Političen, list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljd: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
^Kaznauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/i6. uri popoludne.
^tev. lOO.
V Ljubljani, v ponedeljek 21. julija 1884.
Letmlt XII.
Državni zbor pa sedanje volitve.
Brez hrufča in trušča končalo se je letošnje zasedanje državnega zbora, da se snide zopet v poznej jeseni, zadnjič v tej obliki in sestavi, kakor je do sedaj. Kdor je pazljivo zasledoval vse delovanje naših postavodajaleev v zadnji sesiji, vrinila se mu je nehote misel, da so posamezni gospodje nevoljno prenašali težave svojega posla. In kako tudi ne? Pri obstoječih razmerah je bilo vspešno delovanje skoraj nemogoče. Bil se je boj mej desnico in levico sicer z veliko srditostjo, a malim vspehom. Levica je omagala vsled čisto negativnih naporov. Začetkom zasedanja se je mnogo govorilo o „izhodu'' in znaten del levice poprijel se je te misli, dasi so pred leti enako ravnanje Čehov ojstro grajali. Oficijozni časopisi, nerodni kakor že od nekdaj, vpirali so se „štrejku" z vsemi štirimi in napenjali vse svoje skromne moči, da bi pregovorili levico. Nam je nerazumljivo, čemu so se vladni listi tako zelo bali abstinenčne politike, ker je vei\dar jasno, da je bil ves prepir edino le akademijsk, in se ni bilo bati nobenih praktičnih nasledkov.
Manjšina bi bila v tem slučaji še to veljavo izgubila, kar je ima, ministersto pa in desnica imela bi bila proste roke. Ker pri šolski noveli smo videli, da desnica ničesar bistvenega spremeniti ne more, če levici ni všeč. Levica zna svoje število dobro porabiti. Je li ona toraj v resnici mislila kujati se, in svoj položaj zamenjati še s slabejšim, kar bi se po novih volitvah gotovo zgodilo?
Na to ni drugi mislil razven vladnih listov. Levica ni druzega nameravala, kakor le prijatelje in sovražnike malo strašiti. Hotela je namreč, da bi se je njeni somišljeniki tesneje oklenili in grof Taaffe ž njo še milejše ravnal. To ravnanje levice ravno dosti ni doseglo, a toliko vendar, da so vladni listi črtali razžaljivo besedo „fakcijozen" iz svoje frazeo-logije.
Poznejši dogodki ra^jasnujejo večkrat prejšnje nerazumljive. To se je vresničiio tudi v državni zbornici. Srda polna je zapustila zedinjena levica
svoje prostore ter v resnici izvršila, kar je pol leta prej teoretično nameravala. Se ve, razmere za-njo so bile dokaj ugodnejše. Ali hitro se je premislila, in ovčice so se vrnile v polnem številu v svoj stari hlev. Če se levica ni mogla premagovati, da bi izostala sedaj, ko je začela njena vez popuščati, kako bi bila ona mislila na kljubovanje, ko je bila v boljših razmerah?
Najbolj očevidno jo levica pokazala svojo negativno stran v zadnji sesiji, ko je bila večinoma socijalna reforma na dnevnem redu. Ta glavni značaj opozicije je pa razumljiv in naraven; kajti ogromna večina njenih udov je bila vzgojena v takih razmerah in zavzema take službe v javnem življenji, da jim socijalna reforma ne more biti ljuba. Nasprotniki se žive od obresti in dohodkov, ki jih uživajo kot kapitalisti, uradniki, učitelji, tovarnarji in podvzetniki. Pri novi reformi ne morejo ničesa pridobiti za svoje žepe, pač pa marsikaj izgubiti. In ko bi že sami škode ne trpeH, trpeli bi jo njihovi prijatelji in znanci. Važen vzrok je gotovo tudi ta, da se ravno desnica toliko poganja za reformo.
Za časa liberalne dobe v Avstriji postalo je ljudstvo „misera contribuens plebs", dočim so se posamezni kot zvezde bogastva in slave povzdignili iz žalostnega in umazanega propada. Srednji stan, v boljših časih steber države, hira in gine. Veliki davki, draginja živeža in stanovanj, potrata v jedi, pijači in obleki iu še druge nadloge spravile bodo srednji stan na beraško palico. Mala obrtnija se je vničila s prostim tekmovanjem in po tovarnah. Kmetski stan ječi pod težo davkov in mora propasti brez zdatne pomoči. Industrija je vpeljala moderno suženjstvo, ki s svojim nečloveškim ravnanjem presega stare pagane. Kakor pa je Spartak vodil trume sužnjev proti rimski armadi, in kakor se je koncem srednjega veka vsled zatiranja vnela kmetska vojska, tako se tudi že sedaj rzdiguje tovarniški suženj, proti svojemu zatiralcu, in le bati se je, da se mu pridružijo vsa ona problematična bitja, ki ne morejo ničesa izgubiti v občnem boji.
Svet delimo glede socijalnega vprašanja v dva tabora. Eni spoznajo nujnost radikalnih zdravil in
tudi nepretegoma delujejo v korist zatiranih; drugi pa ne spoznajo ali ne hot^ spoznati občne bede.
V Avstriji je večina državnega zbora spoznalo rano na telesu naroda in hoče jo zaceliti. Ko bi bila levica mislila edino le na svoj dobiček, postaviti bi se bila morala v prvo vrsto reformatorjev ter skušati rešiti zapleteno vprašanje. Toda sebičnost je premagala politično oportuniteto, in kjer levica predlogov ni mogla pokopati, skušala jih je vsaj zavleči. Zraven tega je pa še sumničila posebno one može, ki so najbolj goreli za reformo, namreč pleminitaše. Te so dolžili demagogije, češ, da hujskajo delavce proti liberalnim meščanom in širijo sovraštvo mej ljudstvom. In ko so se pojavljali razni anarhistični izgredi, imela je opozicija toliko poguma, da je imenovala te žalostne prikazni nasledke socijalna reforme-	(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 31. julija.
STotranje dežele.
Kaj bo z lahkimi Tivoli? Nič! Vse bo ostalo, kakor je in Lahom iz Eovereta, Trideuta ia Bolcana ne bo druzega ostalo, kakor še daljo v Innsbruck hoditi v dež. zbor, kajti okrožnega zbora v Tridentu z laško avtonomijo jim sedanja vlada ne bo privolila. Lahi so z enakimi zahtevami že pod Auerspergovim ministerstvom stopili v javnost in so tedaj zahtevali kar naravnost za južne Tirole svoj deželni zbor, kterega jim je pa tedanja Auersper-gova, toraj čez vse liberalna vlada, ki jim je bila sicer prav iz srca vdana, tudi kar naravnost odbila. Ko so prepeličarji sprevideli, da z lastnim deželnim zborom ne gre, sprožili so letos misel, o okrožnem zboru, ki je pa ravno tisto dete, le ime mu je spremenjeno. Ko bi se Lahom ta zahteva dovolila, dovoliti se mora tudi češkim Nemcem njihova o razkroju Češke in Stajarskim Slovencem tudi vseskozi pravična želja po lastnem namestniškem oddelku. Ako se Lahom, kakor tudi Nemcem v njihovo za-htevanje dovoli, se s tem nič druzega ne naredi, kakor pot se pripravlja „irredenti" in prusaštvu v deželo. Ne bi trajalo dolgo in ob prvi vojski od-
LISTEK.
Spomini iz naših gori.
