Glasilo Občine Ormož
Številka 50, september 2020
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
Ormoške novice
Močno neurje, toča in nalivi v i Ormož
Besedilo: Gasilska zveza Ormož Foto: Gasilska zveza Ormož
V nedeljo, 30. 8. 2020, nekaj minut pred 17.00 se je na širšem območju občine Ormož razbesnelo neurje z močnim (orkanskim) vetrom, točo in močnejšimi nalivi. Prvi klic na pomoč je bil poslan ob 17.01 enoti PGD Miklavž pri Ormožu. Zatem so se vrstili pozivi enotam v presledku nekaj minut. Po prvih ocenah na terenu smo bili primorani imenovati štab vodenja intervencije. Izdelali smo načrt in na teren poslali prve napotke. Prioritetno smo morali zagotoviti prevoznost zaradi podrtih dreves na ceste in zaščititi ostrešja stanovanjskih zgradb. Za izvajanje ukrepov je bilo potrebno zagotoviti osnovna materialna sredstva: predvsem pokrivni material (folije, les, žičnike). V štab vodenja se je pridružil župan občine Ormož, ki nam je bil v veliko pomoč pri zagotavljanju materialnih sredstev in iskanju rešitev.
Ker je obseg neurja bil velik, smo na teren poslali vse lastne sile in poklicali na pomoč enote iz sosednjih občin Središče ob Dravi ter Sveti Tomaž. Do 19.00 smo imeli na terenu 19 prostovoljnih gasilskih društev in 183 operativnih gasilcev z 42 gasilskimi vozili in tehniko. Enote so do 23.00 odstranile preko 200 podrtih dre-
ves in poskrbele za zaščito na 90 objektih. Za vse sodelujoče smo zagotovili prehrano in vodo.
Zaradi nevarnosti dela v nočnem času smo enote začeli pošiljati domov in intervencijo zaključili ob 00.25. Naslednji dan 31. 8. 2020 ob 7.46 smo pričeli štabno vodenje intervencije za potrebe odprave posledic, ki so nastale na širšem območju občine Ormož. Za potrebe pokrivanja 19 stanovanjskih objektov in cerkve pri Miklavžu smo aktivirali 7 društev. Enote PGD Cvetkovci, Velika Nedelja in Trgovišče so delovale na območju KS Podgorci in Velika Nedelja in pri tem poskrbele za pokrivanje osnovne šole pri Veliki Nedelji ter pokrivanje 4 objektov.
1. 9. 2020 je 6 enot odpravljalo posledice na 6 objektih po nedeljskem neurju.
Intervencije, ki so se odvijale od nedelje, 30. 8. 2020, do vključno torka, 1. 9. 2020, so od gasilcev zahtevale veliko previdnosti in naporov, saj smo pomagali prekriti ali sanirati preko 150 objektov in odstraniti preko 200 dreves. Pri vseh intervencijah in aktiviranju gasilcev je sodelovalo preko 270 operativnih gasilcev, pri katerih pa ne beležimo nobene poškodbe. Zabeležili smo dve poškodbi na vozilih, polomljena stekla, poškodovano karoserijo, polomljena ogledala in opremo na vozilu TRV-2D (jeklenica in škripec).
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov.
Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličic, Irma Murad, Barbara Podgorelec.
Lektoriranje: Blanka Erhartič in Aleksandra Štih. Naklada: 4250 izvodov.
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce https://www.tiskarna-ekart.si/
Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož.
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2020. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož.
Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18.
Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 30.11. 2020. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
2
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Hm
EU
Pozdravljene drage bralke in dragi bralci,
Stopamo v jesenski čas in leto je že krepko zakorakalo v drugo polovico. In ko se je poletje začelo poslavljati nas je narava spet spomnila, kako močna je in kako nemočni smo mi. Neurje, ki je prizadelo naše kraje, je bilo eno hujših v zadnjih letih. Upam, da se kaj kmalu ne ponovi kaj podobnega. In na tem mestu so se spet izkazali vsi naši gasilci s svojo požrtvovalnostjo, pogumom in željo po pomoči, vsakemu, ki pomoč potrebuje.
Vse bolj pa ugotavljam, da se nam je življenje precej spremenilo. Večina prireditev, dogodkov, raznih prijetnih druženj in srečanj v zadnjem času je bilo zaradi koronavirusa odpovedanih ali prestavljenih. Verjetno bo še nekaj časa trajalo, da si povsem opomoremo in da se življenje vrne v stare tire, a verjamem, da nam bo uspelo. Že to, da so se otroci vrnili v šolske klopi, je veliko, in upam, da bo tako tudi ostalo ...
V tej številki Ormoških novic smo kljub vsemu zbrali kar nekaj člankov z dogodkov in prireditev, ki so se odvijali čez poletje na Ormoškem, seveda ob upoštevanju varnostnih predpisov. Napisali smo nekaj o postavitvi klopotca v občinskem vinogradu in o obnovitvi kapele v Žerovincih. Spominjamo se tudi 100-letnice rojstva in 10-letnice smrti našega rojaka Stanka Janežiča. Predstavila so se tudi nekatera društva in opisala svoje delovanje v času COVID, predstavlja se ponudnica Tržnice Ormož s svojimi izdelki, Center za krepitev zdravja pa nas vabi v njihove programe. Za razvedrilo pa smo zbrali kakšno šalo, za krepitev sivih celic pa nagradno križanko. Novice so polne veselega branja in za vsakogar se bo kaj našlo.
Želim vam, da vam lepi jesenski pisani dnevi ne tečejo prehitro. Vzemite si čas zase, podajte se na sprehod v bližnji gozd in dovolite, da vam misli odplavajo ob poslušanju šumenja listja. Takrat boste naredili nekaj najboljšega zase. To je zagotovo najlepši občutek, ki nam ga pokloni pisana jesen.
Lepo vas pozdravljam, Alenka Lah, odgovorna urednica.
V	Občini Ormož se je novo šolsko leto 2020/2021 začelo za 1011 osnovnošolcev
1. septembra se je v občini Ormož v šolo odpravilo skupaj 1011 osnovnošolcev: 89 jih je vstopilo v prvi razred, 115 pa jih v novem šolskem letu osnovno šolo zaključuje.
V OŠ Ormož je v novem šolskem letu skupaj 370 šolarjev, 24 jih imajo v prvem razredu, 38 jih osnovnošolsko izobraževanje zaključuje. OŠ Ivanjkovci ima 139 šolarjev, 12 jih je v prvem razredu, 16 v devetem. V OŠ Miklavž pri Ormožu je 134 šolarjev, 9 jih je v prvem, 21 v devetem. V podružnični šoli na Kogu imajo 29 učencev, v prvi razred jih hodi 6.
V	OŠ Velika Nedelja je 245 osnovnošolcev, 24 jih obiskuje prvi razred, 40 pa deveti. Podružnična šola v Podgorcih ima 65 učencev, od tega jih je 10 v prvem razredu.
V	OŠ Stanka Vraza Ormož imajo v novem šolskem letu 29 šolarjev, na novo so se jim pridružili 4 učenci.
V Gimnaziji Ormož je letos skupaj 170 dijakov, od tega 99 v programu predšolske vzgoje in 71 v gimnazijskem programu. V prvem letniku predšolske vzgoje je 30 dijakov, prvi letnik gimnazijskega programa pa šteje 24 dijakov. Na predšolski vzgoji imajo 19, v gimnazijskem pa 15 maturantov.
Tekst in foto: Karolina Putarek
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
3
g¡a m
Ora
Ormoške novice
Pridobljena nepovratna evropska kohezijska sredstva za Energetske sanacije javnih stavb
Besedilo: Milena Debeljak Foto: Arhiv
Občina Ormož je bila uspešna v pridobitvi evropskih sredstev. Energetska sanacija javnih objektov se bo izvedla v letu 2020 na Košarkini hiši na Kogu, v letu 2021 se bosta izvedli energetski sanaciji Ljudske univerze v Ormožu in Podružnične osnovne šole Podgorci, v letu 2022 bodo energetsko sanirali tudi občinsko stavbo z Upravno enoto Ormož na Ptujski cesti 6.
V okviru Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja« je po sklepu o sofinanciranju Občina Ormož pridobila 668.731,96 EUR nepovratnih sredstev za investicijo Energetske sanacije javnih stavb v občini Ormož. Ostalo bo občina zagotovila iz lastnih sredstev. Za občinsko stavbo z UE je občina tudi v pogovorih za možnost sofinanciranja energetske sanacije z Ministrstvom za javno upravo glede polovice zagotavljanja lastnih sredstev za investicijo. Celotno vrednost energetskih sanacij ocenjujemo na 2 mio EUR.
Občina Ormož bo v sklopu energetskih sanacij izvedla naslednje posege na objektih.
Košarkina hiša na Kogu se nahaja v območju varovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zato so vsi energetski ukrepi usklajeni s pogoji ZVKDS. Objekt je bil zgrajen leta 1938, zato je energetsko stanje objekta slabše in so za zagotovitev energetske učinkovitosti ter posledično zmanjšanje rabe energije potrebni sistematični ukrepi. V preteklih letih so se izvedla nujna investicijsko vzdrževalna dela za ureditev muzejskih ter reprezentativnih prostorov v objektu, hkrati se je uredil tudi status objekta s spremembo namembnosti. Z izvedbo energetskih ukrepov se
zaključila celovita prenova in ureditev objekta, vključno z vsemi potrebnimi podpornimi gradbenimi, strojnimi ter elektromon-tažnimi deli za zagotovitev varnosti ter funkcionalnosti objekta. V sklopu energetske sanacije se bodo izvedli naslednji ukrepi: izoliranje stropa proti neogrevanem podstrešju, zamenjava stavbnega pohištva, izdelava toplotne izolacije fasade objekta, sanacija sten proti terenu v kleti, prenova vira ogrevanja v objektu, zamenjava svetilk v objektu in energetski monitoring.
Ljudska univerza Ormož se nahaja v območju varovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zato so ukrepi usklajeni s pogoji ZVKDS. Objekt je bil zgrajen leta 1920, zato je energetsko stanje objekta slabše in so potrebni sistematični ukrepi za zagotovitev energetske učinkovitosti ter posledično zmanjšanje rabe energije, seveda z upoštevanjem zaščite kulturne dediščine Slovenije. Objekt kljub varovanju ZVKDS nima večjih omejitev pri izvedbi ukrepov energetske sanacije, zato se sanira celovito z upoštevanjem smernic pri izgledu obstoječe fasade. Z izvedbo energetskih ukrepov se bodo uredila vsa potrebna podporna gradbena, strojna ter elektromontažna dela za zagotovitev var-
nosti ter funkcionalnosti objekta. V sklopu energetske sanacije se bodo izvedli naslednji ukrepi: izoliranje stropa proti neogreva-nem podstrešju, zamenjava stavbnega pohištva, izdelava toplotne izolacije fasade objekta, sanacija sten proti terenu v kleti, prenova vira ogrevanja v objektu - toplotna črpalka, zamenjava svetilk v objektu in energetski monitoring.
Podružnična osnovna šola Podgorci se prav tako nahaja v območju varovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zato so ukrepi usklajeni s pogoji ZVKDS. Objekt je bil zgrajen leta 1912, zato je energetsko stanje objekta slabše in so za zagotovitev energetske učinkovitosti ter posledično zmanjšanje rabe energije potrebni sistematični ukrepi, seveda z upoštevanjem
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020	836
Ormoške novice
ga do
EU
zaščite kulturne dediščine Slovenije. Objektu sta bila v preteklih letih dograjena prizidek ter športna dvorana, ki se prav tako prilagajata višjim standardom energetske učinkovitosti. Vzporedno z energetsko sanacijo se bo uredil tudi skupni primerni ogrevalni vir za POŠ in Vrtec Podgorci. Z izvedbo v nadaljevanju podanih energetskih ukrepov se bodo uredila vsa potrebna podporna gradbena, strojna ter elektromontažna dela za zagotovitev varnosti ter funkcionalnosti objekta. V sklopu energetske sanacije se bodo izvedli naslednji ukrepi: izoliranje stropa proti neogre-vanem podstrešju, izdelava toplotne izolacije fasade, Izdelava toplotne izolacije stropa v telovadnici, zamenjava primarnega vira ogrevanja - toplotna črpalka - združen ogrevalni vir za objekta POŠ in Vrtec Podgorci, izvedba novega NN električnega priključka za potrebe nove toplotne črpalke, zamenjava obstoječega kotla UNP - pokrivanje konic, zamenjava svetilk v objektu in energetski monitoring.
Objekt občinske stavbe Ormož z UE Ormož je bil zgrajen pred letom 1900, zato je energetsko stanje objekta slabše in so potreb-
ni sistematični ukrepi za zagotovitev energetske učinkovitosti ter posledično zmanjšanje rabe energije, seveda z upoštevanjem zaščite kulturne dediščine Slovenije. Z izvedbo energetskih ukrepov se bodo uredila vsa potrebna podporna gradbena, strojna ter elektromontažna dela za zagotovitev varnosti ter funkcionalnosti objekta. V sklopu energetske sanacije se bodo izvedli naslednji ukrepi: izoliranje stropa proti neogrevanem podstrešju, zamenjava stavbnega pohištva, izdelava toplotne izolacije fasade na dvoriščni strani objekta, izdelava toplotne izolacije tlaka na terenu v pritličju, izdelava toplotne izolacije tlakov vkopane kleti, sanacija sten proti terenu v kleti, optimiziranje kondenzacije pri zgorevanju zemeljskega plina, prezračevalni sistem, zamenjava svetilk v objektu in energetski monitoring.
Občina Ormož pričakuje, da bo v letu 2022 zaključila s projekti energetske sanacije in da bo zadnji zahtevek za nepovratna sredstva izdan do oktobra v letu 2022.
Oče štorklja in sin štorklja sedita v gnezdu. Sinko joče in oče ga skuša pomiriti.
»Ne skrbi sinko, mamica bo kmalu nazaj. Ljudem nosi otroke in jih osrečuje.«
Naslednji dan sta v gnezdu mama štorklja in sin štorklja in mama tolaži sina.
»Ne skrbi, očka bo kmalu nazaj, zdaj prinaša veselje novim mamam in očetom.« Tretji dan sta v gnezdu sama mama in oče štorklja. Zaskrbljena, ker sina ni nikjer.
Ko se sin končno vrne, ga vprašata, kje je bil tako dolgo. »V študentskih domovih, na smrt sem jih prestrašil.«
Blondinka potuje z letalom na Dunaj. Ima letalsko karto za 3. razred. Ko v Brniku vstopi na letalo, se usede na sedež 1. razreda.
Pristopi stevardesa in ji pojasni: »Oprostite gospodična, vaša karta je za 3. razred, to pa je sedež 1. razreda.« Blondinka: »Jaz sem pametna in lepa in ne grem nikamor.«
Stevardesa jo prepričuje, vendar brez uspeha. Pristopi pilot letala in blondinki na uho nekaj zašepeta. Blondinka vstane in se usede na konec letala. Stevardesa radovedno vpraša pilota, kaj je prišepnil blondinki.
