C £
O
Ì .C
CD
с §
Za pohvalo potrebuješ več poguma kot za grajo!
Pa sta se končala ves blišč in praznična norija. Bolj z lahkimi koraki smo stopili v novo leto, ki je še mlado in nepopisano. Pred nami je tako veliko izzivov, vznemirjenja in vprašanj, le kaj nam bo prineslo. Konec starega leta mi je bila ponovno zaupana naloga odgovorne urednice. Izbira je bila na strani občinskega sveta in verjamem, da njihova naloga ni bila lahka. Po vseh zakonskih in protokolarnih postopkih pri izbiri tudi meni ni bilo lahko. Kljub veliki podpori je »biti na tnalu« naporno. A s trdno voljo in prepričanjem, da se dobro delo obrestuje, grem novim ciljem naproti z vizijo in še večjo delovno vnemo. Trudila se bom, da bo naš časopis še boljši, da boste vi, dragi bralci, vsak mesec našli vrstico, ki vam bo ljuba ali za vas koristna. Želim, da Kopitarjev glas razveseli vse generacije, od najmlajših do najstarejših. Ne nazadnje je to naš časopis, ki piše življenja občanov, kjer strnemo velike in male dogodke, obveščamo o pomembnih stvareh. Za nekatere, predvsem starejše, je lahko celo edini vir informacij o dogodkih v naši občini. Zato se kot urednica zavedam te velike odgovornosti - moja vrata so vam vedno odprta. Tukaj sem za vaša vprašanja, pobude, kritike in pohvale. Upam, da bo slednjih mnogo več, a žal zelo drži pregovor, da za pohvalo potrebuješ več poguma kot za grajo!
Besedilo: Natalija Rus
Vsebina	
Uvodnik	2
Hišni imenik	3
Občinska uprava poroča	4-5
Občinski teleskop	6-13
Osrednji članek	14-17
Intervju	18-21
Društveni utrip	22-27
Dogodki	28-30
Obvestila/Vabila	31-32
Pravni kotiček	33
Obvestila	34
Črna kronika/Obvestila/Zahvale	35
Zadnja	36
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462 - Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice - Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1600 izvodih. - Odgovorna urednica: Natalija Rus - Uredniški odbor: Franc Kmetič, Cveto Vrbovšek in Alenka Jereb - Lektorica: Mateja Kržišnik - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Oblikovanje: Janez Hočevar - Prelom: Vanja Dolhar, Littera picta, d. o. o. - Tisk: Littera picta, d. o. o. - Datum natisa: Januar 2015 - Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: kopitar@ vodice.si, tel.: 040 412 596
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si.
Sporočilo bralcem:
Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče.
Občina Vodice
Sprejemna pisarna:
vsak delovni dan od 8. do 17. ure.
E: obcina@vodice.si, T: 01 833 26 10.
Občinska uprava:
ponedeljek in petek od 10. do 12. ure,
v sredo od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave:
vsak delovni dan med 8. in 16. uro,
T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si
Upravna enota
UE Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure:
ob torkih, od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure.
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: M: 051 622 282.
Medobčinski inšpektorat
Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro.
Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20.
Osnovna šola Vodice
Ob šoli 2, 1217 Vodice
T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95
E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si
Vrtec Vodice
vodice@vrtec-vodice.si
Poslovalni čas: Vrtec Škratek SvitVodice: 5.45-17.00, enota Skaručna: 6.30-16.15 in enota Utik: 6.30-16.30., enota Zapoge: 7.00-16.00
Knjižnica Vodice
Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 832 33 66, E: vodice@mklj.si Delovni čas: PON: 12.30-19.00 TOR: 12.30-19.00 SRE: 12.30-19.00 PET: 12.30-19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO
Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov
Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica); vsako delovno soboto, od 9. do 12. ure - vse leto; vsako delovno sredo, od 17. do 19. ure - maj, junij, julij, avgust in september.
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane
Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem.
Pošta Vodice
Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 8. do 11.30 in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70.
Zemeljski plin - Petrol d.d.
Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič. T: 01 471 44 90, M: 041 577 813).
Zavod za gozdove Slovenije
Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro
(revirna gozdarka Nina Iveta), M: 041 657 224.
Kmetijska svetovalna služba
Uradne ure kmetijskega svetovalca za področje občine Vodice, Primoža Ločniškarja so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). M: 041 310 182.
Elektro Ljubljana, d.d.
Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica
Podrečje 48, Domžale T: 01 230 47 00
Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. 12. uro, sre. med 12. in 16. uro Nadzorništvo Kamnik
Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik T: 01 230 47 60
Telekom Slovenije
Prijava napak in tehnična pomoč T: 080 10 00
Dimnikarska služba
Dimnikarstvo, Uroš Verač s.p. M: 041 529 563
Lekarna
Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: Ob ponedeljkih in sredah od 11. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20.
Patronažna služba
Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36.
Pomoč na domu
Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, in sicer: ob ponedeljkih in petkih med 8. in 15. uro ter v sredo med 8. in 13. uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01/721-10-21, 031-740-466 ali preko elektronske pošte zavod.campa@comett.si.
Splošna ambulanta
Dr. Dragan Grujičić
T: 01 832 40 88 Delovni čas:
PON in SRE od 13.00 do 17.30 TOR, ČET in PET od 7. do 12.30
Zobozdravstvena ordinacija
Leopoldina Kranjec dr. dent. med. ,
T: 01 832 42 93 Delovni čas:
PON 12. 00-18.00 TOR 7.00-13.00 SRE 12.00-17.30 ČET 7.00-13.00 PET 7. 00-11. 30
Barbara Ražen s.p., dr. dent. med.
T: 01 832 35 44 Delovni čas:
PON 13.00-19.00 TOR 8.00-13.00 SRE 12.30-18.30 ČET 8.00-13.00 PET 7.00-12.00
Zavetišče za živali
Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak; GSM 031 331 336.
Pogrebno podjetje Navček, d. o. o.
Visoko 140, 4212 Visoko 031/577-229, 041/628-940
£ CD

Na 3. redni seji so svetniki in svetnice sprejeli kar nekaj sklepov. Imenovali so člane Nadzornega odbora Občine Vodice.
>S
O
o §
Po izmenjavi različnih mnenj in nestrin-janj glede predsednika Nadzornega odbora Občine Vodice je Občinski svet opravil glasovanje z glasovnicami. Komisija, ki so jo sestavljali Peter Podgoršek, Rok Cankar, Mija Cankar in Mojca Ločniškar, je po glasovanju pregledala glasovnice ter ugotovila, da je za predsednico nadzornega odbora največ glasov prejela Andreja Rahne in za namestnico predsednice Mateja Gubanec. Za predsednico nadzornega odbora je Andreja Rahne prejela 9 glasov, Mateja Gubanec pa 6. Za namestnico predsednice je Mateja Gubanec prejela 8 glasov in Andreja Rahne 6 glasov. En član ni glasoval za namestnico predsednice.
V	nadaljevanju so sprejeli še sklep o imenovanju članov Odbora za pravne akte, Odbora za finance in varstvo uporabnikov javnih dobrin, Odbora za komunalo in urejanje prostora, Odbora za družbene dejavnosti in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Odbora za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem ter članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Svetniška skupina je imela tudi nalogo imenovati odgovornega urednika javnega Občinskega glasila Kopitarjev glas.
Uvodno obrazložitev je podal župan in pojasnil, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavila poziv za predlaganje kandidatov za odgovornega urednika. Komisija je prejela dve vlogi ter opravila pregled vlog in predstavitev kandidatk. Iz priloženega zapisnika komisije je bilo razvidno, da je komisija predlagala občinskemu svetu, da se za odgovorno urednico imenuje Natalijo Rus.
V	razpravo se je vključil Anton Kokalj, ki je menil, da mora biti odgovorni urednik občinskega glasila pri svojem
delu povsem neodvisen in nepolitičen. Menil je, da dosedanja urednica ni bila objektivna pri poročanju sej. Po njegovem mnenju naj bi ne bilo zaslediti, da bi bile omenjene pobude, ki jih je podala svetniška skupina NSi - krščanski demokrati, niti kakšna razprava opozicije. Dodal je še, da je bil zelo razočaran nad objavo predstavitvenega članka v volilni številki Kopitarjevega glasu. Teksti v glasilu so zelo slabo lektorirani. Delo dosedanje urednice je označil za neprofesionalno.
Dr. Jože Podgoršek je menil, da bi z njihove strani predlagana Natalija Golob odgovorno opravljala delo odgovorne urednice in prinesla nove ideje v občinski časopis, zato je podal predlog, da se za odgovorno urednico imenuje njo. Župan je svetniku Kokalju odgovoril, da je odgovorna urednica Natalija Rus delovala povsem neodvisno in profesionalno, in poudaril, da je bila njegova želja, da se političnih razprav ne zapisuje v Kopitarjev glas. O zavrnitvi člankov ni bil seznanjen.
Anton Kosec je povedal, da bo pri glasovanju podprl Natalijo Rus. Predlagal je, da se pristopi k pripravi nove programske zasnove Kopitarjevega glasu. O delu odgovornega urednika bo občinski svet lahko razpravljal ob poročilu, ki ga mora odgovorni urednik enkrat letno predstaviti občinskemu svetu. Podprl pa je odločitev, da bi Natalija Golob sodelovala v uredniškem odboru.
Mija Cankar je kot članica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pojasnila, da so na seji komisije opravili predstavitev obeh kandidatk. Ob prevzemu uredniko-vanja uredniškega odbora ni bilo in je morala sama poskrbeti za izid Kopitarjevega glasu. Povedala je tudi, da je bila predstavitev Natalije Golob
povsem korektna. Ob navedbah, da opravlja dve službi, pa se je pojavil dvom o sposobnosti opravljanja še tretje naloge, saj je delo odgovornega urednika zahtevno.
Glede poročanja s sej je predlagala, da se v Kopitarjevem glasu zapišejo le poudarki, ki so bili podani na seji, bralce pa se napoti na objavljen zapisnik, ki v celoti povzema razpravo. Dodala je še, da bo za odgovorno urednico podprla Natalijo Rus. Po razpravi je Občinski sklep Občine Vodice sprejel sklep o imenovanju odgovorne urednice javnega občinskega glasila Kopitarjev glas. Rusova je z 12 glasovi za in 3 proti tako ponovno postala odgovorna urednica.
Po glasovanju se je Rusova zahvalila za ponovno zaupanje. Glede pripombe Antona Kokalja je povedala, da so morale svetniške skupine za predvolilno številko Kopitarjevega glasu same pripraviti izdelano predstavitev, pripravljeno za tisk, zato nobena volilna predstavitev ni bila lektorirana. Kokalja ja pozvala, naj ji pisno posreduje, do kakšne napake je prišlo pri članku predstavitve politične stranke NSi -krščanski demokrati. Glede poročanja s sej je povedala, da v časopisih iz bližnjih in sosednjih občin ni obsežnih poročanj, ampak so le sprejeti sklepi ali za občane pomembne informacije. Le v Kopitarjevem glasu so seje objavljene včasih tudi na dveh straneh. Glede zavrnitve člankov, ki jih je omenil Kokalj, je povedala, da v njenem mandatu nikoli ni od nikogar zavrnila članka. Če do objave ni prišlo zaradi zamude ali prostorske stiske, je bil članek v dogovoru z avtorjem objavljen v naslednji številki glasila.
Seja se je nadaljevala, in sicer s sprejetjem Sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila
za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015.
Župan je pojasnil, da je višina točke enaka od leta 2009. Občinska uprava meni, da bi točka morala biti višja, župan pa, da se vrednost točke ne sme dvigniti, saj bi to bremenilo občane. Za leto 2015 so predvideni prihodki iz naslova NUSZ v višini 219.000 €. Na vprašanje Cankarjeve, ali je vrednost točke enaka za zazidano in nezazidano zemljišče ter za koliko večji prihodek se pričakuje ob povečanju točke na 0,003 €, je župan odgovoril, da je vrednost enaka tako za zazidano kot tudi nezazidano zemljišče. Prihodek pa bi bil višji za približno 105.000 €, kar bi za občane pomenilo občutno povečanje plačila nadomestila. Anton Kosec je povedal, da je korekcijski faktor za nezazidano stavbno zemljišče 0,1, kar pomeni, da občan plača za nezazidano stavbno zemljišče 10 % od možne zaračunane vrednosti. Ločniškarjeva je bila proti zvišanju točke. Dodala je, da ima naša občina višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot ostale primerljive občine. Žiga Janežič se je pridružil mnenju Ločniškarjeve, Bar-letova pa je predlagala, da se preverita zaračunavanje nezazidanega zemljišča in obračun funkcionalnega zem-
ljišča. Prav tako se ji ne zdi pravilno, da se zaračunava priklop na plin, če ta ni mogoč. Kosec je še predlagal, da občinska uprava zbere najpogostejše pripombe na izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter pristopi k spremembi odloka. Po razpravi je bil sklep soglasno sprejet.
Občinski svet Občine Vodice se je še seznanil z informacijo o stanju projekta »Občinsko središče v Vodicah« in s sklepom o začasnem financiranju Občine Vodice v obdobju januar-februar 2015.
Pobude, predlogi in vprašanja
Žiga Janežič je občinskemu svetu prebral pismo, ki ga je prejel s strani občanov z Brniške ceste. Občani prosijo za ureditev potoka, ki zaradi neočiščenosti povzroča težave in poplavlja. Logar je predlagal, naj se zaradi povečanega prometa na Brniški cesti ponovno na to opozori policijsko postajo s pobudo o tehtanju tovornih vozil. Dr. Podgoršek je spomnil na pobudo iz prejšnje seje in pojasnil, da želi, da se lokalna hrana uvede tudi v Osnovno šolo Vodice in Vrtec Škratek Svit. Kranjske vrtce je navedel kot primer dobre prakse. Predlagal je, da šola in vrtec pomagata domačim kmetom
kandidirati pri naročilih lokalne hrane, npr. deklaracija, pomoč pri ureditvi dokumentacije in podobno. Spomnil je tudi na neurejene cestne bankine, razsvetljavo ter nevarnost ceste v Polju. Anton Kokalj je predlagal, da se enkrat mesečno opravi nočni pregled javne razsvetljave ter obvesti Javno razsvetljavo Ljubljana d.d., na katerih lokacijah luči ne delujejo.
Marjan Podgoršek pa je predlagal, da se omejitev 30 km/h na Kamniški cesti podaljša tudi v nočni čas.
Na pobude in vprašanja je odgovoril župan, in sicer, da bodo bankine in javna razsvetljava urejene do konca leta 2014 ali takoj v letu 2015. Glede pobude občanov ob Brniški cesti je povedal, da bo občinska uprava pripravila pisni odgovor. Predlagal je še, da se na eno izmed naslednjih sej Odbora za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem povabi ravnatelja šole in vrtca ter se mu predstavi uvajanje lokalne hrane v šolo in vrtec.
Podroben zapisnik seje OS si lahko preberete na spletni strani Občine Vodice, http://www.vodice.si.
Sejo je povzela Natalija Rus.
Komü narpred veselo zdravljico, bratje! čmo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
(France Prešeren)
Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, vam iskreno čestitamo. Naj slovenska beseda ostane negovana, zgodovina spoštovana in naša kultura bogata.
