je začelo za člane delovnega kolektiva DU občine Ptuj z dosti manj optimizma kot prejšnja izo- braževalna obdobja, čeprav se je izpolnila dolgoletna želja, da je dobila DU nove, zelo primerne prostore. V čem so vzroki manjšega op- timizma? Več jih je bilo. Predvideno je bilo, da bo dobila DU za osveži- tev in okrepitev nov, mladi ka- der; to se ni zgodilo. Zelo občut- no sfkrčena finančna sredstva so zavirala polni razmah dela na DU, načrt novega zakona o fi- nanciranju šolstva pa je močno zameglil nadaljnjo perspektivo delavskih univerz, saj le-te sploh niiso v načrtu upoštevane. Zaradi skrčenih finančnih sred- stev in nejasne nadaljnje per- spektive delavske univerze je bi- lo težko predvideti izobraževalne oblike, ki bi jih DU lahko reali- zirala. Iz tega razloga tudi ni skleipala pogodb z zunanjimi so- delavci — vodji posameznih izo- braževalnih področij. Talko bre- meni sedaj vse organizacijsko delo maloštevilni delovni kolek- tiv. Kolektiv DU je že kar utrjen, saj se bori že ves čas obstoja DU z najrazličnejšimi težavami. Ta- ko se je tudi \etos pogumno lotil dela ob zavesti, da je vedno več- je število tistih, ki pravilno vred- notijo pomen tn delo DU. Kakšne oblike izobraževanja ho organizirala letos DU? Več izobraževalnih oblik je že bilo, več jih je v teku. Omeniti je treba, da delujeta pri DU dve delovni enoti in sicer: Center za družbeno-ekonomsko izobraževa- nje in Center za izobraževanje potrošnika. Katere naloge izvaja CDEI? Center za družbeno-ekonomsko izobraževanje, ki ga vodi Krajnc Viktor, je organiziral seminar za samoupravljalce. Bilo je že 7 se-, minarjev, bodo pa še nadaljnji. Uspešno je bil končan seminar o pravilni rabi slovenskega jezi- ka pri poslovni korespondenci; bosta še nadaljnja dva taka se- minarja. Trgovsko podjetje IZBI- RA je organiziralo za svoje va- jence seminar DU p pravilnih od- nosih med Ijudmij seminar je obiskovalo 70 vajencev. Tudi druga trgovska podjetja se dogo- varjajo za podobne seminarje. Center za družbeno-ekonomsko izobraževanje bo imel tudi serai- V 1966. letu tovarišici Meti Fel- smo dobili naslednje odgovore: nar za vodstveni kader trgovske stroke in seminarje za prodajalce ipd., seminarje s predvsem dru- žbeno-vzgojno poanto. V progra- mu so nadalje še seminarji za kmetijsko izobraževanje, za zdravstveno prosvetljevanje in vzgojo, seminarji za obrambno vzgo«jo, šole za življenje in šole za starše. Skuipno z upravnim or- ganom za zdravstvo je organizi- raila DU 5 tečajev iz higienske- ga minimuma; eden je že končan, eden pa bo sedaj. 22. dec. se prične v centru za družbeno-ekonomsko izobra- ževanje redna politična šola. V to šolo so dali sindikati in Zveza komunistov blizu 60 svojih čla- nov. V šoli, ki bo trajala 90 ur, bodo ob določenih temah tudi udeleženci izven rednih slušate- ljev, zlasti pa bo krog udeležen- cev razširjen ob prirejanju tri- bun. V sestavu šole bodo 3 tri- bune. Center za družbeno izobra- ževanje bo prirejal več tribun o aktualnih političnih in ekonom- skih problemih in dogodkih pri nas in v svetu. Prav tako bo or- ganiziral ta center še druge ob- like političnega izobraževanja za politične aktive. Programiranemu delu bo dodal še vse oblike, ki jih bodo nakazale potrebe in že- Ije. Kako se bo lotil center izobra- ževanja potrošnikov? Tudi izobraževalni center za potrošnike, ki ga vodi llovar Zo- ra, ima vsebinsko dober program. Ce bo tako izveden, kot je zamiš- ljen, bomo lahko priznali uspeh tej delovni enoti pri DU Ptuj. Program predvideva seminarje o stanovanjski kulturi, ki jih bo organiziral center za izobraževa- nje potrošnikov skupno s stano- vanjskim gospodarstvom. Enako bo organiziral seminarje za sna- žilce šol, uradov, poslovnih pro- storov. Pri organizaciji teh semi- narjev bo sodeloval center tudi ? gospodarskimi organizacijami. Pripravljen je še program za se- minarje, za oddajalce tur'btičnih sob. Posebni seminarji bodo za turistično vzgojo, en'krat mesečno bo prikazovanje praktičnosti go- sipodinjskih pripomočkov. Semi- narji bodo za kuharice in za vod- stva šolskih mlečnih kuhinj. Kot dodatne oblike k drugim izobra- ževalnim oblikam so predvidena predavar\ja o družinski ekonomi- ki, o prehrani, o sodobnem teksti- lu in oblačilu. Zanimivi bodo tu- di gosipodinjsko-kuharski tečaji in tečaji za manj in bolj izkuše- ne kuharice, enter ima v svojem programu tudi seminar za stro- kovno pomoč pri prehrani mladi- ne in odraslih. In kako bo s splošnim in šol- skim izobraževanjem? Oblike splošnega in šolskega izobraževanja, ki jih je DU uved- 1' že v prejšnjih letih, se po šte- vilu krčijo in vsebujejo letos še izobraževanje na enem oddelku srednje komercialne šole ter na dveh oddelkih srednje ekonom- ske šole. Novi oddelki letos niso odprti na srednjih šolah, niti ni odprt noben oddelek za dopnlnjc- vi-.nje, osnovnošolske izobrazbe. Izmed jezikovnih tečajev delu- je uspešno nemški splošni tečaj I. stopnje. Na željo trgovskih podjetij IZBIRA, PANONIJA in MERKUR pa bo organizirala DU za člane teh 'kolektivov po en te- čaj nemškega jezika. Ali je to okviren ali podroben program DU? Delo DU je prikazano samo okvirno, saj DU sproti obvešča javnost o posameznih oblikah in o vsem, kar spremlja organizaci- jo in potek teh oblik, pa tudi o celotnem delu delav.ske univer- ze. V ZDA so iznašli elektronski aparat za boj proti insektom. Amei-iški strokovnjaki so ugo- tovili, da povzročajo insekti ži- vinoreji mnogo škode, ker je ži- vina, ki jo nadlegujejo, zelo ne- mirna. Zato so skonstruirali posebno napravo, ki razprši te- kočino pi'oti insektom v trenut- ku, ko se ti pojavijo. Sindikalni delavci kme- tijske in živilske