Stev« 331
V Trstu, srado, dn* 3». Mibra 1914.
Letnik XXXIX,
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob S dopoldne. Uredntftvo: UBca Sv. FraaCUka AMBum IL 30, L nadtfr. — Vri dopisi naj m p^^ure^a^JJal^ NciraagnuM pfcaa M m
in odcovo«! MM°StaLi OaJiia^LMMk koomdft N«r«iiiM	Immšmh/m .......KM«
® i®	•••• ••••••«•••••0
M4«lfak« li4tj«a^iHi.	Mt
a P® «»•••«••«•••••••9 Mi
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v iirokosti ena kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. ,nm po 20 viik
Oglasi v tekstu lista do pet vrat.........K fr—
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p« 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratul oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije sa pošiljajo upravi lista. PtaCuje se Izključno le
upravi .Edinosti*. — plača ln to« aa v Trat«. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FraaCUka AaUkega it 20. — Pottnohranltnfenl račun It 841.652.
Austrijske Čete zasedle vrhove karpatskih prelazov in okolico Gorile
Ha Vzhodnem Praskal In sesernem Poljskem m desnem Dresa visle položaj nelzpremenjen. - Ob Bzurl In RavH napredujejo Nemci. - Južno od Inouiodza
ruski spopadi odUtL -1 fidtcui se položaj nI izpremeniL
Napad pri Treblnju in no utrdbo o Krlvoiiji odbit.
Pri Hleaportn, južno od Ipena In zapadno od Aprementa majhni nemfid aspehL - Seoerazapadno od Salnte Henehoulda In zapadno od Sennheima francoski napadi odbiti-
DUNAJ 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. decembra, opoldne.
Ruska osma armada, ki je nekako pred enim tednom začela ofenzivo proti našim Četam, ki so prodrle preko Karpatov, se ie po popolnitvah in novih divizijah oja-čila toliko, da se je zdelo potrebno, umek-niti naše čete na vrhove prelazov in v okolico Gorile.
Ostali položaj po teh ukrepih ni prizadet.
Namestnik načelnika glavnega štaba: pl. Hoefer, fml.
Z južneft IlOjtttL
DUNAJ 29. (Kot.) Uradno se razglaša: 29. dccceibra, opoldne.
Na balkanskem bojišču so Crnogorci razvili živahno, a brezuspešno delovanje. Pri Trebinju je bil slaboten napad na naše postojanke v predozemlju zavrnjen brez težav in prisilili smo sovražno artiljerijo, da je omolknila.
Proti nekemu močnemu mejnemu ffortu v Krivošlji črnogorski topovi naravno niso Imeli niti najmanjšega uspeha.
Namestnik načelnika glavnega štaba: pl. fi«>efer, fml.
Z n^šiio-nisKesn bojltfn
BEROLIN 29. (Kor.) VVotffov urad poroča:
V	etiki glavni stan, 29. decembra, dopoldne.
Vzhodno bojišče:
V	vzhodni Pruski In na Poljskem na desnem bregu Visle nikakršnih izprememb.
V	ozemlju ob Bzuri In Ravki je napredoval naš napad.
V	jzimlju južno od Inowlodza so bHi odbiti močni ruski naskoki
Vrhovno armadno vodstvo.
Z raško-francosResn tališča.
BEROLIN 29. (Kor.) VVotffov urad po-roča:
Veliki glavni stan, 29. decembra, dopoldne.
Zapadno bojišče:
Pri Nieuportu in južno od Vperna smo v manjših bojih pridobili nekaj tal.
Več močnih francoskih napadov se-vero^apadno od Saint Menehoulda je bilo odbitih ob velikih francoskih izgubah, pri čemer smo ujeli nekaj sto sovražnikov.
Naskok v Bois Broule, zapadno od A premočita, je dovel do osvojitve treh strojnih "usek In zavzetja enega francoskega strelskega jarka.
Francoski naskoki zapadno od Senn-heima so bili zavrnjeni.
Vrhovno armadno vodstvo.
Turaju pran trosporazumu.
Zavezniško brodovje pred Dardaneiami ojačeno.
BAZ t: L, 28. (Kor.) List »Baseler Nach-richten« poroča, da je bilo brodovje zaveznikov pred Dardaneiami ponovno pomnoženo. Sedaj obstoji iz štiridesetih enot, med katerimi se nahaja petnajst dread-noughtov in drugih večjih ladij. Pričakuje se odločilni napad.
Francoska vojna ladja »Waldeck-Rous-seauc s poveljujočim admiralom je priplula v Solun.
K zadnji turški akciji v Črnem morju.
CARIGRAD, 28. (Kor.) »Ikdam« naglasa važnost včerajšnjega komunikeja glavnega stana in pravi: Ali bodo sedaj, v očigled takim dejstvom, Filipescu, Take Jo-nescu in člani nacijonalne lige v Rumuni-ji še vedno govorili o ruskem nadvladju v Črnem morju? Ali bodo Rusofili na Bolgarskem še vedno trdili, da sta Varna in Burgas ogroženi. Vojni dogodki začetkom vo|nc dokazujejo, da je padla ruska premoć v Črnem morju na ničlo.
Razmere v Egiptu.
ROTTERDAM, 28. (Kor.) »Nieuw Rot-terdamsehe Gourant« poroča iz Londo-
na: Angleški višji komisar Mac Mahon je v nekem interwiewu izjavil, da s prevzet-jem protektorata nad Egiptom niso nameravane nobene radikalne reforme. Hoče se le uvesti krepka uprava, kapitulacije bodo končno izginile avtomatično.
Nevtralne države nameravajo odgovoriti na angleško noto glede novotarij v Egiptu šele po zaključku vojne.
CARIGRAD, 28. (Kor.) List »Tanin* misli, da bodo vse nevtralne države, katerim je Angleška naznanila svoje preu-strojitve v Egiptu, počakale na izid vojne, predno odgovore na angleško noto. List se nadeja, da bo izid vojne tak, da bo Angleška lahko čakala na odgovor do konca sveta.
Imenovanje.
CARIGRAD 29. (Kor.) Predsednik najvišjega vojnega sveta, maršal Tartar Os-man paša, je bil imenovan za senatorja.
Preganjanje mohamedancev.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Listi izražajo svoje ogorčenje nad dejstvom, da so Angleži in Francozi muslimanske begunce, ki so se peljali na krovu nekega italijanskega parnika v Solun, na potu ustavili in aretirali. Zgražajo se tudi nad preganjanjem mohamedancev v Rusiji, kjer jim je prepovedano celo pisanje pisem.