W
Župan Aco Franc Šuštar, Občinski svet in občinska uprava Občine Vodice.
>S
O
o §
с
snaga
Ker javno podjetje Snaga pri ravnanju z odpadki dosega odlične rezultate in tako zmanjšuje stroške, je vsem svojim uporabnikom izdalo dobropis v višini decembrskega računa za ravnanje z odpadki. Glavni razlog za dobropis je močno povečan delež ločeno zbranih odpadkov in posledično manjši delež odloženih odpadkov.
Ločeno zbiranje odpadkov se izplača: manj odloženih odpadkov namreč pomeni manjše stroške za Snago, kar omogoča delni poračun storitve ravnanja z odpadki v letu 2014.
Takšno ravnanje Snagi omogoča Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (na kratko: Uredba o cenah), ki se je izkazala kot dobra zakonodajna rešitev, ki
deluje v prid občanov. V zvezi s tem je treba povedati, da se pri oblikovanju cen javnih služb varstva okolja upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev in načrtovani stroški ter prihodki izvajalca za naslednje obdobje, to pa je treba poračunati na podlagi dejansko opravljenih količin storitev in stroškov.
Delni poračun za leto 2014 je v višini zneska decembrskega računa, zato je Snaga svojim uporabnikom poleg računa in plačilnega naloga za december poslala še dodatni dokument, in sicer dobropis za delni poračun za leto 2014. Na računih, ki jih prejmejo uporabniki, je zapisan znesek opravljene storitve, dobropis pa je izdan v enaki višini kot račun.
Vrednost plačilnega naloga je posledično 0 EUR.
Izdajo računa in dobropisa hkrati nalagajo davčni predpisi in slovenski računovodski standardi. Ker je bila decembrska storitev ravnanja z odpadki
opravljena, mora biti tudi obračunana. Zelo visok delež ločeno zbranih odpadkov in racionalno poslovanje podjetja Snaga znižujeta ceno ravnanja z odpadki, zato se Snaga iskreno zahvaljuje vsem svojim uporabnicam in uporabnikom za vestno ter odgovorno ravnanje z odpadki.
Zahvala gre tudi županu Mestne občine Ljubljana in županom primestnih občin Brezovica, Dol pri Ljubljani, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Ig ter Vodice, ki so podprli takojšnji delni poračun storitve ravnanja z odpadki v letu 2014.
Končni obračun in poračun storitev ravnanja z odpadki za leto 2014 bo Snaga skladno z Uredbo o cenah pripravila v začetku leta 2015. Še prej mora namreč pripraviti revidirane računovodske izkaze za leto 2014 in končne podatke o količinah odpadkov v preteklem letu.
Nina Sankovič, Snaga, d. o. o.
Jž
.CD ~CD
-I—.
PGD Vodice vabi
na tradicionalno
KLOBASARSKO
TOMBOLO:
,kibo v
SOBOTO
DNE 14. 2. 2015 ob 19. uril
v dvorani kulturnega doma v Vodicah.
paj še dolgo v noč zabaval ansambel za postrežbo pa bomo poskrbeli domači gasilci.
MAJ
-.O v°t>.
V
&
CESILO4
OBČINA VODICE
PGD Vodice
9
OMINA VODICI
Pripravili smo vam urnik odvoza odpadkov za leto 2015. Urnik praznjenja vaših zabojnikov pa lahko preverite tudi na več drugih načinov.
-	Na položnici, kjer so zapisani datumi praznjenja vaših zabojnikov za tekoči mesec;
-	prek spletne aplikacije www.mo-jiodpadki.si/odvozi, kjer si urnik praznjenja svojih zabojnikov lahko tudinatisnete;
-	prek brezplačnega SMS-opomnika, ki vas dan pred praznjenjem posameznega zabojnika opozori na odvoz, uredite pa si ga prek spletne aplikacije www.mojiodpadki.si/odvozi. Če pri nastavitvi opomnika potrebujete pomoč, lahko pokličete v naš center za podporo in pomoč uporabnikom na telefonsko številko 01 4779 600;
-	pokličite nas v naš center za podporo in pomoč uporabnikom na telefonsko številko 01 477 96 00;
-	pišite nam na e-naslov snagalj@ snaga.si in seveda pripišite svoj naslov.
Prosimo, da v obzir vzamete možnost sprememb v urniku tudi med letom. Vsekakor vas bomo o morebitnih spremembah pri praznjenju vaših zabojnikov dodatno in pravočasno obveščali tako, kot smo to počeli do zdaj - prek sporočil na spletnih straneh, z objavami in novicami na družabnih omrežjih in z obvestili na vaših zabojnikih oziroma v vaših nabiralnikih.
Zelo veseli in ponosni smo na visok delež ločenih zbranih odpadkov, zaradi česar je decembrska položnica znašala 0 evrov. Iskreno se vam zahvaljujemo za vestno in odgovorno ravnanje z odpadki, pri tem pa bi vas radi spomnili, da sta bolj kot ločevanje odpadkov pomembna ponovna uporaba stvari in preprečevanje nastajanja odpadkov (tudi zavržene hrane).
V Snagi z družbeno odgovorno pobudo Dvigni glas proti zavrženi
hrani opozarjamo na problematiko zavržene hrane in problematiziramo odnos do hrane v družbi izobilja
ter pretirane potrošnje. Glavne pobudnice kampanje so kante, neme priče vsakdanjih navad, vrednot in življenjskega sloga svojih uporabnikov. Te so se v decembru zbrale v središču Ljubljane in s transparenti "Če smo na ulici, še ne pomeni, da smo lačne!" "Site smo zavržene hrane", "Dvigni glas proti zavrženi hrani!" opozorile na naš (napačen) odnos do hrane in nas pozvale k spremembam.
Verjamemo, da lahko količino zavržene hrane zmanjšamo, a samo če spremenimo svoje vedenje, navade in odnos do hrane. V družbi izobilja, udobja in pretirane potrošnje namreč manjše za-vržke hrane lahko dosežemo le z bolj
spoštljivim odnosom do te osnovne dobrine.
Zato bomo na različne načine
-	prek video posnetkov, aktivnosti na družabnih omrežjih, številnih urbanih intervencij itd.
-	z mini nasveti spreminjala maksi vsakdanje navade, povezane s hrano, in naš odnos do nje.
Obiščite nas na spletu (/www.snaga. si/zavrzena-hrana) ter nam sledite na Facebook strani (www.facebook. com/SnagaLjubljana) in Twitter profilu (https://twitter.com/Snaga reuse).
Tamara Vidic Perko, Snaga
Jž
.CD ~CD
-I—.
Jž
-I—.
io C
-O
O
			■■«WJ	
	к		о < в	»
	о п E о	~яШ о сс ш ш OL	ЕшКНКя u ООССШШ ош ООССШШ ош ООссш шОь	u u О О сс ш
	и 0) ■о	i- от о cl со ;	7	P 8	T 9	S 10	С 11	P 12	S 13	N 14	P 15	T 16	S 17	С 18	P 19	S 20	N 21	P 22	T 23	S 24	С 25	P 26	S	28	P 29	T 30	S 31	С
			H H	К
		<	. o <	
ш	о п E	□и	ш[шягшяа	
O O
o >
Ш
>Č5
m
o
>u
o
CQ
O <
>
O ^
O
2E
O
O <
N
O >
O
o
fl) ш oc
O C
Ош ООслшш ош ООслшш ош ОС
■л	щ=	м	ШШШ-
»	<		»
HQ	м	м	НЕ
Ош ООслшш ош ООслшш ош ОС
О ш ОС
к <
•Q
О» О. 0)
<Л
»
<
ОШ ООслшш ош ООслшш ош ОС
О ш ОС
»
<
»
<Л
з о Ш	ос
m z	о- I> „ с	со ^
<Л
Ош ООслшш ош ООслшш ош ОС
ш
3
»
<
3 -г
Ош ООслшш ош ООслшш ош ООссшш ош ОС
»
<
»
Ош ООссшш ош ООссшш ош ОС
О ш О О
С 3
»
и
<

ош ООССШШ ош ООССШШ ош ОС
О Ш ос
E
<
»
<
'E " О.
га *
Ошо оссшш ош ООссшш ош ООссшш ошо С
цв щщ ш о о cr ш u.	шшш » IUI co z cl ° от и £ с	LMJB < e HH зш ООССШШ ОШ ООссшш OZ CL 1— ОТ 'U CL COZ CL 1— ОТ 'U CL	H IE OECC SNPT
EH	m	■«1	
<		о <	
Шш Z CL 2 ОТ LJ^ u-	□H CO Z CL 2 ОТ L1J UJ с	15	NE 16	PC 17	TO |C 18	SR 19	CE 20	PE 21	SO 22	NE 23	PC 24	TO |A 25	SR 26	CE 27	PE	co
			

<

га	ш
з	« с
га	-
Ош ООссшш ош ООссшш ош ОС
О ш ОС
41 ta ol al ш
CL О- Ш CA
CO О) (0 с
it>

Zaradi odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 Občina Vodice poziva vse lastnike nepremičnin, da do 28. 2. 2015 sporočijo vse spremembe, vezane na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ter da do 31. 1. 2015 podajo vlogo za oprostitev.
Prijava podatkov, potrebnih za odmero
Vse zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pozivamo, da do 28. 2. 2015 Občini Vodice sporočijo vse spremembe, ki so povezane oz. vplivajo na odmero NUSZ za leto 2015, zlasti: spremembo zavezanca, spremembo vrste dejavnosti ali namembnosti prostora, objekta ali zemljišča, spremembo poslovne ali stanovanjske površine, spremembo
stalnega prebivališča oziroma naslova zavezanca, kjer sprejema poštne pošiljke, in podobno. Zavezanci so tudi med letom dolžni na navedeni naslov sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na določitev višine nadomestila in spremembo statusa zavezanca najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe. Če zavezanec nastalih sprememb ne sporoči, se za odmero uporabijo podatki, s katerimi razpolaga občina oziroma se lahko ti pridobijo brez sodelovanja zavezanca.
Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015
Zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) Občina Vodice obvešča, da lahko do 31. 1. 2015 vložijo »Zahtevek za opro-
stitev plačila NUSZ« za leto 2015.
Obrazca za oprostitev in prijavo oz. spremembo podatkov sta na voljo v sprejemni pisarni Občine Vodice, objavljena pa sta tudi na spletni strani Občine Vodice.
Zahtevek za oprostitev in prijavo spremembe je treba vložiti v sprejemni pisarni Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, lahko pa ga posredujete po e-pošti na naslov: obcina@vodice. si.
Vse dodatne informacije in vpogled v podatke zavezanci lahko pridobijo v času uradnih ur na Občini Vodice ali na tel. št. 01/833 26 12.
Občinska uprava
VPIS V VRTEC SKRATEK SVIT VODICE za šolsko leto 2015/2016
Vlogo za vpis oddajte do 31. marca 2015 na naslov: Vrtec Škratek Svit Vodice, Franca Seška c. 15,1217 Vodice
ali
vodice@vrtec-vodice.si
Vlogo za vpis dobite v vrtcu Škratek Svit Vodice, enotah in na spletni strani
(www.vrtec-vodice.si) Vljudno vabljeni!
Dodatne informacije: 01 83 24 992
JŽ
Jž
-I—. ^
C -O
o
"Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost" je eno izmed orodij Evropskega sklada za razvoj podeželja, s katerim EU spodbuja celostni razvoj posameznih območij po pristopu "od spodaj navzgor". Lokalni razvoj v državah članicah vodijo t. i. lokalne akcijske skupine (v nadaljevanju LAS), ki so partnerstva, sestavljena iz predstavnikov javnih institucij, gospodarstva ter civilne družbe, in izhajajo iz lokalnega območja.
Glavna naloga LAS je spodbujanje lokalnega razvoja z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov ter povezovanje lokalnih deležnikov k izvajanju skupnih projektov. Uravnotežen lokalni razvoj namreč temelji na razvojnih zmogljivostih območja in aktivnem vključevanju prebivalstva v skupno načrtovanje, odločanje in izvajanje. Tak pristop "od spodaj navzgor" lokalnemu prebivalstvu omogoča, da samo določi prioritete in razvojne cilje ter tako odloča o lastnem lokalnem razvoju.
"Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost" omogoča večjo fleksibilnost, prilagojenost dejanskim potrebam območja ter uspešnejše naslavljanje širokega nabora izzivov z najrazličnejših področij, npr. socialne vključenosti in enakosti, podjetništva ter ustvarjanja novih delovnih mest, družabnega življenja, rekreacije in prostega časa, turizma, kulture, varstva narave in okolja, kmetijstva ter diverzifi-kacije dejavnosti na podeželju in drugih dejavnosti. Tako prispeva k višji kakovosti življenja lokalne skupnosti.
Do sedaj je v Sloveniji uspešno delovalo 33 LAS, ki so pokrivale skoraj celotno območje Slovenije. LAS so izvajale različne projekte, ki so prispevali k uresničevanju lokalnih razvojnih potreb. Podprti projekti so bili sofinancirani iz Evropskega sklada za razvoj podeželja do 85 % njihove celotne vrednosti. Vsebine uresničenih projektov so zelo raznolike: ureditev pohodniških, kolesarskih in drugih tematskih poti, ureditev prireditvenih, muzejskih in razstavnih prostorov, ureditev središč naselij, parkov in botaničnih
Skupnost
vrtov, ureditev športnih in otroških igrišč, izvedba različnih dogodkov, festivalov in izobraževanj, obnova objektov kulturne dediščine (domačije, spomeniki, kapelice ipd.), ureditev tržnic, tržnih prostorov ter nabava skupnih stojnic, razvoj in promocija lokalnih znamk, zasaditve šolskih sadovnjakov in eko vrtov, vzpostavitev ter delovanje krajinskih in regionalnih parkov, energetska obnova javnih stavb, energetsko knjigovodstvo ter svetovanja o različnih aktualnih temah.
Ključne naloge LAS pa so priprava in izvedba Strategije lokalnega razvoja, na podlagi katere se izberejo projekti za izvedbo, ter posledično delitev in upravljanje finančnih sredstev, ki so LAS dodeljena.
Območje občin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin, Vodice do sedaj še ni bilo vključeno v LAS. Trenutno se oblikujejo nova partnerstva za uravnotežen lokalni razvoj, zato
vabimo vas, prebivalce, skupine, društva, podjetnike in druge lokalne akterje, da se pridružite oblikovanju nove LAS, ki bo delovala na območju navedenih občin.
V torek, 10. februarja 2015, bo ob 14. uri v Kulturnem domu Vodice potekala prva delavnica, LAS v mojem kraju, na kateri bomo bolje pojasnili, kaj lokalna akcijska skupina sploh je, kako deluje, kdo jo sestavlja, kakšen je njen pomen za lokalni razvoj in kako lahko prek nje uresničite svoje projektne ideje. Skupaj z vami bomo postavili temelje za pripravo Strategije lokalnega razvoja. Ker želimo pripraviti strategijo, ki bo temeljila na lokalnih potrebah in potencialih, vas vabimo, da se nam pridružite in prispevate k razvoju skupnosti s svojimi izkušnjami in idejami!
Besedilo in foto: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
VABILO
na delavnico, ki joorganizira RRA LUR v sodelovanju z Občino Vodice,
»LAS V MOJEM KRAJU«,
ki bo v torek, 10. februarja V015, ob 14. uri v Kulturnem do mu Vodice.