Naš slavni kronist Valvazor (na kterega sme kranjska dežela po pravici ponosna biti) je večkrat križem prehodil kranjsko deželo, je pogledal vsako vas in vsako cerkev, je narisal vse gradove in razvaline, je pretaknil vsako jamo in vsak brlog: ali hribolazec pa ni bil, vsaj ne v današnjem pomenu te besede, če gora ni bila obraščena, če na svojem vrhu ni nosila kake cerkve, gradu ali razvaline — zavoljo samega razgleda Valvazor gotovo ni lezel na vrhunec. In dasi mu ne moremo odrekati vnetega čutila za naravsko lepoto — je vendar-le premalo cenil divje romantične prizore, kakoršnjih ima naša gorenjska stran v svojem gorovji na izbiranje. V tem obziru je le bolj praktično mislil in kakor še zdaj naš kmet, bi bil tudi on mesto skalovja iu pečin raje videl planjave in rodovitno polje. Tako piše o Dovj m (IL buk. 121. str.):
„L!lngenfeld (oder Nadougem) liegt zwiselien Assling und Cronau am Sau/luss ein wenig an der
Anhohe unter dem hohen Schneegebirge, zwar an einem kalten und frischen, v'och gesunden Ort, sonst aber auf keinen gar zu fruchtseligen Boden; ange-sehen alles herum steinigt ist und aus einem so versteinerten Erd-Sehlos kein sonderlicher Wachs-thum aufgehet, ausbenommen unter dem Dorfl', allvvo noch einiges Feld zum Bau sich bequomet, doch gleicliwohl so fruchtbar nicht ist, wie die Fel-der bei Orainburg, Lajbach und andern Orten."
Tiiki so še zdaj naši ljudje. Kolikor bolj tujci gole vrhove občudujejo, toliko bolj so pa našim ljudem na poti. Namestu teh bi rajo imeli njive ali travnike, ali vsaj z lesom obraščene gore. Vsaj ve, gola skala nič ne nese; od gojzda in travnika pa je vendar kaj vžitka. Tako si moramo tudi tolmačiti čudni izrek nekega krčmarja iz Ljubljanske okolice, ki jo zagledavši Blejsko jezero zaklical: Oh škoda, da ta mlaka ni travnik, koliko sena bi se tukaj na-kosilo!
In čudno! Valvazor, ki jo na Dolenjskem in drugod vsak količkanj veči griček imenoval in zaznamoval, on ne pozna in nikjer ne imenuje — našega Triglava!
Vso Triglavsko gorovje mu je: der sonderbare
Berg Kerma. (Tako pa se le imenuje dolina od zgornje Kadolne naprej proti Triglavu). In ko bi imel od naših veličastnih gori kaj povedati in vsaj najimenitniši imenovati, nas kar kratko odpravi, rekoč: „Der Berge gibt es in Oberkrainischen Theil so gewaltig viel, dass ich sorgen muss, so man jezo alle namkilndig machte, der Leser nur darob er-mtiden wurde; darum will ich aus solcher Menge nur etliche, hin und wieder liegende aussondern und mit der Peder bertihren." Tu imenuje nektere vrhove okoli Ljubljane in Kranja; največih goril pa nobene ne pove. Ali jih ljudje sami niso po imenih poznali, ali pa Valvazor ni na pravega naletel, da bi mu jih bil povedal. Toliko je namreč gotovo, da o Valvazorjeveni času {>■ naših skritih dolinah in grabnih, še manj pa po strmih gorah nobeden ni hodil. Kolikor je znano, je bil prvi na Triglavu sloveč naravoslovec Hakvet leta 1779. Nckteri imenujejo prvega nekoga padarja iz Bohinja: Lorenca Vi-lonitzer leta 1778, ki je potem drugo leto Hakveta spremljal). Kako vse drugače pa je zdaj. Odkar železnice radovedne tujce od daljnih krajev našim goram v podnožje nosijo, lahko o poletnem času v najbolj oddaljenih kotih in na najviših pečeh gospodo
trgali bi se nam južni Tiroli za Lahe in severni Čehi za Nemce, kterim bi se priklopili, kajti na to njihovi prijatelji Lahi in Nemei že zdavnej delajo. (Kar se mora iz politiftnih vzrokov Lahom in Nemcem prepovedati, smelo bi se brez premisleka Sta-jarcem dovoliti.) Na Štajarskem namreč nevarnost odpada ali odtrganja ni, in tudi mogoče ni. Slovenec je avstrijski cesarski hiši vdan in domoljuben ter bi gotovo tudi ostal zvest in domoljuben, naj bi mu tudi poseben oddelek namestništva Maribori ali Celji dovolili. Štajarski Slovenci tudi nimajo za hrbtom velikega kraljestva, na kterega bi se naslanjali, kakor laški Tirolci ali nemški Čehi. Tedaj kar se Tirol-cem in Čehom iz političnih ozirov mora odreči, bi se smelo slovenskim Štajarcem zarad adminastrativ-nih ozirov popolno brez skrbi dovoliti.
Deset milijonov goldinarjev veljala bode Ogre vravnava dolenje Donave in železnih vrat, kterega dela se bodo menda še letos prijeli, kajti dotični načrti so se že vsi od ministra potrdili. Dolp časa so strokovnjaki, domači in inostranski vganje-vali, kaj bi bilo umestneje na železnih vratih ali odprt kanal ali pa naj bi se zatvornice napravile. Sedaj še le so se po dolgotrajnih dogovorih določili za odprt kanal. Inostranski inženirji posebno angleški, bili so vsi za zatvornice, domačini pa za odprt kanal in poslednji so se svojo mislijo zmagali.
Pravoslavni metropoUt An(^eU6 iz Karlov-cev v Sremu na Slavonskem se bo podal obiskat svojega tovariša srbskega metropolita Teodozija v Beligrad, kar se v pravoslavnih krogih za jako dobro znamenje posebno dobrih razmer med srbsko pravoslavno cerkvijo v Avstriji in po Srbiji smatra in to tim bolj, ker ruska pravoslavna cerkev na obe nekako pisano gleda. Ni še davno tega, ko je bilo čitati, da pojde avstrijsk pravoslavni protopop (višji duhovnik) iz Karloviške metropolije na Srbsko v Šabac za pravoslavnega škofa in ga je neki nadškof in metropolit Angjelič iz tega namena že iz svoje vrhovne pravoslavne biskupije odpustil, ter ga je Belograjski izročil. Med državama Ogersko in Srbijo se pa menda tudi že potrebni koraki vrše, da se bo dotičnik izločil iz ogerskega državnega podaništva ter bo pristopil pod srbsko.
Kolikor po Ogerskem, še živi mož, ki so bili leta 1848 in 1849 častniki v tedajšnjem honvedu, zbrali so se večinoma meseca maja v Budapeštu, kjer so se pogovarjali o svojem tedajšnjem vrhovnem za-povedniku G6rgyi, kteremu se še dandanes očita iz-dajalstvo domovine. Častniki, ki so se tedaj pod njegovim zapovedništvom borili in kterim jedotična zadeva popolnoma znana, pravijo, da se Gorgj ni z izdajstvom domovine oskrunil, ter hočejo sedaj napraviti dotično izjavo, ktero bodo vsi podpisali. Kajti to zadevo Madjari smatrajo za narodno in nikakor ne za osebno, ter bi nad vse radi videli, ko bi se dala črna maroga narodnega izdajalstva, ktera se do sedaj v madjarski zgodovini v letih 1848 in 1849 G6rgyjevega imena drži in ž njim vred celega naroda, na kak način zbrisati.
Tnanje države.