Listi zahtevajo represalije proti Angležem. Francozom in Rusom, živečim v Turčiji.
Nemiri v Maroku.
PARIZ. 29. (Kor.) List »Temps* poroča iz Tangerja: Vstaja sovražnih plemen v okrajih Taba in Fez je ponehala. Branes-pleme pa še vedno nastopa sovražno. Stanje v okrajih Tadla in khenifra je neiz-premenjeno. Odposlanci raztrošajo tam zlagane vesti o dogodkih v Evropi in skušajo izrabiti napoved svete vojne v pospeševanje vstaje.
Iz okrajev Tafilelt in Meddra poročajo, ua se zbirajo tam sovražne vstaške čete, ki baje mislijo prodirati proti Kolombu in Bešar-Bu-Denibu. Odredilo se je vse potrebno.
Dohodninski davek za inozemce v Turčiji.
CARIGRAD 29. (Kor.) Uradni list pri-občuje novi provizorični zakon o dohodnini in patentnem davku, ki ga naknadno odobri parlament in sedaj naredbenim potom stopa v veljavo. Principijelna razteg-nitev tega davka na inozemce je bila povod dolgoletnim, vse do odprave kapitulacij trajajočim in ne še končanim pogajanjem med turško vlado in tujimi diplomatskimi misijami. Po novem zakonu bo vsaka družba in vsak posameznik, ki izvršuje v Turčiji trgovino, industrijo ali obrt, podvržen dohodnini, ki se določa po precej kompliciranem načrtu. Pisatelji, uredniki, slikarji, kiparji in skladatelji ter cela vrsta majhnih obrtov so prosti davka.
razpustom do viharnih prizorov. Zagovorniki otočne politike so se celo dejanski spopadli z zagovorniki kontinentalne politike. Poslanec Sahibava, bivši minister, je bil pri tem tako močno potisnjen med dve klopi, da je zadobil težke notranje po-
Rusija nI odstopila Japonski svojega dela otoka sSahalln.
KOPENHAGEN, 28. (Kor.) Petrograj-ska brzojavna agentura kategorično de-mentira vest, izšlo v Reuterjevem uradu, da bi bila namreč Rusija odstopila Japonski ruski del otoka Sahalin.
Baron Skoda častni doktor.
DUNAJ, 29. (Kor.) Odposlanstvo profesorskega zbora praške nemške tehnične visoke šole, z rektorjem dr. Tumo na čelu, je izročilo danes generalnemu ravnatelju Skodove livarne. Karlu baronu Škodi, diplomo častnega doktorja tehničnih ved.
Ko je izvršil rektor promocijo, je dekan šole za strojno gradbo, profesor dr. Gess-ner, imel nagovor, v katerem je poudarjal velike uspehe, ki jih je dosegel z neumornim delom vodja Skodovih livaren, uspe he, na katere je domovina ponosna.
Zasebni telefonski promet z Nemčijo,
DUNAJ, 29. (Kor.) Zasebni telefonski promet med Avstrijo in Nemčijo je zopet dopuščen za ono avstrijsko ozemlje, za katero Je interurbani zasebni telefonski promet sploh zopet odprt, z omejitvijo na pogovor med glavnimi tvrdkami in njihovimi podružnicami in pod pogojem, da so dotični telefonski naročniki vredni zaupanja. Pogovori se morejo vršiti med 9 dopoldne in 6 zvečer. Javne govorilnice so za ta promet izključene.
Admiral v pokoju Eberan pL Eberhorst.
DUNAJ, 29. (Kor.) Admiral v pokoju Eberan pl. Eberhorst je umrl.
Honiofije v Albaniji.
Izkrcanje italijanskega vojaštva v Valoni.
RIM 29. (Kor.) »Agenzia Štefani« javlja iz Valone: Ob navdušenih pozdravili prebivalstva in italijanske kolonije se je danes v navzočnosti admirala Patrisa in italijanskega konzula Lorija izkrcal polk ber-saljerijev. Z italijanskimi in albanskimi zastavami pred seboj sta odšla guverner in župan valonski v pristanišče, da pozdravita polk. En bataljon je namenjen v Kanino, eden pa v Arto. Za sprejem bataljona, ki je namenjen za Valono, se delajo priprave. Policijska služba je pod vodstvom karabinijerskega poročnika.
Amnestija v Italiji
RIM 29. (Kor.) Povodom rojstva prin-cezinje Marije je kralj danes podpisal dekret, ki dovoljuje za manje težke zločine obsežno amnestijo. Izključen je umor in težka telesna poškodba.
V bolgarskih okrožnih glavnih mestih se
ustanove zavetišča za vojne sirote.
SOFIJA, 29. (Kor.) Neki pod pokroviteljstvom princezinj Evdoksije in Nadež-de stoječi odbor je sklical včeraj zborovanje predsednikov generalnih svetov. Sklenilo se je zasnovati v okrožnih glavnih mestih zavetišča za vojne sirote.
Razpust japonske zbornice.
BAZEL, 28. (Kor.) Po nekem poročilu iz Tokija, je prišlo v japonski zbornici pred
Naredba glede nadzorovanja trgovine.
DUNAJ 29. (Kor.) Vsled deloma upravičenih pritožb trgovcev se je v svrho nadzorovanja trgovine izdala naredba, katero priobčita jutri državni zakonik in »VViener Zeitung«.
V naredbi se izrecno povdarja, da dolžnikov nastavljenec ne sme biti določen kot nadzorstvena oseba in da upnik lahko predlaga, da se izbere kdo drugi kot nadzorstvena oseba.
Nadalje se določa, da ni vzroka, da bi se izbralo koga drugega kot nadzorstveni osebo, ako se je pokazalo med časom nad zorovanja trgovine, da se ni mogoče iz ogniti dolžnikovemu konkurzu. Nadzoro valni osebi se je naložilo kot dolžnost, d takoj sporoči glede merodajnih odnošaje\ za sodnijski odlok.
Prizadevanja papeža za mir.
bitk. Od začetka svojega pontifikata je papež izprevidel svojo visoko misijo miru, in toliko v svojem javnem delovanju, kolikor v privatnem krogu ni ostavljal poti, po kateri bi njegovi nasveti v prizadevanju za mir mogli biti dobro sprejeti. V ta namen se je bavil z mislijo, da predloži premirje za božične praznike, udaja-joč se pričakovanju, da se — tudi če se ne more odgnati črne in grozne slike vojne, — vendar more položiti balzama na rane, ki jih je povzročila vojna. Na žalost ta krščanska inicijativa papeževa ni bila kronana srečnim vspehom. Ali papež hoče s polno svojo močjo nadaljevati svoja prizadevanja, da povspeši konec vojne in ublaži njene tužne posledice.