Lokalne akcipske skupine (LAS) so eno jzmed orodij Evropskega skl ada ьа raavoj podeželja, s katerim se spodbuja od^oa^e o celostnem rnzvoju posamezni hi območij po pristopu »od spodaj navzgor«. Partnerstvo LAS je tripartitno, sestavljajo ga predstavniki civilne družbe, gospodarstva in javnih institucij. Glavna naloga LAS je priprava in izvedba lokalne strategije razvoja eerdelitev in upravljanje finančnih seedsnev, ki so ji dodeljena.
Na delavnici vam biomo bo je poja snili kaj LOKALNA AKCI JSKA SnU PIN A sploh je, kako (deluje, kdo jo sestavlja, kakšen je njen pomen za lokalni razvoj in kako lahko prek nje uresničite svojo projektno idejo. Predstavili v/mam bomo pretekle izkušnje in primere dobrih praks ter možnosti financiranja raznovrstnih lokalnih deravnosti in projektov ij: tegja naslova. Skupaj z vami bomo oblikovali partnerstvo LAS in postavili temelje za pripravo ključnega dokumenta LAS - Strategijo lokalnega razvoja.
Ker želimo p ripraviti strategijo, ki bo vključevala predvsem lokalne potrebe, priložnosti in možnosti, vabimo tudi vas, da se nam pridružite s svojimi izkušnjami in idejami!
Zaradi omejenega števila mest vas prosimo, da se prijavite preko elektronskega naslova ursa.kisovec(a)lju bjana.si ali telefonske številke 0 1/306- 19-23 . P r ijave so možn e d o petka, 6. februarja 2015.
Vljudno vabljeni.
Lilijana Madjar l.r. Direktorica RRA LUR
Aco Franc Šuštar l.r. Župan Občine Vodice
Jž
.CD ~CD
-I—.
Javno občinsko glasilo ima novo staro odgovorno urednico, ki jo je imenoval občinski svet, in sicer za dobo, ki je za mesec daljša od mandatne dobe občinskega sveta.
Odgovorni urednici Nataliji Rus je skladno z odlokom o javnem občinskem glasilu Kopitarjev Glas v 90 dneh po imenovanju novega občinskega sveta potekel mandat. Na razpis, ki je bil objavljen v občinskem glasilu in na spletni strani Občine Vodice, sta se prijavili dve kandidatki. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je z obema opravila razgovor, svoje mnenje pa podala na 3. redni občinski seji, in sicer da za imenovanje odgovorne urednice občinskega glasila Kopitarjev glas predlaga Natalijo Rus. Občinski svet je z 12 glasovi podprl Rusovo, ki bo
nadaljevala delo odgovorne urednice, se tudi v prihodnje trudila korektno sodelovati z vsemi društvi in posamezniki in opozarjala na vse pomembno v občini Vodice. S podpisano pogodbo se zavezuje, da bodo objavljeni prispevki v skladu s programsko zasnovo glasila ter načeli novinarske etike, k uresničevanju programske zasnove javnega občinskega glasila in odgovornosti za vsako informacijo, objavljeno v glasilu, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Besedilo: Gorazd Dominko Fotografije: Rok Štupar
Natalija Rus se bo tudi v prihodnje trudila plemenititi glasilo, ki ga prenekateri občan z veseljem prebira in mu predstavlja neusahljiv vir informacij.
Z naslednjo številko Kopitarjevega glasu bo v veljavi nov elektronski naslov uredništva. Vse članke, prispevke in vprašanja lahko pošljete na naslov kopitar@vodice.si.
MNENJE BRALCA
.CD ~CD
-I—.
Vzdrževalna dela na potoku Poljšak nepremišljeno in neodgovorno izvedena - negativne posledice takega posega bodo večje od koristnih.
Pohvale vredno je, da občina skrbi za urejanje prostora in varovanje okolja, v katerem prebivamo, saj je to naše največje naravno bogastvo, ki ga imamo. Pri tem je pomembno, da pred večjimi posegi dobro premislimo, kaj bomo s tem pridobili in kakšne bodo negativne posledice. Za obravnavani primer sem prepričan, da je narejena večja škoda kot korist pri varovanju okolja, še posebej vodnega vira podtalnice na Vodiško-Skaručenskem polju. Za tako neodgovorno dejanje menim, da je krivda pri izvajalcu del, saj je ta strokovno usposobljen in pooblaščen za izvajanje tovrstnih del in nalog na vodotokih.
Navedba v prispevku, da je bila struga potoka Poljšak »milo rečeno v katastrofalnem stanju«, se mi zdi nerealna. Seveda je bilo nujno strugo očistiti od v njej ležečega drevja, polomljenih vej in prekomernega rastja. Prav gotovo ni bil nujen tako radikalen poseg v naravni habitat potoka.
V nobenem primeru ne bi smeli poglabljati struge. S tem se je poseglo v obstoječi vodni režim, ki ima specifične hidrogeološke značilnosti. Še veliko večja napaka je bila odstranitev naravnega konglomeratnega praga v strugi potoka na lokaciji v Skaručni pod dvorano. Ta je v zaledju vzdrževal nivo gladine podtalnice, da ne bi voda prehitro odtekala in tako zmanjševala vodne zaloge.
Zaradi tega lahko zagotovo pričakujemo, da bodo nastale negativne posledice - spremembe v vodnem režimu. Povečal se bo trend zniževanja gladine podtalnice na Vodiško--Skaručenskem polju, kar bo povzročilo zmanjšanje vodnih zalog. Poljšak od izvira dolvodno bo ob sušnih obdobjih pogosteje in za dalj časa presihal. Prav tako se bodo pojavile še druge negativne posledice.
Vojsko, 8. 12. 2014 Besedilo: Stanislav M. Meden
Starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred na OŠ Vodice in POŠ Utik potekal 9. in 10. februarja 2015. Vpisovali bomo od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Da bi se izognili čakanju, predlagamo, da nas pokličete in se dogovorimo za čas vpisa.
V skladu s 45. čl. Zakona o OŠ morate starši obvezno vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu 2015, v katerem bodo začeli obiskovati OŠ, dopolnili 6 let (rojeni leta 2009).
Starši ste po zakonu obvezani vpisati otroka v svojem matičnem šolskem okolišu - na matično šolo OŠ VODICE.
V primeru, da starši želite otroka vpisati na drugo šolo (v drugem šolskem okolišu), a otrok spada v šolski okoliš OŠ Vodice:
-	obvezno vpišete otroka pri nas,
-	na izbrano šolo naslovite pisno vlogo, v katero navedite razloge za prešolanje.
Enak postopek velja za starše, ki želite prepisati otroka v našo šolo in ne živite v našem šolskem okolišu. Pri nas
morate oddati pisno vlogo najkasneje do 28. februarja 2015. Šola je dolžna o tem odločati najkasneje v 30 dneh od prejema vloge. O soglasju k prepisu se medsebojno dogovorita matična šola in šola, kamor želite vpisati otroka. Šola o svoji odločitvi obvesti starše.
Prosimo vas, da s seboj na vpogled prinesete otrokov osebni dokument.
Šolska svetovalna služba Jure Grilc, ravnatelj 01 833 25 1 4
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU VAS KULTURNO DRUŠTVO MATIJA KOŽELJA UTIK V SOBOTO 7. FEBRUARJA 2015 OB 18. URI VABI NA
SLAVNOSTNI KONCE RT
OB 10 LETNICI FANTOVSKE PEVSKE SKUPINE MATICI Z dOSTI
in
RAZSTAVO
SLIKARJEV VODIŠKE OBČINE V KULTURNI DOM VODICE
Je šlo res za potenje krvi ali je Jo-hančina življenjska tekočina na površino prihajala po drugačni poti? Koliko je je bilo prelite za letošnje klobase in koliko jo šele bomo za uspešno prevaro in masten krof in se nato posipali s pepelom, se postili?
Vodice na pepelnično sredo pred sto dvema letoma...
Pepelnica je uvod v postni čas, v katerem naj bi se verniki odrekli grehu in
se pripravili, da s Kristusom vstanejo k novemu življenju. In prav na ta dan, pred dobrim stoletjem, je več kot 2 tisoč ljudi spremljalo krvavenje pre-varantske svetnice, ki še danes buri duhove. Slovenski narod je 8. februarja 1913 objavil prispevek „Čudeži v XX. stoletju", v katerem je bilo prebrati, da imajo v Vodicah na Gorenjskem 27-letno dekle, katera se baje, kot porogljivo piše takratni časnik, zamakne vsak teden redno dvakrat, in sicer v sredah in petkih redno ob treh, in traja ta zamaknjenost eno celo uro. Položaj je sledeči, kakor je čuti od
Imate kaj za pusta hrusta? Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. K starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah „norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in preganjale zimo. K Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja. In ne pozabite, maškare prinašajo srečo in dobro letino, zato jim je dobro odpreti vrata.
cd C O
Še danes ima škandal tolikšno moč, da se domačini pogovoru o tem izogibajo, sorodniki pa z njenim imenom ne želijo imeti popolnoma nič. Njena želja, postati nuna, je bila tako velika, da je bila za to pripravljena storiti skoraj vse, tudi poslušati nasvet neke nune na Reki, kot pravijo zapisi, kako naj zaigra svetniško zamaknjenost, ki so jo na koncu kaznovali. / Vir fotografij: Slovenski ilustrovani tednik, 1914
Pust, mastnih ust!
Krof je pecivo iz kvašenega testa, polnjeno z marmelado, čokoladno ali vaniljevo kremo, ki razvaja velika in mala usta. Peka krofov je še posebno značilna za praznovanje pusta, nikakor pa omejena na pustni čas, saj krofi, obliti s čokolado in vaniljevo kremo, prepogosto nadomeščajo uravnote ženo in zdravo malico, a kaj, ko se jim je tako težko upreti ...
prevar,^
teptptte!
očividca samega:,Ko prihaja tretja ura, se vleže dotično dekle v postelj ter se razgali tako, da ima gole prsi, roke in noge, in ko bije ura tri, razpoči ji koža na čelu, rokah in nogah ter se napravi rana na levi strani prsi in prične iz vseh razpok teči ,topla' kri. Ko mine ura, gre dotično dekle samo v drugo sobo, se umije in ni najti nikakega sledu razpok na njenem telesu. Vsa Gorenjska drvi, da si ogleda ta čudež, ki ga imenujejo ,Kristusovo trpljenje'. Tednik Slovenski dom pričevanju še doda: „Orožniki so morali na pepelnično sredo delati red in so le z veliko težavo zadrževali radovedno ljudstvo, zlasti ženske." A niso bile samo ženske tiste, ki so na-
Pgd vodice: Jaka Štupar, predsednik PGD Vodice: »Danes gasilci meso kupimo, klobase pa naredimo sami.
Čeprav klobasa danes ne pomeni več tistega, kar je pomenila nekoč, je na sami tomboli še vedno prisoten nekakšen borbeni duh za glavno nagrado in razočaranje, če je ne dobiš.«
sedle izjemni potegavščini, pač pa »skrivnost« ni pustila spati marsikateri posvečeni ali malo manj pobožni glavi v deželi Kranjski, niti takratnemu vo-diškemu župniku Simonu Žužku, ki je povsem nasedel Johančini pripovedi. A godlja, v katero se je zapletlo verno in neverno, od daleč in blizu, je kmalu postala neokusna, Johančina prevara pa navdih za zasmehovanje klerikalcev. Med noge si je namreč nameščala posebno žogo, ki jo je napolnila s telečjo krvjo, iz katere so bile speljane drobne cevi po hrbtu navzgor med lase, po rokavih navzdol v dlani, pod srajco na levo stran prsi in pod nogavicami v stopala. S stikanjem obeh
prekrižanih nog je „svetniška kri" brizgala iz vseh petih „Kristusovih ran".
NEKOČ SVINJSKA GLAVA, DANES GLAVNI DOBITEK PRŠUT!
Na Slovenskem so jih izdelovali na fevdalnih posestvih vsaj že v srednjem veku, v mestih obrtno najkasneje v poznem srednjem veku. Kmečke klobase so prvič pisno omenjene v 16. stoletju, klobase, imenovane mesén-ke ali kranjske klobase, pa so narejene iz najboljših delov mesa. Manj preka-jene se jedo kuhane ali pečene, bolj prekajene pa surove, te pogosto hranijo v zaseki. In ker po pustnem torku nastopi pepelnica in ker se s pepelnič-no sredo začenja post, s katerim naj bi se verujoči začeli pripravljati na veliko noč, ki nastopi 46 dni kasneje, predvsem pa naj bi se odpovedovali mesu, vodiški gasilci že ob začetku novega leta začnejo izdelovati klobase, ki jih v napetem vzdušju in s pomočjo tombole na »Klobasarski tomboli« izročajo vsem imetnikom zmagovalnih lističev. Gre za tradicionalno prireditev, s katero društvo že od svojega začetka zbira sredstva za nakup gasilske opreme: sprva za motorno brizgalno, potem opremo prostorov, po vojni za najnujnejšo opremo društva, dandanes pa za obnovo in posodobitev gasilske tehnike. Prireditev je bila vedno organizirana v predpustnem času, z razmahom pustnih prireditev pa večinoma na predpustno soboto. Letos bo zaradi sovpadanja s slovenskim kulturnim praznikom znova na pustno soboto, 14. februarja. »Prilagodili se bomo pustnemu času, natakarji se bomo našemili, upamo, da tudi drugi,« pravi predsednik PGD Vodice Jaka Štupar.
Besedilo: Gorazd Dominko Fotografije: Rok Štupar
cd C O

CD C
o
CD ^
io
o
»Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti«, pravi pesem Toneta Pavčka. Starost prinese svoje izzive: pogled nazaj obudi lepe in malo manj lepe spomine, spremeni se razmišljanje, zamenjajo se prijatelji in vsak dan pomeni novo zgodbo. Zgodbo, ki jo je treba zapolniti z aktivnostmi in v kateri so zelo dobrodošli obrazi, ki v življenja starejših prinašajo veselje. Za slednje je tokrat poskrbel naš župan, ki si je vzel čas in obiskal starejše občane, z njimi poklepetal in jim podaril skromno pozornost.
Kar 16 od skupno 18 starejših od 90 let je tokrat obiskal župan Aco Franc Šuštar. Obiska na domu, majhne pozornosti in cvetlice v lončku so se razveselili prav vsi. Tudi občanki, ki sta uporabnici doma za starejše, sta župana pričakali z velikim nasmehom. Nekateri so povedali, da od lanskega leta ni nič novega, drugim jo je medtem zagodla kakšna bolezen, vsem pa je skupno to, da so vredni občudovanja in spoštovanja.
Angela Ravnikar iz Šinkovega Turna (1923)
Gospa Ravnikarje župana pričakala v Domu počitka Mengeš. Obiska in darila se je iz srca razveselila. Z nasmehom je povedala, da je vesela, da imamo tako pozornega in predvsem lepega župana. Gospa Angela pravi, da se v domu dobro počuti, da lepo skrbijo zanjo. Veseli pa se tudi odhoda domov konec tedna. Domači imajo kmetijo in zato veliko dela; zaupala nam je, da jo skrbi, če bodo zmogli, saj imajo veliko dela s »koštruni«.