Vse kar se je v poslednjem času o Čr-nogorcih glede političnega preosnovanja po avstrijskih časnikih pisalo jn kar je tudi „Slovenec" poročal, je, kakor „Glas Črnogorca" pravi, izmišljeno, toraj, neresnično. „Glas Črnogorca" piše: „Do sedaj v Crnigori še nikdo na to ne misli, da bi se ondi vpeljala vstava; kajti Črnogorci že imajo ustavo, na ktero so že od starodavnih časov navajeni; le-ta se prilega njihovemu značaju, druga bi se ne nobena. Ona ugaja našemu narodu glede njegovega razvoja v vsakem oziru tako za bodočnost, kakor je vgajala v preteklosti. Sicer nas pa uči zgodovina, da država sama na sebi ne potrebuje ustave, da bi srečna bila in da ustava nima tiste moči, da bi državo srečno storila. Eavno tako ne misli knez Nikita na vpeljavo stalne vojske; kajti Črnagora je ne potrebuje. Tukaj
pri nas je vsakdo vojak, samo da zamore puško nositi. Kakor je bila Črnagora zamogla na zgodovinsko liste s krvavo roko zapisati imena Oarev-Laz, Kruze, Grahovac, Vučidol, Pundina in druge, tako bo Črnagora tudi za naprej znala svojo ča^rešiti in braniti, naj bilo bi treba. Kar se konečno tiče imenovanja bivšega srbskega metropolita Mihajla, ki sedaj na Bolgarskem živi, za črnogorskega metropolita, je tudi izmišljena reč. Ees da se ne da tajiti veliko sočutje, ki ga imajo Črnogorci nasproti Mihajlu, toda od sočutja pa do imenovanja je še velik korak. Mi dobro znamo, da je Mihajl srbski vladi persona ingrata, in bi si mi toraj z njegovim imenovanjem le srbsko nevoljo na glavo nakopali. Črnagora je pa s Srbijo tako na tesno zvezana, da se ne bo nikdar ničesar podstopila, kar bi utegnilo vodo med sesterskima državama kaliti."
JPfuski JPoljaM pripravljajo so za bodoče volitve za nemški državni zbor. Navdušujejo se s poslednjim izdom volitev v deželni zbor Poznanjski, kjer je polovica Poljakov voljenih. Eavno zarad tega, pravi dotični poziv, pa ne smejo rok križem držati, temveč morajo pridno delati, da si tudi za v državni zbor kolikor mogoče mnogo mest pribore. Sklicali se bodo tudi ljudstveni shodi, na kterih bodo narodni poslanci svoje volilce v njihovih dolžnostih podučevali.
V Varsovi na Eusko-poljskem so uradniki silno potrti. Mnogo jih je že po ključem, mnogo pa jih še pride, ker se je mnogim načelnikom dokazala zarota na carovo življenje. Imeli so podko-pana dva carska gradova, ktera sta bila namenjena, da bi se bila s carem vred dvignila v zrak. Dina-mita in druzih raznesnin našli so toliko, da bi bile dvignile in razsule h krati več kot trideset hiš, ako bi se bile vse h krati zažgale.
Belgijsko. Potrjuje se poročilo, da bo dobil belgijski primas kardinalski klobuk. S tem činom hoče pokazati sv. Stolica katoliškemu ljudstvu v Belgiji svoje priznanje zato, ker se je tako odločno obrnilo od liberalizma.
Bismark in Moltke poznata svoje ljudi, pa tudi njihove sosede preko Eena, ta čast se jima mora pripozuati. Ko sta leta 1871 sedanjo Nemčijo sestavila in jo s skrvjo in železom zvezala, izrekel se je Moltke v tem smislu, da bo mu treba skozi 50 let vedno za sabljo držati, ako noče, da se velikansko poslopje nemškega cesarstva zopet ne razruši. Bismark je pa takoj po prijateljih pogledal in je jel zveze kovati, ktere politike se še danes zvesto drži. Bismark pač dobro v^ da Nemec in Francoz ne bota poprej prijatelja, dokler se še enkrat ne sprimeta. Da se Bismark ni motil, je najnovejši dokaz zasramovanje, s kterim je francoski narod nemško zastavo v Parizu obsul. Kakor smo že poročali, provzroeil ga je nek nemšk bedak, ki je za-vpil: „Živila Prusija, ob tla s Francosko!" Kaj enaeega prigodi se povsod, kjer Nemci prebivajo mešani z drugimi narodi. Najpoprej hujskajo in zabavljajo, potem pa kriče o zatiranji. Kaj jim je bilo treba dražiti Francoze, ki so se bili polni radosti veselili na narodnem prazniku ? Nikdo se pred razžalitvijo francoskega naroda zmenil ni za nemško zastavo, če tudi jo sploh po Francoskem pisano gledajo; ali Francoz je mož, on rajši požre in zatopi kipečo mu gnjev, ako mu je le mogoče. Tukaj jo bil tak slučaj, ko tudi najbolj izobraženemu Francozu ni bilo več lahko tiho biti. Sicer pa stvar nima tolikega pomena, da bi se zarad nje napravila vojska; vse kaj druzega bi bilo se ve da, če bi se bilo to prigodilo oni nemški zastavi, ki vihni nad hotelom nemškega poslanstva v Parizu.
Bismark je zopet zinil besedo, ki Angležem glede Egipta znabiti ne bo posebno vgajala. Bismark pravi, da se mora Angleška pobrigati, da spravi denarne zadeve egiptovske z upniki v red, naj skrbi za potrebne novce, in ko bo vse to opravila, potem naj pa lepo začne svoje vreče povezovati in naj s
svojimi ljudmi zapusti kraje, kjer je svojo nesposobnost na tako očividen način dokazala. Naslednica v Egiptu naj ji bo z dovoljenjem Evrope in po vpeljavi evropejskih običajev ondi Turčija. Po tem takem bi iz navidezne vrhovne oblasti turške nad Egiptom v resnici prava postala. Opomniti zdi se nam pa potrebno, da ni vse res, kar se o Egiptu vgiba; danes piše se to, jutri zopet kaj druzega, kar se temu ali onemu politikarju bolj umestno in času primerno dozdeva. Politika se celo desetletje mnogokrat suče okoli političnega vprašanja, a važni in politični dogodki prišli in začeli so se goditi kar čez noč ravno tedaj, ki jih še nikdo slutil ni. Kdo ve, kaj se bo tukaj še vse primerilo in kdo bo poslednji zadobil vrhovno oblast in veljavno besedo v deželi Faraonov? Znabiti kaka država, na ktero sedaj še nihče ne misli ne; kajti ako se bo Bismark res sam začel brigati za ponilske dežele, potem si bota dva zrela politi-karja stala nasproti; kterih nobeden ne bo drugemu pravih kart pokazal, še manj pa mu bo dovolil, da mu bo brez potrebe in skrivaj nanje gledal. Glad-stone je, dasi se pri njegovem postopanji ne vidi, ali tudi nasprotno vidi, zrel do vrha; Bismark jih ima pa tudi za ušesi, da mu ga ni para.