Pilot: »Nič takega, rekel sem ji, da prvih deset sedežev ni za let na Dunaj.«
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
5
Ormoške novice
Operacija in festival Mladi Ormož
Besedilo: Teja Trstenjak Foto: Špela Jambriško
Z operacijo Mladi Ormož, ki bo trajala in se izvajala eno leto (od 1. 8. 2020 do 31. 7. 2021), se želi mlade spodbujati k doseganju veščin, znanj, izkušenj in kompetenc, na podlagi katerih bodo lažje, bolj samostojno živeli in delovali. Z različnimi delavnicami se bodo v okviru Ljudske univerze Ormož in Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož spodbujale podjetniške ideje in podjetniška miselnost med mladimi. Mladim bomo predstavili poklice, ki so za naše okolje pomembni ali so kako drugače atraktivni. Napisal se bo strateški dokument za mlade, s pomočjo katerega se bo videlo, kaj točno se dogaja z mladinsko problematiko v našem lokalnem okolju. Po izvedbi ankete se bo razvila raziskava o mladinski problematiki in dokument se bo predstavil javnosti ter lokalni skupnosti. Upamo, da bo slednja dobila točne informacije, na podlagi katerih bo lažje poiskala usmeritve in rešitve za mlade pri nas. Cilj aktivnosti v okviru operacije je pomagati k zmanjšanju brezposelnosti in pomagati k dvigu zaposlovanja in samozaposlovanja ter izboljšanju položaja mladih pri nas.
Z namenom, predstaviti mladim že uspešne lokalne podjetnike, in seveda z željo, da se mladi varno in zdravo družijo ter se zabavajo, je Ljudska Univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož, v petek, 28. 8. 2020, organizirala festival Mladi Ormož. Na stojnicah so se predstavljali lokalni podjetniki, poskrbeli pa
smo tudi za kulturni del z otvoritvijo razstave koncertnih fotografij in predstavitvijo zbornika Kreantena. Za zabavni del sta v nadaljevanju poskrbeli mladi talentirani lokalni pevki Iza Korpar in Neža Kralj, mlada rock skupina pa je zvečer goste zabavala še s koncertom. Pripravili smo zanimiv trivia kviz, Danijela Kraševec iz ekipe Fire Art pa je poskrbela za ognjeni spektakel. Celoten festival je bil pospremljen z odlično hrano in pijačo lokalnih ponudnikov. Že drugo leto zapored smo se torej zabavali in pospremili poletje h koncu in zdaj z lažjim korakom z mladimi stopamo k novemu šolskemu letu nasproti. Mladim sporočamo - upajte si. In upaj si, mladi Ormož.
V Osnovni šoli Ivanjkovci obnovili naziv kulturna šola
Besedilo: Brigita Fridl, prof. Foto: Brigita Fridl, prof.
... Ustvarjalnost je prostor, kjer ni bil še nihče nikoli. Zapustiti moraš mesto svojega udobja in oditi v divjino svoje intuicije. Kar boš odkril, bo čudovito ... (Alan Alda)
V šolskem letu 2015/2016 smo se prijavili na razpis Javnega sklada RS za kulturo za pridobitev naziva Kulturna šola. Naziv smo pridobili za obdobje petih let, zato smo letos morali ponovno podati vlogo na razpis in uspeli smo. Naziv Kulturna šola smo v letu 2020 obnovili za nadaljnjih pet let. Namen projekta je krepiti ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah ter ustvarjalnost mladih na različnih umetnostnih pod-
6
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
ročjih, podpirati kakovostne dosežke mladih na kulturnem področju, spodbuditi izobraževanje mentorjev in organizatorjev v osnovnih šolah, ki se udejstvujejo na ljubiteljskem kulturnem po-
$ *
% \ » 4


dročju, motivirati šole, da postanejo žarišče kulturnih programov v lokalnem okolju, in sicer z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja.
Pomembno je, da je v kulturno delovanje vključeno večje število učencev in učiteljev, da se dejavnosti izvajajo izven pouka, da šolske skupine sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, namenjenih predstavitvi primerjavi in vrednotenju dosežkov. Redno se prirejajo kulturni dogodki, namenjeni učencem, staršem in širši javnosti.
Izkazati smo morali kulturno delovanje na različnih področjih. Vpisati smo morali redno delujoče kulturne skupine v šoli. Že vrsto let lahko učenci sodelujejo pri folklornih skupinah, plesnih skupinah, gledališki skupini. Pojejo v otroškem in mladinskem pevskem zboru, se udeležujejo različnih literarnih, likovnih in fotografskih natečajev. Literarno-bralno kulturo krepimo s pomočjo bralne značke, eko bralne značke, angleške bralne značke, starejši berejo mlajšim, z bralno skupinico v vrtcu. Še posebej smo vsako leto ponosni na zlate bralce, učence, ki berejo vseh devet let šolanja. Ustvarjamo šolski spletni časopis Palma. V tem šolskem letu smo začeli s spletnim časopisom, do sedaj smo natisnili že 15 številk, v katerih prikažemo življenje in delo v šoli ter pri drugih obšolskih dejavnostih. V okviru filmske in audiovizual-ne kulture veliko pozornost namenjamo snemanju in montiranju kratkih filmčkov, kjer prikažemo utrip šole na proslavah, dnevih dejavnosti, revijah. Na likovnem področju organiziramo slikarske kolonije, pripravljamo razstave, ustvarjamo drobna darilca za obiskovalce, sami pripravljamo vabila, plakate. Veliko uporabljamo naravne vire in odpadne materiale ter vsako leto pripravimo božični bazar z različnimi izdelki.
Šolske kulturne skupine se udeležujejo območnih, regijskih, državnih in tudi mednarodnih revij, festivalov, srečanj, kjer prejemamo pohvale in priznanja. S petjem božično-novoletnih pesmi, FLASH MOB, smo navdušili obiskovalce v Severolandiji v Ormožu ter v Nakupovalnem centru MAXIMUS v Murski Soboti. Bilo je enkratno vzdušje, obiskovalci pa presenečeni in navdušeni, saj smo nastop odlično izvedli. Zapelo in zaplesalo je čez 200 udeležencev.
Kot šola pripravimo veliko kulturnih dogodkov za učence, starše in širšo javnost. V lokalni skupnosti skupaj s Krajevno skupnostjo Ivanjkovci pripravimo številne proslave ob krajevnem prazniku,
ob sprejemu prvošolcev v šolsko skupnost, ob spominu dneva na mrtve, ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ob slovenskem kulturnem prazniku, ob dnevu Evrope in dnevu državnosti. Vsako leto devetošolci organizirajo dobrodelni koncert, ki je vedno množično obiskan. V decembru ustvarjamo za božični bazar, ob pustu pa se udeležimo fašenka v Ormožu, za katerega prav tako sami izdelamo kostume. Ker velik poudarek namenjamo branju, vsako leto organiziramo zaključek bralne značke ter povabimo znane literate in kulturnike. Ponosni smo na obisk vsakega izmed njih. Obiskali so nas že Tone Pavček, Slavko Pregl, Nejka Omahen, Primož Suhodolčan, Tone Partljič, Lucija Stupica, Maša Ogrizek, Andrej Rozman Roza, Desa Muck, Janja Vidmar, Špela Kuclar, Matjaž Pikalo, Vladimir P. Štefanec, Feri Lainšček, Dušan Čater ter raper in pesnik Denis Žuran, ki pravi, da življenje nima radirke, da svojih napak ne brišemo, ampak se učimo iz njih. To je ena izmed njegovih mnogih misli, ki nas lahko vodijo skozi življenje.
Pripravili smo proslavo ob otvoritvi prizidka k vrtcu Ivanjkovci ter ob otvoritvi Krajevne knjižnice Ivanjkovci. S ponosom smo izpeljali literarni večer ob izdaji pesniške zbirke naše učenke Anje Lazar z naslovom Prostor za pesem. To je naša druga pesniška zbirka, pred leti smo namreč izdali zbirko učenca Iva Vebra z naslovom Moj svet. Obe zbirki je recenziral Tone Partljič. Ob 130-le-tnici smo izdali zbornik Z malimi koraki do velikih zgodb, kjer je svoj pečat pustil prav vsak učenec šole. Ob 40-letnici vrtca pa smo izdali publikacijo, z naslovom 40 let malih prstkov. Ponosni smo, ker naša ravnateljica Nada Pignar ob običajnem pouku vzpodbuja vseživljenjsko učenje in tako obiščemo mnoge kulturne ustanove v različnih mestih po Sloveniji. Trudimo se, da učenci spoznajo gledališča, muzeje, galerije. Sodelujemo z mnogimi zunanjimi institucijami in se medgeneracijsko povezujemo. Ob vsem kulturnem udejstvovanju smo v šoli ponosni na Kumer-dejevo priznanje, ki smo ga v letu 2020 prejeli za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso. Vsekakor pa želimo naprej, več bi radi ustvarjali na področju lutk in kamišibaja. Trudili se bomo v tej smeri in nadgrajevali vse tisto, kar radi počnemo.
Zaposleni in učenci na OŠ Ivanjkovci z ravnateljico Nado Pignar stremimo k vrednotam, ki nas povezujejo. Kultura. Radovednost. Ustvarjalnost. Kreativnost. Novi izzivi. Domišljija. Radoživost. Sprostitev. Spoštovanje. Odkrivanje neznanega.
In verjemite - kar bomo odkrili, bo čudovito. Odkrivajte svet kulture skupaj z nami.
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
7
Ormoške novice
Gimnazija Ormož v šolskem letu 2019/20
Besedilo: Kolektiv Gimnazije Ormož Foto: Lenka Keček Vaupotič
Dijaki Gimnazije Ormož dosegajo izjemne rezultate na tekmovanjih in maturi
V Gimnazijo Ormož je bilo v šolskem letu 2019/2020 vpisanih 156 dijakov, od tega 66 v gimnazijski program in 90 v program predšolske vzgoje. Dijaki in mentorji so aktivni in se udeležujejo mnogih tekmovanj in natečajev ter dosegajo izjemne rezultate.
Kljub majhnemu številu dijakov (v primerjavi z nekaterimi drugimi šolami) so dijaki sposobni, delovni in marljivi, kar dokazuje,
da je Gimnazija Ormož uspešna šola. Predstavljamo vam dosežke v šolskem letu 2019/20, na katere smo zelo ponosni. Nekatera tekmovanja zaradi izrednih razmer žal niso bila izvedena. Iskrene čestitke dijakom in njihovim mentorjem!
Poklicno maturo je v spomladanskem roku opravljalo vseh 19 dijakov. Vsi dijaki so bili uspešni. Še posebej ponosni pa smo na dve dijakinji predšolske vzgoje Leo Majcen in Neli Selinšek, ki sta postali zlati maturantki. Splošno maturo je opravljalo 17 dijakov letošnje generacije. Kljub nekoliko večjemu stresu zaradi korona virusne bolezni so dosegli število točk, ki je nad državnim povprečjem. Gimnazijec Vid Munda je postal zlati maturant. Iskrene čestitke vsem maturantom!
TEKMOVANJE	KRAJ	TERMIN	DIJAK	DOSEŽEK	MENTOR
državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni	Srednja zdravstvena šola Murska Sobota	16. 11. 2019	Vid Munda	zlato priznanje	Vesna Pintaric
državno tekmovanje iz razvedrilne matematike	OŠ Križevci pri Ljutomeru	1. 2. 2020	David Stanič	zlato priznanje	Sonja Bezjak
državno tekmovanje Ekokviz	Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana	1. 2. 2020	Sandra Kumer	zlato priznanje	Karmen Plavec
			Lea Samec	srebrno priznanje	
območno tekmovanj iz znanja geografije	Gimnazija Ormož	13. 2. 2020	Julijana Ozmec	srebrno priznanje	Karmen Plavec
državno tekmovanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje	2. OŠ Slovenska Bistrica	7. 3. 2020	Sandra Kumer	srebrno priznanje	mag. Blanka Erhartič
območno tekmovanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje	Srednja šola Slovenska Bistrica	9. 1. 2020	Staša Fridl	srebrno priznanje	mag. Aleksandra Štih
likovni natečaj Naše pravice v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije		oktober 2019	Klara Kitak	uvrstitev med 12 najboljših v državi (od 1801 sodelujočih)	Janja Rudolf
8
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Mi pa gremo v Gimnazijo Ormož ...
Besedilo: Polona Kosec Krajnc Foto: Roman Bobnarič
Vpis v šolskem letu 2020/2021
V	šolskem letu 2020/2021 je bilo razpisanih 28 vpisnih mest za program splošna gimnazija in 28 vpisnih mest za srednji strokovno izobraževalni program predšolska vzgoja. Trend vpisa v oba izobraževalna programa Gimnazije Ormoža narašča. V program splošne gimnazije je tako vpisanih 25 dijakov, v program predšolske vzgoje pa 30 dijakov. Še posebej nas veseli povečano zanimanje učencev za vpis v program splošne gimnazije, ki se v letošnjem šolskem letu enači s tistim izpred petih let. Splošna gimnazija omogoča dijakom najširši nabor možnosti za nadaljnje visokošolsko izobraževanje in neskončno priložnosti za vseživljenjsko karierno pot posameznika.
Odločitev za vpis učenca v srednjo šolo je pomembna prelomnica v življenju vsakega učenca in za mnogokaterega kdaj predstavlja tudi stresni dogodek. Končna odločitev posameznika je odvisna od več dejavnikov in okoliščin. Večina bodočih dijakov se za izbrano srednjo šolo najpogosteje odloča na podlagi lastnega interesa, šolskega uspeha, želja staršev ter strokovnih usmeritev svetovalnih delavcev v osnovnih šolah. Seveda pa imajo ključni vpliv na izbor izobraževalnega programa tudi dostopnost šole, finančne in organizacijske zmožnosti družine, infrastruktura mesta, kjer bo dijak obiskoval srednjo šolo, vrstniški vplivi, priljubljenost profesorjev ipd. Večletne raziskave v Gimnaziji Ormož kažejo, da je najboljši promotor vpisa na oba srednješolska izobraževalna programa - splošno gimnazijo in strokovni program predšolske vzgoje - uspešen in zadovoljen dijak.
V	letošnjem šolskem letu je prijavno sprejemni postopek vpisa v srednje šole, kljub postopnem sproščanju ukrepov, povezanih z virusom COVID-19, potekal po prilagojenem rokovniku. Bodoči učenci so prijavo za vpis v 1. letnik programov splošna gimnazija in predšolska vzgoja oddali do 11. maja 2020. O omejitvah vpisa v srednje šole so bili kandidati obveščeni do 26. junija 2020 (na spletnih straneh MIZŠ). Vpis v Gimnazijo
Ormož pa je potekal od 30. junija 2020 do 3. julija 2020 (informacije o vpisu so bile za bodoče dijake in njihove starše objavljene na spletni strani, na Facebooku in na Instagramu Gimnazije Ormož). Prijavljene kandidate pa smo na vpis povabili tudi po elektronski pošti.