Papež se je z dobro nado zavzel za izmeno vojnih ujetnikov, ki so postali nesposobni za nadaljnje vojevanje. Nadalje je izrazil željo, da duhovniki, ki poznajo jezik ujetnikov, tolažijo te s svojo besedo ter da se ponudijo kot blagohotni posredovalci med njimi in njihovimi družinami, ki so morda v strahu in skrbi radi izostajanja vesti. Sv. oče je priporočil sveče-likom in lajikom, naj prosijo v javnih in >rivatnih molitvah Boga za osvobojenje j ve ta od strašne šibe vojne.
Slednjič je dal papež izraza svoji globoki želji po zvršetku vojne, kakor tudi želji, da bi vladarji in narodi mogli danes zaslišati nebeški glas, ki naznanja nad zemljo darove miru. Papež se udaja trdni nadi, da Bog usliši to željo, ter poživlja svojo okolico, da se pridruži njegovim molitvam. Papež je zaključil svoj govor s čestitkami kolegiju ter mu podelil apostolski blagoslov.
naših baterij v polni akciji. Zemlja se je tresla, gosti oblaki dima so se valili. Zračni pritisk je bil tako močan, da smo pri vsakem strelu odskočili za par korakov. Čudovita je bila preciznost, s katero so bili izstreljeni projektili, vsako minuto eden. Vsled gostega grmičevja je bilo videti komaj 30 metrov naprej, toda francoska baterija je kljub temu že od zgodnjega jutra obstreljevala vas B..., ki so jo zasedli Nemci in ki se nahaja 6 km odtod. Vprašal sem poveljujočega oficirja o namenu in koristi tega streljanja.
Odgovoril je z nasmehom na obrazu: »Vsak strel zadene. Danes smo uničili že neko težko sovražno baterijo. Ne odgovarja več. Ni vedela, kje se nahajamo.« »In odkod veste vi?« Dal je prst na usta in rekel lahno: »To je tajnost.«
Ha francoski M.
Iz Rima javljajo dne 26. t. m.:
Danes je sprejel papež v prestolni dvorani sveti kolegij, da sprejme njegove želje in čestitke povodom božičnih praznikov.
Došlo je 23 kardinalov in škofov, več prelatov in dostojanstvenikov papeškega dvora. Namesto kardinala Serafina Va-nu tel lija, ki ni mogel čitati radi bolezni na očeh, je prečital kardinal »datarius« Vin-cenzo Vanutelli adreso čestitanja. V tej adresi se naglašajo papeževa prizadevanja, da bi prišlo do miru med narodi, ter se izraža prošnja, da papež — četudi ni mogel doseči, da bi prišlo do premirja za čas božičnih praznikov, ne odneha od svojega prizadevanja, da pride do miru.
Papež je odgovoril na adreso z daljšim govorom, v katerem se je zahvaljeval na čestitkah in se je potem ganjen z vznesenimi besedami spominjal svojega velikega prednika Pija X. Na to je rekel papež:
Med željami svetega kolegija se papežu ne zdi nobena bol] v skladu z božičnim praznikom ter da nobena ne odgovarja bolj potrebi, ki je ob vzela vsako srce: nego je Želja po miru. Tej želji posvečuje papež svojo posebno skrb, vspodbujan po žalostnih dogodkih, ki so skozi pet mesecev razširjali tugo in žalost po vsej zemeljski kroglji.
Žalibog, Previdnost je hotela, da njegov pont&kat ne stoji pod znamenjem veselja. Dočim so v mnogih krajih hoteli pozdraviti papeža z veselimi glasovi, pa je bil, nasprotno, sprejet šumom orožja in
»Temps* objavlja sledeče poročilo Emila Henriota, ki je obiskal francoska
bojišča.
Iz Epinala — pravi poročevalec — smo šli v Chalons. Naredili smo majhen ovinek in se ustavili v Dom Remyju, rojstnem kraju Jeanne d' Are. Pred nizko vaško hišico smo se spominjali kmečkega dekleta, ki je bila prva, ki je čutila narodno idejo Francije.
Na nadaljni vožnji smo prišli nato v Valmy, kjer smo se ustavili le par dni. Valmy in Dom Remy — morda najpomembnejši imeni v francoski zgodovini! Se vedno se nahajata oba spomenika na •jriču, oddaljena komaj sto metrov od godovinskega mlina. Prvi soomenik pred-ravlja generala Kellermana. s klobukom eni roki, v drugi pa sabljo. Na spomeniku c napis »Generalu KeHermannu in brani-cijem domovine, dne 20. septembra 1792«, tem pa besede nemškega pesnika :oetheja: V tem kraju in s tem dnem se rične nova epoha svetovne zgodovine, rugi spomenik je bolj priprost Priprost ip, ki je bil I. 1821 postavljen zmago-. aicu pri Valmyju od njegovih otrok. Pod .em spomenikom počiva tudi truplo Kel-e rman n a.