indu- strije se sestanejo v podružnicah sindikata de- lavcev kmetijstva in živilske mdustrije ptujske komune so se že pričele priprave na kandida- cijske konference in na občne zbore. V obdobju zadnjiih dveh let je opaziti v tem sindikatu vidno politično aktivnost, ki se predvsem izraža pri reševanju številnih perečih problemov. Da bodo občni zbori čim skrb- ne je ptrapravljeni, bo v sredo, 25. januarja 1967, ob 16. uri raz- širjena seja občinskega odbora sindikata, nia katero so .povab- ljeni tudi vsi predsediijiki sdndi- kalnih podružnic sindikata de- lavcev IcmetijiStva in živilske in- dustrije s področja občin Ptuj in Ormož. Na sejo sta povablje- na tudi predsednik republiške- ga odbora sandikatov Slovenije Jurij PLANINC in član central- nega odbora sindikatov Jugo- slavije Jože KRIZANCIC. Na seji sč bodo sindikalni de- lavci konkretno dogovorili, kako bodo vsebinsko pripravili kan- didacijske konference in občne zbore. Viden poudarek bo na važnosti poročila za občni zborr in za predlog delovnega pro- grama za prihodnji dve leti. Sindikalni delavci se bodo tu- di dokončno odločili o predlogu, da se sindikalne podružnice s področja občine Ormož včlanijo v čl^pinstvo občinskega odbora sindikata občine Ptuj. Odbor bo sprejel program de- la za prvo četrtletje 1967 in sklepal o sklicanju tretjega ob- čnega zbora sindikata ptniiske in ormoške občine. FB Zakaj ni sadja? (Nadaljevanje s 3. strani) desetih do petnajstih letih. S to obnovo bi bil rešen tudi višek delovne sile na tem območju. Mi mislite pri tako velikih pridelkih tudi na sadno hladil- nico? Z obno\'o sadovnjakov bo tre- ha pričeti z gradnjo hladilnice 7'B. sadje. Stala bo v bližini vin- sko kleti v Ormožu. So nio/nosti ohnove pri kme- tih? Tudi v zasebnem sektorju so niožnosti obnove, predvsem v manjših komnlek.-sih in sicer « pomočjo kreditov, ki bi jih kmet- najeli pri kreditni banki. Za obnovo v kooperaciji so bo mo- '"ala zadruga 7 na.sveti in materi- ^'lom bolj potruditi. Seveda bo največ dela prepuščenega kmetu saniemu. Koliko nameravate v letošnjem i obnavljati? Kombinat trenutno nr razno- aga s 50 "'o sredctcv lastne ude- ležbe za najete kredite. V koli-j l^or bodo na razpolago srod<5tva } j" posojiln Dri gospodar, banki. | bo?no v l<^tošniem letu obnav-j nali fio ha sadovnjakov. .Ker ča-' ^amo DR kredit, zemlja -alra ne-; 'j;kortščpna n- obnovo. Z. K. Oeiciven odbor Rdečegci križa Hajdina v nedeljo, 15. januarja letos, je imel občni zbor krajevni od- bor RK Hajdina. V vseh poro- čilih je bilo nadzorno prikazano delo članov tega odbora za mi- nulo obdobje. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto. V minulem letu je krajevni odbor Rdečega križa v Hajdini dosegel največ uspehov pri zbi- ranju krvodajalcev, pri zdrav- stveno prosvetnem delu in pri dajanju pomoči socialno ogro- ženim občanom. V letu 1965 je darovalo kri v ptujski transfu- zijski postajti 125 krvodajalcev z območja Hajdine. Zraven te- ga je ta odbor organiziral več zdravstvenih predavanj ln dva tečaja o dajanju prve pomoči ob raznih nesrečah ter gospo- din.r.^iko kuharski tečaj. Letos pa nameravajo zbrati v Hajdini za ptujsko transfuzij- sko postajo vsaj 150 krvodajal- cev. V kratkem bodo pričeli s tečajem o dajanju prve pomoči in s tečajem za gospodinje, ki si bedo pridobile znanje o zdravi prehrani ljudi. V sodelovanju z Delavsko univerzo Ptuj pa bodo organizirali več zdravstvenih predavanj. Na območju Hajdine je sedem omaric prve pomoči, ki so po- večini dobro opremljene s po- trebnimi obvezili in z drugimi pripomočki. Delavni so tudi podmladkarji, ki .skrbijo za higieno in zdravje učencev v šoli in izven nje. Pri- dno pomagajo tudi v šolski mlečni kuhinji. Nedeljski občni zbor KO RK Hajdina je zelo uspel in je bil eden izmed naj- boljših. kar je bilo doslej na j Hajdini. Nastopili so tudi pod- ^ mladkarji. ki so recitirali in za- i peli več pe.«cmi pod vodstvom ■ u.^^itoliive Hilde Puck.->. ' V-> m aktivnem čl-n- i^m f-n bile " i .»bčrii^m zboru i^ree -^e ^n nr: nohvale ii^ ; I. K. i esperanlislov Sestanku esperantistov v so- boto, 14. januarja, so prisostvo- vali večinoma le redni člani. Pred prihodom na dnevni red so se spomnili važnega dogod- ka. in sicer 108. obletnice rojstva človekoljuba dr. I.. I.. Zamenho- fa, stvaritelja mednarodnega je- zika e.cperanta. Nato so z eno- minutnim molkom počastili spo- min lansko leto umrlih vidnih esperantistov. V poročilu je bilo nanizano lanskoletno delovanje esperant- ske sekcije, ki je bilo vsekakor uspešno, kakor je to ugotovil predsednik »Svobode«. Omembe je vredna proslava 20. obletnico obstoja esperantskega društva v Ptuju, ki je v izložbi prika- zala opravljeno delo in poveza- vo ptujskih esperantistov s so- mišljeniki izven domovine. Sli- ka nastopajočih učenk osnovne šole je razen v »Tedniku« iz^la ' tudi v esperantski reviji »La Praktiko«. ki jo čitajo v 80 dr- žavah sveta. Govor je bil tudi o 51. svetov- nem esperantskem kongresu v Budimpr-šti. V Ptuju smo na predavanju videli prizore in sli- ke o zanimivostih madžarske metropole. Prisotni so bili seznanjeni z uspehom kampanje za zbiranje podpisov za predlog uvedbe espernnta v mednarodne odnos-^ i Izmpd 912.46.? individun1r!'"Vi na-i- j pisnikov v 74 državah je 144 j državnih poglavarjev in članov vlad ter 1357 članov parlamen- , tov. Organizacij pa je podnisalo 3832 s 70.329.000 člani. To je spet lep korak na poti k zmagi esperanta. Predlog je bil lani 6. oktobra prodln/en generalne- mu sekretarju OZN. Po razrešnici je bil ponovno izvoljen stari odbor, pritegnjen pa je bil še mladinec Purgaj iz gimnazije. Sprejet je bil sklep o višini članarine ter o pridobi^^anju i noauh članov, priporočilo za ! udeležbo na konverzacijskih ve- čerih in občnem zboru >;Svobo- de". ki bo 11. fcJaruarja. glede; organizacije izleta v Innsbnick, kjer bo evropski esperant; ki kongrns. kajti potovanje na v.