Naša šola se je vendarle odločila, da vpis izpelje »v živo« in ne na daljavo, seveda ob zagotavljanju ustreznih zdravstvenih ukrepov in priporočil NIJZ. Tako smo se odločili tudi zato, ker je osebni stik osnova vsakega (pedagoškega) odnosa. V naši šoli je 170 dijakov, med njimi že vseh 22 let spodbujamo medoseb-ne odnose in krepimo dvosmerno komunikacijo, neposrednost in sodelovanje med dijaki ter tudi njihovimi starši. Oseben stik omogoča večje zaupanje in pristnost, veliko težav izgine že samo zaradi občutka varnosti in večji pripadnosti šolski skupnosti. V letošnjem šolskem letu smo vabili na vpis tudi dijake iz sosednje Hrvaške, saj so se v dosedanjih letih obstoja pri nas že šolali dijaki obeh izobraževalnih programov iz občin Cestica, Petrijanec in Sračinec.
Dijaki prihajajo iz različnih občin, veliko podporo gimnaziji ter strokovno spodbudo svojim učencem ter njihovim staršem dajejo osnovne šole vseh treh občin: Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Občina Ormož pa vsem dijakom šole nudi možnost občinskih štipendij in 100 % subvencioniran prevoz za dijake ormoške občine. Ti pogoji so korak bliže k uspešnemu in zadovoljnemu dijaku.
Novo šolsko leto 2020/2021 je prineslo nove obraze in nove izzive. Veselimo se jih!
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
9
Ormoške novice
Ormož in okolico obiskalo 27 turističnih novinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Rusije
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V
Se pred poletjem je Ormož in okolico obiskala ekipa turističnih novinarjev Slovenije, ki naj bi vest o lepotah in turistični ponudbi iz naših koncev ponesli v svet.
Društvo turističnih novinarjev Slovenije ima več kot 50-le-tno tradicijo in povezuje več kot 80 novinarjev, piscev in fotografov, ki pišejo o turistični dejavnosti in potovanjih, sodelujejo tako z osrednjimi slovenskimi mediji kot tudi z regionalnimi in lokalnimi ter turističnimi strokovnimi in in-ternetnimi mediji. Eno izmed dejavnosti društva so študijska potovanja članov, kar pomeni, da se bo o kraju, ki ga obiščejo, pisalo, govorilo in videlo v različnih medijih. Tako je njihov obisk za določeno turistično destinacijo velikega pomena. Člani društva so Ormož obiskali na povabilo bivše direktorice Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andreje Brglez. Na čelu s predsednikom Društva Dragom Bul-cem jih je na obisku bilo 27. Poleg slovenskih so zraven
bili tudi štirje hrvaški novinarji in pet novinarjev iz Rusije. V Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport Ormož so jim pripravili pester program. Pod vodstvom domačega turističnega vodiča Stanka Ivanuše so obiskali najprej Turistično kmetijo Oz-mec v Senešcih, Vinogradništvo Kogl, Grajsko pristavo, Ormoške lagune, Turistično kmetijo Puklavec v Zasavcih in Ekološko kmetijo Zvonka Pukšiča v Jastrebcih pri Kogu. Dobrodošle goste smo srečali pred grajsko pristavo, kjer jih pozdravil tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak. Predsednik društva Drago Bulc je strnil prve vtise in dejal: »Veste, kaj je? Kdor je bil večkrat tukaj, vidi, da se je z novim županom tukaj v smislu turizma marsikaj spremenilo - in to na bolje! Kar pa ne velja za nekatere druge občine po Sloveniji ...« Ta Bulčeva izjava je gotovo velika vzpodbuda vsem turističnim delavcem v Ormožu in seveda tudi županu. Pomembno pa je, da bo vsak od članov društva turističnih novinarjev po svoji lastni izkušnji obiska v Ormožu in okolici lažje opisal tukajšnjo turistično ponudbo in vse, kar bi lahko privabilo turiste v naše kraje. Večina novinarjev je - glede na njihove izkušnje - bila mnenja, da so naši glavni aduti odlično vino in kuli-narika ter Naravni rezervat Ormoške lagune. Opozorili pa so na nujnost povezovanja in pripravo turističnih paketov.
10
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Pestro poletje v debeli senci knjižnične terase
Besedilo: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
ogastvo ormoške knjižnice niso samo knjige ter drugo gradivo, ki ga najdete na knjižnih policah, temveč tudi letna terasa, ki z gosto senco omogoča izvedbo poletnih dogod-
B
kov.
Julija in avgusta smo že tradicionalno izvedli Četrtkove zelene popoldneve, in sicer pete zapovrstjo. Četrtkovi zeleni popoldnevi so del projekta Zelena knjižnica Knjižnice Ormož, ene izmed le dveh zelenih knjižnic v Sloveniji. Gostili smo lokalne in druge strokovnjake z različnih področij, predvsem ekologije in zdravega življenjskega sloga. Na naši zeleni terasi so se nam pridružili gostje: Iztok Luskovič, Urška Hojnik, Jože Brumen, Lea Vidovič, Maja Botolin Vaupotič, Vlado Pušnik, Kristjan Nedog, Aleš Žga-njar ter Tatjana Gregorc. Po dobro obiskanih predavanjih smo okrepili naravovarstveno zavest ter pridobili smernice za zdravo življenje.
Med 17. in 28. avgustom smo za najmlajše obiskovalce pripravili počitniški program, ki smo ga poimenovali »Deca fkup na knižni kup«. Želeli smo zbrati čim več otrok, ki bi ob pravljicah in aktivnostih v knjižnici, v razigranem vzdušju preživeli dneve pred začetkom šole. V dveh tednih smo tako izvedli raznolike dejavnosti. Skupaj s počitnikarji smo prebirali pravljice, prisluhnili kamišibaju, ustvarjali, plesali, se razgibavali, raziskovali rastline in živali knjižničnega vrta, spoznavali tuje jezike (nemščino in francoščino) in tudi prleščino ter se predvsem zabavali. Hvala staršem, dedkom in babicam, ki ste pripeljali otroke v Knjižnico
Dnevi poezije in vina. S svojimi pesmimi so se predstavil Pooyesh Azizedin in Sara Afzali, ki prihajata iz Irana ter Sameer Sayegh, katerega domovina je nemiren Irak. Njihova pesniška govorica je v domačih deželah preganjana, sedaj pa nastaja, živi in poje v Sloveniji. Obiskovalci so ob spremljavi žlahtne kapljice Pra-Vi-nO Čurin-Prapotnik dodobra začutili moč perzijskih in arabskih verzov, saj so jih gostje zelo čutno interpretirali. V medkulturnem večeru kot je bil ta, so nam gostje s svojimi izpovedmi približali nam oddaljeni svet, ki je poln zatiranja in nas opomnili na samoumevnost udobnosti in varnosti naše dežele.
Ormož, da so z nami aktivno preživeli zadnje počitniške dni.
Mi že komaj čakamo naslednje počitnice. Kaj pa vi?
Prav tako smo v mirnem zavetju knjižnične terase gostili festival
Jeseni v Knjižnici Ormož pripravljamo literarne in glasbene večere. Že 24. septembra vas vabimo na glasbeni večer s Tadejem Vesenjakom. Za otroke bomo z novim šolskim letom pripravili pravljične urice, in sicer tedensko v Knjižnici Ormož ter mesečno v krajevnih knjižnicah. Spremljajte nas na naši spletni strani ter na socialnih omrežjih, kjer najdete vse novosti in pomembna obvestila.
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
11
Ormoške novice
»Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj« Likovno-literarna kolonija Malek 2020
Besedilo: Barbara Podgorelec, JSKD OI Ormož Foto: arhiv JSKD OI Ormož
Tudi v letošnjem letu so se ljubiteljski likovni in literarni ustvarjalci iz celotne regije družili na dvodnevni likovno--literarni koloniji Malek 2020, ki jo je že osmič zapovrstjo pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož v sodelovanju s podjetjem Puklavec Family Wines, Likovno kulturnim društvom Ormož in Literarno kulturnim društvom Prasila iz Središča ob Dravi. Do sedaj so kolonije potekale v mesecu oktobru, letos pa smo se zaradi epidemije in negotovih časov, v katerih živimo, odločili, da kolonijo izvedemo že prej, da nam morebitna poslabšana epidemiološka slika v prihodnosti ne prepreči izvedbe. Tako smo na Maleku, v zidanici podjetja Puklavec Family Wines in v njeni okolici, v soboto 1. in v nedeljo 2. avgusta združili lepoto okolice z likovnim in literarnim
ustvarjanjem, ki nam ga nudi čudovita pokrajina naše destinacije Jeruzalem Slovenija. Prlekija je dežela z največ sončnimi dnevi v Sloveniji, saj pri nas sonce v povprečju sije kar 200 dni na leto. Je dežela bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev, bogate kulturne, naravne in etnološke dediščine, prleški razgledi pa so izjemni - za vsakim ovinkom se odpre nov, še lepši od prejšnjega. Ravno zaradi vsega naštetega je bilo že večkrat dokazano, da zidanica Malek nudi ugodno ustvarjalno klimo vsem ustvarjalcem, ki se leto za letom udeležujejo kolonije v organizaciji JSKD OI Ormož. Kljub počitnicam in dopustom nismo imeli težav z morebitnim pomanjkanjem interesa za udeležbo na koloniji, saj je na Maleku tudi v letošnjem letu ustvarjalo lepo število likovnih in literarnih ustvarjalcev.
Tudi letošnja kolonija je bila prav posebna. Tema, na katero se je ustvarjalo letos, je bila »Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj«, kar naša destinacija Jeruzalem Slovenija zagotovo je, kolonija pa je bila posvečena domačinu Franu Ksaverju Mešku. Fran Ksaver Meško, slovenski pisatelj, duhovnik in domoljub, je ena izmed velikih osebnosti slovenske zgodovine. Obiskovali in brali so ga njegovi znameniti sodobniki: Ivan ter Izidor Cankar, Fran Šaleški Finžgar, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc in drugi. Rojen je bil kot četrti izmed sedmih otrok v mali prleški vasici Ključarovci pri Ormožu. Svoje šolanje je začel pri Svetem Tomažu, gimnazijo obiskoval na Ptuju in v Celju, bogoslovje pa v Mariboru ter v Šent Pavlu v Labotski dolini.
Kot duhovnik je služboval večinoma na Koroškem. Zaradi svoje pokončne slovenske drže pa je bil na listi preganjanih tako pod takratno avstro-ogrsko oblastjo, pozneje pa ga je preganjal tudi nemški okupator. Kot vojni begunec je bežal na Hrvaško, v Srbijo in Bosno ter nato konec vojne dočakal v stiškem samostanu na Dolenjskem.
Pesmi je začel pisati že kot dijak, kasneje pa so bile njegove pesmi objavljene tudi v znamenitem Ljubljanskem zvonu ter Mohorjevi družbi. Med najbolj znana dela sodijo: zbirka liričnih črtic Ob tihih večerih (1904) in Mir božji (1906), roman Na poljani (1907) ter Mladim srcem (zbirka črtic za mladino v šestih delih). Na odrske deske je postavil tri dela: Na smrt obsojeni, Mati ter Pri Hrastovih.
Likovno-literarna kolonija Malek je namenjena vsem lj ubitelj -skim likovnim in literarnim ustvarjalcem, ki delujejo na območju koordinacije Ptuj in tudi širše ter dijakom ormoške gimnazije. Mentorici letošnje kolonije sta bili likovna pedagoginja in slikarka Tadeja Ozmec ter pisateljica, pesnica, ustanoviteljica in predsednica Literarno kulturnega društva Prasila Helena Srnec. Tudi v letošnjem letu bomo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož, enota Ormož in Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož pripravili razstavo del, nastalih na koloniji. Običajno so razstave v mesecu novembru, vendar bomo tako kot s kolonijo tudi z odprtjem razstave v letošnjem letu malo pohiteli. Odprtje bo v torek, 6. oktobra. Razstava bo posvečena naslovni temi in njenemu avtorju Franu Ksaverju Mešku, bo pa odprtje hkrati tudi že peta postavitev Rastoče knjige Ormoža. Rastoča knjiga je vseslovenski, mednarodni projekt, preko ka-
12
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
terega so povezane različne institucije. Koordinator projekta je Državni svet, vsebinsko pa je povezan z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Projekt je velik predvsem v plemenitem smislu, saj Slovence združuje. Rastoča knjiga je obenem tudi prva Rastoča knjiga v svetu, saj ni nikjer zaslediti podobnega projekta. V svetovnem merilu se tako Slovenci predstavljamo kot narod, ki želi s svojo kulturo prispevati v svetovno zakladnico. Prav je, da je tudi naša občina vključena v ta projekt, saj je občina Ormož zagotovo občina znanja, kulture in odličnosti.
Samo izvedbo kolonije so tudi v letošnjem letu omogočile občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter naši sponzorji in pokrovitelji:
Puklavec Family Wines, Fiposor, Obsen, Računovodstvo Plečko, Računovodske storitve Iztok Rakovec s. p. in Gostilna Ozmec.
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
13
g¡a m
Ora
Ormoške novice
Pojmo lepo, pojmo dobro
Besedilo: Barbara Podgorelec, JSKD OI Ormož Foto: arhiv JSKD OI Ormož
J ravni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, je v soboto, 18. julija 2020, v Grajski pristavi Ormož pripravil celodnevno regijsko delavnico z naslovom »Poj-o lepo, pojmo dobro«, ki je bila namenjena vodjem in članom folklornih skupin, ljudskim pevcem, vodjem otroških folklornih skupin, učiteljem/učiteljicam v osnovnih in glasbenih šolah ter ljubiteljem ljudske pesmi in nastopanja.
Delavnica, ki je bila odlično obiskana, je bila sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, oba dela sta bila med seboj tesno povezana. Teme, ki so jih udeleženci obdelali, so bile: pomembnost ljudske pesmi, pevčeva izvedba in predstavitev na odru, odrske specifike, različne funkcije ljudske pesmi, aktivno in kakovostno delo s pevci ter kriteriji ocenjevanja na revijah, ki jih prireja JSKD. Praktični del delavnice je bil namenjen spoznavanju svojega glasu, različnih vaj, ki pomagajo k boljšemu, čistejšemu in bolj podprtemu petju, učenja skladbe od A do Ž (predstavitev skladbe pevcem, spoznavanje ritma, melodije, besedila, reševanje morebitnih težav z intonacijo, sproščenostjo med petjem, ritmom) in kakovostnega nastopa na odru (premagovanje treme, morebitno rokovanje z mikrofoni ...).