V bližini Saint - Menehoulda nas je •rejel general Oerard, ki stoji že cel me-^ec z enim armadnim zborom dvema nem-kima nasproti, med njimi znani 16. ar-adni zbor iz Metza. V zgodovini te vojne j od o zavzemali vojaki argonskih bitk častno mesto, kajti Argoni so morda kraj. kjer moramo vzdrževati najhujše napade sovražnika. Posetili smo te hrabre vojake v njihovih postojankah pri Islettu, Mene-houldu in Vienne la Villa. Tu je druga linija, približno pet do šest kilometrov od fronte. Vojaki so si napravili tu sredi gozda malo vasico. V vojni postane človek zopet silno priprost. Pojavi se zopet njegova prvotna divjost, kajti on mora ubijati, da ni sam ubit. Človek spozna takoj v sebi vse pozabljene sposobnosti, ker si mora z lastno roko ustvariti vse, kar potrebuje za življenje. Da . se varujejo proti mrazu, so napravili vojaki slamnate kočice, ki so pokrite z vejami in vejicami. Koče so napol zakopane v zemljo, strehe leže poševno, da zamore odtekati voda. Tako služijo te kočice deloma za bivališča, deloma za strelne jarke. V notranjosti se nahajajo mize in ognjišče in slamnata ležišča. Tudi oficirji imajo slična bivališča, samo da so tnalo bogatejša na opremi. Tudi poveljstvo in pošta se nahajata v takih hišicah. Na eni sem videl celo napis: »Tu se je dne 27. novembra 1914 mudil predsednik republike...«
Med tem, ko smo si ogledovali vasico; smo slišali močno grmenje topov v severni smeri. Sli smo tjakaj in videli eno
Rnzne pomične mil
Nadvojvoda Evgen. Novo imenovani višji poveljnik naših čet na južnem bojišču, nadvojvoda Evgen, se je rodil 23. maja 1863 v Velikih Zelovicah na Morav-skem kot najmlajši sin pokojnega nadvojvode Karla Ferdinanda. Leta 1877 je stopil kot poročnik tirolskih cesarskih lovcev v vrsto c. kr. armade. Avanziral je leta 1881 za nadporočnika v 2. huzarskem polku in dovršil leta 1884 vojaško akademijo s prav dobrim uspehom. Leta 1887 je bil inštaliran za koadjutorja nemškega vitežkega reda, leta 1888 je postal major, naslednje leto polkovnik. Kmalu nato Je bil imenovan nadvojvoda Evgen za imeji-telja pešpolka štev. 41. Leta 1893 je postal generahnajor. Po smrti svojega strica je bil »Moch- und Deutschmeister« neinškega vitežkega reda in je dobil s tem tudi imejiteljstvo polka štev. 4 Deutscli-meistrov. Leta 1900 je bil imenovan za kornega poveljnika in poveljujočega generala v Inomostu, kjer je avanziral za generala kavalerije. Leta 1905 je vodil nadvojvoda Evgen cesarske manevre na južnem Tirolskem, leta 1909 pa svoj ar-inadni zbor pri manevrih na Koroškem. Razven v vojaški službi je bil nadvojvoda Evgen delaven tudi v posebnih misijah. Zastopal je našega cesarja pri kronanju carja Nikolaja II. in švedskega kralja Oskarja II. Nadvojvoda Je znan kot velik ljubitelj in pospeševatelj umetnosti in znanosti in je eden najbolj priljubljenih prinčev habsburške cesarske rodbine. Leta 1912 je radi bolehnosti izstopil iz aktivi-tete..
Ljubljanski dijaki pred sodiščem. V četrtek se je končala razprava proti Ijub-lanskiin dijakom, ki so bili obtoženi hudodelstva oziroma pregreška motenja javnega miru (§ 65 a, oziroma S§ 285, 286 in 287 k. z.) potom ustanovitve skrivne družbe. Obsojeni so bili vsi obsojenci le zaradi pregreška in sicer: Ivan Endlicher, privatist 8. gimn. razr. in sedmošolec Janko Novak ua 7 mesecev strogega zapora, osmošolec Adolf Ponikvar na 3 mesece strogega zapora, Evgen Lovšin, gimn. maturant, in Anton Stefančič, 6. real. na 6 mesecev strogega zapora, Ivan Žgajnar, iurist, Josip Kozak, filozof, in Gustav O-mahen, farmacevt, na en mesec zapora (pri vseli se všteje preiskovalni zapor od začetka julija dalje); Ivan Kos, 8. gimn. razr. 3 tedne, Matija Ambrožič, medici-nec, 1 mesec. Danilo Majaron, 7. gimn. razr., Franc Vizjak, 7. gimn. razr., Viktor Fettich-Frankheim, abiturijent, Leon Kav-čnik, 7. gimn. razr., Jakob Avšič, 6. gimn. razr., Gregor pl. Fodransperg, 6. gimn. razrN Fran Tavčar, 5. gimn. razr., Fran Grebene, realec, Anton Gunde, 5. gimn. razr., Janko Grabnar, abiturijent, Anton Krmtarič, 6. gimn. razr., Vladimir Prem-rov, 5. gimn. razr.; vsi na 14 dni zapora; privatni uradnik Viktor Zalar, 1 mesec zapora, vštevši preiskovalni zapor od 29. junija. Oproščeni so bili petošolec Albin Fa-kin, sedmošolec Janko Oblak, gimn. Josip Arh in sedmošolec Maks Košir. Ali so se sedanji oproščenci in oni ki so bili obsojeni v manj nego enomesečni zapor, nahajali tudi ves čas, od začetka julija pa do božiča, v preiskovalnem zaporu, nam ni znano. Državni pravdnik si je za posamezne obsojence pridržal postopanje po & 23. tisk. zak. (razširjevanje tiskovin brez dovoljenja.) Ustavila pa se je preiskava, kakor pravi »Grazer Tagblatt«, proti juristu Jenku in dijaku Pabijančiču. ki da sta pobegnila v Srbijo in je prvi padel v bojih, drugi pa le težko ranjen.
Stran II.
.EDINOST- štev. 331
V Trstu, dne 30. decembra 1914.
izpreuiembe krajevnih imen na Ruskem. Poleg Petrograda, ki je sani izpre-menii svoje ime iz Sct. Petersburga v Pe-trograd (mi Slovenci sino že od nekdaj pisali ^Petrograd«), so vladi še od 04 mest in krajev, ki imaio nemška imena, prišle prošnje, naj se nemška imena izpreniene v ruska. Bojkot vsega, kar je nemško, se Je zelo razširil v Rusiji. Petrograjski trgovci so sklenili, da ne bodo ničesar več kupovali od nemških tovaren, tudi po vojni ne.___________
Sličice iz volne.