-dšk - nT ■ -- T7raol je p' "- dr.-;go. N ifocili bod^^ list za za- ^ četnike »LA JUNA PENSO« ter predlagali slovenski esperantski zvezi* v Ljubljani izdajo lahkega čtiva za mladino. Jože Domanjko se je zahvalil za zaupanje, članom odbora pa za sodelovanje, skupščini občine Ptuj, uredništvu »Tednika« in radia za razumevanje ter UO »Svobode« za finančno pomoč in prosil za nadaljnjo naklonje- nost. Pozval je prisotne, da bi tudi v bodoče pomagali pri raz- širjanju plemenite esperantske ideje. -o- Ivulturno-zsodovinska zbirka plujskeg muzeja na gradu Ptuj ena izmed najprivlačnejših ptujskih točk v vseh letnih časih, po- sebno pa še pozimi, ko se vidi ptujski grad ves bel iznad streh mestnih hiš, visok in mogočen ter nemi čuvar vseh kulturno-z?o- dovinskih dragocenosti iz davnih desetletij in stoletij. Mno.iji so že videli, šc več pa jc doma in po svetu ljudi, ki so zvedeli zanj in ga bodo obiskali. 1967 5. februar,1a 1967 bo v Ptuju kurcntovanje. ki ga žc od novembra 1966 dalje pripravlja prireditveni odbor Zavoda za folklorne pri- reditve Ptuj. Kurenti so bili in ostane.lo najzanimivejša skupina na teh prireditvah zlasti sedaj, ko nastopajo množično, veliki in mali. Velika Nedelja v nedeljo, 18. decembra 1966, S dinarjev. Vendar do realiza- ie bila v zadružnem domu kon- ciie ni nrišlo. ferenca KO bZDL Velika Ne- delja. Na konferenci so obravnava- li krajevne probleme tega kra- ja. Največ diskutantov je za- htevalo ureditev krajevnih in občinskih cest, ki dejansko kričijo po takojšnjem popra- vilu. Govorili so tudi o pro- blemih delovanja društev in organizacij na tem področju, o urejevanju pokopališča, o, šolskem l)loku, o zadružnem domu, o slabo založeni trgovi- ni itd. Člani TVD Partizan Ve- lika Nedelja so zahtevali tudi ureditev športnega igrišča pri zadružnem domu Velika Nede- lja. Svet osnovne šole Velika NVo prvpm pregledu komi- ; sije je dal sreneralni direktor te- • pod.jrtja Petar Tomaševič na- slednjo iz,iavo za tisk: »Okrop 9 ure ie v našom pod- jetju nastala eksplozija v enom o ' štirje dplavrt umrli, življenje ra- j njenih i>a ni v nevarnosti. Gmot I iia škoda jp precej vplika. V/.rok I pksplozi.ip in višino škode l>omo i kmalu poznali.« j V.si smrtno p- ; scbne strokovne komisije, ki bodo ' tiffotovile vvrok eksr>|o7riip in dalr o fpm uradno »rvornčilo. L Hrpko Nov naein čestitanja za novo leto Montažno podjetje Elektro- kovinar Ptuj je daro\'alo zs zgraditev nove bolni "nicc v Ljubljani 150.000 starih dinar- jev. Toliko je sicer žrtvovalo to podjetje vsako leto za novolet- ne čestitke, letos pa je menilo, da bodo poslovni prijatelji to humano .gesto svojega poslov- nega partnerja pozdravili. NOVE OLAJŠAVE NA MEJi JNapovedane so spi-emeinb« '.aUona o prehodu Cez državno ncjo m o gibanju v obmejnem aasu. S temi spremembami bo nadalje liberaliziran režim na meji. Jugoslovanskim državlja- nom bodo potrjevali potne do- Kuinente samo, ko bodo odha- jali 12 države, tujcenn pa samo. KO bodo prihajali v Jugoslavi- jo če z meddržyvnin .sporazu- mom m določeno drugače. Predlagali so. da oi podalj- šali rok veljavnosti stalnih do- voljenj za nrebivanje v obmej- nem pasu od enega na dve leti Prav tako mislijo na možnost i. bi izdajah kolektivna za- časna dovoljenja za sezonske limetijske delavce di1a.'ke ek.s- Kurzije in skupinske obiske V skladu z nadaljnjimi olaj- šavami za obiske tujih turistov Jugoslaviji bodo predlagali fia se smejo tudi bjjci mudili v posameznih delih obmeinpcs na.ou Stran 3 TEDNIK — petek, 20. januarja 1967 Stran 6 ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOCJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Marija Letnik, Trnovska vas 57 — deklico; Stanislava Koro- šec, Zabovci 4 — Jožico; Klotil- da Bauman, Slov. vas — Igor- ja; Alojzija Voglar, Lahonci 73 — Marjetko; Hilda Hanžekovič, Grabe 32 — Dragico; Marija 2e- rak, Zetale 115 — Viktorja; Eli- zabeta Kikel, Središče 16 — Bo- risa; Katarina Tržan, Zlatoličje 101 — Marijo; Silva Potočnik, Kamenščak 70, Ljutomer — Al- bino; Neža Klinger, Ormoška 26 — Franca; Marija Vojsk, Zagaji- či 6 — deklico; Alojzija Cvetko, Miklošičeva 6 — Stanka; Geno- vefa Muhič, Derbetinci 27 — Branka; Marija Kline, Zabovci 58 — deklico; Marija Gregi, Lo- peršice 8 — Matjaža; Matilda Korošec, Naselje bratov Reš 9 — Jelko; Marija Janežič, Mihalovci 56 — Ivana; Veronika Drofenik, Grdina 17 — Tatjano; Anica Smigoc, Tržeč 5 — Romana; Ma- rija 2unič, Krapje 66, Ljutomer — dečka; Neža Jane, Preša 19 — dečka; Danica Stumberger, Roš- nja 58/2, Tezno — dečka; Štefa- nija Kolar, Zetale 59 — dečka; Marjeta Rogina, Budlna 53 — Sonjo; Nada Bešič, Zagrebška 12 — Ksenijo; Marija Kovačec, Pre- dava 4 — Pavlo; Angela Vraber, Trubarjeva 30 — deklico; Jožefa Kolar, Gradišče 118 — dve de- klici; Marjeta MikSa, Dornava 86 — deklico. POROKE: Stanislav Metličar, Sp. Hajdi- na 47, in Neža Filipaja, Sp. Haj- dina 23; Pero Vujič, Slov. vas, in Milka Grabar, Podvinci 103; Ludvik Lazar, K i car 118, in An- tonija Goznik, Kicar 145; Jožef Pihler, Sp. Velovlak 28, in Mari- ja Golob, Dornava 93; Anton Re- pec, Hajdoše 61, in Marija Eržen, Orešje 23, UMRLI SO: Blaž Bolkovič, Rucmanci 67, Tomaž, roj. 1893, umrl 15. 1. 1967; Matija Pevec, Prešernova 33, roj. 1909, umrl 17. 1. 1967; Dragica Krpič, Mladinski zaščitni dom, Dornava, roj. 1958, umrla 17. 1. 