Mentorstvo na delavnici sta nudila Mirjam Jelnikar, muzikolo-ginja in glasbena pedagoginja, in Klemen Bojanovič, harmonikar, skladatelj in pedagog. Mirjam Jelnikar se ukvarja s pevskim poustvarjanjem ter poučevanjem individualne vokalne tehnike. V vlogi pevke sodeluje v etno zasedbi Kr'Etno, kot pevska pedagoginja pa sodeluje z različnimi ljubiteljskimi vokalnimi skupinami. Septembra 2016 je prevzela pevsko sekcijo Folklorne skupine Tine Rožanc, od takrat naprej sodeluje tudi z drugimi slovenskimi folklornimi skupinami. Od leta 2018 deluje kot državna selekto-rica otroških folklornih skupin ter kot mentorica na različnih seminarjih na temo ljudske vokalne glasbe v organizaciji JSKD Republike Slovenije. Klemen Bojanovič se ukvarja s poustvarjanjem ljudskega izročila in raziskovanjem novejših izvajalskih praks, ki bi izročilo približalo sodobni publiki in mlajši populaciji. Je avtor glasbe v odmevnih projektih, kot so Nikrmana, Sem, Aleksan-drinke, Prebujenje, ter številnih glasbenih priredb za folklorne skupine, s katerimi dosega najvišja priznanja na državnih srečanjih folklornih skupin in tekmovanjih parov slovenskih ljudskih plesov. Leta 2019 je bil prejemnik priznanja ZKDL Srebrni piskač za izjemen prispevek v folklorni dejavnosti. Od leta 2016 deluje kot regijski selektor poustvarjalcev glasbenega izročila in kot državni selektor odraslih folklornih skupin.
Nogometna šola Nogometnega kluba Ormož
Besedilo: Aleksander Sagadin
V nogometni šoli NK Ormož, delujoči pod okriljem Nogometnega kluba Ormož, deluje pet selekcij, in sicer selekcije U7, U9, U11, U13 ter U15. Vse selekcije tekmujejo pod okriljem Medobčinske zveze Ptuj.
Nogometna šola Nogometnega kluba Ormož je namenjena otrokom vseh starosti. Tistim, ki želijo narediti svoje prve nogometne korake ter skozi zabavo in veselje spoznati igro nogometa, kot tudi tistim, ki želijo pridobljena ali prirojena nogometna znanja nadgraditi na višji nivo.
Glavno načelo naše šole je pri mlajših selekcijah predaja nogometnih znanj na otrokom prilagojen način, v začetku skozi igro, zabavo in ljubezen do športa brez velike osredotočenosti na rezultate. Pri starejših selekcijah pa se znanje nadgrajuje tudi v taktičnem in tehničnem smislu, prav tako se dela na razvoju posameznih sposobnosti igralca. Glavno poslanstvo nogometne šole
je otroke vzgojiti v zdrave športnike in jim pomagati pri razvoju njihovih sposobnosti.
Z delom v šoli želimo otroke, tako dečke kot deklice, usmerjati v šport ter skrbeti za njihov celostni razvoj, zdrav način življenja in trdo delo. Verjamemo, da če se otroci že v mladosti navajajo na te vrednote, potem bodo vse življenje živeli z njimi. Vadba poteka pod strokovnim vodstvom naših trenerjev, izvaja pa se na dveh vrhunsko pripravljenih igriščih Nogometnega kluba Ormož. V zimskem času, ko vremenski pogoji ne omogočajo treningov zunaj, pa se trening izvaja v telovadnicah. Nogometna šola še vedno sprejema nove člane, tako ste lepo vabljeni vsi, ki vas nogomet zanima. Treningi potekajo dvakrat na teden za naše najmlajše (U7) ter trikrat na teden za ostale selekcije.
Več informacij o delovanju nogometne šole in o morebitnem vpisu otroka pa najdete na spletni strani http://nsnkormoz.splet. arnes.si/.
14
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Spomin na Vlada Plohl!
Besedilo: Emil Trstenjak Foto: Emil Trstenjak
Vlado Plohl je bil rojen 22. 5. 1960. Odraščal je na Kaj-žarju pri dedku in babici, ki sta imela z njim kar nekaj skrbi. Če je le lahko, jima je kaj »ušpičil«. Že takrat je bil vsestranski in iznajdljiv. Vsakemu delu in izzivu je bil kos, le knjige so se mu izmikale, kakor tudi šola, saj je »tako rečeno« šel v šolo, ko je imel čas.
Leta so tekla, ustvaril si je družino in dom pri Miklavžu. Zaposlil se je na Cestnem podjetju Ptuj, kjer je kot strojnik opravljal njemu na kožo pisana dela. Po nekaj letih se je odločil za samostojno podjetniško pot, ki jo sedaj uspešno nadaljujeta sinova Danijel in Matej. V Krajevni skupnosti Miklavž je vedno priskočil na pomoč pri različnih delih in donatorsko pomagal vsem društvom v KS in posameznikom, ki so potrebovali pomoč. Bil je gasilec, tamburist, ljubil je svojo harmoniko ter pesem »Slovenija, domovina moja« in še bi lahko naštevali. Navduševal se je za različne športe in bil tako ali drugače prisoten. Spoznal pa je, da so živali tiste, ki ga navdušujejo in včasih tudi bolje razumejo. Kot velik ljubitelj živali je bil tudi lovec. Živali je varoval in ščitil, rad pa je imel tudi trofeje, ki krasijo leseno uto na domačem dvorišču.
Leta 1967 si je priskrbel prve golobe. Deloval v »Društvu malih pasemskih živali« v Ormožu, in sicer od ustanovitve leta 1995 kot mednarodni sodnik, pomeranski gušan, na mednarodni razstavi je sodeloval z golobom Nitre, ki je bil večkratni državni prvak, bil pa je tudi večkratni prvak - pomeranski gušan. Sledilo je Kinološko društvo Ljutomer. Bil lastnik nemškega ovčarja in imel izpit A in B kategorije. Dobri rezultati delovanja so se vrstili tudi tukaj. Od leta 1994 je bil ustanovitveni član, udeležil se je državnega prvenstva v »Poslušnost v obrambi«, sodeloval pri izgradnji vadbenega centra v Lukavcih in bil aktiven član. Kasač -po poznavanju verjetno najbolj adrenalinsko in življenjsko delovanje. Za nabavo prvega žrebeta ga je navdušil Marjan Tramšek. Opravil je izpit, začel kot voznik in vrstili so se rezultati:
sledila uspehom predhodnikov, je pa 1 x osvojila 3. mesto z voznikom Vladom;
-	nakup Trojanskega žrebca, ki je v Italiji dosegal vrhunske rezultate in tako izčrpan v Sloveniji ni več mogel doseči boljših rezultatov;
-	2013 - konj Pepa rejca Franca Novaka. Domače treniranje s sinom Matejem; kondicijski treningi 6-krat tedensko v ciklu 4 mesecev, ki so jim sledili hitri treningi in tekmovanja;
-	kot dveletnik je na prvi tekmi zmagal z voznikom Vladom;
-	2015 je sledilo še 7 zmag, kar je prineslo tudi večji zaslužek in rang višjega tekmovanja;
-	2016 Državno prvenstvo triletnikov - voznik Vlado in osvojitev prvega mesta, kar je prineslo Šampionat Slovenije;
-	dvakratna zmaga Stožic in dvakrat drugo mesto;
-	2017 - štiriletniki; priprave za kasaški derbi so potekale skupaj z Markom Slavičem, kar se je nagradilo z osvojenim kasaškim derbijem v Ljubljani z nazivom Šampionat Slovenije.
Vlado je po vsem tem svoja sinova še bolj navduševal in vključeval v svet kasačev. Začela sta osvajati lovorike in nadaljevala Vladovo delo.
Dirka za državno prvenstvo dvoletnikov 20. 10. 2019 v Ljutomeru je bila obenem spominska dirka preminulega rejca kasačev, Vlada Plohla, katere pokrovitelja sta bila njegova sinova Danijel in Matej. Spomin na Vlada ni zbledel, kar se je še kot velikokrat doslej pokazalo na dirki, ko so spomini spet oživeli. Sinova sta ponosno in zadovoljno spremljala dogajanja, saj sta vedela, da je to vse, kar si je želel ata.
Spominjamo se ga kot človeka, ki se ni mogel ustaviti oziroma ga ni moglo nič zaustaviti. Njegova zagnanost, adrenalin, smelost ter predvsem vztrajnost so zaznamovali njegovo življenje, ki je bilo zelo naklonjeno tudi njegovi družini. Ni bil zadovoljen z »dobrim«, moralo je biti najboljše, najhitrejše, najlepše ... najsrečnejše. Živel je svoje življenje, v katerem je užival in bil srečen. Zaznamujejo ga številna dejanja in dela, ki jih ni moč pozabiti.
2010 Pasijon - dve zmagi, od tega enkrat kot voznik Vlado; večkratni zmagovalec, vendar zaradi nečistega kasa vsakič diskvalificiran; nakup Defenderja je bila odlična naložba, čeprav je konj bil že odrejen za klavnico; s pomočjo dr. Darka Petroviča sta ga usposobila za tekmovanje in vrhunske rezultate;
tekma Avstrija - Bademska milja - tam prva zmaga za Slovenijo; Madžarska - Budimpešta - zmagal večkrat; Madžarska - pokal Franca Jožefa; Avstrija - več zmag na različnih dirkah; Slovenija -17 zmag; 4x drugo mesto in 5x tretje mesto na različnih dirkališčih; na koncu je bil Defender podarjen konjeniškemu klubu Središče ob Dravi, kjer so ga uporabili za jahanje in vprego za kočijo; nakup francoske kobile, ki pa na žalost ni
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020	847
Ormoške novice
Stanko Janežič
Besedilo: Nevenka Korpič Foto: Arhiv
Stanko Janežič, pesnik, pisatelj in teolog, se je rodil 4. avgusta 1920 v Pav-lovskem Vrhu, v kraju Veliki Brebrovnik pri Svetem Miklavžu pri Ormožu. Kot najmlajši štirinajsti otrok v družini kmečkih staršev (očeta Antona in matere Ane) je bil deležen velike materine ljubezni in naklonjenosti bratov in sester. V osnovno šolo je hodil k Sv. Miklavžu, vsak dan eno uro peš, nato je bil eno leto v meščanski šoli v Ormožu. V šolskih klopeh je začutil ljubezen do petja, naroda in domovine ter vzljubil lepo slovensko besedo. Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru kot gojenec semenišča. Po maturi se je vpisal na mariborsko bogoslovje. Tam je bil samo pol leta, kajti v začetku aprila 1941 so Štajersko zasedli Nemci in zaprli vse slovenske šole. Janežič se je z nekaterimi sošolci umaknil v Ljubljano, kjer je nadaljeval bogoslovni študij. Mašniško po-svečenje je prejel 17. junija 1945 v Zermanu pri Trevisu v severni Italiji. Po posvetitvi za duhovnika se je skoraj 25 let razdajal rojakom na Tržaškem. Najprej je deloval kot kaplan župnij Prosek in Kontovel, kjer se je posvečal zlasti otrokom. V letih 1954-1960 je študiral na univerzi Gregoriani in Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu, kjer je doktoriral iz vzhodnega bogoslovja z disertacijo Posnemanje Kristusa pri Tihonu Zadonskem. Svoje znanje je izpopolnjeval v Parizu, kjer je širil nauk ruske pravoslavne teologije, ki ga je med študijem popolnoma prevzela. Po vrnitvi na Tržaško je deloval v župniji Mačkolje pri Sv. Ivanu. Bil je duhovnik vzhodnega bizantinsko-slovanskega obreda. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev". V času službovanja v Trstu, kjer je ostal do leta 1969, je vodil Ekumenski center in urejal ekumenski zbornik Kraljestvo božje. Devet let je pridigal na tržaškem radiu in s svojimi besedami privabljal tudi slovenske poslušalce v svoji domovini. Leta 1969 je prišel domov, v Maribor, kjer je poleg predavanj opravljal razne odgovorne naloge. Nekaj let je bil spiritual Slomškovega dijaškega semenišča, študijski prefekt v mariborskem bogoslovju in duhovni asistent za študente v Mariboru. Kot vnet delavec za edinost kristjanov je bil izbran za predsednika slovenskega eku-menskega sveta. V tem času se je posvečal še uredništvu Ekumenskega zbornika. Do upokojitve (1996) je predaval osnovno bogoslovje, zlasti ekumensko teologijo. Pisal je teološka besedila, prozo in poezijo. Urejal je Novo Mladiko, bil pobudnik za zbornik Dom in svet ter Eku-menski zbornik. Pomembna je tudi njegova vloga pri
navezovanju stikov s slovenskimi pisci in kulturniki iz povojne emigracije. V letih 1970-1999 je predaval na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru, kjer se je posvečal predvsem ekumenizmu, poznavanju in razumevanju drugih krščanskih Cerkva, skupnosti in njihovim teologijam. Po svoji upokojitvi je ustanovil še Slomškovo založbo v Mariboru in ostal njen urednik do smrti. Umrl je 10. septembra 2010 v Pavlovskem Vrhu. Pokopan je na pokopališču v Miklavžu pri Ormožu. Janežičevo ustvarjalno delo
Pri vseh teh številnih nalogah je našel čas za leposlovno ustvarjanje. Že v mladostnih letih je začutil svojo strast do pisanja. Sprva se je preizkusil v pesništvu. Kot pesnik se je uveljavil že v srednji šoli, ko je sodeloval v semeniškem literarnem listu Brazde, kot maturant je nekaj svojih prispevkov objavil v almanahu Majolika (1940). Kmalu za tem je začel pisati prozna dela, po študiju teologije pa se je poleg leposlovja posvetil pisanju znanstvenih teoloških člankov, zlasti ekumenskih, razprav ter esejistiki. Dragocen je njegov Ekumenski leksikon (1986). Njegove radijske duhovne misli so izšle v knjigi s pomenljivim naslovom Radost življenja (1966). Religiozna lirika je zbrana v knjigi Božja obzorja (1990). Stanko Janežič je pesnik impresij iz narave in izpovedi notranjega doživljanja sveta, človeka, vere. Svojim že upesnjenim temam in motivom je dodal nove pomenske poudarke, ki so povezani z zgodovinskimi dogodki v osemdesetih letih: ideja o samostojni slovenski državi in o prehodu iz nacionalnega gibanja v državotvoren narod. Obsežna je zbirka njegovih leposlovnih knjig: izdal je 19 pesniških zbirk, 11 knjig proze in 4 knjige pesmi v prozi. Med zadnjimi Janežičevimi deli je zbornik Med zemljo in nebom, ki ga je ob svoji 90-letnici sam pripravil in uredil ter ga izdal julija 2010 pri Slomškovi založbi v Mariboru. V uvodu je zapisal: »Poslavljam se od tega sveta, od zemlje in neba ter mojih 90 let in se hkrati vračam v zemljo, iz katere sem izšel, in odhajam v nebo, po katerem sem nenehoma hrepenel in ki je moj pravi dom. Med zemljo in nebom, v tesni povezanosti z njima, v naročju vse navzočega Boga, stvarnika zemlje in neba in človeka, bom živel polnost edinosti in ljubezni vekomaj. V Božjem kraljestvu ni mladih in starih, ni profesorjev in učencev, vsi smo samo božji otroci." V letu 2020, ko se spominjamo 100-letnice rojstva in 10-letnice smrti Stanka Janežiča, je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v sodelovanju z Občino Ormož in domačini, v Miklavžu pri Ormožu uredil Janežičevo spominsko sobo.
Vir: https://player.fm/series/graditelji-slovenskega-doma/stan-ko-janezic-1920-2010.