A6» ji z eno roko. /.nani nemškr liač, ritmojster grof Schmettow, je bil kmalu po začetku vojne ranjen in pozneje so mu morali zato odrezati levo roko. Ko je ozdravil, je prosil, da bi ga zopet sprejeli v armado in ga uporabili v vojni. U-godili so njegovi prošnji in bi! je vkljub temu, da je bil manje sposoben za vojaško službo, dodeljen nekemu armadnemu poveljništvu kot adjutant. Ker je grof slej kakor prej enako dober jahač in more svojega konja jahati tudi z eno roko, opravlja popolnoma lahko svojo službo, kakor piše sam na neki dopisnici, kjer pravi: »Po rani, ki sem jo dobil pri kavalerijski diviziji in kjer sem izgubil levo roko, sem od začetka meseca novembra zopet na bojišču in sem drugi adjutant pri armad-nem poveljništvu. Po napravi, ki sem jo iznašel sam, mi sedaj tudi jahanje ne dela nikakih težav.*
Varnost proti šrapnelom. Maurice Bar-res podaie v listu > Figaro* jako priprosto metodo, kako na bi se francoski vojaki zavarovali proti šrapnelom, kateri v sedanji vojni povzročijo toliko ran. Doznal je, pravi pisatelj, o več slučajih, da so bile šrapnelske k rog! je zadržane po vojaški torbi za kruh, ali dvojnatem pregibu vojakovega plašča. Iz tega se da sklepati, da šrapnelske kroglje nimajo posebne pre-bitne sile in da bi bilo zato lahko vspeš-no zavarovati se proti njim. Pehota strelja dandanes ležeč, tako, da šrapnelske kroglje, ki imajo vsled tega poševno smer. zadenejo navadno v glavo, tilnik ali pleča. Ostali del telesa je po plašču ali torbi za kruli še precej zavarovan. Zato naj bi se vojaške čepice obdale s kovinsko ploščo. Ovratnik in oni del vojaške suknje, ki pokriva hrbet, naj bi se tudi podložil s kovinsko ploščo. Seveda naj bi se v tem pogledu ne obračalo najprej na pristojne oblasti, katere vselej skličejo v takih slučajih šele najprej počasne komisije na posvetovanje in presojanje, te varnostne odredbe naj bi se temveč takoj u-dejstvile praktično. Cinkove plošče, pokrovi škatljic za sardine bi zadostovali za poskušnjo. Dva vojaka, ki sta si v pod-šiv svojih čepic položila pokrivalo svojih jedilnih skodelic, se imata temu dejstvu zahvaliti za svoje življenje. Ko sta se povrnila iz strelnih jarkov, sta pokazala svoji čepici, ki sta bili na več mestih zadeti od šrapnelskih drobcev. Značilno pa je, da svojega izuma nista razodela pristojnemu častniku, seveda iz strahu, da bi ne bila kaznovana radi poškodbe državne lasti. Barres priporoča svoia razmotriva-nja pristojnim mestom v presojevanje. Dali si je svest, da se tako nahaja na najboljši poti do »Pickelhaube«?
PODLISTEK
Madame Bovanr
Rudolf se je zopet približal Emi in ji je naglo zašepetal: »Ali se vam ne zdi zo-perna ta množica? Ali Je zmožna ta čreda lepega čustva? Ali ne preganja in one-čašča ta banda najplemenitejših nagonov in najčistejših občutkov? In če sta se na-ili dve ljubeči duši, takoj ju hočejo mučiti, ločiti, uničiti. Toda ljubeče duše se ne udajajo, temveč se bojujejo, se iščejo medsebojno in se zopet najdejo prejalislej, po iestih mesecih ali po šestih letih. Zopet se Iubijo in živijo ena za drugo, ker hoče tako usoda, ker so rojene ena za drugo,«
Položil ie roke na kolena in je dolgo zrl v Emo. Opazila je v njegovih očeh drobne, zlate žarke, ki so prihajali iz njegove zenice. in vdihovala je vase vonj njegovih las. Obšla jo je sladka utrujenost. Nehote se je spomnila vikomta iz Vaubyes-sarda, s katerim je svoječasno plesala in čigar brada je, kakor ti lasje, dišala po ci-
Doiniiče vesti.
NAROČNIKOM ! Ker s koncem leta poteče skoraj vsem naročnikom naroč-nlna, priložimo eni prihodnjih številk poštne nakaznice, po katerih naj se nam nemudoma dopošlje naročnina. Z oziront na to, da je med naročniki mnogo takii?. ki nam dolgujejo naročnino za daljši čas, za celo leto ali celo tudi še več in se nrti ne zmenijo za to, da bi storili svojo dolžnost, naznanjamo, da po preteku 14 dni ustavimo list vsaJkomur, ki ne poravna do tedaj naročnine vsaj do konca letošnjega leta. Uredništvo in uprava se trudita, da bi ob sedanjih težkih časih in ogromno povečanih stroških najbolje in najtočneje ustrezala naročnikom, zato pa tudi smeta zahtevati, da tudi naročniki točno vrše svojo dolžnost napram listu. Ker list v sedanjih časih nikakor ne sme imeti nepotrebnih izgub, bo uprava primorana izterjati zaostanke, ako dotičniki sami nočejo storiti, kar bi morali. Druge liste si Slovenci pač naročujejo in jih tudi redno plačujejo aaprej; slovenski list mora seveda istega naročnika terjati, preden dob! od njega naročnino za — nazaj. Upamo torej, da te besede ne bodo zastonj; pri komer pa ne izdajo, mu ustavimo list. Uprava »Edinosti«.
Silvestrov večer Tržaškega Sokola. Kljub slabim časom, v katerih živimo, se jc odločil Tržaški Sokol, da priredi svoj vsakoletni Silvestrov večer s sledečim sporedom: 1. Godba, elitni orkester. 2. Petje, soli in zbor. 3. Mramornate skupine. 4. Kupleti. 5. Burka v dveh dejanjih. 6. Končna skupina: Prihod Novega leta. Po sporedu ples. — Sokol vljudno vabi vse prijatelje, da posetijo to tradicijonelno prireditev, ki je združena z velikimi stroški za Sokola, ki pa bo obsegala našemu občinsvu doslej popolnoma neznane skupine klasičnih kipov iz starogrške dobe. Občinstvo se posebno opozarja na mramornate skupine in na končno sliko, ki se odlikujejo po krasni sestavi in eksaktni izvedbi. Krepke postave naših gojencev dobe posebnega izraza pod bengalično lučjo in občinstvo bo imelo prilike občudovati strumna telesa, pridobljena v večletni sokolski vzgoji. Tudi ljubiteljem petja bo ustreženo s tem, da je pridobljen za ta večer sekstet, obstoječ iz znanih najboljših tržaških pevcev, ki bodo peli naše krasne narodne pesmi. Pevske točke je prevzel pevski odsek Dramatičnega društva in je občinstvo lahko prepričano, da reši prevzeto nalogo v občo zadovoljnost.
Čitalnica pri Sv. Jakobu priredi v četrtek, zadnji dan leta. Silvestrov večer v dvorani Delavskega konsumnega društva. Na sporedu so: klavirske točke, ki jih izvaja g. Pavanja, solospevi ter med drugim tudi krasen kvartet »Njega ni«. Poleg tega nastopi g. Emil Kralj z nanovo naštudiranim »Otelom«. Plastične slike. Opolnoči govor ter živa slika, božično drevo, srečkanje in šaljiva pošta. Po polnoči ples. Ker nam leto, od katerega se bomo ta dan poslavljali, nudi le malo veselih uric, je sklenila Čitalnica, preskrbeti po-setnikom tega večera obilo zabave, da se vsaj poslove od njega ter stopijo v novo leto čim veselejši ter vsaj za trenotek zadovoljni. Začetek ob 8.30 zvečer.