1967. Preizkušnja za organizatarje in tekmovalce Avtoskikjoring po | ptujskih ulicah V bodoče tradi- cionalno tekmo- vanje Organizirala sta ga telovadno društvo Partizan in AMD Ptuj. V kategoriji nad 850 ccm je zma- gal Stanko VESENJAK, jugo- slovanski prvak v motocrossu, s smučarjem Vladom PISAR- JEM. Sodniki in kontrolorji so dobro izpolnili nalogo. O bodo- čih prireditvah bo javnost ob- veščena. Zamudili so najlepše snežne razmere. V nedeljo, 15. t. m., so se Ptuj- čani radovedni ustavljali na startu, cilju m vzdolž proge pr- vega avtoskijoringa, saj na uli- cah še niso videli drveti smu- čarjev, ki bi jih na vrvi vlekli avtomobili. Prvo poskusno tekmovanje sta priredila TVD Partizan, ka- terega člani so bili smučarji, in AMD Ptuj, ki je priskrbelo voz- nike z avtomobili. Tekmovalo jih je osem. Razdelili so jih po kategorijah (ccm). Tekmovalna steza, ki je bila žal že precej .slaba zaradi pluženja in od juge, je potekala od ekonomske šole, okoli gradu, po Prešernovi ce- sti, do gledališča, kjer je bil cilj. V kategoriji do 850 ccm je bil prvi Prosenjak, AMD Ptuj, s smučarjem Marjanom Esihom, drugi pa Ivan Cuček, AMD Ptuj, s smučarjem Petrom Segulo. V kategoriji nad 850 ccm pa je bil prvi Stanko Vesenjak, AMD Orehova vas, s smučarjem Vla- dom Pisarjem, drugi pa Milko Vesenjak s smučarjem Marja- nom Vidovičem. Zanimivo tek- movanje bi si prav gotovo ogle- dalo več gledalcev, če bi zanj vedeli. Bilo jih je okoli 800. Največ zaslug za uspelo pri- reditev ima predsednik TVD Partizana Marjan Vidovič, ki je tudi sam tekmoval. Po tekmova- nju je izjavil: »Hoteli smo vsaj malo predramiti športno življe- nje v Ptuju. AMD Ptuj je takoj pristalo na tekmovanje. Vozniki in smučarji so se radi odzvali. V poskusnem tekmovanju smo si pridobili bogate izkušnje. Po- grešili smo le z odlašanjem in premalo je bilo reklame. Izko- ristiti bi morali odlične snežne razmere par dni prej. Odbor se je domenil za delo v bodoče. Lepake in ostalo bodo pripra- vili, da bodo lahko izkoristili najlepše snežne razmere, v še večjem, pravem tekmovanju, ki bo postalo tradicionalno.« ZR ZAHVALA Pionirji šole Sela pri Ptuju se zahvaljiujemo KZ »Dravsko po- lje« Lovrenc na Dravskem poiju za darilo, ki smo ga prejeli za novoletno jelko. ZAHVALA Kolektiv učiteljic in pionirji osnovne šole Selia pri Ptuju se podjetju »Petovii« prav lepo za- hvaljujemo za izkazano pozor- nosit in lepo darilo, ki smo ga do- bil za novo leto. Podjetje »Peto- via« ima patronat nad šolo Sela,. Vsako leto ob pra.znovanju no- voletne jelke smo z učenci pri- pravili program za otroke delav- cev in usilužbencev njihovega podjetja.. Prišli so po nas z avti in mas zaipeljali v Ptuj. Pionirji so sie tega še posebno veselili, ker so bili tam lepo sprejeti in pogo- ščeni. Vsako leto pa so pionirji dobili še denar za skupno obda- ritev. Vedno smo dobih še precej malinovca, ki smo ga porabili po- leti v šolisiki mlečni kuhinji. Letos pa se je podjetje še po- sebno izkazalo, saj so nam daro- vali 200.000 starih din in še brez- alkoholne pijača Za lep>o darilo se kolektivu vse učiteljistvo in pionirji najprisirč- neje zahvaljujemo. Sorec Tereza, 4. r. osn. šole Sela TR2NE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLO- VALNICI »POVRTNINE« (PRI M.^GDI) Grozdje II. 4 nove dinarje, jabolka I. 3,70, jabolka II. 3,20, jabolka III. 2,80, banane 5,10, ananas 6, grapefruit 4,60, limo- ne 4,20, orehi (jedrca) 34, poma- ranče 4,60, rožiči (celi) 3,20, slive (suhe) 5, cvetača 4,50, čebula 1,70, česen 5,50, korenje (jedil- no) 1,20, krompir I. 0,60, krom- pir II. 0,90, ohrovt 2,70, pesa 1,30, paradižnik 7, por 3,50, red- kev (črna) 1, repa (kisla) 1,30, solata (endivija) 4,40, zelena 1,50, zelje (sveže) 1, zelje (kislo) 1,30, fižol (prepeličar) 4, fižol (eno- barvni) 3,50, fižol (tetovec) 3,50, papirnate vreče 3,30, jajca 0,63, olje belo 1 liter 5, olje bučno 1 liter 20,40. Tekmovalca vozita v cilj na Slovenskem trgu Novosti v odnosih podjetje - skupnost Prispevki od osebnih dohodkov iz de- lovnega razmerja takšni kot lani, dru- gačna je le njihova delitev Plačilni seznami za osebne do- hodke v januarju letos se ne bo- do razlikovali od prejšnjih po skupnem odstotku prispevkov, ki jih, dajejo delavci skupnosti od svojega zaslužka. Kakor v letu 1966 je ostala tudi letos obvez- nost odvajati 33 % od bruto zne- ska za osebni dohodek za prera- čune, izobraževanje in socialno zavarovanje. To pomeni, da se ni spremenil delež skupne pora- be v razdelitvi nacionalnega do- hpdka kljub svoječasnim glasnim zahtevam po porazdelitvi, ki smo jih slišali v zadnjih mesecih. PRISPEVEK REPUBLIKI IN OBČINI NESPREMENJEN V teh 33 % prispevkov pa je precej sprememb. Skupni zvezni, republiški in občinski prispevek od osebnih dohodkov iz delovne- ga razmerja je znašal lani 10,5 %, od tega je šlo v zvezni pro- račun 2,5 Prispevek republi- ki in občini je ostal isti — 8 %, od katerih pa bo potrebno izlo- čiti še določen del za sklade za izobraževanje. Republika bo predpisala določeni odstotek za občinske sklade za izobraževa- nje. S tem bo izključena možnost zmanjševanja sredstev za razvoj šolstva in za potrebe prosvetnih delavcev v korist občinske upra- ve, kar je bilo doslej možno. PRISPEVEK ZA ZVEZO POVEČAN Prispevek za zvezni proračun je povečan od dosedanjih 2,5 0/n na 4,9 %, torej za 2,4 %. Pove- čanje 1,4 je obrazloženo s pre- nosom obveznosti socialnega za- varovanja za izplačevanje bene- ficiranih pokojnin na zvezo. Pre- ostali en odstotek pa pomeni po- večan dohodek zveze za kritje višjih posebnih izdatkov, o če- mer jc bilo sklenjeno že v lan- skem juliju. Glede na to so se povečali pri- spevki proračunom od 10,5 kolikor so znašali lani, na 12,9 odstotkov. Zato pa je