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020	848
Ormoške novice
Klopotec v ormoškem mestnem vinogradu naznanja jesen
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Od sredine avgusta na vrhu ormoškega mestnega vinograda tudi letos stoji klopotec. Svečana postavitev je bila v nedeljo, 16.avgusta. Dogodek so v organizaciji JZ za turizem, kulturo in šport ter Oddelka za upravljanje z občinskim premoženjem izpeljali člani TKD Miklavž pri Ormožu, ormoški gasilci in Martin I. Ormoški.
Še pred postavitvijo klopotca je ob vznožju mestnega vinograda potekal kulturni program, ki so ga pripravili člani TKD Miklavž pri Ormožu. Zaigrali so tamburaši, zapel je Miklavški oktet, program pa sta v svojem slogu in seveda v pristni prleščini povezovala Leon in Miha, ki sta prisotne poučila o vsem, kar je treba vedeti o postavitvi klopotca, sploh pa o nujnih delih klopotca: »Stol, gredelj oziroma osovina, macleki in križ morajo biti iz hrastovega lesa, vetrnice iz smrekovine, metla iz brezovih vej, postavljen pa mora biti na sohi iz kostanja,« sta pojasnila, čeprav je zelo pomemben del njegovega poslanstva predvsem veter, ki ga požene. O letošnji letini je spregovoril Martin I. Ormoški, ki je dejal, da so glede na tretji letnik trte presenetljivo rodne in da lahko pričakujemo okrog 200 litrov vina. Sorte šipon, seveda, kot se za naš konec Slovenije spodobi. Do trgatve, ki bo zaradi nizke lege najbrž nekoliko kasneje od ostalih trgatev naokoli, bodo grozdje pred škodljivci zaščitili z mrežo, je še dodal Martin I. Ormoški, ki ga pooseblja izkušeni vinogradnik Saško Štampar s Kajžarja. Zbrane sta pozdravila tudi župan Danijel Vrbnjak in podžupanja Irma Murad, ki sta pri postavitvi klopotca dobila tudi vsak svojo zadolžitev, ta pa sploh ni bila enostavna, kot boste lahko prebrali
v nadaljevanju.
Da je skrb za vinograd težka naloga, pa še najbolje vesta Martin I. Ormoški, ki je za skrbnika bil imenovan v času lanskega marti-novanja v Ormožu, ter Mitja Slavinec kot vzdrževalec klopotca in vodilni delavec v vinogradu. Skrb za mestni vinograd bi naj bila častna zadolžitev, tako sta oba vsem zbranim bila dolžna podati posebne zaobljube: Mitja je tako med drugim obljubil, da bo po »brotvi klopotec tak dobro pospravijo, da ga bodo drugo leto ko-mej najšli« ter da bo ob »podmazovaji klopotca mazo tudi svoj gut«, Martin I. Ormoški pa je med drugim obljubil, da do vzdrževalca klopotca ne bo prestrog in da mu bo dovolil zadosten vnos kisline, da ne bo »zbetežo«.
In nastopil je čas za končno dejanje - postavitev klopotca: poleg članov TKD Miklavž pri Ormožu in članov tamkajšnjega Društva lastnikov starodobnih traktorjev so za delo poprijeli tudi ormoški gasilci, ki so na pomoč priskočili z dvigalom in z vso potrebo opremo, da je delo šlo lažje in hitreje od rok. Podžupanja in župan sta klopotec opremila s pomembnima podrobnostma: po-džupanja Irma Murad je na klopotec vstavila klin, naloga župana Danijela Vrbnjaka pa je bila, da na klopotec postavi deda in babo. Ob koncu dogajanja je sledila vinogradniška malica, takšna, kot se po tako težkem opravilu tudi spodobi, ter seveda priložnost za druženje prisotnih. Letos so postavljanje klopotca v ormoškem mestnem vinogradu s svojo prisotnostjo počastili vitezi vina ptu-jsko-ormoškega omizja, kogovska vinska kraljica Nives Plemenič in poslanka Mojca Znidarič ter mnogi, ki imajo takšne dogodke radi. In če bomo uspeli premagati koronavirus, si bolj množičen
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020	849
Ormoške novice
V Žerovincih vaško kapelo
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
V Žerovincih se veselijo obnovljene kapele, ki stoji ob tamkajšnjem gasilskem domu, že od nekdaj pa je v kraju pomenila pomembno stičišče krajanov, ki se radi srečujejo ob cerkvenih obredih. Blagoslov obnovljene kapele so opravili zadnji dan v mesecu juliju.
Žal je korona prizadela tudi različna dogajanja po vaseh. V Žerovincih so tako blagoslov kapele tudi zamaknili, sploh pa obredu ni prisostvovalo toliko krajanov in gostov, kot bi si želeli. Kljub temu so obred opravili in kapelico predali svojemu namenu. Za obnovo kapele in vsega, kar spada zraven, je poskrbel domačin Rihard Sušnik, ki pravi, da so jo na njegovo pobudo tokrat obnavljali že drugič. Prvič leta 1988, drugič pa so z obnovo začeli lansko leto, ko so opravili vsa gradbena dela, med drugim uredili izolacijo in talne obloge v kapeli ter zunaj nje in uredili električno napeljavo. Letos so opravili slikopleskarska dela in restavrirali nabožne kipe. Obnovo v znesku 16.710 evrov je plačala občina, nekaj manjših del pa so plačali iz prostovoljnih prispevkov krajanov, ki so za obnovo domače kapelice namenili 1.250 evrov. Kapela, ki jo štejejo za eno največjih v občini, stoji ob gasilskem domu v Žerovincih in na nek način predstavlja središče kraja. Ob kapeli že od nekdaj žegnajo velikonočne jedi in v mesecu maju prirejajo »šmarnice«. Ker pa so se odločili, da jo posvetijo enemu najbolj priljubljenih svetnikov, pridigarju in učitelju Antonu Padovanskemu, ki goduje 13. junija, bi v tem času prirejali tudi proščenja oziroma žegnanja, kar naj bi v kraju bil posebej svečan in družaben dogodek.
Sveto mašo in blagoslov kapele je opravil domači župnik Jožef Rainer, še pred tem pa so zbrane domačine pozdravili koordinator obnovitvenih del, domačin Rihard Sušnik, ki se je občini Ormož zahvalil za pokritje stroškov obnove, župan občine Ormož, Danijel Vrbnjak, ki pravi, da so urejeni sakralni spomeniki oziroma objekti tudi pokazatelj prizadevanj za lepši izgled domače občine ter da občina za ta namen letno namenja od 40 do 50 tisoč evrov, in predsednik KS Ivanjkovci, Anton Zadravec, ki se je zahvalil domačinom za trud in vse opravljeno delo okrog ureditve kapelice. Tribarvnico pred vhodom v kapelo so simbolično prerezali domačin Rihard Sušnik, župan Danijel Vrbnjak in Mirko Šerod, ki je na blagoslovu bil eden izmed povabljenih gostov iz ormoške Občinske uprave.
Kapelo zgradili domačini pred sto leti
Letos mineva 100 let, odkar so domačini - Franc Zemljič, Alojz Stojko, Ivan Kosi, Ivan Križan in Alojz Pihlar - kapelo zgradili v zahvalo za srečno vrnitev z bojišč prve svetovne vojne. V zahvalo tem junakom jo je treba vzdrževati, kot je svoja prizadevanja pojasnil koordinator obnovitvenih del, Rihard Sušnik, in se spomnil, da so jo uspeli obvarovati tudi med drugo svetovno vojno. Leta 1944 so Nemci za izdelavo topov po vaseh namreč na veliko snemali zvonove iz zvonikov kapelic, ampak domačinom v Že-rovincih in Hujbarju je uspelo zvon dobro skriti in ga po vojni namestiti nazaj v zvonik, tako da še vedno opravlja svojo vlogo, le da ga po novem poganja elektrika.
JEI^UZALEM
18
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Zgodba o »zeleni trgatvi« na Šoltesu (Podgorskem vrhu)
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Kot je znano, so zaradi korone in posledično veliko manjše potrošnje številnim vinarjem in vinskim kletem ostale ogromne količine neprodanega vina. Prodaja vin se je zaradi zaostritev v gostinstvu in turizmu od marca skoraj prepolovila. Da ne bi cene vin na trgu padle, imajo vinarji možnost kriznega skladiščenja, a za to se bodo verjetno odločili predvsem manjši vinarji. Zaradi letošnjih presežkov vina se je 144 pridelovalcev odločilo, da bo vsaj del svojega pridelka zavrglo s tako imenovano »zeleno trgatvijo«, kar pomeni, da je pod trsi obležalo nezrelo grozdje na 294 hektarjih vinogradov. »Zelena trgatev predstavlja skrajni tehnološki ukrep, s katerim se želi razbremeniti in ohraniti vinski trg pred zlomom,» je že ob predstavitvi tega ukrepa zapisal Roman Štabuc iz specialistične službe za vinogradništvo KGZS Maribor. Dodal je: «Strokovno zelena trgatev trti ne koristi, ker je to grob poseg v njen razvoj, ekonomsko pa lahko zagotovi mnogim vinogradnikom nadaljnji obstoj in vinogradniški razvoj». Med temi je tudi Stanko Horvat, ki obdeluje vinograde na Podgorskem bregu. S težkim srcem pove, da jih je do zelene trgatve pripeljala nuja, saj druge možnosti niso našli. Tako so potrgali žametno črnino, ki sicer zori na 1,71 hektarjih. Da je še huje, bi letošnja letina bila nadpovprečna tako po količini kot kakovosti. Tako je druga sobota v avgustu za Horvata in njegovo družino bila žalosten dan. Kako žalosten, verjetno lahko razume samo vinogradnik, ki dobro ve, koliko truda, skrbi in dela je vloženega v trto, da obrodi. Poznavalci ocenjujejo, da vinogradnik zaradi zelene trgatve
dodal, da bo treba kupiti dodatne sode in poskrbeti za dodatno nego vin v kleti. »Škoda, da Slovenija toliko vina uvaža,« meni Horvat, »domače je le domače, tega bi se bilo treba zavedati.« Uvoz nizkocenovnih vin je gotovo še dodaten problem, ki se ga vinogradniki dobro zavedajo. Ob nespremenjenem odnosu države do uvoza vina tudi ukrep zelene trgatve v bodoče ne bo v pomoč, saj bomo, kot dodaja naš sogovornik, kljub vedno manjši lastni pridelavi grozdja in vina imeli vedno bolj polne kleti. Statistični Urad republike Slovenije navaja, da se je lani v Sloveniji z vinogradništvom ukvarjalo 30.210 pridelovalcev, ki so obdelovali dobrih 15.800 hektarjev vinogradov in na leto pridelali skoraj 626.000 hektolitrov vina. Vinogradništvo je mnogim osnovni vir dohodka, mnogim pa predstavlja vez z družinsko tradicijo. To velja tudi za Stanka Horvata, ki je »gor zraso« v vinogradniški družini. Čeprav se je kot mlad fant odpravil v šole in v svet, se je čez leta vrnil v Podgorce in nadaljeval vinogradniško tradicijo svoje družine. Minilo je 25 let, odkar z ljubeznijo in z vso vnemo obdeluje svoje vinograde. Pomaga mu vsa družina, predvsem pa sin Stanko. Vsi skupaj so »zeleno trgatev« doživeli prvič, zato jih je toliko bolj prizadela. Po podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je največ zelenih trgatev bilo opravljenih na Štajerskem, in to na skoraj 173 hektarjih vinogradniških površin; v Vipavski dolini so zeleno trgatev opravili na približno 76 hektarjih, nato pa z 21 hektarji sledi slovenska Istra, Bizeljsko-Sremič z 11 hektarji, s 7 hektarji Goriška Brda in s 6,75 hektarji Dolenjska. Na Krasu in v Prekmurju niso izvedli nobene zelene trgatve. Za omenjeno je država zagotovila subvencijo 600.000 evrov.
izgubi 3215 evrov dohodka na hektar, k temu pa je treba prišteti še neposredne stroške ročne odstranitve grozdov, kar je ocenjeno na 780 evrov na hektar, skupaj torej nekaj manj kot štiri tisoč evrov na hektar (3995 €). Država bo vinogradnikom povrnila polovico tega zneska, torej 1997,5 evra na hektar. Za nadomestilo za zeleno trgatev so lahko zaprosili vinogradniki, ki so v register pridelovalcev grozdja in vina lani prijavili vsaj 5000 kilogramov grozdja, in ki nameravajo to trgatev izvesti na vsaj desetih odstotkih svojih obdelanih vinogradov. Vinogradi Stanka Horvata, kjer goji še druge pristne sorte, se razprostirajo na 6 hektarjih. Z družino obdeluje blizu 20 tisoč trsov. Večino grozdja običajno prodajo, letos pa ga bodo »sprešali«, je pojasnil Horvat in
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
19
Ormoške novice
Minister Zvonko Černač na obisku v Ormožu spregovoril o kohezijskih sredstvih, ki si jih Ormož obeta za tri ključne občinske projekte
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
V začetku junija je na obisku v Ormožu bil minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač. Z županom Danijelom Vrbnjakom in njegovimi sodelavci je spregovoril o treh ključnih občinskih projektih: rekonstrukciji čistilne naprave, ureditvi vodovodnega sistema in razširitvi ekonomsko poslovne cone Ormož. Beseda je tekla o izkušnjah z izvajanjem projektov s pomočjo evropskih sredstev in o izvajanju evropske kohezijske politike v novem programskem obdobju 2021-2027, ki naj bi bil za Slovenijo precej ugoden. Sloveniji naj bi pripadlo 2 milijardi 558 milijonov nepovratnih sredstev za podporo gospodarstvu in gospodarski infrastrukturi ter še 2 milijardi in 500 milijonov povratnih sredstev za posodobitev zdravstva. Minister se je strinjal, da je obstoječa finančna perspektiva pokazala nekaj pomanjkljivosti in zato slabšo operativnost pri izvedbi.
»Načrtujemo, da bomo v naslednji finančni perspektivi odpravili ovire, ki preprečujejo operativnejšo izvedbo. Izvajanje kohezijske politike je enostavno treba približati izvajalcem, občinam in vsem, ki potrebujejo sredstva za njihov razvoj,« je še zatrdil minister. Z namenom hitrejše in lažje dostopnosti do sredstev evropske kohezijske politike razmišlja o zamenjavi instrumenta dogovora za razvoj regij z drugimi bolj operativnimi prijemi. Pojasnil je, da je treba pri pridobivanju evropskih sredstev odpraviti številne administrativne ovire v postopkih in zmanjšati število nivojev odločanja, kar se je kot konkretna ovira izkazalo tudi pri dokončni izpeljavi zgoraj navedenih treh pomembnih projektov v Ormožu. Kot je povedal minister Černač, so sredstva za rekonstrukcijo čistilne naprave in ureditev vodovodnega sistema že odobrena, problematika, povezana s čakanjem na denar, pa je administrativne narave. Minister Černač se je kasneje srečal še z župani občin Destrnik, Pesnica, Kungota in Šentilj, kjer je svoj obisk v Podravju tudi zaključil.