Silvestrov večer se priredi v gostilni rojanskega konsumnega društva v četrtek, 31. t m., ob 9 zvečer z godbo, petjem. plesom in prosto zabavo. Svira ro-janski orkester. Vstopnina prosta.
Redna seja Ženske podružnice CMD. bo danes, v sredo, 30. decembra ob 47a pop. v C. M. šoli na Acquedottu II. nadst. Prosi se odbornice, da se je udeleže polno-številno.
V bolnišnici »Austro-Amerikane« se nahaja več sto ranjencev vseh avstrijskih narodnosti, predvsem Slovanov. Daleč proč od domovine, mnogi brez svojcev, so prepuščeni zato samim sebi in navezani na darežljivost tukajšnjih usmiljenih src. Več slovenskih dam in gospodičen pridno poseča te ranjence in jim skušajo z raznimi darovi vsaj nekoliko olajšati njihovo trpljenje. Ranjenci sprejmejo darove še s tem večjim veseljem in večjo hvaležnostjo, če vidijo, da prihajajo darovi iz tujih rok, ki ne poznajo razlike med njimi. Toda število ranjencev je veliko in zato tudi prošnje zelo številne. Slovenske dame in gospodične so se vedno izkazale
tronah in vanilji. Zamižala je, da je tem globje vdihavala v se ta vonj. Toda ko je tako sedela, naslonjena na stolico, je u-gledala daleč na obzorju stari poštni voz »Iastavico«, kako je prihajal iz Leuxa navzdol, puščajoč za seboj oblake prahu. S tem rumenim vozom je Leon tolikokrat prihajal k njej in po tej poti je odšel za vedno. Zdelo se ji je, da ga zopet vidi kakor prejšnje čase, s svojega okna; toda ves prizor se ji je kmalu zastrl kakor s pajčolanom; zdelo se ji je naenkrat, kakor da zopet pleše z vikomtom in vendar Leon se ji ni zdel daleč, kmalu mora biti zopet pri njej ... In pri tem je vedno globlje vdihavala parfem Rudolfovih las. Ta sladki občutek je vzbujal v njej vse njene stare želje, vse njene pozabljene sanje so plesale in so se zibale na tem vonju, ki je omamljal njeno dušo. Snela si je rokavice in se je pihala s svojo žepno ruto, njeno razburjeno srce je močno bilo, in med to omotico je slišala šumenje množice in svetnikov glas. ki je nadaljeval: »Le vztrajajte! Le pogumno naprej po začrtani poti, ne držite se starih navad in ne poslušajte prenagljenih svetov predrznega izkustva! Polagajte največjo
plemenitega in usmijenega srca in zato smo prepričani, da se odzovejo temu apelu še v večjem številu kakor dosedaj. Dobrodošle so ranjencem zlasti cigarete, cigare, slaščice in sploh pecivo, sadie i. t. d. Bolnišnica je odprta vsak dan od pol 2 do pol 4 popoldne. — Enako bi bilo želeti, da bi naši ljudje čim pogosteje po-sečali ranjence tudi po drugih bolnišnicah. Tudi po drugih bolnicah je mnogo ranjenih naših rojakov: spominjajte se tudi teh z majhnimi darovi, ki jim bodo gotovo vedno dobrodošli.
V včerajšnji »Večerni Edinosti« je tiskarski škrat napravil majhno zmešnjavo, ki pa so jo čitatelji najbrž že sami popravili. Zamenjal je namreč naslova prvih dveh člankov »Tragični konflikti« in »Bitke na božične praznike«.
Vuškovičev koncert v Trebinju. Tudi v Trstu znani in tržaškim Slovanom toli o-miljeni hrvatski operni pevec Vušković služi sedaj na južnem bojišču kot poročnik. Na direktni poziv svojega poveljnika, podmaršala Brauna, je priredil Vušković v Trebinju koncert v proslavo 66Iet-nice cesarjevega vladanja. Uspeh koncerta je bil sijajen. Važno je, da je Vuškovičev glas vkljub vsem naporom in težavam vojne ostal svež in blagozvočen. Koncertna dvorana je bila napolnjena. Posebno o-ficirjev je bilo mnogo, ki so svojemu to-varišu-pevcu priredili burne ovacije, a poveljnik, podmaršal Braun, je čestital u-metniku pred zbranim občinstvom, pov-darjajoč, da je slavni pevec tudi hraber oficir ter da se pri Vuškoviču na posebno idealen način združuje lira z mečem.
Poštna in brzojavna urada Jesenice 2 na Gorenjskem in Kandija na Dolenjskem
se opustita v smislu odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 9. decembra 1914, štev. 48472-P iz leta 1914 z 31. decembrom 1914. Opravila poštnega urada Jesenice 2 bo oskrboval od 1. januarja 1915 dalje poštni urad Jesenice 1 na Gorenjskem, opravila poštnega urada Kandija pa poštni urad v Novem mestu.