Kitajci so odjenjali! V uradnem Pekinškem časniku so razglasili ukaz, ki zapoveduje vsem po Tonkinu, Anamu in po obližji nastavljenim kitajskim vojakom, da se imajo odmah Francozom umakniti ter na kitajsko zemljo povrniti in sicer v teku jednega meseca. Koliko da bodo plačali odškodnine, se pa še ne ve, kajti dogovori niso še dokončani. Brodovje admirala Oourbeta še vedno čaka.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 18. julija. V torek, 16. t. m., vršila se je običajna konferenca učiteljev Ljubljanskega okraja. Vdeležili so se je razun enega bolnega učitelja in ene učiteljice, vsi učitelji in učiteljice celega okraja. Izmed povabljenih gostov sta prišla g. učitelj in okrajni nadzornik Gerkman in potovalni učitelj g. G. Pire. Konferenca vršila se je od 9 zjutraj do 2 popoludne v Šišenski šoli, ktera je bila prav okusno ozaljšana. Po navadnem otovorenji konference po nadzorniku g. Levstiku, volila sta se dva zapisnikarja.
Prva točka: Praktično poučna razprava (Lehr-versuch) pridevnika na podlagi čutov človeških z učenci drugega šolskega leta. Poročnik nadučitelj Šišenski, g. Ušeničnik. Predavanje to nas je kar iznenadilo. Tako temeljitih razprav, kot ta, se težko kedaj čuje. Otroci so tako čvrsto odgovarjali, da se nam je nehote vrinila misel, kako točno bi še le odgovarjala deca, da bi stvar ne bila toliko abstraktna. O čutih razpravljati pridevnikove lastnosti je težavno delo za učitelja in učence; temvečja pa je tudi zasluga učiteljeva, ko se mu to posreči. In g. Ušeničniku se je. Po tej razpravi počastil je konferenco s svojim pohodom c. kr. okrajni glavar, gosp. Mahkot. Pozdravil je jako laskovo zbrane učne moči, zahvalil se jim za marljivi poduk mladine in izrazil svojo radost nad tem, da za časa njegovega predsedništva ni nastala nikjer kaka pritožba o šolstvu. Ob enem se velecenjeni gospod okrajni glavar spominja lanske 6001etnice bivanja Nj. Veličanstva, presvitlega cesarja Franc Josipa v naši sredi, na kar celi zbor zaori navdušeni trikratni „živio in slava!" Gospod okrajni nadzornik se za ta
(včasih celo gospe in gospodičine) srečuješ, ki tu sem prihajajo občudovat divjo naravo. In dasi je la-zenje po hribih težavno, velikokrat nevarno in z mnogimi neprilikami sklenjeno, je vendar od leta do leta več hribolazcev. Pri nekterih je to lazenje strast postala, kakor drugim lov ali igra. Viši ko je pra, hujši ko je pot; bolj jih vleče v gore. Kakor Šiler-jev planinski lovec tudi hribolazci tiš6 v gore in na vse vgovarjanje s planinskim lovcem odgovarjajo: Mutter, Miitter, lass mich gehen Jagen auf des Bcrges Hohen, Lass dio Bliimlein, lass sie bluhen, Mutter, Mutter, lass mich ziehcn!
Pri vsem tem pa vendar lahko rečem, če Val-vazoria prav poznam, da bi v današnjih okoliščinah gotovo tudi na Triglav šel, da bi mu le kdo povedal, kako velikansk razgled je iz njegovega vrha.
Po tem nekoliko daljšem uvodu hočem nektera popotovanja v naše gore tu popisati.
I. Triglavska megla.
Gora ni nora;
Tisti je nor, ki gre gor I
Ko sem bil 3. septembra leta 1874 z duhovnima tovaršema M. J. in .J. H. na Triglavu, me ni
samo nepopisljiv spregled iz njegovega vrha pretresel, ampak imponirala mi je posebno veličastna podoba tega gorskega velikana prav od blizo, namreč od Triglavske koče, ki je bila pa takrat le bolj za silo. Pozneje so namesto te začasne koče postavili novo zidano kočo, kakoršne so po drugih gorah nalašč za hribolazce postavljene. Ta koča je bila 2. avgusta 1877. leta za hribolazce odprta. K svečanosti je prišlo 9 gospodov in ena gospa z Dunaja od planinske družbe. Vodnikov in nosačev iz Bohinja in Mojstrane je bilo pa tudi 10, tako da so komaj imeli vsi prostor v mahni koči, ki je prera-čunjena le za 8 oseb. Pa kaj so hotli druzega, kot skupaj se stisniti, ker je bila silna nevihta zunaj in je za hudim dežjem sneg jel iti in ga je bilo drugi dan za pol čevlja debelo okoli koče. Imenuje se ta koča: Nadvojvodinje Marijo Terezije, po soprogi nadvojvodo Karol Ludovika, ki jo planinski družbi pro-tektor; koča pri Triglavskih jezerih pa se imenuje po najstarejšem sinu imenovanega nadvojvode: Franc Ferdinandova. Te koče so z vsim potrebnim previ-dene. V njih je železno ognjišče, kuhinjska po.soda in ležišča za osem oseb. Vendar pravijo, da Marijo Terezije koča pod Triglavom ni prav izdelana, ker
ognjišče ni dobro izpeljano in morajo — vrata biti odprta, ima pa veter prost vhod in nosi dež in sneg v kočo.
Dasiravno me na Triglav zavoljo težavne in nevarne poti ni več mikalo, bi ga bil vendar rad še kterikrat prav od blizo videl in novo kočo si ogledal. Ko sem ta svoj namen nekterim prijatlom razodel, so bili precej trije pripravljeni, da me hočejo na ti poti spremljevati. Bili so to: en profesor, en jezičen doktor in on bogoslovec.
Nekega jasnega jutra v začetku avgusta leta 1878 zgodaj odrinemo iz Dovjega in smo že v Zgornji Eadolni, ko so tamošnji ljudje še le vstajali. Stara Biškica, saj je že med tem umrla, (Bog ji daj nebesa!) je ravno še vsa razkuštrana na prag stopila in ko nas z velikimi palicami memo iti vidi, pravi v vežo obrnjena svojemu staremu: Ti Primož, kam neki gospod fajmošter gredo tako zgodaj, paja ne gredo zopet na Triglav. Pa že smo bili toliko naprej odšli, da'skrbni stari nisom mogel več odgovoriti. — Do sem smo hodili eno uro.
(Dalje prili.)
laskavi pozdrav primerno zahvali in izraža veselje Tsih zbranih, nad tem, da jih je počastil g. glavar osobno, kar se ne zgodi ravno mnogokrat po ne-kterih okrajih.
Druga točka: Opazke g. okrajnega nadzornika ^ disciplini in napredku šol Ljubljanskega okraja. Pri nadzorovanji se je prepričal, da šole povsod vspešno napredujejo, da je od lanskega leta do sedaj ^abilježiti velik napredek.
Kot tretja točka sledilo je jako zanimivo predavanje potovalnega učitelja g. Pirca, o napravi žolskih vrtov. Pri otrocih naj bi se, pravi gospod, teoretični nauk o sadjereji bolj opuščal, otroci niso za take teoretične stvari; praktično naj bi se pod.u-čevali in vspehi bodo velikanski. Seveda, popolnoma se teorija tudi ne sme opustiti, kar je povdarjal g. Č. iz Vrhnike, kteremu je gosp. Pire na malo trde opazke, prav parlamentarno odgovoril in ga temeljito zavrnil. Za tem je referiral nadučitelj Št. Vidski, g. Kermavnar, o učnih knjigah in je razvijal misel, da bi bilo bolje, da ostanemo pri dosedanjih knjigah in ne menjamo vsako leto. Ees da je od minister-stra mnogo knjig dovoljenih; a vedno prebirati nam ne kaže iz več vzrokov, če le pomislimo, da naš kmetič gmotno ni preveč srečen, otrok ima več za žolo. Ti vsaj lahko par let eden za drugim porabljajo knjige in starišem prihranijo nekaj stroškov. Sploh pa le ne vedno: vsak po svoje.