Občina Ormož se pripravlja na 5. (zaključno) fazo gradnje namakalnega sistema
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Med pomembnejšimi točkami na dnevnem redu 14. seje ormoškega občinskega sveta v mesecu juliju je bila tudi potrditev dokumenta identifikacijskega projekta za »izgradnjo 5. faze namakalnega sistema Ormož«, ki predstavlja zaključno fazo namakalnega sistema v občini Ormož.
V Sloveniji je namakanje urejeno le na štirih odstotkih njiv, v občini Ormož pa bomo kmalu namakali blizu 22 odstotkov njiv,
kar pomeni, da bo po zaključeni izgradnji 5. faze namakalnega sistema namakanje možno na 1.040 hektarjih od skupaj 4.480 hektarjev njiv v občini.
5. faza obsega izgradnjo namakalnega sistema na komasiranem seneškem in sodinskem polju v izmeri 120 hektarjev njiv in še 6 namakalnih območij na 60 hektarjih znotraj namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja. Gre za 12.460 metrov cevovoda s pripadajočo hidrantno mrežo na njivah v Senešcih, Sodincih, Cvet-kovcih, Trgovišču, Veliki Nedelji in Podgorcih. Po idejni zasnovi je investicija vredna (brez davka) 1.238.000,00 evrov. 75 odstotkov si bo občina pridobila iz Evropskega kmetijskega sklada in 25
20
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
odstotkov od države. Gradnja bo zaključena jeseni 2021. Občina Ormož namakalni sistem gradi že 16 let. Do sedaj je v izgradnjo bilo vloženih 3,6 milijona evrov. Leta 2004 so zgradili namakalni sistem Ormož-Osluševci na 229 hektarjih. Tedanji župan Vili Trofenik je dosegel, da je država denar, ki bi kot odškodnina za spremembo namembnosti ob gradnji prihodnje hitre ceste Ptuj-Ormož šel v državni proračun, namenila temu območju za financiranje namakalnega sistema za intenziviranje kmetijske pridelave. Leta 2012 so začeli uporabljati namakalni sistem Ormož-Velika Nedelja na 449 hektarjih, ki je predstavljal 2. in 3. fazo izgradnje. Lani pa so dokumentacijo za namakanja dodatnih 160 hektarjev prijavili na razpis za podukrep 4.3 iz Programa za razvoj podeželja 2014-2020, ki je bil odprt do sredine novembra.
4.	faza, ki obsega gradnjo namakalnega sistema na območjih Cvet-kovcev, Trgovišča in Velike Nedelje, je trenutno v izgradnji. Računajo, da bo gradnja, vredna 897.000,00 evrov, zaključena jeseni.
5.	faza predstavlja zaključek načrtovane celote
Občina je pripravljena tudi že za 5. fazo in na seji v mesecu juliju so svetniki za izgradnjo potrdili dokument identifikacije. Od septembra prihodnje leto se bo tako v občini Ormož namakalo že 1040 hektarjev njiv. Lansko leto so namakali hmelj na 46 hektarjih, zelenjavo (čebulo, por, solatnice, zelje, papriko, hren in česen) na 90 hektarjih, zgodnji krompir na 66 hektarjih ter trsnice in
drevesnice na skupaj devetih hektarjih. Na preostalih 517 hektarjih namakalnih površin po potrebi namakajo tudi poljščine, in sicer sladkorno peso, oljne buče, pozni krompir in strniščne dosevke.
»Da bi kmetje naredili korak naprej pri trženju zelenjave, bi bilo dobro, da bi se povezali in skupaj vlagali v distribucijski center s hladilnico,« je na seji poudaril Miran Klinc, vodja oddelka za kmetijstvo. Svetniki so se s tem strinjali, v Sloveniji je namreč samooskrba z zelenjavo zelo nizka, po drugi strani pa je zanimanja tako s strani potrošnikov kot trgovinskih verig za lokalno pridelano zelenjavo vse več.
Društvo za osteoporozo Ormož
Besedilo: Cilka Špindler
Leto 2020 se je pričelo delovno in zelo optimistično. Praznično novoletno vzdušje smo zaključili z ogledom predstave Netopir v SNG Maribor. Organizirali smo kuharsko delavnico in se veselili prihoda Pusta. V začetku marca smo aktivno preživeli dneve zdravja v Termah Radenci ter izvajali aktivnosti in priprave na letni zbor članov.
Slabih novic, napovedi in prepovedi druženja za zmanjševanje širjenja virusa COVID-19 ni in ni hotelo biti konec. Življenje se je ustavilo, svet je ohromel, prav tako tudi aktivnosti in delo našega društva. V trenutku so bili stiki s svojci, prijatelji, z znanci možni le preko telefonskih zvez in družbenih omrežij. Preplavili so nas strah, zaskrbljenost, osamljenost, negotovost, izoliranost, odtujenost.
Dočakali smo mesec maj, ko so se razmere v zvezi z širjenjem virusa COVID-19 omilile.
Kje, kako in kaj bi ponudili našim članom? Člani delovnih teles društva smo staknili glave na terasi ormoškega kopališča in pripravili načrt, ki bi bil izvedljiv in najbolj skladen s priporočili NIJZ. Odločili smo, da bo začetek telesne vadbe na prostem, in sicer pod streho Ribiškega doma v Ormožu.
Večno je vprašanje, kje najti dovolj velik in primeren prostor za zdravstveno vzgojno predavanje. V Beli dvorani Grajske pristave je bilo zagotovljenega dovolj prostora v priporočenem razmiku. Privabili smo veliko število udeležencev, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili strokovno bogatemu predavanju magistrice psihologije iz ZD Ormož o naravni sprostitvi telesa.
COVID-19 omejitve so postale razlog za spoznavanje naravnih lepot v bližini doma. Določili smo naravoslovni dan v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Pot do lagun bi za mnoge predstavljala oviro, zato smo se odločili za prevoz z vlakcem »Beno expres«. V naravi smo preživeli lep sončen in topel dan, uživali smo ob zanimivi in strokovni razlagi o nastanku, pomenu in življenju v lagunah. Prepustili smo se soncu, druženju in za trenutek usmerili življenje na lepše. A ni trajalo dolgo. Ponovna omejitev druženja je že drugič onemogočila izvedbo načrtovanega letnega zbora članov.
Po nekaj časa trajajočem zatišju smo izkoristili ugodne razmere glede širjenja virusa. Opremljeni z maskami, razkužilom, dobro voljo in s pozitivno energijo smo se odpeljali v naravo, tokrat na zeleno Pohorje. Po malici in jutranji kavici smo se sproščeno in lahkotno sprehodili po Poti med krošnjami dreves, se nadihali svežega zraka, začutili gorski mir in tišino ter spoznavali svet s ptičje perspektive. Vožnjo smo nadaljevali na »sončno« stran Pohorja k Trem Kraljem. Prijazno osebje hotela Jakec nas je razvajalo z okusno hrano, srčnostjo in nasmehom. Ostanek sončnega in mirnega popoldneva smo izkoristili za sprehajanje, nekaterim je uspel pobeg do Črnega jezera, spet drugi so uživali v klepetu in toplem popoldnevu.
S telesno aktivnostjo in z gibanjem ohranjamo telesno in duhovno zdravje, zato se bomo pridružili aktivnostim na Paradi učenja in v Tednu vseživljenjskega učenja.
Zadovoljni, sijoči in nasmejani obrazi udeležencev so nagrada za dobro opravljeno delo.
21
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Ormoške zaščitne maske so družbeno odgovorne
Besedilo: CPU Ormož Foto: CPU Ormož
Center ponovne uporabe Ormož v času Covid-19 na pomoč prebivalstvu z izdelavo zaščitnih higienskih mask v okviru ukrepov za vzdrževanje zelenih delovnih mest in pomoč prebivalstvu na območju UE Ormož. Center ponovne uporabe (CPU) kot socialno podjetje na področju priprave na ponovno uporabo na trgu odgovarja na probleme in jih na podjetniški način spremeni v izzive. CPU skupaj z zaposlitvenim centrom EKO ORMOŽ izvaja dejavnost šivanja pod blagovno znamko CPU design, pri čemer ima pridobljen evropski model za izdelavo izdelkov po metodi zaprte zanke. Poslanstvo CPU je, da uporablja samo tisto, kar že obstaja. Vsi materiali, uporabljeni za izdelavo izdelkov, so bili prepoznani kot odvečni, celo kot odpadki. Odvečne izdelke in industrijske odvečne materiale prevzamejo, jih preoblikujejo v nove, uporabne izdelke s postopkom »upcycling«.
Ob nedavnem izbruhu corona virusa smo se v CPU takoj odzvali, še posebno, ko smo ugotovili, da lahko pripomoremo kar k dvema dejavnikoma, in sicer pomagamo priskrbeti nujno potrebne zaščitne maske ter istočasno pripomoremo k manjši okoljski obremenitvi. Maske, ki jih izdelujejo v CPU in EKO ORMOŽ, so izdelane iz ostankov bombažnega blaga, podložene so s sanitetnim materialom z eko certifikatom, vgrajeno imajo nosno žičko, so pralne in namenjene večkratni uporabi. Maske se izdelujejo »zanj« in »zanjo« ter za otroke. Še posebno dobri odzivi so na otroške maske, saj večina proizvajalcev zaščitnih mask proizvaja maske samo v velikosti, ki je primerna za odrasle. Uporabniki trajnostnih mask so okoljsko ozaveščeni in jim je ta vidik poleg varnosti, ki jo maske omogočajo, še kako pomemben. Ormoške maske za večkratno uporabno srečamo tudi med poslanci in mnogimi drugimi ozaveščenimi podjetji in posamezniki. Pomemben vidik dela CPU je ozaveščanje javnosti z izdelki, o pomenu varčevanja z viri, ki so omejeni. Zato se v bodoče pričakuje, da družba prepozna pomen manjše rabe virov in se izogiba rabe izdelkov za enkratno uporabo, s katerimi povzročamo naraščanje
odpadkov in smetenje, kot so maske za enkratno uporabo. Ormoški center ponovne uporabe in zaposlitveni center EKO tako pripomoreta k zavedanju pomena ponovne uporabe, lokalne predelave in izdelave novih izdelkov po sistemu »zaprte zanke«, kjer nismo odvisni le od novih virov, ki so omejeni, in z uporabo izdelkov širimo zavedanje o pomenu družbene odgovornosti tudi v kriznem času. Kot se je potrdilo na primeru zaščitnih mask, kjer smo v trenutku postali odvisni od globalnega trga, je lokalna proizvodnja in oskrba ključnega pomena za lokalno skupnost in kakovost življenja. Sedaj je na trgu ogromno mask, vendar takšnih, ki jih ponuja Ormož, nima nihče. Pri nas si lahko masko sešijete sami, opravite nakup v trajnostni trgovini in si na pesku skuhate grofičino kavo ali čaj. Preprosto doživetje v nostalgiji preteklosti za navdih prihodnosti, kjer pozabite na vse tegobe sodobnega časa, kjer so zaščitne maske že del naše osnovne opreme. Lokacija: Grad Ormož, Grajski trg 3, Ormož Obratovalni čas: pon.-pet.: 7-16, ob sob. po dogovoru Kontakt: ormoz@cpu-reuse.com, 031 689 920 Fb: https:CenterPonovneUporabe Spletna trgovina: www.cpu-reuse.com
22
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Aktivnosti v CSO Ormož v »prilagojenem času«
Besedilo: Tatjana Čeh Foto: Tatjana Čeh
C as, v katerem smo se znašli, nam je marsikaj postavil na glavo. Nekaj, kar je pred meseci bilo še daleč stran, na drugi celini, je naenkrat prišlo k nam in pomembno je bilo spremeniti aktivnosti in način preživljanja časa ter se prilagoditi razmeram.
Tudi za stanovalce Centra starejših občanov Ormož se je marsikaj spremenilo. Zaposleni ves čas nosimo zaščitne maske, omejeni so obiski, nekaj časa so bili celo prepovedani, izhodi so nadzorovani, potrebnega je veliko prilagajanja, posvečamo se ozaveščanju o higieni rok, pomenu nošenja zaščitnih mask in razkuževanju. Stanovalci so vse ukrepe sprejeli z veliko mero strpnosti in razumevanja.
Center za starejše občane Ormož ni navaden dom. To je dom čudovitih ljudi, dom, kjer želimo, da se počutimo sproščeno, domače, prijetno in svobodno. Slednje je tisto, kar je bilo v tem času zaradi predpisanih ukrepov potrebno prilagoditi. Ves čas delovanja se trudimo za izvedbo aktivnosti, ki popestrijo vsakdan ter zanimajo naše stanovalce, saj je kvalitetno preživet čas v sproščenem vzdušju in z ljudmi, ki so nam blizu, tisto, kar šteje. Zato smo se v času »prilagoditev« zaposleni še posebej potrudili in ponudili dodatne aktivnosti, ki so se jih naši stanovalci lahko udeležili, in smo jim na tak način popestrili monotonijo v teh dneh, tako da dan ni bil enak dnevu, da je bilo slišati smeh, dobro voljo, pesem ali le poglobljen pogovor. Ob upoštevanju navodil NIJZ smo vsak teden ob sredah popoldan organizirali tako imenovane »tematske srede«. Na Rožmarinovi terasi smo se posladkali s sadno kupo iz svežega sadja, s sladoledom in smetano, popili smo ledeno kavo, delali smo marmeladne in čokoladne palačinke, naredili melisin sok, pekli smo koruzo in klobase ter se veselili ob igranju tombole. Posebni so bili tudi zajtrki na terasi. Ob jutranji rosi na svežem zraku je bilo vse, kar so pripravili v naši kuhinji, še bolj okusno. Ker se bliža jesen in so naše »brajde« lepo obrodile, nismo pozabili postaviti tudi klopotca. Takrat je zaigrala harmonika in zvenela vesela pesem. Da pa smo ostali vitalni, smo ob četrtkih dopoldan telovadili zunaj pred domom in se organizirano odpravili na sprehod po Ormoških ulicah. Vsakodnevno v domu potekajo tudi ustvarjalne delavnice, kjer vsak stanovalec lahko najde
kakšno aktivnost zase. Prav tako smo dodatne aktivnosti izvajali tudi v enoti na lokaciji Sveti Tomaž. Smukali smo sivko, da bo v naših sobah sproščujoče dišalo, sladkali smo se sladoledom, telovadili in se veliko pogovarjali. Trudimo se ustvariti zanimive, prijazne, nepozabne dni, ki bi si jih zapomnili ne po omejitvah in ukrepih, pač pa po veselju, smehu, prijaznem pogovoru, lepem pogledu, zanimivi dogodivščini ali dobri volji. Zdravje je ena bistvenih človeških vrednot. Zato se bomo v domu po svojih močeh še naprej trudili, da bomo ostali varno območje za naše stanovalce in da bodo čas pri nas preživljali kvalitetno in zadovoljno.