Frančiška Verlič iz Skaručne (1918)
Gospa Frančiška preživlja dneve ob skrbni negi sina in družine. Zdravil prav veliko ne potrebuje, ji pa včasih malce ponagaja parkinso-nova bolezen. Nerada je sama in se veliko bolje počuti, če je kdo stalno ob njej. Domači pravijo, da rada je, pri čemer zaradi tresavice potrebuje pomoč.
Cecilija Slapar iz Sela pri Vodicah (1922)
Gospa Cecilija je obisk pričakala v postelji, saj je bila pred kratkim operirana na kolku. Na rehabilitaciji v toplicah pa je za nameček še zbolela. A glede na kar veliko zdravstvenih težav, se zelo rada pogovarja. Obiska župana se je zelo razveselila in pohvalila to lepo gesto.
Angela Podgoršek iz Utika (1924)
Modre oči gospe Angele so ob županovem obisku dajale občutek hvaležnosti. Domači povedo, da vsak dan prebere časopis. Zelo rada je, najraje ima ocvrtega piščanca in jajca. Za osebno higieno poskrbi sama, le sluh ji ne služi več tako dobro.
Janez Jelovšek iz Utika (1919)
Gospod s pokončno držo bo naslednji mesec praznoval 96 let. Zelo rad se pogovarja, njegov spomin pa je zavidanja vreden. Povedal je, da se je pred kratkim cepil proti gripi in tisti čas izkoristil še, da so ga domači peljali po občni - tako namreč vsako leto preveri, kaj je novega. Zaupal nam je, da še nikoli vživljenju ni imel povišane temperature. Večkrat skozi okno opazuje dogajanje in, kot pravi, je z vsem »na tekočem«. Jezi ga le poštar, ki prinese toliko položnic, saj se še dobro spominja življenja brez njih.
Marija Kancilja iz Bukovice (1924)
Gospa Marija rada posluša radio in bere. Vsak mesec se razveseli Kopitarjevega glasu, v katerem najprej prebere osmrtnice. Za zajtrk poskrbi sama, najraje ima kavo in kruh, za kosilo pa domači. Malo ji nagaja sluh, a je vseeno prijazno poklepetala z županom.
Albina Kosec iz Vojskega (1923) Gospa Albina se je slabo počutila, zato je župan skromno darilo in cvetlico predal domačim. Gospe Albini pa želi vse dobro.
Angela Mrčun iz Vojskega (1920) Za obisk gospe Angele se nismo mogli dogovoriti zaradi nedosegljivosti preko telefona. Župan pa ji je kljub temu pustil darilo in cvetlico, želi ji vse dobro in jo lepo pozdravlja.
Pavla Koritnik iz Polja (1923)
Zaradi neverjetne energije in vitalnosti nikakor ne bi rekli, da je gospa Pavla na novega leta dan praznovala 92. rojstni dan. Ob prihodu je hiša dišala po kavi, ki jo je pripravila za goste in sina Iva. Gospa pove, da je lansko leto, torej pri 91. letih, zaprla svoje podjetje, kar je zagotovo redkost v naši državi. Stranke pa še kar prihajajo in sprašujejo po cvetlicah. Kaj je tiso, kar gospo Pavlo ohranja pri takšni
življenjski energiji, je skrivnost. Sama pravi, da poje veliko sadja, mlečnih izdelkov in se veliko giba, to troje pa naj bi bilo po njenem ključno za tako dobro počutje.
Štefan Traven iz Vodic (1923)
Knjiga bi ga lahko imenovali, tako popoln je njegov spomin. V njegovi družbi čas prehitro mine, saj je gospod Štefan v zelo kratkem času nanizal kar nekaj zanimivosti iz vojnih časov. Zelo dobro se še spominja, koje obiskoval staro šolo v Vodicah, kjer danes stoji knjižnica. Tako smo izvedeli, da je bila mogočna lipa, ki tam stoji še danes, posajena leta 1934, ko je bil ubit jugoslovanski kralj Aleksander I. Gospod Traven gre rad na sprehod po ulici in do sosedov, poje vse od kraja in zelo rad bere. Še vedno si vsako leto privošči tudi počitnice v toplicah.
Jožef Keržič iz Vodic (1924)
Gospod Jožef je zbolel, zato ga nismo motili, župan pa je darilo in cvetlico predal svojcem. Gospodu pa želi dobro okrevanje.
Zakonca Hubad
Samo Hubad (1917) se
ponaša z nazivom najstarejšega občana Občine Vodice. Letos bo praznoval 98 let. Njegova žena Dana (1918) je leto mlajša. Zakonca živita složno in umirjeno življenje. Razgledana intelektualca si dneve polnita z branjem, poslušanjem glasbe, opazovanjem ptic in pogovorom. Gospa Dana zjutraj sama zakuri, da jima je toplo, tudi za zajtrk in večerjo poskrbita sama, kosilo pa jima pripeljejo. V pomoč sta jima patronažna služba in prijazna soseda, ki ju večkrat obišče. Gospa Dana je še povedala, da se počutita varno, saj vesta, da bosta dobila pomoč, če in ko jo bosta potrebovala.
Obisk v samostanu Repnje, kjer bivata Jožefa Kramar (s. Fulgencija, 1918) in Pavla Ilc (s. Ksenja, 1918) je vsako leto nekaj posebnega. Sestra Nikolina je postregla pecivo in kavo, medtem pa smo poklepetali s sestrama, ki bosta letos praznovali 97. rojstni dan. Obe sta še vedno nasmejani in dobre volje, le noge ju ne ubogajo več.
Jožefa Kramar rada izdeluje prtičke in ostala ročna dela, rada se šali in pove kakšno anekdoto. V prihodnje si želi, da bi ji roke še dolgo služile, da bi lahko še naprej ustvarjala.
Pavla Ilc zaupa, da ji ničesar ne manjka, žalosti jo le, da ji noge in oči ne služijo več tako dobro. Še vedno rada piše pisma in pesmi, zato se kljub omejitvam z vidom potrudi, da kaj napiše. V letošnjem letu si najbolj želi, da bi lahko obiskala poroko svoje varovanke, na katero je povabljena.
Rozalija Kirbiš iz Zapog (1921)
Njena mala hiša je kot prostor učenosti: povsod, kamor seže pogled, knjige in časopisi. Gospa Rozalija namreč resnično rada bere. Žal ji je v zadnjem letu vid opešal in tega ne zmore več toliko, kot bi želela. Rada posluša radio, predvsem ponoči, pravi, da ona nima ure in se ne ravna po času. Za prehrano poskrbi sama, s čimer nima veliko dela, saj poje zelo malo. V pomoč ji je prijazna soseda Milena, ki jo večkrat obišče in ji prinese kaj iz trgovine.
Milan Žerovnik iz Zapog (1924)
Zavidanja vreden je spomin gospoda Žerovnika. Zelo dobro se spominja vojnih časov, ko je bil ruski ujetnik, natančno opiše vse takratne dogodke. Vsakoletno se udeležuje vseh obeležij, povezanih z vojno, v kateri je bil ujetnik. Gospod Milan sicer polno preživlja dneve: zjutraj si sam pripravi zajtrk, zakuri in prebere vse časopise. Zelo rad ima tudi knjige, in sicer triologije, vojne knjige in podobno. Po televiziji pa si rad ogleda oddaji Mostovi - Hidak in Globus.
Kristina Mihelčič iz Kosez (1923)
V Centru starejših v Medvodah je župana pričakala lepo oblečena in urejena gospa Kristina. Prijetno je poklepetala in povedala, da se v domu zelo dobro počuti. Njen teden je zapolnjen z veliko dejavnostmi, tako da ji ni nikoli dolgčas. Vseeno pa pogreša domači dom, večkrat se spomni svoje jablane na vrtu. Rada bere, najbolj se razveseli Kopitarjevega glasu, saj v njem lahko spremlja utrip domače občine.
Besedilo in foto: Natalija Rus
Vsi občani, tudi tisti, ki so uporabniki doma za starejše, prejemajo občinsko glasilo Kopitarjev glas. Če imate svojce v domovih in glasila še ne prejemajo, bomo veseli, če to sporočite Občini Vodice prek elektronske pošte obcina@vodice.si ali na telefonsko številko 01 833 26 10.
CD C O
13
Tipska podoba šahista je v določenih krogih, malo karikirano, mozoljavi mislec z mastnimi lasmi in debelimi očali, ki dolgo v noč premika lesene figure in se pogovarja sam s seboj. A vsi vendarle niso taki, res pa je, da dolgotrajno sedenje in razmišljanje v tihih dvoranah lahko vpliva na manjšo družabnost, pravi Jan Gantar iz Vodic, za katerega se zdi, da je pri svojih rosnih letih z levo roko že presegel doktorat ali pa je tik pred tem, čeprav je »šele« študent četrtega letnika Pravne fakultete. Morda tudi zato, ker porazov ne zna najbolje sprejeti, zato vseskozi posega po zvezdah in si zastavlja visoke, najvišje cilje, nasprotniku pa kljub porazu venomer seže v roko.
Je šah ljubezen, sprostitev, rekreacija ali nekaj četrtega?
Tako kot športi in miselne igre je tudi šah lahko eden izmed načinov preživljanja prostega časa. Tisti, ki šahu posvečamo več časa, gledamo nanj
kot na tekmovanje, največjim privržencem pa šah lahko pomeni življenje, tudi ljubezen.
Mnogi pravijo, da to ni šport, a vseeno mora biti človek fizično pripravljen za sedenje po več ur skupaj, mar ne?
Res je, fizična pripravljenost ni zanemarljiv faktor, saj ena sama klasična šahovska partija lahko traja celo več kot pet ur. Zato posameznik na tekmovanju, kjer se igra po pravilih, ki omogočajo daljše časovne omejitve, samo za šahovnico povprečno preživi okoli 30 ur. Pomembno vlogo igra tudi priprava na nasprotnika, ki naj praviloma ne bi bila krajša kot pol ure, pri profesionalnih šahistih pa so tovrstne priprave po navadi še bistveno daljše. Šah ljudje neradi uvrščajo med športe, saj mu manjka gibalni element. Ta sicer ni poudarjen niti pri strelstvu, pikadu in snookru, pa gre vseeno za športne panoge. Primerna se mi zdi umes-
titev med miselne igre, ne morem pa se strinjati s stališčem, ki ga je včasih moč zaslediti, da šah ni šport in si zato ne zasluži nobenega statusa.
Kateri so tisti vidnejši rezultati, na katere ste najbolj ponosni?
Leta 2006 sem osvojil drugo mesto v kategoriji fantov do 14 let, z bežigrajsko gimnazijo smo bili trikrat državni ekipni prvaki, s Komendo smo večkrat osvojili kolajno na klubskih ekipnih mladinskih prvenstvih, poleg tega sem leta 2009 na Ptuju presenetil z igro na nivoju mojstra (po merilu rating performance), 2010 sem osvojil tretje mesto na Mediteranskem prvenstvu do 16 let, nakar je sledilo moje najuspešnejše leto. Takrat sem drugo mesto s prejšnjega leta nadgradil z naslovom absolutnega (kar pomeni, da lahko nastopijo vsi mladinci, ne glede na starost) mladinskega prvaka do 20 let in se uvrstil na svetovno mladinsko prvenstvo, ob koncu leta pa sem postal
Najbolj boleči so tisti porazi, pri katerih najprej pozicijsko nadigraš nasprotnika, potem pa nenadoma spregledaš nek taktični udar in lahko samo še predaš partijo oziroma se moraš sprijazniti z remijem.
dqiiygmi
še mladinski prvak v hitropoteznem šahu. Avgusta 2012 sem se na svetovnem mladinskem prvenstvu v Atenah po zmagi v zadnjem kolu nad francoskim mojstrom Veldnom uvrstil v zgornjo polovico tabele in s tem prehitel nekatere, ki se spogledujejo s profesionalizmom (Italijan Rombal-doni, Turek Burak). Konec oktobra 2013 smo s člansko ekipo ŠK Komenda v Prvi članski ligi zahod za pol točke prehiteli ŠD Domžale, kjer sem ob nepre-maganosti prispeval po štiri zmage in remije, in se s tem prvič uvrstili v elitno državno ligo. V preteklem letu sem nepričakovano osvojil šesto mesto na državnem članskem prvenstvu in drugo mesto na prvenstvu Univerze v Ljubljani, kjer me je prehitel velemojster Borišek. Iz državne lige smo decembra izpadli kljub zmagam v dvobojih z Novim mestom in Novo Gorico. Od individualnih partij s slovenskimi mednarodnimi mojstri bi izpostavil zmage nad Gostišo, Jelenom
in Meštrovičem. Ob koncu bi pohvalil učence OŠ Vodice, ki jih je do nedavnega uspešno učil Vinko Borovnik, za uspehe tako na regionalnem kot tudi na državnem nivoju.
Kako pomembno vlogo so imeli pri vaših uspehih starši oziroma komu se lahko zahvalite, da ste se iz povprečnega spremenili v vrhunskega šahista?
Na začetku bi omenil očeta, ki me je naučil pravil in sem ga prvič uspel premagati razmeroma pozno, babico in brata, s katerima sem občasno odigral kakšno partijo, ter mamo, ki me je dolgo prepričevala, naj se vpišem na šahovski krožek Osnovne šole Smlednik. Nekaj časa sem se uspešno upiral, saj me je skrbelo, da me bodo vsi premagali, a sem sčasoma vendarle popustil. V tistih časih je bila v Smledniku konkurenca precej močna, predvsem po zaslugi mentorja Marka Valenčiča, ki drži naziv šahovskega prvokategornika. Sledila
je selitev v Vodice, kjer je moj mentor postal Vinko Borovnik, čigar predlog, naj se včlanim v Šahovski klub Komenda, je vodil do ključnega preskoka. Predsednik omenjenega kluba Franc Poglajen je tedensko pripravljal kvalitetno pisno gradivo, ki sem ga doma temeljito preučil. Nekaj let kasneje sem začel obiskovati višjo šahovsko šolo mednarodnega mojstra Matjaža Mikca, kjer sem se spoznal z mnogimi novimi koncepti in načini dela, ki so potrebni za korak naprej. Spomnil bi se tudi dedka, ki si je največkrat vzel čas in me vozil na tekmovanja. Med omenjenimi gre nedvomno največja zasluga Francu Poglajnu, zahvala pa seveda tudi vsem, ki so mi stali ob strani.
S šahom ste verjetno videli veliko sveta ali zgolj veliko dvoran, kjer se odvijajo šahovske partije?
Tako je, vendar izven Evrope še nisem bil. Dvakrat sem se udeležil prvenstev v Grčiji, lani sem obiskal češke Pardubice že desetič, omenil bi še Bolgarijo, Avstrijo, Črno goro in Poljsko, izpostavil pa nedaven obisk latvijske Rige, Litve in Estonije, ki jih sicer ne bi menjal za Slovenijo. Prav zaradi šaha sem spoznal že praktično celotno ozemlje naše države. V prihodnosti načrtujem še obisk katerega od drugih kontinentov, morda ne nujno v povezavi s šahom.
Katere dežele oziroma države imajo posebej velik posluh za šah in kako zelo ga cenimo v Sloveniji?