Gospod učitelj črne razpravljal je vzroke slabega obiska ljudskih šol. Občno, povsod veljavno sredstvo, zoper slab obisk se ne more nasvetovati, ker so vzroki v vsakem kraji drugi, v nekterih pa je obisk reden. Na to so se izvolili udje stalnega in književnega odbora. V deželno-učiteljsko konferenco sta voljena gg. Papler in G o vek ar. Po krajši razpravi o nakupovanji pedagogičnih knjig iz že obstoječega fonda in po nekterih manj važnih predlogih zaključila se je konferenca s trikratnim „živio" in „slava" presvitlemu cesarju in pevanjem cesarske pesmi.
Po končani konferenci zbrali smo se pri „kamniti mizi" k skupnemu obedu, kjer je vladalo splošno veselje. Mnogo je bilo napitnic. Prvi povzdignil je ^ašo g. i<.adučitelj Borštnik, spominjaje se lanskega 16. julija, ko se je Nj. Veličanstvo na Jezici poslovilo od našega okraja, spominjal se Vodnika, v čegar rojstni hiši smo zbrani in napil slednjič vele-cenjenemu prijatelju šolstva, g. okrajnemu glavarju Mahkotu, kteri se v veliko žalost splošnega obeda vdeležiti ni mogel. — Z veseljem moramo opomniti ;še to, da so nas pri Matijanu počastili tudi mnogi gostje, med temi tudi g. nadučitelj Kibnikar.
iz Cerkjan, 19. julija. Nekaj časa že pri nas razsaja vročinska bolezen, vsled tega je šola že 4 tedne zaprta. Ta huda bolezen, zdaj hvala Bogu, pojenjuje, le tu in tam se še sliši, da kterega napade.
Po hudih nevihtah in obilnem deževji je pri nas nastopila dolgotrajna grozovita vročina, ktera je že tudi pri nas tirjala svojo žrtev. V četrtek po-poludne je Marija Štupar, hči posestnika iz Zgornjega Bernika na polji žela. Vsled strahovite vročine se h krati zgrudi in v nezavesti jo pripeljejo na dom. Duhovnik, ki je bil v naglici poklican, ji podeli še na vozu ležeči sv. poslednje olje in papežev blagoslov, kmalo potem pa vkljub hitri zdravnikovi pomoči izdihne dekle svojo dušo. Enako se iz sosednjo Velesovske fare sliši, da ste dve ženski vsled prevelike vročine nagle smrti umrle, čuditi se temu xavuo ni, ako se pomisli, da mora žanjica cel dan v vročini, ki znaša pri nas nad 35 stopinj R. na solncu sključena stati in svojo težavno delo opravljati.
Iz Radovice, 20. julija. Ko te vrstice pišem, vdari v zvoniku eno popolunoei. Je že tedaj nedelja, dan Gospodov. In vsegamogočni Gospod nebes in in zemlje ravno zdaj povdarja svoje gospostvo nad Tsem vesoljstvom vozeč se nad nami v silnem gromu in viharju ter si pot kazajo z neutrudljivim bliskom. Marsikdo se je to uro prebudil in prekrižavši se pobožno izdihnil: „Gospod varuj mene in moje!" .Je pa tudi hvaležno izrekel: „Čast Bogu! dež gre". Imeli smo namreč pretočeni teden toliko silno vro-žino, da že davno ne take. Danes teden je ob 2 uri popoludno gorkomer kazal 32 stopinj S., v četrtek ob 3. uri pa 37. Zdaj se bo žejna zemlja zadosti napojila, zrak nekoliko ohladil. Koncem tedna smo po naših hribih z žetvijo pričeli; vesel smo je zarad bogatega in čistega zrnja.
Od Vojnika, 19. julija. {Volitve volilnih moS] so razpisane. C. kr. okrajno glavarstvo Celjsko je
posameznim občinam naročilo, naj se čas pravolitve naznani ljudem po navadnem potu; vrh tega se to mora priobčiti vsakemu pravolilcu posebej. Pra-volilec se mora podpisati, oziroma podkrižati, a do-tična pola s podpisi se ima na dan volitve predložiti kr. komisarju. Ta nenavadni način objavljanja volitve si ljudje razlagajo — vsak po svoje.
Domače novice.
{Birma.) Včeraj je bilo tu 1115 birmancev, med temi mnogo prav odraščenih, zakrament sv. birme prejelo. Gnječa v Šenklavški cerkvi je bila vsled gostega dežja velika. Da vročina vsled tega ni prizanašala, nam pač ni potreba še posebej omenjati. Tržaški škof, mil. gosp. Glavina so se po dokončanem opravilu z nagličem ob 6. uri v Trst povrnili. Obiskovali so pretekle dni vse cerkve Ljubljanske in v petek so obiskali celo cerkev Matere Božje na Dobrovi.
{Zabava v LjubljansM čitalnici) v nedeljo zvečer vršila se je na splošno zadovoljnost prav povoljno. Jako odličnega občinstva zbralo se je toliko, da so se že pred osmo uro vsi pripravljeni prostori napolnili. Prostor kazališčni bil je odičen s cesarjevo podobo in zdrugo olepšavo jako okusno. Vrli „Sokol" je v naznanjenih skupinah častno rešil svojo nalogo; ravno tako so se gg. pevci odlikovali se milodonečimi pesmami, kakor tudi se c. kr. vojaški godbi vsa čast in hvala spodobi za krasno sviranje, s kterim je obilne poslušalce razveseljevala. Če tudi je dež okoli V»9. ure nekoliko rositi jel, ker ga je tu pa tam nekoliko kaplic brsnilo, vendar ni motil daljše zabave, da se vseskozi zunaj vršiti zamogla.
{Premil. gosp. škof dr. Glavina) obiskal je v soboto popoludne deško zavetišče „Collegium Maria-num", kjer so mu zapuščene in po usmiljenji bližnjega po očetovski preskrbljene sirote zapele. Od on-dot peljal se je visoki gospod v blaznico na Studenec.
{Dnevni red seje mestnega odbora), ktera bode v torek 23. dan julija 1884. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. L Naznanila prvosedstva. 11. Finančnega odseka poročilo a) o prošnji društva Ljubljanskih prostovoljnih gasilcev za nakup 300 metrov normalnih cevij na mestne stroške; b) o mestnega računarstva nasvetu, naj se odpišejo zaostala povračila predujemov znašajoča 100 gld. 96 kr.; c) o gosp. Karola Sirnika ponudbi gled(5 mestne hiše štev. 19 „pred prulami"; č) o izidu škontri-ranja vseh blagajnic in fondov, s kterimi upravlja mestna občina Ljubljanska, izvršenega v 4. dan t. m. m. Stavbinskega odseka poročilo o gosp. bratov Kozlerjev prošnji za premeno pogojev zadevajočih odvadanja vode iz njihovega pivovara v Šiški. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo o volitvi novega odbora društvu Ljubljanskih prostovoljnih gasilcev. V. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalna predloga: a) naj slavni mestni odbor sklene reorganizacijo magistratnih uradov; b) naj se ponovi prošnja do c. kr. priv. južne železnice vodstva zavoljo uvedenja tour- in retour listkov.
(JBaronesa Andreana WinUer), hčerka deželnega predsednika našega, prejela jo včeraj iz rok prem. škofa Tržaškega dr. Janeza Glavine v domači kapeli bogoslovski prvo sv. obhajilo in takoj na to pa zakrament sv. birme. Birmo ji je zavezala grofica Eegina Nugent.