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
23
Ormoške novice
Center za krepitev zdravja
Besedilo: Nataša Gabrovec
Redna telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni. Sodobni življenjski slog - vožnja z avtomobili, sedenje v službi za računalnikom, doma pred TV ekrani, računalniki, hitra, nezdrava prehrana ipd. - povečujejo možnost različnih bolezni, kot so diabetes, srčno--žilne bolezni, debelost, rak, zvišan krvni tlak, osteoporoza, psi-hosomatske bolezni ... Pozabljamo, da je preventivni zdravstveni vidik (redno gibanje in telesna vadba) za ohranjanje in izboljšanje zdravja pomembnejši od terapevtskega.
Številne raziskave kažejo, da obstajajo močne povezave med pojavom kroničnih nenalezljivih bolezni in elementi nezdravega življenjskega sloga, kot so gibalna neaktivnost, nezdrava prehrana in kajenje. Vsakodnevna zmerna in ustrezna telesna dejavnost ter zdravo prehranjevanje preprečujeta in zmanjšujeta možnost bolezni, stresa ter povečata dobro počutje in samopodobo. Ampak vendarle se kljub vsem dobrim stvarem, ki jih lahko šport nudi, z njim ukvarja premalo ljudi. Izberite dejavnost, ki vas veseli in zanima, spodbudite se k temu, da se naučite veščin, ki jih že dolgo časa želite obvladati, spoznavajte nove ljudi, migajte, predvsem pa se zabavajte in ne pozabite, da je »zdrav duh v zdravem telesu«. Si želite spremeniti svoje življenjske navade, povezane z zdravjem? Morda potrebujete le spodbudo, da bi naredili prvi korak k
spremembi. Za lažji začetek smo za vse, ki si želite izboljšati vašo telesno zmogljivost, na voljo v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ormož. O ustrezni telesni dejavnosti za krepitev zdravja vam bo svetovala kineziologinja. Pokličite nas na 041 943 000 ali nam pišite ckz@zd-ormoz.si.
V Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ormož vam nudimo brezplačno analizo telesne sestave, ki je opravljena s pomočjo bioelektrične impedančne analize.
Meritev je opravljena z namenom določitve:
-	razmerja med vašo maščobno, pusto (mišično) in kostno maso,
-	hidriranosti telesa,
-	nivoja maščobe okrog vaših notranjih organov,
-	porabe energije v mirovanju
-	in vaše biološke starosti.
Na podlagi pridobljenih rezultatov vam individualno svetujemo o možnostih izboljšave na področju prehrane ali telesne dejavnosti. Za termin nam pišite na ckz@zd-ormoz.si ali nas pokličite na 041 943 000 / 02 741 09 27.
Članek pripravila: Nataša Gabrovec, dipl. kineziologinja
24
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Korona dan gasilca GZ Ormož
Besedilo: GZ Ormož Foto: GZ Ormož
Člani petnajstih prostovoljnih gasilskih društev pod okriljem Gasilske zveze Ormož vsako leto v prvi polovici julija praznujemo dan gasilca. Tako je upravni odbor GZ Ormož že sredi leta 2019 sprejel sklep, da bomo 49. dan gasilca GZ Ormož v letu 2020 praznovali 4. 7. 2020 v Senešcih, kjer bodo člani in članice PGD Senešci istočasno praznovali 70 let delovanja njihovega društva.
Dan gasilca v Ormožu v normalnih okoliščinah poteka dva dni, in sicer prvi dan izvedemo operativne igre, drug dan pa ob igranju pihalnega orkestra častni vod sprejme goste in gasilce ter gasilke, potem izvedemo parado gasilcev, gasilk in gasilske tehnike, ki si jo ogledajo gostje na častni tribuni. Po paradi je svečani del prireditve, v sklopu katere so krajši kulturni program, nagovori in podelitev priznanj in odlikovanj. Po končanem svečanem delu sledi pogostitev za vse prisotne in vrtna veselica.
Ker letošnje leto zaznamuje življenje v Sloveniji, Evropi in svetu virus COVID-19, ni bilo možno izvesti običajnega dneva gasilcev. Glede na to, da se je v Sloveniji epidemiološka slika v mesecu juniju izboljšala in so se sprostile prireditve do 500 udeležencev, smo člani UO GZ Ormož sprejeli sklep, da 4. 7. 2020 izvedemo 49. dan gasilca GZ Ormož kot običajno, a brez vrtne veselice. Bolj ko smo se približevali datumu praznovanja, bolj se je slabšala epidemiološka slika, prav tako pa je bila ponovno uvedena omejitev druženja na 50 oseb. Zato smo se člani UO GZ Ormož konec junija sestali na izredni seji, kjer smo morali sprejeti usodo praznovanja dneva gasilca GZ Ormož v letu 2020. Na mizi smo imeli tri predloge, in sicer odpoved praznovanja v letu 2020, prestavitev na ugodnejši čas v letu 2020, v kar smo dvomili, in izvedbo Korona dneva gasilcev. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da bomo izvedli 49. dan gasilcev GZ Ormož 4. 7. 2020 v korona izvedbi brez gostov.
Tako smo 49. dan gasilcev GZ Ormož praznovali v korona izvedbi. Praznovanje je potekalo en dan brez operativnih iger, tako
da smo oblikovali „delegacijo" Gasilske zveze Ormož, ki so jo sestavljali člani upravnega in nadzornega odbora ter poveljstvo GZ Ormož. Ti so obiskovali posamezne lokacije. Praznovanje je potekalo na petih različnih lokacijah ob različnih urah, in sicer pred gasilskimi domovi v Hermancih, Ključarovcih pri Ormožu, na Hardeku, v Podgorcih in Senešcih. Na vsaki izmed lokacij so nas pričakali člani treh gasilskih društev, ki so sprejeli delegacijo GZ Ormož. Nato smo izvedli krajši program, v katerem je predsednik GZ Ormož, mag. Dejan Jurkovič, nagovoril prisotne gasilce, nato pa so najzaslužnejšim podelili priznanja in odlikovanja. Po programu so člani PGD Senešci poskrbeli za pogostitev prisotnih. Pri praznovanju smo upoštevali priporočila NIJZ (nismo se rokovali, ohranjali smo priporočeno medsebojno razdaljo, se ustrezno razkuževali ...).
Korona dneva gasilcev se je na prvi lokacij udeležil tudi župan Občine Ormož, Daniel Vrbnjak, ki je nagovoril prisotne in se vsem gasilcem zahvalil za plemenito delo ter nam čestital ob praznovanju dneva gasilcev.
		
	Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020	25
g¡a m
Ora
Ormoške novice
Degustacija paradižnika
Besedilo: Branka Majcen Foto: Branka Majcen
V	Kmetijski svetovalni službi Ormož smo letos organizirali že 2. DEGUSTACIJO PARADIŽNIKA, ki je potekala v petek, 31. 7. 2020, in v ponedeljek 3. 8. 2020 na sedežu Kmetijske svetovalne službe ORMOŽ, Hardek 34 g.
Paradižnik je vrtnina, ki jo je zelo enostavno pridelati in jo v poletnem času ponavadi najdemo na vsakem vrtu. Pridelujemo različne sorte paradižnika, v novejšem času tudi hibride. Plodovi paradižnika so običajno rdeči, najdemo pa že tudi druge barve, od rumenih, oranžnih, pisanih do rdeče črnih. Plodovi so lahko najrazličnejših oblik, od okroglih do ovalnih oblik. Kot potrošniki imamo različne želje glede okusa plodov, barve in oblike. Nekateri imajo raje trše plodove, ki dalj časa zdržijo, drugi spet mehkejše. Že več let sem spremljala pogovore o tem, kakšen paradižnik je za koga bolj ali manj dober ali pa celo slab. Tako se mi je porodila ideja, da bi vse te pridelane paradižnike lahko tudi degustirali pridelovalci in potrošniki. Zato smo se že lansko leto odločili, da izvedemo degustacijo paradižnika, ki je bila namenjena tržnim in netržnim pridelovalcem ter seveda potrošnikom.
Letos smo k ocenjevanju s svojimi vzorci paradižnika povabili tržne pridelovalce in vrtičkarje. Ocenili smo 25 različnih sort paradižnika, ki smo jih pridobili od devetih pridelovalcev. Nekaj ocenjenih paradižnikov je bilo pridelanih v rastlinjakih, nekaj pa na prostem; vsi paradižniki, razen enega vzorca, so bili pridelani v zemlji in so slovenskega izvora. Ocenjevanje je potekalo sproščeno, ob pogovoru in z nasveti specialistke za zelenjadarstvo Miše Pušenjak. Ocenjevali smo po navodilih za ocenjevanje plodov paradižnika, ki ga je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije. Pri ocenjevanju paradižnika smo točkovali izgled plodov, barvo, konsistenco, vonj in okus paradižnika. Ugotavljali smo tudi, kako se na plodovih paradižnika odražajo različna pomanjkanja hranil, kakšen je vpliv vremena, pa tudi, kakšne so poškodbe od škodljivcev in bolezni. Prisotni ocenjevalci, bodisi pridelovalci ali potrošniki, so zelo različno in precej kritično ocenjevali posamezne sorte. Po dveh ocenjevanjih, ki smo ju izvedli v zadnjih dveh letih, lahko zaključimo, da so nekaterim potrošnikom bolj všeč slajši, drugim bolj kisli paradižniki, nekaterim mehkejši drugim bolj čvrsti plodovi. Večino potrošnikov pa zelo motijo trdi zeleni deli v notranjosti ploda, ki so značilni za posamezne sorte. Zelo dobro so bili sprejeti vzorci češnjevega tipa paradižnika.
V	bodoče bi želeli, da se nam za omogočanje izvedbe ocenjevanja paradižnika pridruži še več pridelovalcev s svojimi sortami paradižnika, bodisi kot tržni pridelovalci ali pa vrtičkarji. Obenem si želimo, da bi degustacijo paradižnika obiskalo več pridelovalcev in seveda potrošniki, ki so tisti, zaradi katerih tržni pridelovalci paradižnik tudi pridelujejo. Cilj ocenjevanja je priti do kriterijev, ko jih je potrebno upoštevati, ko se pridelovalec odloča o izboru sorte, kjer mora upoštevati zahteve trgovcev pri prodaji v trgovine in kupcev pri prodaji na tržnici ali doma.
Na območju Podravja je kar nekaj kmetij usmerjenih v tržno pridelavo paradižnika v rastlinjakih. Pridelovalci paradižnika izbirajo običajno sorte paradižnika po priporočilih semenarjev in odzivih kupcev oziroma trgovcev, ki jim pridelek odkupijo. Tržni pridelovalci se morajo zavedati, da je potrošnik tisti, ki nam največ pove s tem, ko se ponovno vrača k nam po zelenjavo, če je bil z našim pridelkom zadovoljen.
Kako instaliraš zelo zanesljiv brezžični hišni varnostni sistem?
V komisijski trgovini kupi par rabljenih zelo velikih delovnih škornjev (res velikih!) in jih postavi pred vhod stanovanja ali hiše. Zraven položi izvod revije „Strelski šport" in veliko posodo (res veliko!) za hranjenje psov. Na vratih pusti listek z naslednjo vsebino: „Francka, z Borisom sva šla na lovsko zvezo po dodatno municijo. Vrneva se čez pol ure. Rotweilerja raje pusti pri miru. Zjutraj sem ju peljal k veterinarju cepit, pa sta nekaj sitna."
26
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
ga do
Spoznavamo ponudnike Tržnice Ormož in Tržnice Vinske turistične ceste Jeruzalem in Ormož (VTC 15 in 14 JS)	tržnic,
Besedilo: Anita Bolčevič Foto: Anita Bolčevič
Kmetija Štuhec
Raznolika ponudba Kmetije Štuhec, ki jo ponujajo obiskovalcem Tržnice Ormož, nastaja v vasi Senik. Ta leži v Občini Sveti Tomaž, kjer je po vasi raztresenih več posameznih domačij. Na vaškem grbu je sinica. Naselje ima okrog 100 prebivalcev, ki živijo na 1,5 km2 površine na nadmorski višini 280 m.
Predstavnica kmetije na Tržnici Ormož je Marija Štuhec, ki je tudi »mati tržnice«, kot jo radi poimenujemo. Gospa Marija je bila prva, ki se je pogumno odločila, da bo svojo ponudbo in izdelke s kmetije ponudila na prejšnji lokaciji Tržnice Ormož. Leta 2014 je vsak petek s svojo ponudbo prišla na tržnico in s tem povečala zanimanje za obisk tržnice, tako je še danes. Čez čas so se ji pridružili tudi drugi ponudniki, povečalo se je število obiskovalec in danes skupaj pišemo uspešno zgodbo ob petkih na novi lokaciji.
Tržnica Ormož je do ponudnikov in obiskovalcev najprijaznejša tržnica daleč naokoli. Lokalna skupnost je leta 2019 omogočila, da so se ponudniki preselili v pokrite, zaprte in sodobno opre-
n	n j
mljene prostore. S tem se je še dodatno povečala raznolika ponudba in število ponudnikov. Kmetija Štuhec je pridobila pravico do uporabe Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, kot tudi večina ponudnikov na Tržnici Ormož, s katero so med seboj še posebej povezani, med drugim jim je omogočena skupna promocija, trženje izdelkov in pridelkov na tržnici. Na Kmetiji Štuhec skupaj z možem, gospodarjem kmetije, Francem Štuhecem, na dveh hektarjih pridelata vrsto različne zelenjave in poljščin; v prosti reji imata kokoši nesnice; dodana dopolnilna vrednost pridelkom kmetije pa so izdelki, kot so hišne testenine, pecivo, keksi, pogače, krofi in drugo. Pridelke in izdelke s kmetije ponujata doma, na tržnici pri Svetem Tomažu, Tržnici Ormož in v prehranskih obratih v okolici. Zaradi povečanja rastne sezone pridelkov zelenjavo pridelujeta v tudi v rastlinjaku, da je večji del leta na razpolago zainteresiranim kupcem. Kmetija stremi k pridelavi na ljudem, živalim in okolju prijazen način z minimalno uporabo pesticidov. Vizija in cilj kmetije je povečati ponudbo pridelkov in izdelkov. Dogodek, ki je gospe Mariji v vseh letih delovanja na tržnici ostal v posebnem spominu, je bila svečana otvoritev tržnice v novih prostorih, kjer je imela posebno vlogo, ko so predstavniki prostorov v zgradbi simbolično prerezali trobarvnico. Vabljeni, da jih obiščete na Tržnici Ormož vsak petek med 8.00 in 12.00 ter se sami prepričate o kakovosti izdelkov in pridelkov, ki jih ponujajo.
KMETIJA ŠTUHEC
SENIK 10, 2258 SVETI TOMAŽ
T 02 719 52 46
EP: mimica.stuhec@gmail.com
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
27
Ormoške novice
JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT OBČINE ORMOŽ
Destinacija Jeruzalem Slovenija postaja ena izmed vodilnih zaokroženih turističnih območij Slovenije in Evrope. Pozornost svetovne turistične javnosti je vedno pritegnilo in še vedno pritegne že samo ime Jeruzalem, ki nam odpira vrata v sam vrh svetovnega turizma.