To vprašanje je tesno povezano z uvodnima dvema, ki se nanašata na status šaha v družbi. Največje zaledje imajo države bivše Sovjetske zveze, ki so najvidneje zaznamovale šahovsko zgodovino, v zadnjem času pa se vzpenjajo tudi azijske države, pri čemer imata daleč največjo vlogo Indija in aktualna ekipna olimpijska prvakinja Kitajska. Omeniti je potrebno še Norveško, ki je znana kot »nešahovska dežela«, vendar se je to spremenilo v zadnjih letih, ko se je na mesto svetovnega prvaka suvereno povzpel Magnus Carlsen. V Sloveniji je šah v nekaj letih po 2002, ko je bila na Bledu izvedena šahovska olimpijada, doživel manjši zaton. Pridobivanje sponzorjev je oteženo, na kar sta vplivali predvsem globalna kriza in medijska ne-
13
zanimivost šaha. Korak k izboljšanju statusa je bil storjen pred kratkim, ko je Olimpijski komite Slovenije šah uvrstil med miselne igre in je bilo s tem uspešnim mladincem omogočeno pridobivanje štipendij (dve šahistki jo že imata). Močne mladince ustvarjajo tudi Turki, kjer šah uživa razmeroma visoko finančno podporo (predpisane imajo pravilnike, s katerimi dosežke vrednotijo v denarju, in hkrati iz tujine »uvažajo« velemojstre kot trenerje), medtem ko šah kot obvezen šolski predmet v Armeniji po mojem mnenju pripomore zgolj k večji bazi šahistov, sam po sebi pa ne prinaša tudi vrhunskih rezultatov. Slovenci smo lahko še posebej ponosni na zgodovinske dosežke Milana Vidmarja, Vasjo Pirca, Bruna Parma in sodobnejšega Luka Leniča, poleg njih pa tudi na aktualno svetovno prvakinjo do 16 let Lauro Unuk.
So šahisti dolgočasni ljudje, z mislimi globoko predani tej igri, tudi ko je te konec?
Če bo bralec zdržal do tega vprašanja, potem popolnoma nezanimivi nismo, si pa predstavljam, kaj bi si povprečni mimoidoči mislil, če bi slišal dva šahista kramljati po partiji v slogu »Zakaj nisi vzel exf6?« »Na to mi igraš gxf6, z idejo e5, če grem pa v veliko rokado, imaš Da5 in izvajaš pritisk na a2«. Tipska
podoba šahista je zato v določenih krogih, malo karikirano, mozoljavi in mastnolasi mislec z debelo zastek-lenimi očali, ki dolgo v noč premika lesene figure in se pogovarja sam s seboj. Vendar niso čisto vsi taki. Aktualni svetovni prvak Magnus Carlsen je denimo že pred leti poziral za znamko oblačil G-Star, kasneje se je sestal Billom Gatesom, Red Hot Chilli Pep-persi, filmsko igralko Gemmo Arterton, otvoril tekmo Real Madrida in sodeloval pri kreaciji Disneyjevega stripa. Zanimiv je tudi intervju s Slovencem Duškom Pavasovičem, ki je bil pred leti objavljen v Playboyu. Res pa je, da dolgotrajno sedenje in razmišljanje v tihi dvorani lahko vpliva na manjšo družabnost. Na bolj neformalnih turnirjih (ti so razmeroma redki) se med partijami lahko govori, spije kak kozarec ali dva ...
Katere so tiste misli, ki vas pri pomembni partiji največkrat begajo, kaj se roji po glavi pred prvo potezo in kako pomembno je z igro začeti prvi?
Tu pride do izraza uvodno omenjena priprava na nasprotnika. Pred partijo si šahisti v podatkovni bazi ogledamo, s katerimi potezami naš nasprotnik praviloma odpira partijo in nemalokrat se zgodi, da tudi po več kot dvajsetih odigranih potezah nastane pozicija, ki
smo jo predvideli s pripravami. Globlje poznavanje otvoritev kot nasprotnik včasih celo vodi do primerov, ko smo tekmeca premagali, kot rečemo, »že doma«. Sam pogosto rad odpeljem partijo na neraziskana področja, kjer bolj kot poznavanje teorije pridejo do izraza izkušnje ter razumevanje pozicijske igre in pozornost na taktiko. Seveda nastalo pozicijo že predhodno skušam podrobneje preanalizirati, tako da z zadnjo povedjo nisem bil povsem korekten. Včasih sem v pomembnih partijah imel manjšo tremo, vendar se je to spremenilo leta 2011, ko sem prvič postal državni mladinski prvak v klasičnem šahu. Sedaj z izjemo možnosti kalkuliranja v odločilnem zadnjem kolu to partijo obravnavam enako kot vse predhodne. Če nujno potrebujem zmago, se običajno ne za-letim, temveč skušam zamenjati čim manj figur in potrpežljivo čakam na objektivno primeren čas za zapletanje pozicije. Bele figure dajejo prednost podobno kot servis pri tenisu, vendar v manjši meri. Močnejša kot sta nasprotnika, bolj pride do izraza tista poteza več (tempo), po drugi strani pa so na tem nivoju pogostejši remiji. Črne figure tako terjajo, poenostavljeno rečeno, večjo skrbnost, kljub temu pa ima tudi imetnik te barve figur vedno možnost izbire med bolj strateškimi, pozicijskimi postavitvami in odprtej-šimi, taktičnimi otvoritvami.
Kaj vas iztiri pri igri in kako dobro sprejemate poraz?
Ne, porazov pa ne sprejemam dobro. V zadnjih letih se je zadeva malo spremenila, saj od šaha ne pričakujem več toliko kot v srednješolskem času. Najbolj boleči so tisti porazi, pri katerih najprej pozicijsko nadigraš nasprotnika, potem pa nenadoma spregledaš nek taktični udar in lahko samo še predaš partijo oziroma se moraš sprijazniti z remijem. Analizo partije, ki navadno sledi v tednu po končanem turnirju, v takih primerih prestavim tudi za nekaj mesecev, ko se odnos do partije spremeni. Morda najbolj šibka reakcija, ki se mi je dvakrat pripetila na tekmovanjih, je bilo zmečkanje formularjev, na katere se zapisuje partije, vpričo nasprotnika. Nikoli pa se ni zgodilo, da po porazu nasprotniku ne bi dal roke, mu čestital, ta gesta se je namreč v šahu
uveljavila kot nepisano pravilo. Kot nedobrodošlo ravnanje štejeta denimo tudi odsotnost predaje v brezupnem položaju in izražanje veselja po dobljeni partiji, kar je za šah nekoliko specifično. Dostojno prenašanje porazov pa je povezano tudi z izkušnjami. T. i. »gostilniški šah« (neke vrste ljubiteljski) gre glede tega pogosto celo v nasprotno smer, saj tam večkrat pride do nezaželjenih reakcij, denimo podrtja figur po porazu ali zmerjanja nasprotnika, da je stal slabše (čeprav neredko neutemeljeno). Zanimivo so največkrat nespoštljivi starejši igralci, ko izgubijo s še neuveljavljenim mladincem. Kljub temu tudi v tem okolju prevladujeta pozitivno vzdušje in zmožnost ceniti nasprotnika. Med profesionalci so po drugi strani redki tisti, ki ob porazu tako očitno pokažejo svojo temno plat. Kljub temu pa se nekateri radi poslužujejo duhovitih provokacij. Prejšnji mesec je v Katarju potekal turnir, kjer je lahko nastopil vsakdo, zato bivši svetovni prvak Vladimir Kramnik mnogih nasprotnikov ni poznal in je pred začetkom partij stegoval svoj vrat k tablicam, kjer so slednji imeli napisana svoja imena. Pred začetkom partije šahisti namreč izpolnimo formular, kamor vpišemo svoje in nasprotnikovo ime, datum, naziv tekmovanja, kolo, desko in ga tekom partije dopolnjujemo z odigranimi potezami. Glede Kramnika je treba povedati, da so nasprotniki
znani že dan pred partijo, zato mu ne bi smelo biti pretežko si zapomniti tisti, praviloma, dve besedi. Ko pa je v predzadnjem kolu z njim igral mladi velemojster Giri Anish, se je slednji poslužil prijema starejšega kolega in celo sam pogledoval proti tablici nasprotnika, češ, kdo pa je ta Kramnik.
Se s šahom človek lahko preživlja, služi? Na primer prek spleta?
Drži, iz lanskega leta se spomnim naslova v slovenskih medijih, da najboljši šahisti zaslužijo več kot Tina Maze. Nagradni sklad predzadnjega dvoboja za svetovnega prvaka v Čenaju (Indija) je znašal 2,650.000 €, pri čemer je bil poraženec upravičen do 40-odstot-nega deleža. Na drugih večjih turnirjih nagradni sklad pogosto preseže šestmestno številko. Kljub temu se te številke ne odražajo na lokalnem nivoju, saj stroški manj uspešnega nastopa na turnirju običajno presežejo višino prejete nagrade. Tako je šele ra-tinška uvrstitev med prvih 100 na svetu navadno dober znak za brezskrbno preživljanje. Pri ženskah je delež poklicnih šahistk v najboljši stoterici še manjši. V Sloveniji imamo nekaj ljudi, ki služijo kruh izključno s šahom, čeprav je med njimi znatno več trenerjev in šahovskih delavcev kot tekmovalcev. Nasprotno od pokra igranje šaha za denar preko interneta ni zaživelo. Obstajajo domene, kjer lahko merimo moči za virtualni denar (dukate), ki se
»Znanka mije v povezavi s šahom omenila, da sem ji bil všeč, potem je pa izvedela, da igram šah. Smeh. Vendar tisti pravi... tega ne nameravam prikrivati',« še pravi talentirani Jan, kije za enkrat še samski in se rad vrača domov, kjer ga odprtih rok vedno pričaka mama Jana.
lOpitarjev glas številka 1, januar 2015 lahko prodajo ali zamenjajo za izdelke šahovske trgovine (številčne so predvsem knjige in videolekcije), vendar to bolj služi občutku, da rezultat partije ni povsem nepomemben. Eden od razlogov za pomanjkanje večjih denarnih vsot pri internetnem šahu je gotovo otežen nadzor nad možnimi goljufijami, po drugi strani pa je igranje v živo za tekmovalne šahiste še vseeno nenadomestljivo.
Kaj sicer še počnete v življenju, kaj je tisto, kar vas poleg šaha še navdušuje, razveseljuje?
Sedaj obiskujem četrti letnik pravne fakultete, kar je čutiti tudi v šahovskih rezultatih, saj pogosteje prezrem kakšen taktični udar, poleg tega moja forma tudi večkrat zaniha. V mladih letih sem treniral košarko, atletiko in nogomet, zato še vedno rad obiskujem lokalna igrišča. Kljub temu se danes precej hitreje utrudim kot pred leti. Sem tudi velik ljubitelj elektronske glasbe in humorističnih serij, čeprav so dobra tri leta pravnega študija vplivala na moje slabše prepoznavanje in razumevanje šal. Skoraj bi pozabil omeniti psičko Dory, ki se me od vseh najbolj razveseli, ko pridem domov.
Kako navezani ste na Vodice, in če bi imeli možnost preseliti se kamor koli, kam natanko bi odšli?
Zaradi študija danes večino časa preživim v Ljubljani. Če bo naneslo, da bom svoj poklic opravljal v naši prestolnici, bo razmislek o selitvi precej realen. Najbolj bi pogrešal družino in kolege, s katerimi igramo nogomet in košarko. Trajne selitve v tujino po drugi strani nisem nikoli načrtoval.
Bo moralo vaše dekle igrati šah?
Tudi če se bom vezal s šahistko, je odveč skrbeti, da bi nama zmanjkalo časa za druge stvari. Sicer pa dekletom v diskotekah, ko se predstavim, običajno ne omenim, da igram šah. Znanka mi je v povezavi s šahom omenila, da sem ji bil všeč, potem je pa izvedela, da igram šah. Smeh. Vendar tisti pravi ... tega ne nameravam prikrivati!
Besedilo: Gorazd Dominko Fotografije: Rok Štupar
Udarni ritmi in ubrano igranje Godbe Vodice so tudi v preteklem letu zaznamovali že tradicionalni božično-no-voletni koncert. Polna dvorana kulturnega doma je že pred pričetkom dala vedeti, da se obeta poseben večer.
C £
Godbo Vodice sestavlja 37 aktivnih članov, od tega 7 deklet. 30 je domačinov, povprečna starost članov v letu 2014 je bila 32 let. Najstarejši član je Jože Füleki, najmlajša pa sta Tinkara Jeraj in Benjamin Korelc, ki štejeta 12 let. Kar trije člani praznujejo rojstni dan 21. v mesecu, dva člana pa praznujeta celo na isti dan. Kar pet jih rojstni dan slavi v avgustu. 17 članov je v družinski povezavi z vsaj enim članom, skupaj pa predstavljajo sedem različnih družin. Najštevilčnejši priimek je Jeraj - tako se pišejo štirje člani, ki so hkrati družina. Igor Dajčman je kapelnik z najdaljšim stažem pri Godbi Vodice; neprekinjeno jo vodi že kar 19 let.
Ta izredno zanimiva sestava Godbe-nega društva Vodice je tudi lansko leto pripravila čudovit božično-novoletni koncert kot slovo staremu in pozdrav novemu letu. Izjemni ritmi in bogate izkušnje pa so botrovali, da so godbeniki kot vsako leto pustili sledi. Sodeč po aplavzih in nasmejanih obrazih je bilo videti, da obiskovalcem niti za trenutek ni bilo žal za obisk koncerta. Po pozdravu in uvodnih besedah voditeljice je pred mikrofon stopil tudi župan Aco Franc Šuštar, ki je pozdravil in pohvalil godbenike, ki sodelujejo tako rekoč na vseh občinskih in ostalih prireditvah. Dvema članoma, ki bosta letos obeležila že 40. leto delovanja, pa je podelil priznanje za dolgoletno članstvo.
Po dobro premišljenem glasbenem repertoarju so godbeniki stopnjevali vzdušje s skrbno izbranimi skladbami. Pod taktirko Igorja Dajčmana so se na vodiškem odru v prvem delu koncerta predstavili famozni skladatelji, ki so jim dušo ponovno dali vodiški godbeniki.
Prvemu delu koncerta je sledila podelitev plakete in skromnega darila mladim godbenikom. Tokrat so jo prejeli Tinkara Jeraj, Benjamin Korelc in Jošt Stare.
Tisti, ki pri godbi sodelujejo že več let, pa so tudi tokrat dobili posebno Gallusovo priznanje, ki je tudi najvišje priznanje za področje glasbene dejavnosti. Priznanja je podelila gospa Tatjana Avsec, vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ljubljana okolica.
Bronasto Gallusovo priznanje so prejeli Simona Žebovec, Andraž Brank, Blaž Jeraj in Andrej Rozman.
Člani, ki pri godbi sodelujejo več kot deset oziroma petnajst let, pa so prejeli srebrna Gallusova priznanja. To so bili Barbara Hribernik, BrankaVode, Urša Nered, Anže Derlink, Luka Janhar, Jan Ješe, Aleš Pirc in Andrej Šeruga.