zmanjšan prispe- vek za socialno zavarovanje od 20,5 o/n na 20,1 Delovne orga- nizacije bodo dejansko plačale 19 %; vendar pa bo šlo preosta- lih 1,1 % za nadomestila delav- cem, če bodo zboleli, in sicer v prvih 30 dnevih bolniškega sta- leža. Ta obveznost je bila, kot je znano, prenesena letos na de- lovne organizacije. Upoštevajoč vse to ugotovimo, da je znašal skupen prispevek iz delovnega razmerja lani 31 in da se je povzpel letos na 33 Ta račun je točen, vendar bre- me delovne organizacije ni po- večano. Podjetja so namreč po uvedbi gospodarske reforme pla- čevala 2% prispevek v sklad skupnih rezerv gospodarskih or- ganizacij občin in republik za eventualno pomoč podjetjem, ki bi prišla v težave zaradi ostrej- ših pogojev gospodarjenja. Ta prispevek pa je z nastopom le- tošnjega leta ukinjen. Na tabeli je razvidna struktu- ra prispevkov od osebnega do- hodka iz delovnega razmerja: 1966 1967 Zanimi- vosti po svetu Rdeči sneg Rdeči sneg ali mlečni dež, so to šale? Nikakor ne. 21. maja 1959. leta so prebivalci čauskega okraja v Belorusiji bili priče nenavadnega pojava: nekaj ur je padal dež rumene barve. Ko je prenehalo deževati, se je po- javila na lužah rumenkasta usedlina. Podoben pojav so opazild v Franciji. Nepričakovano so se pojavili na nebu oblaki t€?mno- rdeče barve. Iz njih se je ulil »krvavi« dež in prestražil pre- bival .<5tvo. V deželah severa pada včasih rdeči sneg, na Spitzbergih in v zahodnoevropskih goratih pre- delih pa pada večkrat sneg ze- lenkaste ali rumenkaste barve. Vse te zagonetne pojave izziva- jo močni vetrovi, oziroma zrač- ni viharji, ki dvigajo z zemelj- ske površine in nosijo v velike višine in razdalje drobno rdečo glino ali fin rumen pesek, ki pada potem z dežjem ali snegom in ga ustrezno obarva. Analiza je pokazala, da je prah rumene ba.rve, ki je padal v Belorusiji, prišel iz Sibirije. Takšni oblaki prahu so večkrat izzivali dolgotrajne zamračitve Sonca in Lune. Dež prinaša večkrat s seboj tudi orecej nenavadna darila. Nekoč so na Danskem v času 20 minut padali z neba živi raki, ki jih je potegnil zračni vrtinec iz nekega bazena; nad delom Španije pa je nekega dne začela deževati pšenica, ki jo le vihar odnesel iz skladišča v Maroku, ki ga je podrl. »»Črna vdova« Kot grozen in smrtno neva- ren slovi na prvi pogled krotek črni pajek, ki ga v raznih krajah različno imenujejo črni volik, črna smrt ali črna vdova (paj- kova samica namreč po oplodi- tvi pajka poje). V srednji Aziji in v Ka^ahstanu ga imenujejo karaikurt in je z njim poveza- nih mnogo legend, strašnih po- vesti. Ljudje se ga bojijo in ga sovražijo, kar pa ni nič čiidne- ga, če upoštevamo, da kapljica njegovega strupa lahko usmrti tako veliko žival, kot je velblod. Kara.kurt sam ne napade, lah- ga celo človek prime z roko. Ce pa bi ga le malo sti:snil. bo ta- koj pičil. Medicina sicer razpo- laga z učinko-^/itim sredstvom zoper ta strup, toda ali je vedno mogoče pravočaisno interveni- nirati? Strup črne vdove je zelo ne- stabilen pri visoki temperaturi, organizem pa ga tudi zelo hitro vsrka in je izžiganje rane po kakšnih 3 minutah že brez učin- ka. Hitro po piku pa pomaga ^reča vžigalica, ki povzroči po ")bsegu sicer omejene, vendar Tiočno opeklino. To pa prepreči ;irjenje strupa v organizem. Podvodni laboroioril To, kar je opisal v svoiem 3elu 20.000 milj pod moriem Ju- es Verne in ponazoril težnjo manstvenil^ov po podvodnih •aziskavah. ie postala stvarnost. V raznih državah opremVtaijo •>odmornice za podvodne raz- skave. V ta namen jim vgradijo snemalne aparate ter kamere, la bi življenje na merskem dnu ■^im verneje prika7;.Rli rsdcved- lim prebivalcem zemeljske po- /ršine. V prostorih delavskega kluba v Ptuju se je pričelo prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 1967. Turnir je odprtega tipa in bo imel enajst kol po švicarskem sistemu, saj na turnirju sodelu- je kar šestindvajset (!) igralcev. Na turnirju sodelujejo vsi boljši ptujski šahisti. Glavna favorita sta mojstrska kandidata Ivan Malešič (član ZSK Maribor) in Janez Podkrajšek. V prvem kolu, ki je bilo v po- nedeljek, so favoriti brez večjih težav premagali svoje nasprot- nike. V derbiju kola je Bohak premagal Majcenoviča. ki brani naslov prvaka Ptuja. Rezultati prvega kola: Lampič — Podkrajšek 0:1, inž. Kneževič — Fridl 1:0, Rudolf — Filipovič 1:0. Zupančič — Kopitar 1:0. Perger — Fijan 0:1, Lazar — Markovič 0:1. Bohak — Majce- novič 1:0, Kokol — Medvešček 0:1, Skarja — Kovač remi, Pešl — Malešič 0:1, Berlič — Pišek remi. Pernat — Rožič preloženo. Drugo kolo bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 18.30. Gora snega je bila tudi na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju Za¥od za folklorne prireditve Ptuj v zvezi z letošnjim kurentovanjem in karnevalom v nedeljo, 5. februarja 1967, dopoldne in popoldne, opozar- jamo javnost, da bo moral vsakdo brez izjeme plačati vstopnino na prireditveni prostor. Med drugim tudi v redu zbrana vstopnina pric>omore k poravnavi obveznosti, ki nastajajo ob tako obsežnih prireditvah, pa tudi k vsaiko- letnemu tradicionalnemu ix>navljanju ptujskih kurento- vanj. 2^'to bi bdlo nepošteno in neresno vsako izmikanje na- kupa vstopnic za udeležence prireditev, čemur se ni mogoče nikjer izogniti na pnrediitvah, zaito to ne bo mogoče tudi v Ptuju. Isto velja za voznike motornih vozil pri parkiranju. Stran 7 TEDNIK — petek, 20. Tnitnarfn Stran 7 Številka , . . Podatki o dosedanjem volil, enote odborniku_ a) Občinski zbor 1. Ptuj I. (Vičava) Cesta Olge Meglič, Naselje bratov Reš, Vičavska pot, Krčevina pri Ptuju, Orešje, Rabeljčja vas, Stu- ki in Vičava (1.453 prebivalcev in