OGLAŠEVANJE
Destinacijo Jeruzalem Slovenija smo v juliju in avgustu oglaševali preko digitalnih medijev v Sloveniji in Avstriji ter tudi v tiskanih medijih samo v Sloveniji (Slovenske novice, Jana, Lady, Maja). Ciljna skupina bodo še naprej slovenski gostje, za tuje goste pa tega ne moremo napovedati, kajti ne vemo, kako se bo razvijala trenutna situacija glede virusa in katera država bo kmalu, ali pa sploh ne, zaprla svoje meje, kot se že dogaja.
HOSTEL ORMO2 postaja vedno bolj priljubljena nastanitev za športne priprave, kar nam omogoča razvoj športnega turizma. V juliju smo gostili rokometašice RK Krim Ljubljana, v avgustu pa rokometašice RK Izola. Ustvarile so 220 nočitev. Za november in december imamo že rezervacije za priprave moške kadetske in mladinske rokometne reprezentance Slovenije. V juliju in avgustu letos smo ustvarili v Hostlu Ormož 447 nočitev, lani v enakem obdobju 115. Prevladovali so slovenski gostje, takoj za njimi pa gostje iz Nemčije, Madžarske, nekaj jih je bilo tudi iz Francije in Italije. Domači gosti so koristili turistične bone, čemur pripisujemo tudi večjo zasedenost. Je pa zanimiv tudi podatek, da je na območju občine Ormož do 1. 9. 2020 bilo unovčenih 1.154 bonov v skupni vrednosti 122.641 €. To je vzpodbudna številka.
TIC ORMO2 je destinacijski informativni turistični center, kjer lahko tako domačini kot turisti dobijo celovite informacije o destina-cijski turistični, kulturni in športni ponudbi. Če iščete primeren avtentični spominek, ga lahko kupite v TIC-u Ormož. Obiščete nas lahko vsak dan v tednu.
KULTURA
3. 9. 2020 je bil Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož soorganizator koncerta INTIMNO v izvedbi Ansambla Saša Avsenika. Sašo Avsenik ni samo zelo talentiran glasbenik, ampak tudi voditelj s humorjem. Dvourni koncert poslušalk in poslušalcev ni pustil ravnodušnih, v sproščenem vzdušju so lahko izrazili glasbeno željo, ki jim jo je ansambel izpolnil. Rekli so, da pridejo kmalu nazaj, saj jim je ormoško občinstvo všeč.
ŠPORT
6. 9. 2020 je bila v sklopu 19. ormoškega maratona podelitev priznanj na področju športa v občini Ormož. Na podlagi predlogov, ki so prispeli do 20. maja na »Razpis za podelitev priznanj na področju športa v občini Ormož«, se je Komisija za podelitev priznanj na področju športa v občini Ormož odločila, da PRIZNANJE ZA USPEHE NA ŠPORTNEM PODROČJU v kategoriji NAJUSPEŠNEJŠA ŠOLA NA PODROČJU ŠPORTA OBČINE ORMOŽ in NAUSPEŠNEJŠI VETERANSKI ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE podeli:
ROKOMETNI EKIPI DIJAKINJ GIMNAZIJE ORMO2, ki je v letu 2019 dosegla 3. mesto na državnem tekmovanju v rokometu za dijakinje. Gre še za eno izmed uspešnih dijaških rokometnih ekip, ki delujejo pod trenersko taktirko Saše Prapotnika in Uroša Krstiča. Na Gimnaziji Ormož v športne dejavnost vlagajo veliko truda, vsak uspeh na športnih področjih pa jim predstavlja vzpodbudo za naprej. Tako ženski kot moški rokomet je na ormoški gimnaziji v ospredju od samega začetka njenega delovanja, ekipa pa deluje pod mentorstvom športne pedagoginje Bojane Moravec.
Pred državnim finalnim tekmovanjem v rokometu, so na Gimnaziji Ormožu organizirali področno tekmovanje, državno četrtfinalno tekmovanje in državno polfinalno tekmovanje, to pomeni, da se je ekipa s svojo mentorico in trenerjema ter z ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec v minulem šolskem letu izkazala tudi kot odličen organizator.
Dijakinje so skozi celotno sezono nizale uspeh za uspehom, kar je rezultiralo 3. mesto v državi. Žal so zaradi korona virusa dijakinje Gimnazije Ormož v letu 2020 bile prikrajšane za novo medaljo, mogoče celo zlatega blišča.
Bron so osvojile: Urška BELŠAK, Kaja KORPAR, Nika POLAK, Minea KOLENKO, Ana ŠKORJANEC, Neja POLAK, Hana ZAJŠEK, Anna Tiya CVETKO, Zala GEČ, Klara ROPOŠA, Klara CIMERMAN, Alina PLANINC, Teja CIMERMAN.
VESNI MELE, dolgoletni in zelo uspešni članici Strelskega društva Tovarne sladkorja Ormož. VESNA MELE je tudi ena izmed tistih, ki je v Ormožu »orala ledino« strelskega športa, skozi desetletja pa dosegala vrsto zavidljivih uspehov. Tudi minulo leto zanjo ni bilo izjema, saj je v veteranski kategoriji nanizala kar nekaj uspehov na državnem in mednarodnem nivoju. Aprila lani je na državnem prvenstvu v Ljubljani osvojila 2 zlati medalji, eno z zračno puško, drugo z zračno pištolo.
28
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
ga do
EU
Junija je na Veteranskem prvenstvu Češke v streljanju z zračno puško osvojila srebrno medaljo. Na »World medical games« je lani osvojila 1. mesto z malokalibrsko puško; z zračno puško je dosegla absolutno najboljši rezultat in odnesla 1. mesto. Zmagovalka pa je bila tudi z zračno pištolo.
Konec julija lansko leto se je udeležila tudi Evropskega veteranskega prvenstva v Torinu. Z malokalibrsko puško je dosegla srebrno medaljo, z zračno puško ZLATO, prav tako pa je osvojila ZLATO medaljo z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Septembra lani se je udeležila tudi ISSF veteranskega prvenstva v Suhlu, kot edina Slovenka, od koder je spet prinesla 2 srebrni medalji.
V desetih kategorijah letos priznanj nismo podelili, ker ni bilo prijav. Trudili se bomo, da v naslednjem letu organiziramo samostojno prireditev za podelitev športnih priznanj in podelimo priznanja v vseh 12 kategorijah.
Andrej Vršič
Direktor Javnega zavoda za turizem , kulturo in šport Občine Ormož
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
29
Ormoške novice
LIDL Ormož razvaja s kakovostnimi in svežimi izdelki
Besedilo: Lidl Foto: Arhiv
Trgovina Lidl Ormož je prava izbira, če želite vse izdelke, ki jih vaša družina potrebuje, najti na enem mestu. Ne le to. Vsak teden so številni izdelki v sklopu akcijskih ponudb na voljo po še ugodnejši ceni. V septembru pa so v trgovini Lidl Ormož za kupce pripravili še dodatne ugodnosti!
Prisegate na lokalno? Potem so izdelki Lidlove blagovne znamke Naše nam paše pravi za vas! Vse od suhomesnih izdelkov do mleka, piškotov, rezancev, ribane kaše in sokov, pod to blagovno znamko najdete izdelke, ki jim je skupno, da nastajajo pri slovenskih proizvajalcih in črpajo iz zakladnice slovenske tradicije ter okusov.
Številni slovenski butični proizvajalci so skozi sodelovanje na Lojtr'ci domačih našli prostor na Lidlovih policah, mnogi med njimi se tja vračajo redno - izvrstni jogurti, suhe mesnine, slaščice, džemi, oljčno olje, pa tudi kreme, mila in podobno.
Tudi sveže meso v Lidlovi redni ponudbi na police povečini dobavljajo slovenski dobavitelji. Sveže piščančje in goveje meso v redni ponudbi se ponaša celo s 100 % slovenskim poreklom, kar je označeno tudi na embalaži. Pod blagovno znamko Naše nam paše najdete tudi svinjsko meso s 100 % slovenskim poreklom.
Sveže in dišeče. Z 31 zlatimi priznanji za pekovsko kakovost nagrajena ponudba Lidlove pekarne vsak dan ponuja sveže spečen kruh in pekovsko pecivo. Več kot 40 sveže pečenih izdelkov vsako jutro zadiši s polic: od klasičnih slovenskih krušnih izdelkov, kot so bela štruca, žemlja, martinov in koruzni kruh, pa do tradicionalnih uspešnic, kot so razne bagete, ajdov kruh z orehi, različni rogljički in štručke. Ste vedeli, da je ajdov kruh z orehi priljubljen tudi v tujini? Kupite ga lahko celo na Kanarskih otokih!
Za presenečenje pa poskrbi »kruh meseca«, ki prinaša nekoliko
drugačne pekovske okuse - od kruha s pražiti, dodanimi različnimi oreški, sadjem in semeni, proteinski kruh .
Lidlova tržnica je vedno dobro založena, saj poteka dostava sadja in zelenjave dnevno (razen v nedeljo). V toplejših mesecih je na tržnici skoraj polovica celotne ponudbe izpod rok slovenskih pridelovalcev - od slovenskega paradižnika, krompirja do jajčevcev, bučk, jabolk, paprike, slovenskega zelja, jagod in še številnih drugih pridelkov. Svoje mesto na polici najdejo izdelki iz primorskega pa vse do posavskega konca. Med njimi svoje izdelke na police Lidla dostavlja tudi lokalni dobavitelj Sadjarstvo Šilec iz Gode-marcev. Zaupanje slovenskih dobaviteljev pa je le še en dokaz več, da je Lidl velik podpornik domačnosti in svežine.
Kakovost in varnost na prvem mestu! Lidl Slovenija gradi dolgoročne odnose s svojimi partnerji. Na ta način zagotavljajo ne le rast in razvoj svojih dobaviteljev ter bogato ponudbo za svoje kupce, pač pa tudi stalno in preverjeno kakovost izdelkov. Tako od proizvajalcev izdelkov svojih blagovnih znamk zahtevamo mednarodno priznan standard IFS Food, ki poleg varnosti in kakovosti zahteva tudi sledljivost izdelkov. Dobavitelji sadja in zelenjave pa morajo pridobili certifikat GlobalG.A.P., katerega cilji so med drugim ohranjanje zaupanja potrošnikov in varnost hrane ter zmanjšanje negativnih vplivov pridelave na okolje.
O trgovini Lidl Ormož
Prebivalce kraja in okolice Lidl Ormož vabi k nakupu že od decembra 2019, razprostira pa se na kar 1100 kvadratnih metrih. Med 135 parkirnimi mesti boste gotovo našli prostor za svojega jeklenega konjička, mladim družinam pa so na voljo 3 parkirna mesta, ki so nekoliko širša.
Trgovina je okolju prijazna, saj je zgrajena v skladu z visokimi okoljskimi standardi in trajnostnimi usmeritvami - vgrajeno toplotno črpalko, ki omogoča ogrevanje trgovine z naravnimi viri toplote.
Vabljeni v trgovino Lidl Ormož! Preprosto več ponudbe za vas.
30
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
MESNICA MANCI
Kerenčičev trg 8, 2270 Ormož
GSM: 031 523 691
MODNI OBLIKOVALEC
PULJSKA ZNAMENITOST
NIKALNICA
REKA SKOZI
SANKT PETERBURG
ZUPAN NAŠE OBČINE
OCE (KOROŠKO)
JOŽE BORKO
Občina Ormož
ZAPRT DRUŽBENI SLOJ
NAS PEDAGOG IN REŽISER (MILE)
NAŠA SKUPINA ROMSKE GLASBE
ZRAK (LATINSKO)
POVEČAN TOK VODE
ENAKI ČRKI
NAJVEČJI MORSKI SESALEC
OZARE (NAREČNO)
NERESNICA
KRAJ NA ZAHODU SIRIJE
Težje besede: AMALA, ARUBA, IDLIB, RILA
VERSKA SKUPNOST, LOČENA OD CERKVE
ZDRAVILNA RASTLINA BRDNJA
VELIK POKRIT PRIREDITVENI PROSTOR
OTOK PRED SEVERNO OBALO JUŽNE AMERIKE
NAŠA JUDOISTKA SRAKA
MADŽARSKI POLITIK (JANOS)
JAPONSKI REŽISER KUROSAVA
ANGLEŠKO SVETLO PIVO
SMUČARSKI TRENER (JARO)
BIBLIJSKO KRALJESTVO V JUŽ. SUDANU
BOSANSKA
PEVKA UKRADEN
PRAVLJIČNI JUNAK IZ TISOČ IN ENE NOČI
URADNA LISTINA, ZAPIS
DŽAMIJA V
KAIRU, UNIVERZA
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 2.10.2020 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je MESNICA MANČI, Kerenčičev trg 8, 2270 Ormož.
1.	nagrada - bon v vrednosti 30 eur
2.	nagrada - bon v vrednosti 20 eur
3.	nagrada - bon v vrednosti 20 eur.
Rešitev križanke: JUNIJ 2020
Vodoravno: MARATON, ITARINA, NEGATIV, MOJA BIO, DRS, DI, MI, STRES, PASJAK, KRIŽATE, TONA, LAME, ARKIN, EK, LEŠNIKAR, STRANČICA, AG, TOT, KAČA, STO, ERIKA, ARAMIS, KINO-LIN, KOTE, SALON, BALON, ST, ENTER, IVI, OKUN, KOVANEC, MAČO, AN, RACA. GESLO KRIŽANKE: MOJA BIO DEŽELA
Nagrajenci:
1.	nagrada: Jelka Kirbiš, Podgorci 23, 2273 Podgorci
2.	nagrada: Vlado Škrjanec, Vinski Vrh 23, 2275 Miklavž pri Ormožu
3.	nagrada: Jožica Tomažič, Dolga lesa 10, 2270 Ormož Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti.
MOŠKI, KI
UKVARJA Z LOVOM
C(I)S
RAČUNALNIKOM
VOZILO NA TIRIH
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
31
www.gimnazija-ormoz.si f gimormoz
f} gim_ormoz
(O 10. 9. 2020: Logične igre: KAKO RAZMIŠLJAJO JAPONCI? 25. 9. 2020: TRIVIA NIGHT OB DNEVU JEZIKOV
2.-4.	10. 2020: PODJETNIŠKI VIKEND (v primeru prostih mest)
(4)	9. in 10. 10. 2020: Likovno in literarno ustvarjanje: USTVARJAM, TOREJ SEM
(5)	15. 10. 2020: KAKO POMNIJO MEMOFRIKI? 12. 11. 2020: GLASBENI STUDIO
3.	12. 2020: PROGRAMIRANJE Z MICRO:BITI
(8)	17. 12. 2020: VESELI DECEMBER IN DOBROTE NEMŠKE KUHINJE
(9)	15. 4. 2021: DELAVNICA OSNOV FOTOGRAFIJE
fiG) po dogovoru: LITERARNO SREČANJE Z MLADIMA KNJIŽEVNICAMA
Vse delavnice, razen delavnic 3, 4, 9 in 10, se začnejo ob 16. uri v Gimnaziji Ormož. Podroben opis in prijave na delavnice so na FB in spletni strani Gimnazije Ormož
GIMNAZIJA ORMOŽ