Po slavnostni podelitvi so fantje in dekleta ponovno zaigrali. Od Mozarta
do Straussa in še naprej. Seveda so poslušalce popeljali tudi na »Modro Donavo«, najslavnejše delo Johana Straussa mlajšega. Nato je sledilo je presenečenje: kapelnik Igor Dajčman je skupaj z gosti, ansamblom Gašperji, pozdravil vse prisotne. Zapeli in zaigrali so nekaj pesmi, z njimi je pela cela dvorana. Ansambel Gašperji ima dolgo in bogato zgodovino. Nešteto koncertov, prevoženih kilometrov, polk in valčkov se je zvrstilo v 35 letih. Z Godbo Vodice so skupaj zaigrali v oddaji Raketa ob 150. obletnici Uniona, srečali pa so se tudi lanskega septembra v Komendi ob 35. obletnici Ansambla Gašperji in 100. letnici rojstva Franca Korena, legendarnega tenorja slovenske narodno zabavne glasbe in pevca Ansambla bratov Avsenik. Na kocertu godbe Vodice pa je skupaj z godbeniki pel njegov sin Braco Koren. Glasbena druščina je poskrbela za odlično vzdušje v dvorani, ki se je nadaljevalo z znamenito Straussovo skladbo Radezky Marsch. Za konec pa so ugasnile luči in godbeniki so v soju sveč zaigrali Sveto noč. Večer, ki je bil nepozaben, je minil, kot bi trenil. Po končanem koncertu so bili vsi gostje povabljeni k prigrizku in kozarčku rujnega.
Besedilo: Natalija Rus Foto: Rok Štupar
лЯ
Narodne noše
Sponzorji in donatorji koncerta:
OBČINA VODICE KRANTES d.o.o. Bukovica GM JAGODIC Vodice REAM d.o.o.; Trzin KOVINC d.o.o. Lahovče EUROPLAKAT d.o.o. Ljubljana JERAJ PLUS d.o.o.; Vodice KLJUČAVNIČARSTVO Roman Janhar s.p.; Vodice ZIDARSTVO JERINC; Vodice BALET d.o.o. Trafika Vodice ŠTEBE LM d.o.o. Vodice MIZARSTVO BILBAN; Vodice SRŠEN FRANC s.p. Vesca
FOTOKOPIRANJE Bilban Ciril; Kranj
MESARIJA SELAK Selak s.p.; Vodice
PICERIJA FENIKS Industrijska cona Komenda KLUB KUBU; Vodice PEKARNA PREST JAGODIC; Vodice
VRTNARSTVO BRANK Vodice MIZARSTVO STANOVNIK; Vodice
TAPETNIŠTVO GLEŠČIČ; Šempas
KMETIJA BAŠA; Dornberk
V	letu 2014 je s DePZ Flora praznoval 15. obletnico delovanja, zato smo ob tej priložnosti oktobra priredile slavnostni koncert. Ljudske, narodne in tuje pesmi je hitro zamenjal repertoar z bo-žično-novoletno tematiko. V ta namen smo priredile zdaj že tradicionalni božični koncert, ki nas je 26. 12. 2014 v večernih urah privabil v župnijsko cerkev Sv. Marjete v Vodicah.
V	prvem delu smo se posvetile slovenskim ljudskim božičnim pesmim, v drugem delu pa tudi tujim, angleškim in nemškim avtorjem ter njihovim delom z božično-novoletno tematiko.
Na koncertu sta gostovala Andrej E. Cotman (bariton) in Marko Starbek
(tenor). Oba prihajata iz solopevskih voda, ki svoje znanje uspešno dokazujeta na regijskih, državnih in mednarodnih solopevskih tekmovanjih doma in drugod po svetu. Kot korepetitorja, organista in zborovodji sodelujeta tudi v domačem kraju, še vedno pa ostajata člana različnih pevskih zborov ali ansamblov. Ob klavirski spremljavi Jane Lamberšek je Marko odpel venček slovenskih božičnih pesmi, Andrej pa se je poleg slovenskih božičnih pesmi dotaknil še tujih del, prav tako z zimsko-božično tematiko.
Z izpeljavo koncerta smo zelo zadovoljne. Vanj smo vložile veliko svojega prostega časa, vaj in truda, kar je bilo poplačano z zadovoljnim ob-
činstvom, ki nas zvesto spremlja na naših koncertih in nas tako motivira za novo ustvarjanje. Upamo, da smo vam z našim petjem polepšale večer in praznični čas.
Decembra smo nastopile tudi v sklopu živih jaslic v Postojnski jami, kjer smo s petjem obiskovalcem popestrile božično razpoloženje. Upamo, da se bomo dogodka udeležile tudi v letošnjem letu, obenem pa vas vabimo na naše naslednje prireditve. V domačem kraju bo prva že spomladi, tematika koncerta pa naj zaenkrat še ostane skrivnost.
Besedilo in foto: Nika Marenče DePZ Flora
C
'с
£
-i—. O
Prosvetno društvo Vodice je 20. decembra ponovno združilo občane. Skupaj smo lahko okrasili smrečico, se posladkali in uživali ob glasbi.
C £
Mogočna smreka pod lipami se je počasi spreminjala v pravo lepotico, polno okraskov, ki so ji jih nadeli predvsem najmlajši. Lahko bi rekli, da je bila celo najlepše okrašena daleč naokoli, saj niti en okrasek ni bil enak drugemu in vsak je predstavljal svojo zgodbo. Poleg smrečice pa so se obiskovalci lahko posladkali s slastnimi miškami, ogreli s čajem ali kuhanim vinom. Otroci so bili navdušeni nad stojnico s srečkami, saj je bila prav vsaka dobitna. Ves denar pa je bil namenjen društvu Animal Angels Slovenija - Društvu za zaščito in pomoč živalim sveta in njihovim skrbnikom.
Celotno druženje je seveda popestrila glasba, za kar so poskrbeli akustični trio Žiga J - kitara in back vokal Žiga Janežič, vokal Peter Jeraj - Pero in Rok Rozman na cajonu (glasbena škatla). Pridružili pa so se jim še gostje: Neža Lunar, duo Gorazd in Dean Rozman, pevska debitantka Ana Mandič, Katja Šuštar in Duo Julij Koporec ter Jerca Lunar. Na koncu pa so zapeli vsi glasbeniki in člani PDV-ja.
Predsednik društva Žiga Janežič je povedal, da so z obiskom zelo zadovoljni. Druženja niso zelo veliko oglaševali, šlo je bolj »iz ust v ušesa«, kljub temu je bilo obiskovalcev več kot na prejšnjem srečanju. Člani PDV so že polni novih načrtov in se zahvaljujejo vsem, ki so jim priskočili na pomoč in jim tako lepo pomagali okrasiti smrečico.
Besedilo: Natalija Rus Foto:Rok Štupar
Na prvo soboto v letu 2015, še pod vtisom novoletnih praznikov, se je zbralo nekaj zagrizenih športnikov, ki so z udeležbo na teku pomagali osnovnošolkam, ki spomladi odhajajo na svetovno prvenstvo v orientacijskem teku.
Petica pod lediščem ni bila ovira za 39 tekačev in pohodnikov, ki so jih spremljali tudi najmlajši. Sobotno jutro je tako minilo v dobrodelnosti in druženju. S pomočjo donatorjev in sponzorjev je bilo poskrbljeno tako za toplo pijačo kot prigrizke in sladice. Pred pri-četkom teka je vse prisotne pozdravil župan Aco Franc Šuštar, ki se je Mateji Rajterič zahvalil za dobro organizacijo, vsem prisotnim pa za udeležbo in s tem pomoč mladim dekletom. Zahvali se je pridružila tudi Rajteričeva, ki je tekačem in pohodnikom podala navodila, da le ne bi kdo zašel s poti. Tekači in pohodniki so z neverjetno energijo premagovali progo. Mraz pa ni prišel do živega niti najmlajšim, ki so pogumno pritekli do cilja. Vsi udeleženci so se na točkah preizkusili v metu žogice v cilj, sklecah, skoku čez črto, počepih, na zadnji »točki« pa so se odrasli lahko pogreli s požirkom »kratke« pijače. Tek je bil tako še bolj zabaven in zanimiv. Veselo druženje pa ni minilo brez harmonike, saj je pridne tekače in navijače obiskala maskota SD Strahovica, pod katero se je skrivala Maja Bobnar. Končni izkupiček 380 evrov, namenjen dekletom, je dokaz, da so še ljudje, ki znajo in zmorejo stopiti skupaj in pomagati, pa čeprav morajo pri tem še teči.
»Ker sem v poletnih mesecih že organizirala humanitarni tek in je bil odziv odličen, sem se tokrat odločila, da pred mojim odhodom v tujino naredim še
nekaj koristnega in povežem ljudi z dobrim, športnim namenom. Tokrat smo zbirali denar za punce, ki v mesecu aprilu odhajajo na svetovno orientacijsko prvenstvo v Turčijo. Tokrat sem organizirala tek malo bolj zabavne narave, saj je vseboval 5 vmesnih »točk«. Z udeležbo sem dokaj zadovoljna. Zavedam se, da se nekateri teka niso udeležili zaradi vremenskih razmer, čeprav je bila opcija traso tudi prehoditi. Vseeno smo zbrali380 evrov. Vesela sem, da bo tudi ta delež puncam pomagal pri odhodu na SP«
Mateja kot pobudnica in organizatorka teka »Skupaj do cilja« se zahvaljuje vsem staršem in posameznikom, ki so kakor koli pripomogli pri pripravi in organizaciji tega dogodka. Iskrena zahvala gre tudi županu Acu Francu Šuštarju, ki si je kljub svojim obveznostim vzel čas in vse pozdravil z uvodnim nagovorom.
Velika zahvala pa seveda tudi dona-torjem, ki so s svojimi sredstvi pomagali, da smo ob koncu teka najboljšim tekačem in otrokom podelili simbolne nagrade.
LIDL D.O.O. PIVOVARNA UNION PEKARNA PREST VODICE OBČINA VODICE BAR BAR A
SADJE IN ZELENJAVA VODICE
Rezultati/odrasli:
1.	mesto - Sebastjan Kosec
2.	mesto - Andrej Gyergyek
3.	mesto - Miha Babnik
Rezultati/otroci:
1.	mesto - Jaka Gregor
2.	mesto - Maša Gregor,
3.	mesto - Lori Hribar
Besedilo: Natalija Rus Foto: Rok Štupar
C £
vLHfflnJ ШЫШЛГЪ

kam>sedaiig#Nrq>MìiMLttMec!t
Tako je bilo na začetku praznikov, čeprav se je v naslednjih dneh vreme korenito obrnilo - za pripravo smučišča in izvedbo tečaja v Šinkovem Turnu žal prepozno.
C £
o
Včasih kdo vpraša: »Kdaj pa je bil organiziran prvi smučarski tečaj na Kri-šekarjevem griču v Šinkovem Turnu?« Povejmo: to je bilo v januarju leta 1978, udeležilo se ga je 40 tečajnikov, istega leta smo kupili tudi prvo društveno vlečnico. Še ena zanimivost: tečaj je bil najbolje zaseden leta 1998 - 160 mladih tečajnikov, 16 učiteljev smučanja, zraven pa še tečaj za starejše.
Tako piše v društveni kroniki. Je pred leti rekel Krišekarjev France, da je od takrat grič za kakšen meter nižji ... V naslednjih letih smo tečaje redno organizirali, le izpeljali jih nismo vedno
-	zima pač ni hotela. V zadnjih letih je bilo to kar nekajkrat, zato smo se v društvu odločili za nadomestno lokacijo
-	Kranjsko Goro. Prijavljene tečajnike smo z avtobusom vsakodnevno vozili na Gorenjsko. Pa se je zgodilo, da je tudi tja zima prišla prepozno - prvič se je to zgodilo lansko leto, letos pa ponovno. Zato smo se v tej zimi, prvič odkar organiziramo tečaje, odločili za Krvavec - naša odločitev se je izkazala za pravilno.
Prevoz z gondolo vedno zahteva dodaten organizacijski premislek - med tečajniki je bilo kar nekaj prvošolčkov, nekateri so bili na Krvavcu prvič. Staršem smo zagotovili, da je vsaka njihova skrb odveč. Vsaka skupina v gondoli je imela ob sebi ves čas odraslega spremljevalca, enako je bilo tudi na sedežnici za vse tiste, ki so se nanjo
smeli podati. Vse to je zagotavljalo zadostno število učiteljev in dodatnih spremljevalcev vse dni tečaja. Veseli smo, da smo le-tega lahko zaključili brez nezgod.
In kako smo se imeli? Pravo oceno vedno podajo tečajniki sami. Pa vseeno: bila je res prava zima, s soncem, oblaki, snegom - pa saj smo jo tako težko čakali! Krvavec nam v svojem spodnjem delu res nudi vse, kar za takšen tečaj potrebujemo: vrtiljak za začetek, nadaljevanje na premičnem tepihu, vlečnico Luža in 4-sedežnico Tiha dolina. Letos je bilo v našem krogu kar nekaj začetnikov -prav vsi so bili že drugi dan na vlečnici, brez izjeme. Bravo! Najbolj pogumni in starejši so se povzpeli tudi na vrh Krvavca. Kljub skromni snežni odeji v začetku tečaja so bili pogoji za alpske smučarje in deskarje tokrat res dobri, kasneje, ko je zapadlo še več snega, pa še boljši. Gostoljubje so nam vse dni tečaja nudili v brunarici Sonček. Tam smo se ob toplem čaju med ma-
Znamo tudi z obroči!
Deskarji zadnji dan tečaja
lico pogreli, pa tudi smuči smo lahko do naslednjega dne pustili kar pri njih. Pri Sončku smo tudi zaključili tečaj - vsi udeleženci so prejeli spominsko diplomo in posebej za ta namen izdelano medaljo. Ker se je bližalo novo leto, pa še priložnostno darilo.
Kako ob naslednjem koncu leta? Nihče ne ve - želja je vsekakor Šinkov Turn. Če bo pa tam »regrat«, pa Kranjska Gora ali Krvavec. Nekaj od tega zagotovo!
Izbor fotografij s tečaja si lahko ogledate na društveni spletni strani: www.strahovica.si
Besedilo in foto: Jure Marenče Smučarsko društvo Strahovica
SD STRAHOVICA Selo pri Vodicah
organizira
TEČAJ ALPSKEGA SMUČANJA
V ŠINKOVEM TURNU
(v primeru pomanjkanja snega na Krvavcu),
od 23. do 26. 2. 2
Razpis in vse podrobnosti na www.strahovica.si
11
Na spodnji postaji
Zima nas je med novoletnimi počitnicami lepo obdarila s snegom, zato smo Strahovčani hitro poprijeli za delo. Naša nova pridobitev, snežne sani, nam je tokrat še kako prišla prav -Krišekarjev grič je bil hitro in temeljito poteptan. Postavili smo vlečnico in v torek, še pred koncem leta, pričeli s smuko. Hitro se je razvedelo, da je v Šinkovem Turnu otvoritev smučarske sezone. Temperatura zraka je bila krepko pod ničlo, vendar to ni motilo pravih smučarskih navdušencev. V naslednjih dneh se je na griču zbralo veliko otrok, staršev in ostalih obisko-
valcev. Kar nekaj otrok je prišlo, ki so želeli pridobiti smučarsko znanje. Nekateri so prvič stopili na smuči in pri pridobivanju novega znanja sva jim pomagala dva učitelja smučanja. Prav živahni so bili prvi zavoji. Vijugali smo med stožci, postavili smo pravi mali poligon, seveda pa ni manjkala niti skakalnica - vsi smo se dobro nasmu-čali in naužili snežnih radosti. Starši in ostali obiskovalci pa so v teh dneh lahko preizkusili tudi tekaško progo, ki smo jo s snežnimi sanmi pripravili pod gričem. Počitnice so se bližale koncu, tudi snega je začelo primanjkovati -
vztrajali smo prav do zadnjega dne novoletnih počitnic.