Popravljamo. Sporočili smo bili, da je bil dne 25. t. m. sprejet v mestno bolnišnico M. Nlačič. Popravljamo, da je dotičnik Martin Volčič, črnovojnik.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V
mestno bolnišnico so bili sprejeti Viktor Miklauc od 20. lovskega bataljona, Savo Kangrga od 26. pešpolka, Ivan Zorić od 30. honvedskega pešpolka, Laszlo Wa-szendin od 72. pešpolka in črnovojniki Maksimilijan Natlačen, Fran Šis in Ivan Sot-lič. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Josip Zore od 97. pešpolka ter črno-vojnika Ivan Ubaldini in Anton Chicco. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« st> bili sprejeti Bogomir Wolker od 7. pešpolka. Ivan Chicco od 5. domobranskega pešpolka, črnovojnik Fran Urbinc ter Matej Cetin, Anton Bikišnik in Nikolaj Ceri-ani, vsi trije od 5. domobranskega pešpolka.	____
Slepar. Pod tem naslovom smo že pred par dnevi poročali o 381etnem Ivanu Gran-do, doma iz Buj, češ, da je bil aretiran, ker je nekega posestnika na Konkonelu osleparil za voz in nekega Faggianija. ki stanuje v ulici P. Kandler, za 200 kron v gotovini. Sedaj se pa na policijskem ko-misarijatu v ulici Luigi Ricci oglašajo še drugi, katere je Grando osleparil. Tako je prišla na rečeni komisarijat 171etna sirota Ana Valentić, doma iz Pule, ki stanuje tu v ulici Piccardi št. 10, in povedala, da jo je bil Grandi meseca septembra tega leta vzel v službo kakor prodajalko v svoj vinotočni lokal v ulici Commerciale štev. 343 in da mu je morala zato izročiti kakor kavcijo 150 kron, ki si jih je bila prihranila. Obljubil ji je bil 60 kron mesečne plače, a ko Je Grando par mesecev pozneje zaprl lokal, je ona ostala brez službe. ne da bi ji bil Grando vrnil za kavcijo položenih 150 kron. — Na isti policijski komisarijat je prišla tudi lastnica ljudske kuhinje v ulici Giulia št. 44, Antonija Kravosova, ki je povedala, da je Grando pošiljal k njej svojega sina obedovat in večerjat, ter da jej vsled tega dolguje K 15.76. — Fran Kert, ki stanuje v zagati sv. Kilina št. 84, je na tem ko-misarijatu povedal, da si je Grando še meseca julija t. !. pri njem izposodil voz in konjski komat — v skupni vrednosti
važnost na izboljšanje zemlje, na dobro gnojenje in na gojitev dobrih konjskih, volovskih in prešičjih plemen! Naj postane vaša kmetijska družba mirno torišče, v kateri podaja zmagovalec premagancu roko v upanju na boljši vspeh obojestranskih prizadevanj. In vi, častiti služabniki javnega blagra, vi zvesti hlapci, katerih trdega dela ni še upoštevala doslej nobena vlada, pridite in sprejmite plačilo za svoj trud ter bodite prepričanj, da bo država odslej posvečala vašemu delu vso svojo skrb, da vas bo ščitila in da bo u-poštevala vaše pravične zahteve in lajšala po svojih močeh vašo težko usodo!«
Ko je gospod svetnik dovršil svoj govor, je sedel, nakar je vstal gospod De-rozerays, da bi odgovoril. Njegov slog ni bil sicer tako slikovit kakor svetnikov, toda bil je jasnejši in je izražal večje strokovno znanje in ožje stališče govorniko-vo. Ni bil tako poln hvalospevov na državo, temveč govoril je o kmetijstvu in o veri. Osvetljeval Je razmerje med obema in je povdarjal, da sta vedno pospeševala prosveto.
Medtem sta Rudolf m Ena govorila o sanjah, slutnjah in magnetizmu.
120 kron — in potem oba ta dva predmeta najbrže prodal* ker ju ni Kertu več vrnil. — Peter De Mattia, trgovec v ulici Giulia št. 72, je pa prijavil, da je dne 7. julija t. 1. prišel k njemu Grando, se predstavil kakor veletrgovec z vinom iz Buj in ga prosil, naj mu za en sam dan zaupa 100 litrov vina. De Mattia mu je res dal vino, ki je bilo vredno 39 kron, a ni Gran-dota potem nikdar več videl. Pričakuje se, da pride na dan še marsikaka Gran-dova sleparija.	*
Samomorilni poizkus. 271etna prostitutka Antonija Marović, bivajoča v neki tolerančni hiši v ulici dei Capitelli, se je predsnočnjim s samomorilnim namenom zaprla v svojo sobo, odprla plinovo napeljavo in legla v posteljo. Včeraj zjutraj okoli desetih so pa njene v isti hiši bivajoče tovarišice čutile, da smrdi po plinu. Iskaje, so konstatirale, da ta smrad prihaja iz sobe Antonije Marovićeve ter so s pomočjo drugih ljudi podrle vrata in našle Marovićevo popolnoma brezzavestno. Pozvan je bil nemudoma na pomoč zdravnik z zdravniške postaje, ki je podelil ne-srečnici najnujnejšo pomoč in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
Samomor. 761etni mešetar Alojzij Pipan, ki je stanoval v III. nadstropju hiše Št. 24 v ulici Massimo d'Azeglio je včeraj dopoldne ob polidesetih skočil z okna svojega stanovanja na notranje dvorišče hiše. Prihitel je vratar, ki je z bližnje gasilske postaje telefoničnim potom pozval na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, a ko Je ta prišel na lice mesta, ni mogel druzega, nego konstatirati, da je nesrečni Pipan že mrtev: stri si je bil lobanjo.
Umrli so: Prijavljeni dne 29. t. m. na mestnem fizikatu: Montanari Katarina, 70 let, ulica della Tesa štev. 5; Mesner Al-bano, 13 mesecev, ulica dei Lavoratori štev. 97; Alberti Edita, 16 mesecev, ulica della Tesa štev. 16; Vičić Anton, 40 let, ulica Oiustinelli štev. 1; Purinani Rudolf, 39 let, Skedenj Štev. 676; Binetti Julija, 22 let, ulica del Coroneo Štev. 1; Ber-lana Erzilija, 60 let, ulica deH'Acquedotto štev. 54; Conighi Marija, 86 let, ulica Stadion štev. 20; Sacher Fran, 9 mesecev, Vrdela štev. 1682.
Darov!.
Za „Božlčnlco" so nadalje darovali: A. Filipič 50 vin., Tanšek 20 vin.. Fran Na-bergoj 1 K, Mir Gruden 20 v., Just Maurič 2 K, Sterle 1 K, M. Kastelic 1 K, Pfeifer M. 1 K, N. N. 1 K, Jakob Trost 50 vin. Pri Sv. Ivanskl božićnici dne 25. t. m. radodarnih donesko 54 K. Ekar 2 K, Biček-Razbornik 10 K, Guido Norbertovič 10.
(j. dr. Ferluga izročil 10 K, ki jih je plačala vsled poravnave v zadevi Kosmina-Milič g.a Marija Milič. Denar hrani uprava.
Podružnici sv. C. in M. v Skednju so darovali za božićnico: Pavla Cenčur K 2. Fran Šuman K 2. josipina Andrejčič K 1. J. Sancin Kotalj K 2. Vekjet M. 1. M. Sancin Cacek K 3. Apolonija Sancin K 1. Antonija Biader K 2. G. Gabrijelčič K 2. Zorn Jožefa K 4. Terezija Furlan K 3. Betrina Figel 2. Antonija Vouk K 2. Josip Suman K 5. A. Sancin K 2. Ana Purič K 6. E. Čelibar K 1. M. Sancin, Renga K 1. K. Pestelj K 5. Franica Sancin K 2. M. Cuschie K 2. Taučer Katarina 50 vin. M. Sigmund 2 K. Kerhavčič K 2. Sancin M. K 4. Augusta Piazza K 4. Freplačla na božićnici znašajo K 91*30 in izrekamo, ne da bi navajali nešteto imen, tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. — Obenem se zahvaljujemo tržaški ženski podružnici CMD za darovane oblekce našim malčkom kakor tudi škedenjskem gospem za darovane oblake in blago in tudi tistim, ki so oblekce sešile.	Odbor.