{Belih peč) je bilo včeraj zopet nekaj več, kot navadno po Ljubljani videti in lahko rečemo, da bi jih bilo še enkrat toliko, da bi ne bil dež nagajal. Vsaka kmetica pa nam bo rada pritrdila, da sta si ravno dež in bela peča dva nestrpljiva in neznosna sovražnika.
(Dež) ohladil jo bil v nedeljo zjutraj do dobrega razbeljeno zemljo po Ljubljani in okolici. Jel je iti na vse zgodaj med gromom in bliskom, ter je še le okoli dvanajste uro opoludne ponehal. Popoludne jo bilo najkrasnejše vreme za kak izlet, kar si ga človek le misliti zamore. Lepo oprane ceste brez prahu in hladen zrak, izvabilo je marsikoga iz zaduhlega zidovja na hladno raviin.
{Pogreba) ranjce Pauline Železnikarjeve so jo v soboto popoldne vdeležilo več odličnega slovenskega razumništva, n. pr. drž. in dež. poslanci, dr. Vošnjak, ces. sovetnik Murnik, dr. Zarnik, več c. kr. uradnikov, Ljubljanskih časnikarjev, kita čitalničnih pevcev pod vodstvom g. Valento in več drugih.
{Is Škofje Loke), 19. julija, se nam poroča: Tudi pri nas jo vročina neznosna in kaže svoje
učinke. Včeraj jo Katarina Dobre žela na polji; popoldan ji naenkrat „pride slabo", in kar na njivi umrje. Stara je bila res že 70 let, vendar vzrok smrti je bila le vročina. Tujci so že v obilnem številu prišli v Loko. Največ jih je iz Keke in Trsta.
{Josip Kovač), c. kr. sod. adjunkt v Metliki, kterega nedostojno obnašanje v službi je že g. župnik Schvveiger v „Slovenčevi" št. 156 z golimi ne-pobitnimi fakti dokazal, zatožen je zdaj od g. Martina Pečariča, prvega občinskega svetovalca in predsednika krajnega šolskega sveta v Drašičih h. št. 27, ker je tudi njega vpričo strank razžaljivo napadal in obrekoval, posebno ga je okrivil, da je našuntal tiste, ki so njega (Kovača) podili, ko je blizo Drašič svoje sodnijske posle opravljal. Prav radovedni smo na izid te ovadbe, ker je tudi g. okrajni sodnik Žužek za pričo proti Kovaču naveden.
(iVa Bevkah) je neka ženska umrla na vnetji možgan po solncu. Sploh še ni bilo kmalo toliko od nagle smrti po soinčarici slišati, kakor letos. Je pa tudi res nenavadna vročina bila, kakoršne tudi še ni bilo kmalo. — Nepričakovano je pa včeraj dež zemljo ohladil brez groma in bliska ali kake druge nesreče.
{Goriški deželni zbor) je sklenil letos svoje delovanje v soboto s trikratnim „živio"-klicem na presvit-lega cesarja.
{Letno poročilo c. kr. gimnazije v Trstu za leto 1874) ima na čelu zanimiv sostavek ondašnjega vodje g. prof. Hofmana „o solnčnih in luninih mrakovih, kakor so jih grški in latinski pisatelji v starem veku opisali". Gimnazijo so obiskovali do konec leta 408 učenci, med kterimi je bilo 138 Nemcev, 128 Lahov, 117 Slovencev, 14 Grkov in 6 Armencev. Glede veroizpovedanja bilo je med temi narodnostmi 327 katoličanov, 16 luteranov ausgsb., 9 luteranov helv., 2 anglikana, 16 pravoslavnih in 28 Židov. Oziraje se na domovino njihovo opazimo, da je bilo 228 dijakov iz Trsta in okolice, 71 Primorcev, 77 iz druzih dežel cesarstva. Inostrancev je bilo: iz nem-kega cesarstva 4, iz Italije 2, iz Grške 6, iz Švice 5, iz Angleške 4, iz Eusije 6 in iz Turškega 10. Zrelostni izpit delalo jih je 24 in izmed teh napravili so ga trije z odliko, ostali pa z dobrim vspehom. — Tržaška gimnazija je v resnici živ odsev Tržaškega mesta. Ondi najdeš narodnost, ktero si le poželiš in na gimnaziji jo ravno taka.
{C. kr. pomorsko akademijo za trgovino in bro-darstvo) obiskovalo je v Trstu letos 138 učencev. 131 od teh je bilo Avstrijancev, 7 pa inostrancev. Naj bi se osobito Slovenci tega predmeta poprijeli, kjer se za vsprejem ne zahteva cela gimnazija, temveč, ako se ne motimo, zadostuje dobro dovršena nižja gimnazija. Gojenci dobro dovršenega tega zavoda dobe dobre službe pri pomorski trgovini na la-dijah po adrijanskem morji in na Donavi, kakor tudi po trgovskih hišah, po Vt-čih primorskih mestih.
{Tramvaj na parogon) iz Trsta v Gorico in Vipavo se bo vendar-le vresničil. Dotični načrti so se podjetniku inženirju Schmidtu v Trstu na višjem mestu že potrdili ter se bo omenjena črta še ko-nečno pregledala. Kakor vse kaže, stvar menda ne bo zaspala, kajti jeli so se Tržaški milijonarji za-njo brigati.
{Tisoč goldinarjev) stržil je v minulem tednu v Mariboru g. Michel na svojem „ringelšpilu"! Na svetu vendar še ni tako slabo, kakor ljudje tožijo!
{Po Trstu preiskujejo živež.) Vničili so, kakor „Edinost" poroča, blizo 300 kg. spridenih rib, 189 kg. marelic, 11 kg. hermelinec, 5 kg. sliv, 129 kg. češenj, 10 kg. ribezlja, 13 kg. višenj, 36 kg. jabolk, 129 kg. hrušek, 699 gob, 1 kg. salate, 4 kg. kumar, 20 raznega sadja, 8 golid limonade in 5 sodčekov slanikov. Mleko se je preiskavalo 51krat in se je vselej našlo nepokaženo. Po gostilnah, kavarnah, žganjarijah, pri pekih in branjevcih vršila se je preiskava živeža 159krat brez kakega izvržka. Pri mesarjih so preiskovaU meso 89krat; enemu so zaplenili Vž kg. gnjilega mesa, pri drugemu pa 1'/^ kg. salam.
{Kri zavre tudi živini.) V Trstu se je zgrudil konj v sredo dopoludne pred bolnišnico na tla in se je takoj stegnil. Odvedel ga je gospodar konje-dercu.
Oklic odbora za gledališki vlak v zlato Prago.
Dogovorivši se z ravnateljstvi železnic, določil se je odbor za gledališki vlak za progo po Gorenj-
skem, Koroškem in Gorenjem Štajaiskem čez Am-stetten-Dunaj-Brno v Prago. Ta poseben vlak krene iz Ljubljane okoli 25. avgusta t. 1. in v tem vlaku se bodo vozili vsi vdeleženci skupaj. Omenjeno že-leznično črto je odbor zato izbral, ker se bode gotovo mnogo vdeležencev na povratku rado vstavilo na Dunaji. Iz Prage nazaj ue pojde poseben vlak, ampak vsakdo se lahko vozi sam z vsakim vlakom v teku 14 dni, kajti za toliko časa veljajo želez-nični listi.