V kolikor bo zapadlo dovolj snega, bomo ponovno pripravili smučišče in postavili vlečnico. O tem vas bomo obveščali na www.strahovica.si.
Smučarski pozdrav!
Besedilo: Monika Hočevar, Smučarsko društvo Strahovica Foto: Rudi Hočevar
zelOiuieeibBi
МП ИЧМДь
V četrtek, 27. 11. 2014, je na OŠ Dobrova potekalo polfinalno tekmovanje v akrobatiki. Naša šola je nastopila v skoraj vseh kategorijah. Vsi telovadci so uspešno zastopali našo šolo. Vsak učenec je moral pokazati en obvezen in tri poljubne elemente. Mlajši in najmlajši dečki so ekipno osvojili 1. mesto. Med posamezniki je bil najboljši Mitja Nastran, ki je osvojil
2. mesto na DP Mitja Nastran
odlično 1. mesto in se z ekipo mlajših dečkov uvrstil na državno prvenstvo. Zelo dobre uvrstitve so dosegli še Domen Žerjav, ki je zasedel 4. mesto, Jan Debevc 12. mesto, Matic Kranjec Žagar pa 16. mesto. Med deklicami je bila konkurenca močnejša, zato smo z njihovimi nastopi zelo zadovoljni; lepi uvrstitvi sta dosegli Kaja Bokan s 27. mestom in Nina Erce s 24. mestom.
OŠ Dobrova je gostila tudi državno prvenstvo v akrobatiki za osnovne in srednje šole. Tekmovanje je potekalo 10. 12. 2014. Pomerili so se najboljši
telovadci in telovadke v Sloveniji. Naši mlajši dečki so imeli dve močni nasprotni ekipi. Na koncu so osvojili ekipno 3. mesto in prejeli plaketo iz rok odličnega telovadca Saša Ber-tonclja. Ekipo so zastopali Jan Jeraj, Val Stankovič Pangerc, Jan Debevc, Timotej Bokan in Mitja Nastran. Med posamezniki se je s stojami in premeti najbolje izkazal Mitja Nastran, ki je osvojil odlično 2. mesto. Čestitke vsem!
Besedilo in foto:
Joži Brank Nastran
Vodiška ekipa gimnastičarjev vpolfinalu DP
Krvavcu
Smučarsko središče z najlepšim razgledom ima odlično urejene smučarske proge na nadmorski višini od 1450 do 1971 metrov, kar zagotavlja odlične pogoje za smučanje na naravnem in kompaktnem snegu. Proge so razgibane, po težavnosti raznolike, primerne tako za rekreativne in profesionalne smučarje kot tudi za smučarje začetnike.
Za obiskovalce, ki bi si želeli krajšega ali daljšega oddiha na smučišču, je najboljša nastanitev na smučišču Hotel Krvavec, najvišje ležeči hotel v Sloveniji. Na kar 1600 metrih nad morjem nudi vse potrebno udobje za sproščujoč
oddih. V hotelu je na voljo 26 enot s skupno 94 ležišči, savne, družabne igre, brezžični internet, restavracija, bar in sejna soba s projektorjem. V zimski sezoni je hotel idealno izhodišče za smuko in druge zimske radosti. Nahaja se v osrčju smučišča Krvavec, neposredno ob smučarskih progah.
Gostinska ponudba
V prijetnem gorskem vzdušju hotela v alpskem okolju je ves čas na voljo prijazno hotelsko osebje. Postrežemo lahko z bogatim zajtrkom in slastno večerjo iz lokalno pridelanih dobrot. Čez dan se lahko v hotelu koristi prostorno samopostrežno restavracijo, okrepča
pa se lahko tudi na priljubljeni Plaži, zunanji terasi z barom, glavni točki dnevnega zbiranja in zabave na planini, ki je v neposredni bližini hotela.
Dodatna ponudba smučišča
Šola smučanja (alpsko smučanje, carving, telemark, deskanje na snegu), izposoja in servis smučarske opreme, snežni park, poligon za začetnike, otroški trak in vrtiljak, tekmovalni poligon, proga z elektronskim merjenjem časa, proga z neteptanim snegom, nočno sankanje, kolesarjenje na snegu, garderoba in trgovina, restavracije, brezplačna parkirišča.
Koledar dogodkov zima 2014-2015
3.
januar
11.
januar
18.
januar
22.
Silvestrovanje v Restavraciji Krvavec
Pokal Krvavca Test smuči Ekstremvital
Test
Salom on/Atomic v Tihi Dolini
World snow day
Svetovni dan snega z različnimi ugodnostmi in vsebinami za otroke
Pokal Krvavca
Šolar na smuči
Projekt vseslovenskega smučarskega ozaveščanja otrok
Družinske ugodnosti pri vozovnicah, gostinskih storitvah in v šoli smučanja
Zumba party
Zaključek dneva na Plaži Krvavec
14.
februar
15.
Zvoh night attack
Nočni tek na Zvoh
	marec	
Pokal Krvavca	14. marec	ét
Miss Krvavec Izbor najlepšega dekleta Plaže Krvavec	21.	orlek
	marec	
Zaključek šolskih počitnic Laška godba na pihala in mažoretke na Plaži Krvavec	4.	
Pokal Krvavec Intersportov test smuči v Tihi dolini	april	->
Test Atomic v Tihi dolini		
Več informacij in podrobnejša vsebina na www.rtc-krvavec.si
Retro fest
Vrnitev v zlate čase slovenskega smučanja z retro zabavo v Brunarici Sonček
Pokal Krvavca
Dan žena na Krvavcu
Ugodnosti in programi za ženske
Šolsko državno prvenstvo v veleslalomu
Družinski aktivni dan E
Družinske ugodnosti in Olimpijski izziv z Bojanom Križajem.
Dan zasavskih knapov s skupino Orlek na Plaži Krvavec
Luža 10
Zaključek sezone s skoki v bazen in največjo Aprés-ski zabavo na Plaži Krvavec
Luža 10
Zaključek sezone s skoki v bazen in največjo Aprés-ski zabavo na Plaži Krvavec
RTC Klavec si pridružuje pravico do sprememb datumov in odpovedi dogodkov.
4*1-
Čeprav je še zima in veliko živali še spi, bo pomlad zopet prebudila speče prebivalce narave, med njimi tudi žabe.
V Sloveniji živi 19 vrst dvoživk. Delimo jih na dva reda, repate dvoživke, kot so močeradi, pupki in močerili in brezrepe dvoživke, npr. žabe, urhi, krastače. Dvoživke del svojega življenja preživijo v vodi, del pa na kopnem. Spomladi se iz gozda in travnikov odpravijo do mlak ali bajerjev odlagat jajčeca. Tem življenjskim prostorom, kjer poteka razmnoževanje, pravimo mrestišča. Nekatere vrste npr. krastače in rjave žabe se po mrestenju vrnejo nazaj v gozd. Zelene žabe pa ostanejo do jeseni v bližini vode, nekatere tam celo prezimijo.
Morda mislite, da so žabe nepotrebne in bi lahko živeli tudi brez njih. Vendar imajo kot vsaka žival tudi one svojo vlogo v naravi. Dvoživke dihajo s pljuči in s kožo, ki mora biti vlažna. V koži imajo žleze, s katerimi si kožo vlažijo. Zaradi tanke in občutljive povrhnjice so zelo dovzetne za strupe v okolju, zato so pomemben kazalec stanja kvalitete okolja. V naravi igrajo pomembno vlogo plena in plenilca, s čimer ohranjajo krhko naravno ravnovesje. Z zmanjševanjem števila dvoživk bo prišlo do naraščanja števila žuželk. Tako se bodo pospešeno širile tudi bolezni, ki jih žuželke prenašajo. Ali ste vedeli, da ena žaba lahko poje več tisoč žuželk v eni
sezoni, med drugimi veliko nadležnih komarjev? Krastače poleg žuželk na vrtovih jedo tudi polže, ki obirajo vašo solato.
Dvoživke veljajo za eno najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. Ogroža jih zasipavanje in izsuševanje mokrišč, onesnaževanje voda, intenzivno kmetijstvo, urbanizacija in drugo. Ceste velikokrat ločujejo selitveno pot dvoživk do mrestišča in skupaj s prometom predstavljajo pomemben faktor ogrožanja dvoživk. Množični povozi dvoživk lahko znatno zmanjšajo njihovo številčnost, da se populacije ne zmorejo več obnavljati in lahko v prihodnosti celo lokalno izu-mrejo. Cesta s povoženimi dvoživkami je problematična tudi z vidika prometne varnosti, saj postane spolzka in nevarna.
V občini Vodice predstavlja odsek ceste v Kosezah proti Mengšu eno izmed cest, ki ovira selitveno pot dvoživk iz gozda do mrestišča. Spomladi se namreč okoli 1.000 osebkov različnih vrst dvoživk, predvsem krastače in rjave žabe, tudi zelene žabe in pupki, odpravi do Phliškega bajerja, v gozdu na drugi strani ceste. V lanskem letu je občina izvedla rekonstrukcijo opisanega odseka. Ker so vse vrste dvoživk zavarovane, smo občini predstavili problematiko prehajanja dvoživk čez cesto. Dogovorili smo se, da se tri obstoječe prepuste, na katerih je bila predvidena ureditev za odvodnjavanje vode, obenem
Tudi naše najmanjše žabice, zelene rege, velikosti do 5 cm, vsako pomlad prečkajo cesto v Kosezah.
uredi tudi za prehajanje dvoživk. Dvoživke je treba usmeriti v podhode, zato se dogovarjamo še za nakup in postavitev začasnih varovalnih ograj. Dvoživke brez ograj prepustov ne bodo uporabljale. V času selitev dvoživk bo še vedno potrebna pomoč prostovoljcev, saj trije prepusti niso zadosti. V Kosezah krajanka ga. Ester Fabiani že več let zapored organizira akcijo prenašanja dvoživk čez cesto. Pridružite se akciji in prispevajte k ohranitvi žabic! O začetku in poteku akcije (konec februarja ali začetek marca) vas bomo obvestili v naslednji številki in na spletnem portalu občine.
Če ste do sedaj imeli pomisleke o koristnosti dvoživk, ste lahko s pomočjo prispevka spoznali, da so dvoživke pomemben člen našega okolja in je vredno poskrbeti, da bomo živeli v sožitju še naprej.
Nika Hrabar, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljubljana
Knjižnica Vodice
Škofjeloška cesta 7, Vodice
Vljudno vabljeni na strokovno predavanje:
PODNEBJE SE SPREMINJA - SC ZHAfflO PRILAGODITI?
Meritve in opaženi pojavi nedvomno potrjujejo, da se svetovno podnebje spreminja. Tudi v Sloveniji smo priča spremembam, ki od nas terjajo, da se prilagodimo na spremenjeno okolje. Da bi se lahko učinkovito prilagodili in zmanjšali tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, moramo najprej spoznati podnebni sistem in njegove vplive, prav tako pa tudi oceniti ranljivost in sprejeti ukrepe, s katerimi bomo izboljšali odpornost na nevarne vremenske dogodke. Predavala bo mag. Tanja Cegnar, priznana meteorologinja, članica mnogih mednarodnih klimatoloških združenj.
Mag. Tanja Cegnar je meteorologinja na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je svojo poklicno kariero začela kot napovedovalka vremena, potem pa se je preusmerila na klimatologijo. Večinoma se ukvarja z aplikacijami podnebnih informacij za različna področja gospodarstva in je specialistka za vplive vremena in podnebja na ljudi.
-v vp-r. л
2. 2. 2015 ob 19:30, Knjižnica Vodice
i £
-O
O
Opravičilo
V prejšnji številki Kopitarjevega glasu je prišlo do neljube napake. Objavljeno je bilo voščilo GZ Vodice za leto 2014. Iskreno se opravičujemo za napako in objavljamo pravo voščilo.
oščilo GZ Vodice

Ko se prižgejo praznične luči sredi mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine; vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse, kar osrečuje, naj raste in cveti! Naj v miru sreča nežno vas objame!
Vse dobro v letu 2015 Vam želi Gasilska zveza Vodice.
Vsem organizacijam in občanom, ki nas podpirate, se zahvaljujemo za vso pomoč in sodelovanje pri našem delu,
.P
Voščilo
Vsem občanom Polja, Skaručne, Vojskega, Povodja in ostalim želimo veliko sreče in zdravja v letu 2015.
Zahvaljujemo se vam za vse darovane prispevke ob novem letu.
Sredstva bomo namenili za nakup novega vozila GVM (vozilo za prevoz oseb 8+1).
Upravni odbor PGD POLJE
Tokratni Pravni kotiček bo namenjen predstavitvi enega od možnih načinov reševanja sporov, ki obstajajo poleg sodne poti, to je reševanja sporov z mediacijo. Sama že od leta 2008 aktivno delujem kot mediatorka in sem vključena v več združenj, ki se ukvarjajo z mediacijo (Društvo mediatorjev Slovenije, Sodišču pridružena mediacija, Evropski Center za reševanje sporov, Delov-nopravna mediacijska skupina pri Gospodarski zbornici Slovenije), zato dobro poznam prednosti in potek takšnih postopkov. V tem prispevku sem želela opozoriti na ta, še dokaj nov način reševanja sporov, ter prikazati možne prednosti njegove uporabe.
Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja), ki sicer ne izda zavezujoče odločbe, ampak s svojim delovanjem strankam pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje in na novo ureja medsebojne pravice in obveznosti, zlasti z vidika prihodnjega sodelovanja.
Gre za miren način reševanja sporov, ki temelji na sodelovanju in komunikaciji, poslušanju drug drugega in iskanju skupne rešitve, ki bo ustrezala vsem vpletenim. Z mediacijo se vzpostavlja nova kultura odnosov. To je posebej strukturiran način dogovarjanja med strankami, ki ga vodi mediator. Cilj postopka je mirna rešitev spora s sporazumom, ki bo v čim večji meri izpolnil interese vseh strank. Stranke v tem postopku vzamejo reševanje spora neposredno v svoje roke in sooblikujejo rešitev.
Značilnosti mediacije so morda najlaže prepoznavne, če jo primerjamo s sojenjem. Sodni postopek se običajno začne s tožbo oziroma vlogo ene od strank, ki se vroči nasprotni stranki in na katero je ta navadno dolžna odgovoriti, če ne želi izgubiti postopka. Nasprotna stranka se torej sodnega postopka mora udeležiti, ali pa trpi negativne posledice. Mediacija pa se praviloma začne tako, da ena stranka mediatorju izrazi interes za mediacijo, mediator stopi v stik z drugo stranko in ji pojasni, za kakšen postopek gre. Če se tudi druga stranka odloči za sodelovanje, vsi udeleženci sklenejo dogovor o izvedbi mediacije, sledi navadno nekaj me-diacijskih srečanj in nato sporazum, s katerim se postopek zaključi in spor reši. Za razliko od sodnega postopka torej stranki v mediacijo ni treba vstopiti, če tega ne želi. Tudi če se odloči za sodelovanje, in se v teku postopka premisli, ker pri dogovorih ni napredka, lahko s sodelovanjem preneha.