Slovensko sietfalKče v Trstu.
Na Novega leta dan, ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah)
„BIŠEZ DENA&IA".
(Spisala L. Krean in K. Lindaa ) Uglasbil L. Kuhn z Režijo vodi g. DaneS-Gradiš OSEBE:
Marica pl. Tihodolska ...... gč. Kavčičeva
Karel Cekin, njen stric.....g. Mibajlovič
Se-afina, njegov« hči ...... gč. MaruSeva
Brano, baron Weggis •••••• g Gabršček
Dr. Slak, notar......«..g. Kovič
Avgu-t, strežaj...... . • . g- Građen
Liza kuharica pri Cekinn . • . . gč. KovaČiČeva
Martin Megla..........g- Radovift
Grapar, vaški učitelj......g. Terčič
Trebufinik ...........	***
Miha Skok,umivalec ialofben. oken g. GRADIŠ M-ijetica Glavačeva, perica . . . gČ.LEPCSEVA
Jaka Glavač, i^en oče......g. Kralj
Alfred Priamodin ..••••••g. Cel k
Vet qjak, člani kluba samcev . . . g Hreščak
Dolgun.......... • • . g Vetko
Bož dar pL Gornik ••••••••g. Terčič
Jesihovka	gč Ličenova
Ogrizovka.................gč. Oblakova
Potreba.............g. Fischer
Valentin Zadnifc, trgovec« modnim	_
blagom............g. RUMPELJ
Gospa Zadnikova ....... . gč. Cinkova
Rudolf pL Gornik, polkovnik v pok. g. Gabriček
Gostje, pevci, ko mi j i L t. d. • • •
Z o žirom na to, da Je predstava v nedeljo v vsakem oziru sijajno uspela, se nadeja odbor „Dramatičnega društvada naše slavno občinstvo tudi pri reprizi napolni gledališko dvorano. Cene so iste kakor zadnjič. Vstopnice so v predprodaji pri g. Bičkovi, vratarici Narodnega doma.
Vesti iz Goriške.
Iz Kftnina. V izkazu za božičnlco „Narodne šole" v Krm Inu sta izostala po pomot! gospa Marija Kavs, in g. Josip Kavs c. It, nadpoštar. Darovala sta vsak po 3 K.
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA
(Bos&kova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi.
	*ALI OGLAS	I ::
□□	se računajo po 4 stot. beaedo* Mastoo tie-kane besode se računajo enkrat Teč. — Nuj m&i^fta : pristojbina 40 ptotink. :	□□ □b
UCBfICCI Za	1* boljSe družine
za ivio^riiifKo siroso iz Doijse uruziae
nad 14 let iS?e fotograT Jerkič, Via
delle Po^te 10.	^	1235
Pertof, urar,
ulica Stadion št. 26? J
1209
flffllfffl CA solnčna soba z dvema posteljama ▼ UUUU le ulici Belredcre 12, vrata 15. 401S
MeMlranu soba
Alfirr. 1 f. vrata !S, prvo nadstropje.	401G
fctarfOFf! F o meri. Poprave in čičCenja. Na f.e-nuueril ijo pridem z uzorci na dom. — M. COMPOSCH, Ulica Valdirivo žt 34.	124S
fiffffff se takoj v najem stanovanje na Vrdcli UUUU 556 nasproti parka Boschetto z 2 sobama sobico in kohinjo. z vodo in plinom. — Naslov : Ivan Čeh. Rodik.	1249
niAfltO nnlA so vršijo navadno v dvorani rlISMIc JUJC „Trg. izobr. draStva" od 3-9 zvečer v petek. VenČck napovedan za 9. januarja, je preložen na 10. januarja. — Odsek. 124G
„Krakom h krokarju 1" SS
— Nardija poznaš — Na Silvestrovo pndi, da za liter dal.	1247
Babico
irejme noseče na dom. Ulica Chiozza
1250
lina postelji vzmeti, nove Zimnice E 86.— Po-UVC polna flpalna soba z žimntnamt K 290.— V. Fonderia 12, I	2318
|| Ob nouem letu Izide "
t* edini te vrste v slovenskem je-	X
^ ziku. - Naroča se v „Prvi anončni	J ♦ pisarni44 v Ljubljani, Frančiškan- ♦
-- -	-	-----	4 šf
- - ____,__________, ______,______________________♦♦
%%	edino primerni koledar.	JJ
Dr. PETSCHNIGG
TRST, V!A S. CATERliiA STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spofne) ho'^r-.;. nu—| jn 7—7V&
Po Najvišjem develjenju njegovega c. m kralj, apostol. Veličanstva IZREDNA
C. kr. tfržsvM loterija
v volne preskrbovalne namene
Ta denarna loterija vsebuj* 21.14G dob tkov v skupnem znesku K 625.000. Glavni dobitek zno a
wm 2C0.600 kreifi m*
Žrebanje se vrSi javno na Dunaju -"> pro>:ncu. !>1~j-Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo ^ri oddelku za d brodeino loterije na Dunaju, ITI Vordere ZoHamtstras.se 5, v loterijskih nabir lnicab, tob^karnab, da Cuib, poštnih, telegrafiČnih in železniških uradih, menjalnicah itd. lgraloi načrt za prodajalce biećk bre/.-pličuo. Siečke se tlopošljejo poštnine prosto.
C. kr. Glavno ravnateljstvo državnih loterij
(Oddelek za dobrodelne loterije)
Plačam po najvišji ceni
ovčjo
bodisi oprano aH neoprano.
Kdor io ima, naj Jo tako] ponnoi tvrdki
J. MEDVED, GORICA.
Krčmam m gostilničarji!!!
Kupujte za prodajo
grenko vino
Au$usto deir ASnolo
oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje.
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE ■ ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLESNE :
Dr. J. ČERMAK V. TOSCIfER
v-
Vslcd nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU44 izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink l/4 litra. ISTRSKO vino po 24 st V, L - PRISTNI TERAN po 32 st l/4 L
moli umu (Piana mm) n 1
KONC. ZOBNI TKHMK
- TRST
UUCA (AStRMA, 13II. nad.