Cena za II. razred je do Prage in nazaj 29 gld. 30 kr., za III. razred pa 19 gld. 60 kr. Denar in sicer ves znesek za osebo naj se pošilja odboru v Ljubljani do 10. avgusta t. 1. Konečno še opozarjamo, da bodemo program vožnje in slavnostnih dni v Pragi skoro naznanili in na željo razpošiljali.
V Ljubljani, 19. julija 1884.
Za odbor:
Iran Murnik,	Anton Trstenjak,
predsednik.	tajnik.
Razne reci.
—	Novica o koleri v Gradci, kakor jo sedaj „Tr. Tagblatt" popravlja, ni resnična. Sploh ondi v hotelu „zu den drei Raben" nobenega Francoza ni bilo. Umrl je le nek vpokojeni stotnik vsled tega, ker ga je mast zalila.
—	Bismarka ne morejo najti. V Frank-furtu ob M. je pri glavni pošti na črni deski, kamor se devajo pisma, ki adresatov ne najdejo, videti pravi kurijozum. To sta dva pisma od meseca maj-nika z naslovom: „Nj. Svetlosti državnemu kance-larju, knezu Bismarku v Berolinu." Oboje priporočeno pismo se je iz Berolina vrnilo s poročilom: „Adresata ni mogoče najti." Ker je naslov bil zadosten, a kanceiar je takrat bival v Berolinu, zatoraj mislijo, da knez ni hotel vzprejeti pisma, ker na njem ni bilo razvidno imena od pošiljatelja.
—	Časnikarstvo na Ogerskem. Lansko leto je bilo na Ogerskem 638 časnikov, za 49 več, kakor 1. 1882. Izmed teh je bilo 82 političnih, 225 lokalnih, 60 zabavnih, 225 znanstvenih in 19 šaljivih. V madjarskem jeziku jih je izhajalo 449, v nemškem 113, koliko pa v slovanskih jezikih molči poročilo.
—	„Theologisch-praktische Quartal-schrift," Linz. Obseg III. zvezka je sledeči: I. Kann ein Sacrament giltig, jedoch ohne Frucht und zugleich ohne Siinde empfangen werden? Von Praiat Dr. ErnestMiiller in Wien. — IL Warum ist der Unterricht in der Homiletik nicht selten ohne Frucht? IV. Von Praiat Dr. Franc Hettinger in Wurzburg. — III. Der Geist des kirchiichen Fastengebotes. Von Canonicus Anton Erdinger, Seminardirector in St. Polten. — IV. Die miindliche Ueberlieferung als Materialprincip und die Stellung der Vernunft in der Justinischen Theologie. Von Prof. Dr. Sprinzl in Prag. — V. Die Installation der Regular-Pfarrvicare durch den Dechant ist in der Diocese Linz eine legitime Ge\vohnheit. Von Consistorialrath und Secretar Dr. Doppelbauer in Linz. — VI. 'VVodurch wird das Jejunium natu-rale gebrochen? Von Prof. Josef Schwarz in Linz. — VII. Der materiele Nutzen der Kloster ira Mittelalter: b) Die Kloster und die Armen. Von P. Andr. Kobler S. J. in Innsbruck. — VIII. Ein verliisslicher \Vegweiser bei Aniegung oder Ergiin-zung von Kinder-, Jugend- und Volksbibliotheken. (Kindliches Spiel und kindliche Beschiiftignng. Vor-bereitendes ftir die Schule.) Von Joh. Langthaler, regul. Chorherr. — IX. Gedanken iiber den vertrau-lichen Verkehr zwischen Priestern und I^aien. Von einem Curatpriester in Preussen. — X. Darf ein katholischer Friedensrichter in Nordamerica den Ehe-Consens katholischer Brautleute entgegenneh-men? Voii Eeetor nnd Professor A. Zeininger im Proviocialseminar zu St. Francis, \Vis. Nordamerica. — XI. Die neuen Transhtions-Eegeln und die Kirchen-Patrocinien. Von einem Religions-Pro-fessor in Preussen. — XII. Pastoralfragen und Fiille. (Ta oddelek ima 24 točk.) — XIIT. Literatur. (Ta od delek ima 30 točk.) — XIV. Die Encyclica Huraanum genus. — XV. Kirchliche Zeitlilufe. Von Professor Dr. Josef Scheicher iu St. Polten. — XVI. Die iiussere Missionsthiitigkeit der kathoiischen Kirche. Von P. Edmund Hager 0. S. B. in Salzburg. — XVII. Der Kreuzlierren-Ablass von 500 Tagcn mit Beriieksichtigiing der neue.sten Entscheiduiig dos hI. Stuhles. L Von P. Jo.sef Mayer, Redeinptoristen-Ordenspriester in Prag. — XVn[. Kiirze Fragen und Mittheilungen. (Pod tem naslovom .so nahaja še 47 kratkih točk.)
— Glava Richeliejeva. Inventar zapuščine Pariškega založnika Dentu-ja je bil te dni so.stuvljen. Našteli so dva milijona knjig in okoli 20.000 avto-grafov. Med drugimi rečmi so tudi nektere posebnosti, tako na pr. človeška glava shranjena v bar-žunasti skrinici. To je glava .slovečoga kardinala in francoskega ministra Richelieii-ja. Gotovo je, da je bil ta minister Liidovika XIII. pokopan v kapeli
Sarboune. L. 1848 za časa revolucije je bil njegov grob razdjan in telesni ostanki razuešeni. Glava je prišla v roke nekega kneza, ki jo je pozneje Dentu prepustil.
Telegrami.
Innsbruck, 19. julija. V deželnem zboru bil je na dnevnem redu predlog tirolskih Lahov, da bi se jim ustanovil v Tridentu okrožni odbor. Ko se je o njem glasovalo, je bila večina glasov za to, da se predlog izroči dotičnemu odseku. Cesarski namestnik je v daljšem govoru izvrstno vtemeljil, da predlog z ustanovljenim okrožnega zbora in odbora ne misli laških Tirolov le administrativno temveč tudi politično in državnopravno ločiti in da predlagatelji sami priznavajo, da bi se jim s priznanjem, t. j. z dovolitvijo zahtevanega še le en del njihovih zahtev dovolil in priznal. Zarad tega je cesarski namestnik odsvetoval vsake take poskuse, ki niso za druzega, kakor za to, da v deželi mir kale.
Line, 19. julija. Nad Hallstadtom utrgal se je oblak, ki je po mestu ulice in trge se šoto podsul. Mesto in saline so silno poškodovane. Za prvo silo odšlo je tjekaj 100 pi-jonirjev od tukaj.
Toulon, 20. julija. Včeraj bilo je med 57 mrliči 50 ljudi za kolero mrtvih.
Toulon, 21. julija. Včeraj je bilo tukaj 15, v Marseille pa 25 mrhčev za kolero. Hladneje vreme daje upanje na boljšo bodočnost. Kakor „Soir" poroča, prikazala sta se včeraj v Parizu zopet dva sporadiena slučaja kolere.
Novi Jork, 21. julija. Izvanredni vlak na Oanton Vallej železnici iztiral se je v soboto zvečer pri Oantonu (Ohio), kjer se je preko-picnil čez nasip v vodo. 25 popotnikov je poškodovanih, 12 jih je zmanjkalo. Boje se, da so tudi mrtvi.
Umrli so:
17.	julija. Pavla Majcr, kupeevaleeva hei, 4'/j leta, Ključavničarske uliee št. 1, daviea. — Marija Strauss, delavka, 60 let, bila je na zeleni poti pri sv. Martina cesti (pri žetvi) za kapom umrla. — Jurij Jazbec, železniški delavce, 62 let, Kolodvorske ulice št. 28, udotrp v možganih.