Od sodnega postopka se mediacija razlikuje tudi glede poteka. Potek sodnega postopka je natančno predpisan. Sojenje vodi sodnik v skladu z zakonom in po strogih procesnih pravilih. Roke za vlaganje vlog in morebitne naroke na sodišču razpisuje sodnik v skladu s pravili sodnega reda in pri tem navadno ne upošteva drugih obveznosti strank. Smatra se, da morajo stranke svoje druge obveznosti prilagoditi, ker ima prednost sodno vabilo oziroma druga obveznost, ki jo imajo stranke do sodišča. V nasprotju s sodnim postopkom lahko stranke na potek mediacije vplivajo. Z mediatorjem navadno na začetnem sestanku dogovorijo pogostost in okvirno trajanje mediacijskih
srečanj ter približen čas, ob katerem naj bi se ta izvajala. Mediacija lahko tako poteka tudi popoldne, ko večina strank navadno nima službenih obveznosti, srečanja pa si lahko sledijo precej hitro (npr. eno na teden ali na štirinajst dni), kar navadno pomeni precej hitrejši zaključek celotnega postopka. Če postopek pred sodiščem običajno traja najmanj leto in pol, pogosto pa še precej več, je mediacijski postopek lahko zaključen tudi v mesecu ali dveh, odvisno pač od zapletenosti spora in pogostosti srečanj.
Največja razlika med sojenjem in mediacijo pa se pokaže pri zaključku postopka. Sodni postopek se zaključi s sodbo oziroma drugo odločitvijo sodišča. Sodišče je pri odločitvi vezano na zakonsko ureditev ter omejeno z možnostmi postopka, v katerem se je spor reševal, zato navadno ne more ustrezno upoštevati vseh interesov strank. Odloči lahko le o zahtevkih, ki so jih stranke postavile, ti zahtevki pa so predvideni v ustreznih zakonih in običajno denarne narave. Mediacija se, nasprotno, zaključi s sporazumom med strankama, v katerem stranki rešitev svojega spora oblikujeta po svoji volji. Hkrati (z enim sporazumom) se lahko tako npr. naenkrat dogovorita o rešitvi več sporov, za katere bi morali na sodišču sprožiti več postopkov. Sporazum poleg tega lahko vsebuje tudi dogovor strank o nadaljnjem ravnanju oziroma sodelovanju, ki ga v sodno odločitev ni mogoče vključiti, ker tega praviloma ne dopuščajo zakonska pravila. Končni sporazum pri mediaciji je rezultat dogovora med strankama. V postopku stranki dajeta možne predloge rešitve zadeve, mediator pa njune predloge usklajuje, išče skupne točke oziroma področja, na katerih se strinjata, ter ju usmerja k reševanju še odprtih vprašanj. Ob zaključku jima pomaga oblikovati ustrezen sporazum.
Posebnost mediacije je tudi zaupnost postopka. Vsi dogovori med strankama so nasproti tretjim zaupni, zaupna pa je tudi vsebina postopka oziroma mnenja in stališča, ki jih stranki izrazita v mediacijskem postopku. Mnenja, ki ga je stranka izrazila v mediacijskem postopku, ni mogoče uporabiti proti njej niti v sodnem postopku.
Prednosti mediacije so torej naslednje:
-	rešitev spora je prilagojena strankam, upošteva njihove interese;
-	rešitev spora je usmerjena v prihodnost, v ohranjanje delujočega odnosa med strankama in preprečevanje bodočih sporov;
-	mediacijski postopek je hitrejši in cenejši od sodnega postopka (predvidoma za-
ključen v mesecu, mesecu in pol, srečanja v posamezni zadevi so navadno na vsakih štirinajst dni);
-	mediacijski postopek ohranja komunikacijo med strankama, omogoča, da si mirno izmenjata stališča in skupaj najdeta rešitev spora;
-	ker mediacijski postopek ne zaostruje odnosa med strankama v sporu, ampak je usmerjen v iskanje rešitve za prihodnost, je zlasti primeren za stranke, ki bodo morale sodelovati tudi v prihodnje - npr. sosedje, poslovni partnerji, člani iste družine, itn.
Glede na vse navedeno vam tako svetujem, da pred odločitvijo za sodni postopek poskusite z mediacijo zlasti v naslednjih primerih:
-	kadar gre za družinske ali sosedske spore
(sodni postopek lahko namreč zaradi svoje narave po nepotrebnem zaostri in zaplete razmerja med sorodniki ali sosedi, ker so ti prisiljeni navajati le dejstva, ki nasprotujejo navedbam druge stranke, ne morejo pa upoštevati skupnih točk);
-	kadar gre za spore med poslovnimi partnerji (sodni postopek v večini primerov žal pomeni prekinitev poslovnega odnosa, mediacija pa omogoča ohranitev sodelovanja);
-	kadar imajo stranke med seboj večje število sporov (v mediaciji jih lahko zaključijo z enim dogovorom in v enem postopku, pred sodiščem pa bi morale najverjetneje sprožiti več postopkov, kar pomeni večjo porabo časa in večje stroške).
Preden se odločite za sodno pot, se torej posvetujte z ustrezno usposobljenim strokovnjakom. Z malo truda lahko najdete strokovnjaka, ki dobro pozna več možnih načinov reševanja sporov (sodni postopek, mediacijo itn.), ker se z njimi aktivno ukvarja, in vam bo lahko svetoval tisto pot rešitve vašega spora, ki bo za vas v konkretnem primeru predstavljala najmanjši strošek in porabo časa.
Rubriko sem pripravila:
ODVETNICA NATAŠA CANKAR
Kamniška c. 38, 1217 VODICE
Tel.: 041/962-474,
E-mail: natasa.cankar@gmail.com
področja dela predstavljena na spletni strani: www.odvetnica-cankar.si
CD
Jš
£ -О
О
RAZPREDELNICA DOGODKOV IN PRIREDITEV					
Dan	Datum	Ura	Dogodek/prireditev	Organizator	Lokacija
JANUAR					
SREDA	28. 1. 2015	18:00-18:40	URA PRAVLJIC ZA OTROKE	KNJIŽNICA VODICE	KNJIŽNICA VODICE
PETEK	30. 1. 2015	19:00	"SPREHOD POD MORJEM" - OGLED PODVODNE FOTOGRAFIJE IN PREDAVANJE	SD STRAHOVICA	GASILSKI DOM V KOSEZAH
FEBRUAR					
NEDELJA	1. 2. 2015	10:30-12:00	MEMORIAL JANEZA SERŠENA 2015 - ZA ČLANE SD STRAHOVICA	SD STRAHOVICA	KRVAVEC
PONEDELJEK	2. 2. 2015	19:30	STROKOVNO PREDAVANJE "PODNEBJE SE SPREMINJA - SE ZNAMO PRILAGODITI?"	KNJIŽNICA VODICE	KNJIŽNICA VODICE
SREDA	4. 2. 2015	18:00-18:40	URA PRAVLJIC ZA OTROKE	KNJIŽNICA VODICE	KNJIŽNICA VODICE
			KULTURNI PRAZNIK: PRIREDITEV OB 10. LETNICI	KULTURNO DRUŠTVO MATIJE KOŽELJA UTIK	
SOBOTA	7. 2. 2015	18.00-19.30	FPS MATICI IN SLIKARSKA RAZSTAVA DOMAČIH UMETNIKOV		KD VODICE
SOBOTA	7. 2. 2015	19:30	KMEČKA VESELICA S SKUPINO ASI NA VASI	PGD POLJE	KDSKARUČNA
			"11. VELESLALOM OBČINE VODICE ZA POKAL	OBČINA VODICE, ŠD VICTORIA CLUB VODICE	
NEDELJA	8. 2. 2015	8:00	OBČINE VODICE IN 2. POHOD NA KRVAVEC"		KRVAVEC
SREDA	11. 2. 2015	18:00-18:40	URA PRAVLJIC ZA OTROKE	KNJIŽNICA VODICE	KNJIŽNICA VODICE
SOBOTA	14. 2. 2015	19:00	KLOBASARSKA TOMBOLA Z ANSAMBLOM MAJ	PGD VODICE	KD VODICE
SREDA	18. 2. 2015	18:00-18:40	URA PRAVLJIC ZA OTROKE	KNJIŽNICA VODICE	KNJIŽNICA VODICE
PONEDELJEK-ČETRTEK	23. 2.-26. 2. 2015	DOPOLDAN	TEČAJ ALPSKEGA SMUČANJA	SD STRAHOVICA	ŠINKOV TURN *
OPOMBA: * V PRIMERU POMANJKANJA SNEGA BO TEČAJ IZVEDEN NA KRVAVCU.					
\<Ш
у.о сДгрСр
P
LEPILA
LAKI
PRIPOMOČKI ORODJE SILIKONI
SUHOMONTAZNI SISTEM
. C -
in še veliko več
PURPE
NI
Obiščite nas!

P
040/668-524
info@hisa-barve.si
Slovenska cesta 96, Mengeš (na krožišču proti Trzinu - stavba Izi Mobili)
ET 7.30 do 15.30
www.hisa-barve.si
IZID GLASILA
Naslednji Kopitarjev glas izide
06. 03. 2015. Prispevke pošljite najkasneje do 16. 02. 2015.
OBVESTILO
Sporočanje napak na omrežju javne razsvetljave
Vse napake na omrežju javne razsvetljave lahko javite vsak delovnik od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na telefonsko številko 01 83 32 610 ali 01 83 32 615 oziroma kadar koli na elektronski naslov komunala@ vodice.si.
Bolečino lahko skriješ,
tudi solzo zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila in odšla v večnost naša draga in skrbna mami, tašča, mama, prababica, sestra, teta, svakinja

MARIJA GOSAR,
rojena VRTAČNIK iz Sela.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, podarjene sveče in cvetje ter izrečeno sožalje.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni
zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mervarju za mašni obred, bralki berila, sosedi za besede zahvale in slovesa. Hvala pogrebni službi Navček, pevcem, nosačem. Hvala instrumentalistu, DU Bukovica - Šinkov Turn, gospe Jelki Kren za sočutno povedane besede slovesa. Hvala PGD Šinkov Turn za varovanje. Pogrešali jo bomo. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti žene, mame in babice
Marije Podgoršek
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, maše in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Navček za lepo izpeljan pogreb.
Zahvala gre tudi župniku g. Francu Mervarju, ga. Bredi Špenko za prelep govor, vsem gasilcem iz PGD
Bukovica-Utik za častno stražo, mežnarju Francu za zvonjenje in ostalim, ki ste poskrbeli za lep obred. Posebna zahvala gre sosedoma Romani Kimovec in Branetu Kunstlju za nesebično pomoč; in trem biserom za tolažbo v težkih trenutkih.
Žalujoči: mož Ludvik ter hčerki Mateja in Sabina z družinama
^ X
Črna kronika
Poročilo za obdobje 20. 11.- 8. 12. 2014
Kriminaliteta

Dolgoprstneži niso počivali. Na Dobruši in v Skaručni so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, v Bukovici pa poskus vloma v stanovanjsko hišo. V Vodicah so nekoga zasrbeli prsti po registrskih tablicah.
Prometne nesreče
V Polju se je zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti v križišču, povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.
Ostali dogodki
V Zapogah so policisti obravnavali požar v kurilnici stanovanjske hiše. V Selu pri Vodicah pa delovno nezgodo pri spravilu dreves v gozdu, ki se je končala s telesnimi poškodbami ene osebe.
CD §
1 £
-O
S
C
o o
C
O
Vabljeni na
11. VELESLALOM ZA POKAL OBČINE VODICE IN 2. POHOD NA KRVAVEC
ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku
ŠD Victoria Club Vodice in Občina Vodice vas vabita na 11. tradicionalni veleslalom za pokal Občine Vodice, ki bo ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja 2015, na Krvavcu.
Na veleslalomu lahko tekmuje posameznik ali skupina - na progi Audi quattro veleslalom bo odpeljana ena sama vožnja, ki bo štela za končni čas posameznika in skupine.
Izpeljana bo tekma skupin, pri čemer mora vsaka šteti 7 članov - med njimi morata biti najmanj 2 ženski članici.
Vsaka skupina mora imeti svojega vodjo, ki jo mora prijaviti in imenovati. Vsak njihov čas se sešteva za celo skupino
in osebni rezultat v svoji kategoriji. Odstop posameznika skupini prinese dve dodatni minuti.
Tekmovalec je lahko ali občan občine Vodice ali pa občan, ki je bil rojen v občini Vodice.
Start posameznika bo napisan pri prevzemu startnih številk.
Kategorije se oblikujejo naknadno po prijavi tekmovalcev.
Pri prijavi je treba navesti: ime in priimek, stalni naslov bivanja (tisti, ki niso več občani, pa naslov, na katerem so bivali), datum rojstva, spol, ime skupine.
Prijave na tekmo so možne do četrtka, 5. februarja 2015, do 20. ure, preko elektronskega naslova sport.victoria.club@
gmail.com, za dodatne informacije pa na telefonski številki 070 622 380.
Skupaj s Športno-planinskim društvom Gams organiziramo tudi 2. pohod na Krvavec, izpod spodnje postaje kabinske žičnice do Plaže na Krvavcu, kjer se bo odvijal kulturni program.
Pohod na Krvavec traja dve uri. Opozarjamo, da bo pot potekala v zimskih razmerah, zato je nujno potrebna zimska oprema (dereze, gamaše, pohodne palice, rezervna oblačila) in primerna kondicijska pripravljenost. Spust pohodnikov je s kabinsko žičnico ali v lastni režiji.
Prijava na pohod ni potrebna. Pohod bo potekal v vsakem vremenu, razen v izrednih razmerah. O morebitni odpovedi vas bomo obvestili preko spletne in Facebook strani Občine Vodice.
_,
URA	PROGRAM DOGODKA	KJE
7:30-9:00	Registracija smučarjev, prevzem startnih številk, kuponov za malico, nakup ugodnejših kart, dobrodošlica	Spodnja postaja kabinske žičnice
7:30-8:30	Registracija pohodnikov, prevzem kuponov za malico, dobrodošlica	
8:00	Pozdravne skladbe Godbenega društva Vodice	
8:30	Start pohodnikov	
10:00-12:00	Tekma	Proga Audi quattro
11:00-13:00	Malica	Plaža na Krvavcu
13:00-14:00	Kulturni program s podelitvijo pokalov in priznanj	
od 14:00 naprej	"Prosto po Prešernu", druženje, zabava z DJ-jem	
17:00	Zadnji odhod s kabinsko žičnico	
Lepo vabljeni tudi gledalci in navijači iz občine Vodice.
Vabljeni tudi tisti občani, ki ne smučate in ki niste pripravljeni na pohod, kot gledalci in navijači. Poskrbeli bomo za brezplačen prevoz s kabinsko žičnico in malico, skupaj boste lahko ob druženju počakali na kulturni program (Godba Vodice, MePZ Biser) in podelitev priznanj.
Se vidimo 8. februarja na Krvavcu!
9
šjp Krvavec
OBČINA VODICE
gloria C<
VoniCE
»«.IDI	№

ŠPD GAMS
»SISER