Jožica KNEZ 983 volivcev) (poteče mandat 1967) 2. Ptuj II. (II. in III. teren SZDL) Aškerčeva ulica« Cafova ulica, Cankarjeva ulica, Cvetkov trg. Dravska ulica. Grajska ulica. Hr- vatski trg, Jadranska ulica, Mur- šičeva ulica. Muzejski trg. Na gra- du. Na hribu, Prešernova ulica, Vrazov trg in Vošnjakova ulica (1.825 prebivalcev in 1.156 voliv- Lojzka STROPNIK (ostane v zboru do 1969) 3. Ptuj m. av. — del in V. teren SZDL) — Ciril-Metodov drevored. Ljutomerska cesta — del (h. št. 1, 2 do 9, 10, 12, 12a, 14, I4a, 16, 18, 20 in 20a), Volkmerjeva ulica, Pa- nonska ulica, Osojnikova cesta, Cučkova ulica. Na tratah. Nova cesta. Ormoška cesta, Rajšpova ulica, Rogozniška cesta in Znida- ričevo naselje — (1.599 prebivalcev Štefka LACEN in 1.055 volivcev) (poteče mandat 1967) 4. Ptui IV. (IV. teren SZDL - del) Gregorčičev drevored, Kramber- gerjeva ulica, Levstikova pot. Lju- tomerska cesta — del (hiš. št. 11, lla, 13, 15, 19, 20b, 20c, 20d, 21. 22a, 22b, 22c, 23 do 28, 28a, 28b. 28c, 29, 29a, 30, 31, 33, 35, 37, 39, 41, in (nova volilna enota, v 43), Trubarjeva ulica in Zoisova pot kateri se voli odbornik (1.601 prebivalec in 1.068 volivcev) za dve leti) 6. Ptui v. Brstje, Budina in Spuhlja (1.383 Vladimir VREČKO prebivalcev in 885 volivcev) (poteče mandat 1967) 6. Ptuj VI. (I. teren SZDL) Bezjakova ulica. Krempljeva ulica. Med vrti, Miklošičeva ulica, Mur- kova ulica. Ob Grajeni, Pletarska ulica. Raičeva ulica. Slovenski trg, Srbski trg. Tiha pot. Trg mladin- skih brigad. Trg svobode. Trste- i njakova ulica. Ulica heroja Lacka, Vodnikova ulica in Zelenikova uli- ca — 1.587 prebivalcev in 1.121 vo- inž. Milan VOGRTNEC livcev) (ostane v zboru do 1969) 7. Ptuj VII. (Breg) Mariborska cesta. Mlinska cesta. Na obrežju. Ob Dravi. Ob Stu- denčnici. Ob železnici. Poljska ce- sta, Rogaška cesta. Spolenjakova ulica. Zadružni trg in Zagrebška (nova volilna enota, v cesta — del (hiš. št. od 1 do 22) — kateri se voli odbornik (1.249 prebivalcev in 781 volivcev) za štiri leta) 8. Ptui — VIII. (TurnišCe) Draženska cesta. Mejna cesta. Na postajo. Selška cesta in Zagrebška cesta — del (od hiš. št. 23 dalje) Adi PRAPROTNIK (991 prebivalcev in 781 volivcev) (ostane v zboru do 1969) 9. Cirkovce obsega celotno območje krajevne skupnosti Cirkovce — (2.097 pre- Alojz KLAJNSEK bivalcev in 1.432 volivcev) (poteče mandat 1967) 10. Cirkulane I. Brezovec. Cirkulane. Dolane, Gru- škovec, Mednbnik, Meje in Veliki vrh — (1.385 prebivalcev in 909 vo- Jože PETROVIČ livcev) (ostane v zboru do 1969) 11. Cirkulane II. Gradišča. Mali Okič. Paradiž, Po- horje, Pristava in Slatina — (1.461 Martin MILOSIC prebivalcev in 942 volivcev) (poteče mandat 1967) 12. Desternik I. Drstelja, Gomila. Janežovcl. Jir- šovci. Placar in Vintarovci — (1.395 Rudolf LENART prebivalcev in 905 voUvcev) _ (ostane v zboru do 1969) Številka Podatki o dosedanjem volil, enote »^»"ocje volilne enote odborniku__ 13. Desternik H. ^ Desenci, Desternik, Dolič, Gomilci, Janežovski vrh, Levanjci, Ločki vrh, Svetinci, Strmec pri Desterni- ku. Zasadi m Zgornji Velovlek — Janko MARINIC (1.461 prebivalcev in 944 volivcev) (poteče mandat 1967) 14. Dolena Barislavci, Bolečka vas, Dolena, Popovci, Sela. Trnovec in Zgornja Pristava — (1.135 prebivalcev m Anton ZLAHTIC 710 volivcev) (ostane v zboru do 1969) 15. Dornava Dornava in Mezgovci ob Pesnici — Franc FRAJNKOVIC (1.5.37 prebivalcev in 828 volivcev) (poteče mandat 1967) 16. Gorišnica I. Formin, Gajevci. Gorišnica, Placa- rovci in Zamušani — (1.883 prebi- Janko ZNIDARIC valcev in 1.200 volivcev) (ostane v zboru do 1909) 17. Gorišnica II. Cunkovci, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Tibolci in Zagojiči — Franc KRAJNC (1.696 prebivalcev in 1.175 volivcev) (poteče mandat 1967) 18. Grajena obsega celotno območje krajevne skupnosti Grajena — (1.791 prebi- Franc POTRČ valcev in 1.179 volivcev) (ostane v zboru do 1969) I 19. Hajdina L Draženci, Spodnja Hajdina, Zgor- nja Hajdina — (1.858 prebivalcev Franc ZUPANIC in 1.194 volivcev) (poteče mandat 1967) 20. Hajdina IL Gerečja vas. Hajdoše. Kungota pri Ptuju. Skorba in Slovenja vas — Martin DREVENSEK (2.132 prebivalcev in 1.340 volivcev) (ostane v zboru do 1969) 21. Juršincl obsega celotno območje krajevne skupnosti Juršinci razen naselja Zagorci — (2.011 prebivalcev in Ivan KAUCiC 1.281 volivcev) (poteče mandat 1967) 22. Kidričevo obsega celotno območje krajevne skupnosti Kidričevo — (2.385 pre- Franc KRAJNC bivalcev in 1.333 volivcev) (ostane v zboru do 1969). 23. Leskovec obsega celotno območje krajevne skupnosti Leskovec — (1.960 pre- Janez KMETEC bivalcev in 1.200 volivcev) (poteče mandat 1967) 24. Lo\Tenc obsega celotno območje krajevne skupnosti Lovrenc — a.868 prebi- Franc DOLENC valcev in 1.265 volivcev) (ostane v zboru do 1969) 25. Majšperk Breg. Koritno, Lešje. Majšperk, Medvedce. Preša, Sestrže, Skrblje in Stanečka vas — (1.813 prebival- Ivanka GOLOB cev in 1.219 vohvcev) (poteče mandat 1967) 26. Markovci I. Borovci. Markovci, Nova vas pri Markovcih in Zabovci — (1.609 Konrad BEZJAK prebivalcev in 1.103 volivcev) (ostane v zboru do 1969) 27. Markovci II. Bukovci, Prvenci. Sobetinci, Stojnci in Strelci — (2.122 prebi- Janez KOLETNIK valcev in 1.365 volivcev) (poteče mandat 1967) 28. Podlehnik I. Dežno. Gorca, Podlehnik. Rodni vrh in Strajna — (1.228 prebival- Janko MAUZER cev in 765 volivcev) (ostane v zboru do 1969) 29. Podlehnik IL Gruškovje. Jablovec. Kozminci, Ložma, Sedlašek. Stanošina in Zakl — (1.584 prebivalcev in Q91 Jože KRIZANCIC volivcev) (poteče mandat 1967) 30. Polenšak obsega celotno območje krajevne Številka „ Podatki o dosedanjem volil, enote »bn^o^J« odborniku_ skupnosti Polenšak — (1.621 pre- Janko VICaR bivalcev in 1.003 volivci) (ostane v zboru do 1969) 31. Ptujska gora obseaa celotno območje krajevne skupnosti Ptujska gora — (1.430 Alojz GAJSEK prebivalcev in 931 volivcev) (poteče mandat 1967) 32. Rogoznica I. Kicar. Nova vas pri Ptuju, Rogoz- nica in Zabjak — (1.829 prebival- Alojz CUCEK cev in 1.200 volivcev) (ostane v zboru do 1969) 33. Rogoznica II. Pacinje, Podvinci in Spodnji Ve- (nova volilna enota, v lovlak — (1.170 prebivalcev in 762 kateri se voli odbornik volivcev) za štiri leta) 34. Trnovska vas ob.sesa celotno območje krajevne ^ skupnosti Trnovska vas — (1.345 ^ranc TASNER prebivalcev m 818 volivcev) (ostane v zboru do 1969) 35. Stoperce Grdina. Jelovice. Naraplje, Planj- sko. Stoperce, Sitež, Sveča in Travni potok (Cermože — del in Nadole — del) — (1.587 prebival- Franc ADAM 1 cev in 857 volivcev) (poteče mandat 1967) 36. Videm 1. Draviniski vrh. Jurovci. Lancova (nova vohlna enota, v vas. Majski vrh m Tržeč — (1.399 kateri se voli odbornik prebivalcev in 859 volivcev) za dve leti) 37. Videm 11. Dravci. l:.jubstava. Pobrežje. Sovi- če. Sturmovci. Vareja In Videm pri Ptuju — (1.715 prebivalcev in Avgust PURG ^ 1.091 volivcev) (poteče mandat 1967) 38. Vitomarci obsega celotno območje krajevne skupnosti Vitomarci in naselje Za- gorel - (1.633 prebivalcev in 1.019 -^»nez KOSTANJEVEC volivcev) (ostane v zboru do 1969) 39. Za vrč obsega celotno območje krajevne skupnosti Zavrč — (1.751 prebival- Jože REISMAN cev in 1.100 volivcev) (poteče mandat 1967) 40. Zetale obsesa celotno območje krajevne skupnosti Zetale — (1.9."^8 prel**'al- Aleksander KOLAR cev in 1.159 volivcev) (ostane v zboru do 1969) b) Zbor delovnih skupnosti I. Skupina gospodarstva ^ Številka ___Podatki o dosedanjem ... . Delovne nreranizacije volil, enofp odborniku 1. TGA Kidričevo — -Glintca- tva,n Elsaer (338 zaposlenih) (ostane v zboru do 1969) 2. TGA Kidričevo — -Aluminij« Ernest JAMAR (53? zaposienin) (poteče mandat 1967) 3. TGA Kidričevo — -Vzdrževalni Peter GEGIC obrati- — (437 zaposlenih) (ostane v zboru do 1969) 4. TGA Kidričevo - -Strojna ener- KLANCNIK eetika--(623 zaposlenih) (poteče mandat 1967) 5. Tovarna avtoopreme Ptuj Olga ZIDAN (59S zaposlenih) (ostane v zboru do 1969) 6. Tovarna volnenih izdelkov Maj- Anja PLANINC __šperk. Delavska restavracija Maj- (poteče mandat 1967) Sfrnn TKDMK — pofrk. 20. inininrja S(rnn ^ . Delovne j*"" volil. odborniku šperk. Tovarna zajSCitne opreme Viktor PISLAK Majšperk in zasebni obrtniki z (poteče mandat 1967. ker območja krajevnih skupnosti Maj- je ukinjena volilna eno- šperk in Ptujska gora — (559 za- ta, v kateri je bil Izvo- poslenih) Ijcn) 7. Tovarna perila in konfekcije -»Del- ta-. Ptuj, Krojaštvo -Moda- Ptuj. Krojaška delavnica Ptuj in Zavod -Olge Megličeve- Ptuj — (522 za- Jože VRBNJAK poslenih) (ostane v zboru do 1969) 6. Podjetje za popravilo voz Ptuj, 2TP Maribor — sekcija za vzdrže- vanje prog Ptuj, 2TP Maribor — sekcija Pragersko — Ptu.i, 2TP Ce- lje — sekcija telekomun. naprave Ptul, Podjetje za PTT Maribor — obrat Ptuj, Tiskarna Ptuj, SDK — Konrad MERC podružnica Ptuj, Kreditna banka (poteče mandat 1967) Ptuj in Jugoslovanska loterija — Milena KRALJ podružnica Ptul — (586 zaposlenih) (poteče mandat 1967) 9. Strojne delavnice Ptuj, »Agrotran- Ho ioko^ šport. Ptuj. Avtobusni promet Ma- gf^ane v zboru do 1969) ribor — podružnica Ptuj. Obrtno podjetje ..Gradnje^ Ptuj in zasebni ^nl^^^T^^rtnU f. PnL obrtniki 65. republiške volilne eno- « "kmj.na volilna en^ te - (695 zaposlenih) g J ^^^^^^ "" tO. Gradbeno podjetje -Drava« Ptuj, Obrtno podjetje »Pleskar- Ptuj, . ___ Projektivni biro Ptuj in Opekarna Alojz RIJAVEC Zabjak ~ (693 zaposlenih) (poteče mandat 1967) 11. Trgovska podjetja »Panonija-, -»Iz- bira-«, >.Merkurt< in »Les« ter pro- dajalne in poslovalnice drugih tr- ,, govskib podjetij — (746 zaposle- Vera MURSIC nlli) •» (ostane v zboru do 1969) 12. Vodna skupnost Drava — Mura Ptuj. Komunalno podjetje Ptuj, Stanovanjsko podjetje Ptuj, Kino Ptuj, Dimnikarsko podjetje Ptuj in Cestno podjetje Maribor — Vinko 2IGMAN obrat — Ptuj — (555 zaposlenih) (poteče mandat 1967) 13. Gostinska podjetja -Haloški bi- ser«, »Bori« in, »Breg«, Pekarna _ »Vinko Reš« Ptuj, Živilska indu- Jva" VAUDA strija »Petovia« Ptuj in zasebni (ostane v zboru do 1969) obrtniki 64. republiške volilne eno- te — (625 zaposlenih) ^^ Franc TOMANIC I (poteče mandat 1967) 14. Mesokombinat »Perutnina« Ptuj Jožica INTIHAR in obrat za zadružno kooperacijo (poteče mandat 1967, ker Hajdina (712 zaposlenih in koope- je ukinjena volilna eno- rantov) ta, v kateri je bila izvo- ljena) 15. Montažno podjetje »Elektrokovi- nar« Ptuj, »Eelektro Maribor« — obrat Ptuj, »Intes« Maribor — obrat Ptuj, »Nigrad« Maribor. — delovišče Kidričevo. »Gradiš« Ma- ribor — delovišče Kidričevo, »In- grad« Celje — delovišče Ptujj »EM« Maribor — obrat »Plastika« Kidričevo. »Metalna« Maribor — delovišče Kidričevo, Krajevna skupnost Kidričevo, Obrtno pod- jetje »Dravinja« Kidričevo. Čev- ljarska delavnica Kidričevo in za- sebni obrtniki na območju krajev- Marjan BERL.IC ne skupnosti Cirkovce, Hajdina, (ostane v zboru do 1969) Kidričevo in Lovrenc — (568 za- Vinko VAIT poslenih) (poteče mandat 1967) 16. Kmetijski kombinat Ptuj — obrati »Slovenske gorice«^ »Mlekarna«, »Tehnoservis«, »Mizarstvo«, »Goz- darstvo«i in uprava ter GG Mari- bor — obrat Ptuj, Živinorejsko- veterinarski zavod Ptuj in Veteri- narska postaja Ptuj — (562 za- inž. Sonja KRAVOS poslenih) (poteče mandat 1967) < 17. Kmetijski kombinat Ptuj obrati Kidričevo, klavnica in mesnica Ki- dričevo ter kooperanti z območja krajevnih skupnosti Ptujska gora, (nov.a volilna enota, v Majšperk. Stoperce in Dolena — kateri se voli odbornik (352 zaposlenih in kooperantov) za dve leti) volil .'ito«" orlhorniku 18. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat Podlehnik in kooperanti z območja krajevnih skupnosti Podlehnik in X Zetale — (575 zaposlenih in koope- Vinko DREO rantov) (poteče mandat 1967) 19. Kmetijski kombmat Ptuj — obrat Turnišče in Farma beconov ter ko- operant iz območja krajevnih skup- nosti Ptuj - del (Breg in Turni- (nova volilna enota, v šče). Leskovec in Videm pri Ptuju kateri se voli odbornik (388 zaposlenih in kooperantov) za dve leti) 20. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat Za\Tč ter kooperanti z območja krajevnih skupnosti Cirkulane in Zavrč — (520 zaposlenih in koope- Franc BRATUSEK rantov) , (poteče mandat 1967) 21. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat Sobetinci in kooperanti z območja (nova volilna enota, v krajevne skupnosti Markovci — kateri se voli odbornik (804 zaposlenih in kooperantov) za dve leti) 22. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat za zadružno kooperacijo Gorišnica in kooperanti-z območja krajevne skupnosti Gorišnica — (662 zaposle- Franc PRELOG nih in kooperantov) (poteče mandat 1967) 23. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat Trnovska vas in kooperanti z ob- močja krajevne skupnosti Dester- (nova volilna enota, v nik in Trnovska vas — (534 zapo- kateri se voli odbornik slenih in kooperantov) za dve leti) 24. Kooperanti z območja krajevne (nova volilna enota, v skupnosti Vitomarci — (520 koope- kateri se voli odbornik rantov) za štiri leta) 25. Kooperanti z območja krajevne Simon TOPLAK ____ skupnosti Juršinci - 1.053 koope- (ostane v zboru do 1969) rantov). Opomba: v tej volilni eno- ^ volilni enoti se voh ti se volita dva odbornika. . en odbornik za dve leti 26. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat Dornava in kooperanti z območja krajevnih skupnosti Dornava in (nova volilna enota, v Polenšak — (684 zaposlenih in ko- kateri se voli odbornik operantov) za štiri leta) 27. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat za zadružno kooperacijo Ptuj ter kooperanti z območja krajevne skupnosti Rogoznica in naselij Bu- dina. Brstje in Spuhlja - (423 za- Milan LACKO poslenih in kooperantov) (ostane v zboru do 1969) 28. Kmetijski kombinat Ptuj — obrat »Osojnik« ter kooperanti z območ- ja krajevne skupnosti Grajena in Ptuj — del (naselja Krčevina pri Ptuju, Orešje, Stuki, Rabeljčja vas (nova volilna enota, v in Vičava) (350 zaposlenih in ko- kateri se voli odbornik operantov) za štiri leta) 29. Kmetijska zadruga Lovrenc na Dr. polju — kooperanti z območja kra- jevnih skupnosti Cirkovce in Lov- renc (548 zaposlenih in kooperan- Ivan AVGUŠTIN tov) (ostane v zboru do 1969) n. Skupina prosvete in kuUure 30. Osnovne šole: »Toneta Znidariča« Ptuj, »Ivana Spolenjaka« Ptuj ter Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Markovci in Dušan COKL Zavrč — (160 zaposlenih) (poteče mandat 1967) 31. Osnovne šole: -Franca Osojnika« Ptuj, Desternik, Juršinci. Polenšak. Trnovska vas Ljubica SULIGOJ in Vitomarci, Gimnazija Ptuj, Eko- (ostane v zboru do 1969) Številka ^ , . „ Podatki volil, enote "rgani7ari.jf_oclhornik.. nomska srednja šola Ptuj. Po- sebna šola Ptuj, Glasbena šo- la Ptuj, Šolski center za ko- vinsko stroko Ptuj, Vrtec Ptuj, Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, Delavska univerza Ptuj, Za- vod za prosvetno pedagoško služ- bo Maribor — izpostava Ptuj, -Tednik- Ptuj, Radio Pluj. Pokra- jinski muzej Ptuj, Zgodovinski ar- hiv Ptuj in Mariborski tisk — po- družnica Ptuj — (230 zaposlenih) 32. Osnovne šole: Hajdina, Kidričevo, Majšperkj Lovrenc. Ptujska gora. Cirkovce, Leskovec. Podlehnik. Rodni vrh, Stoperce. Videm in Zetale — Zdenka HANZEL (178 zaposlenih) (poteče mandat 1967) l!l. Skupina zdravstva in socialnetja varstva I 33. Zdravstveni dom Ptuj, Zdravstve- dr. Jožica ni dom Kidričevo. Otroške jasli SUHADOL-NIK Kidričevo, Zeleznič. ambulanta (ostane izboru do 1969) Ptuj in Zdravstveni dom Majšperk — (217 zaposlenih) \ 34. Splošna bolnišnica Jožeta Potrča dr. Aleksander POZNIK Ptuj in Lekarna Ptuj — (357 zapo- (poteče mandat 1967) slenih) Opomba: v tej volilni eno- dr. Anton TROP ti se volita dva odbornika. (poteče mandat 1967) 35. Mladinski zaščitni dom Dornava, Dom upokojencev in varovancev Muretinci. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor — podružnica Ptuj. Dijaški dom Ptuj in zavod za zaposlovanje delavcev Maribor — izpostava Ptuj — (171 Marica FAIT zaposlenih) (ostane v zboru do 1969) IV. Skupina državnih organov, družbenih organizacij in društev 36. Uprava skupščine občine Ptuj, Občinski komite ZKS Ptuj. Občin- ski odbor SZDL Ptuj in Občinski komite ZMS Ptuj — (195 zaposle- Ivica KRISTANIC nih) (poteče mandat 1967) 37. Občinsko sodišče Ptuj, občinsko javno tožilstvo Ptuj. Občinsko jav- no pravobranilstvo Ptuj, Služba pravne pomoči Ptuj, Sodišče za prekrške Ptuj, postaje milice Ptuj, Desternik, Gorišnica. Videm. Ki- dričevo in Majšperk, Center za so- cialno delo Ptuj, Zavod za izmero in kataster zemljišč Ptuj in vsi za- posleni pri družbenih organiza- Drago LONCAR cijah in društvih — (163 zaposlenih) (ostane v zboru do 1969) 38. Aktivni oficirji in podoficirji JLA (nova vohlna enota, v v občini kateri se voli odbornik za štiri lela) Pluj, dne 14. januarja 1967 V ozadju poslopje Občinske ikupStine I'tuj Sestovek R. I. o predloženih spremembah in dopolnitvah v določitv' 70 volitve 80 o'Jbornikov 10 skupščino Ptuj jc v tem »Tedniku« nn 1. in 2. Siruni.