18.	julija. Pavlina Železnikar, vrednikova žena, 28 let, Marije Terezije cesta št. 8, jetika. — Jožefa Polanšek, bra-njevčeva hči, .5 mes.. Tržaška cesta št. 39, jetika. — Anton Strekelj, čevljarjev sin, 3 mes., Krakovski nasip št. 10, božjast. — Helena Alič, delavčeva žena, 39 let, Sv. Petra cesta št. 70, vsled vročine.
19.	julija. Marija Colloretto, šivilja, 48 let. Stari trg št. 28, jetika. — Bruno Zenari, cskomptne banke vodjev sin, 5 let, Frane Jožefa cesta št. 9, davica.
V bolnišnici:
17.	julija. Marija Omejec, gostija, 73 let, prsna vodenica.
18.	juliju. Franca Rub, gostija, 60 let, Marasmus senilis.
Dunajska borza.
(Telegrafiono poročilo.) 21. julija.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 60	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81 „ 55	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103 „ 30	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95 „ 85	^
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857 „ —	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	301 „ 50	„
London.......181 „ 80	„
Srel "O.......— „ —	„
Ces. kini.......5 „ 77	„
Francoski napoleond......9 „ 67'', „
Nei.iške marke......59 „ 55	„
Od 19. julija.
Oger-ska zlata renta 6% ....	122 gl. 10	kr.
„ „ 4% . . . .	91 „ 35	„
„ papirna renta 5% . . .88 „ 45	„
Akcije \nt,lo-avstr. banke . . 200 gld.	109 „ —
„ Liinderbanke.....101 „ 40	„
„ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	533 „ —	„
„ državne železnice ....	317 „ 40	„
„ Tramway-drHŠtva velj. 170 gl. . .	215 „ 25	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125 „25	„
4% ........ 1860 . 500 „	135 „ 25	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168 „ 75	„
........ 1864 . . 50 „	168 „ -	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	175 „ 75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23 „ —	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19 „ —	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 108 „ 35	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „ 50
T11 j C i.
19. julija.
Pri Mallil: Kosenberg, Wolkenfeld in Weber, trg. potovalni, z lJunaja. — Krnil Miihlbaoher, iz Celovca. — Franc pl. Kohlinayr, dijak, iz Celovca.
Pri Slonu: Teodora Hanušova, zasebnica, iz Prage. — Milena Hanušova, učiteljica, iz Prago. — Alojzij Rava«ini, posestnik, s soprogo, iz Trsta. — Ignacij Rosinger, trg. potova-lec, iz Trsta. — Anton Sarkotič, brzojavni vradnik, iz Zagreba. — Marija VVarto, lekarnarjeva soproga, iz Idrije. — Matevž Bežan, biležniški vradnik, iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru; Henrik Esenbeek, trg. poto-valec, iz Monakovega. — J. Magnus, pastor, iz Letschina. — Karolina Hlavatz, z Dunaja. — V. Pocher, trgovec, z Dunaja. Marija Leitner, vradnikova soproga, iz Wartberga. — Meikto-john in Robb, zasebnika, iz Trsta. — T. Barrault, trgovec, iz Trsta. — Sofija Wentzel, s hčerjo, iz Trsta. — Alfred Hatmann, trg. potovalec, iz Pilzna. — Josip Samsa, posestnik, iz 11. Bistrice. — v. Ultrich, geometer, z družino, iz Kranja.
Š(. 503.
Oznanilo.
(1)
Zaradi oddaje stavbe nove šole v Dobličeh vršila se bode od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta Crnomeljskega dne 21. avgusta 1884 ob 10. uri zjutraj zmanjševalna dražba v Dobličeh. Cena je naslednja:
1.	Vsa mojsterska dela skupaj 3239 gld. 66 kr.
2.	Ves materijal skupaj . 1468 „ 52 „
3.	Vožnja in ročna tlaka . 1437 „ 66 „
Mojsterska dela z materijalom vred oddala se
bodo skupaj enemu podvzetniku, vožnja in ročna tlaka pa se bode posebej licitirala in oddala.
Stavbeni načrti, proračun stroškov, eenilni izkaz in dražbeni pogoji leže pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlji na pregled. Kdor hoče licitirati, položiti mora lO^/o cenilnega zneska kot vadij in sicer v gotovini ali v hranilničnih bukvicah ali pa tudi v državnih obligacijah, ki se prevzema v tedanji veljavnosti. Sprejemajo se pa tudi pismene ponudbe (offerti), ako dosp6 do dražbenega dne 10. ure zjutraj zapečatene in poštnine proste v roke c. kr. okrajnega šolskega sveta in ako je priložen tudi določeni vadij s kolekom 50 kr. V ponudbi mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan ponujalca, kakor tudi najnižja cena se številkami in besedami razločno zapisana, ter mora biti tudi dostavljeno, da se ponu-jalec vsem splošnim in posebnim pogojem brez pridržka podvrže. Potrjenje licitacije pridrži si c. kr. okrajni šolski svet v črnomlji.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji,
dne 17. julija 1884.
Zahvalna pisma.
Gosj>o<1ti
1 e k a r j 11 H^J ■■ Hft B.i«« ■■ i .
Podpisani potrdim s tim, kakor se resnici spodobi, da že 10 let projeinam homeopatične zdravila od lekarne g. Gabriela Pieeoli-ja v Ljubljani za domačo potrebo in so se taista vedno posebno dobro obnesla, toraj homeopatiSno lekarno g. Pieeoli-ja lahko vsakemu z najboljšo vestjo priporočani.
Podi i po, meseca maja 1884.
Prano Arko, župnik.
Prosim Vas, izvolite mi zopet poslati izvrstne Vašo „želodečne esence", katere je že mnogim pomagala, 24 steklenic.
Ljubno, 15. maja 1884.
Matej Strnad, župnik.
Prosim da mi s poštnim povzetjem pošljete 24 steklenic Vaše zares izborne „želodečne esence"
Na Ponikvah, 21. maja 1884.
Anton Batagelj, vikar, pošta Št. Lucija pri Tolminu
Osemnajst let bolehala sem na želodcu in uže sem mislila, da ne bom nikdar več zdrava. Kakor pa sem dobila Vašo „želodečno esenco" mi je f,e po ne-kterih steklenicah odleglo. Sedaj sem pa zdrava in dobro rejena.
Roveredo, Tirolsko, 10. februarja 1884.
Marija Schwarz.
Prosim, da mi zopet j)nšljote 12 steklenic Vašo „že-lodečne esence", katera me je popolnoma ozdravila od bolečin v želodcu. Moja sestra ,o v svojem (56. letu ozdravila, ko je šest stoklcnic jiorabila, če tudi je popred mnogo let bolehala.
Liezen, 5. marca 1884.	(3)
Franc Stanko, prometni čuvaj št. 83 na gorenjem Štajarju.
Piccolijeva želortečiia escnca,
od Piccoli-jevo lekarne v Ljubljani, ozdravja, kakor jo razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval, bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojirte, zlatcnieo, migrene itd. in jo najboljši ju-ipomoček za gliste pri otrocih.
1 stcklenica 10 kr. Izdelovalec jo pošilja tudi v zabojih po 12 steklenic 8kii|)aj za 1 gl. 30 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti v lekarni Piccoli-ja pri Angeiju v Ljubljani, dunajska cesta. Naročila izvršujejo so s jtrvo pošto proti povzetju zneska.