kulturno - politično glasilo VlaiviHa izbica ZENSKO IN MOŠKO PERILO PO NAJBOLJ UGODNIH CENAH F. KOSCHIER CELOVEC — KINOPLATZ 1 svetovnih in domačih dogodkov 6. leto/številka 4 V Celovcu, dne 28. Januarja 1954 Cena 1 šiling Zunanji ministri v Berlinu Djilas-ovci Razsodba centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je bila izrečena, Dji-las degradiran. Govori, ki so bili govorjeni na tem strankinem procesu tako po maršalu Titu samem kakor po Kardelju so že pokazali, da pri vsej stvari ne gre le za osebo, marveč za stvar samo. Če je maršal Tito Djilasove članke poznal in se z njim tudi o njih raz-govarjal in jih celo odobraval, tako je jasno, da gre tu za stvar. Ne smemo prezreti, da je „Borba” vodilen list v Jugoslaviji in da so članki, katere je pisal Djilas v ta list, izšli vsakokrat v 300.000 tisoč izvodih, to je namreč naklada tega lista. Seve so vsaj izvlečki teh člankov našli pot tudi v druge liste in tako je misel, katero je zastopal Djilas, našla pot do velikega števila bralcev in Djilas ni bil sam, ko so ga sodili in da tudi njegov zagovornik Dedijer ni bil edini, ki se je postavil na Djilasovo stran. Sicer ti krogi na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije niso prišli do besede, pač pa tvorijo v krogih izobraženstva in tudi v krogih kmetov jako važen faktor, to so Djilas-ovci. Mi smo že zadnjič v uvodniku naglasili, da verjetno razmemo mila obsodba Djilasa, navadno v diktaturah sodijo radikalno, še ne pomeni, da bi tudi načrte in misli Djilasa popolnoma obsodili. Po maršalovih izjavah so 'bile tudi pri njem simpatije na Djilasovi strani, vendar je kakor vsaj na zunaj izgleda partijski aparat tako močan, da je moral tudi maršal sam zavzeti stališče proti Djilasu. Mogoče ima trditev celovške „Neue Zeit” nekaj zase, da je znak •vsake diktature, da zraste strankin aparat tudi preko glav odločilnih oseb. Še na eno stvar bi hoteli pri tej priliki opozoriti. Mogoče je prešlo dobro leto, ko smo brali v imenovanem listu „Neue Zeit” izjavo neke odlične osebe, ki je obiskala Jugoslavijo in tamošnji socializem občudovala: „Das ist die erstrebenssverte Form des Sozialismus”, (to je zaželena oblika socializma). Sedaj po obsodbi Djilasa pa je ista „Neue Zeit” objavila dolg članek, ki zatrjuje, da so dogodki okoli Djilasa pravi dokazi komunistične diktature. V zadnjih dneh smo brali, da je tudi v hrvaškem delu Zveze komunistov Jugoslavije prišlo do ostrih nasprotij in do izključitev. To je znak, da je Djilasova miselnost zajela široke kroge. Po časopisnih poročilih je tudi Djilasov zagovornik Dedijer na procesu težko zbolel, ker se je postavil odločno na stran obtoženca. Dedijer sam je igral tudi v partiji odlično vlogo, ker je bil član centralnega komiteja in pisec knjige o maršalovem življenju in delu. Njegova knjiga je bila prevedena na vrsto drugih jezikov, vsi svetovni listi so prinašali izvlečke iz te knjige. Z Djilasom je seve obsojen tudi njegov zagovornik. Kdo bo za daljšo dobo močnejši, tožitelji ali obtoženci, ki so zaenkrat bili tudi obsojeni? Nismo pristaši krvavih in revolucionarnih obračunavanj, ker ravno pri tem padajo najboljše narodove glave, pač pa smo pristaši razvoja, ki pelje državo in narod navzgor iz diktature v zdravo demokracijo, čeprav je mogoče taka pot daljša. Jugoslo vanski narodi so po vojni in revoluciji dali toliko narodne krvi, da bi vsako novo kr-voprelitjc bilo v škodo vsem delom države in ker meče revolucija valove tudi preko državnih meja, bi verjetno tudi tu v bližini meje ne ostali brez pretresi j a jev. Ge bodo zmagovala čustva in partijski interesi, tedaj ne smemo pričakovati nič dobrega, če pa bo obvladal razum in trezna razsodnost, tedaj-smemo pričakovati, da je Djilasov korak bil plodonosen za vse narode Jugoslavije in za državo samo. Djilasovi članki so bili prvi korak evolu- V ponedeljek, dne 25. januarja, so se sestali po petih letih zopet zunanji ministri štirih velesil. Rusijo zastopa zopet Molotov, Veliko Britanijo Eden, Ameriko Dulles in Francijo pa Bidault. Po dolgih in težkih diplomatskih pripravah je vendar prišlo do srečanja, v katero stavi ves svet velike upe. Po načrtih zapadnih velesil bi moralo stati na dnevnem redu nemško in avstrijsko vprašanje ali celo avstrijsko in nemško vprašanje. Ker so ravno zapadne velesile tako odločno postavljale avstrijsko vprašanje na prvo mesto, je obstojalo upravičeno upanje, da bo prišlo do podpisa državne pogodbe za Avstrijo. Na seji zunanjih ministrov je prvi govoril Francoz Bidault, ki je v bistvu povedal mnenje Zapada in naglasil je, da bi državna pogodba za Avstrijo bila najlažje rešljivo vprašanje berlinske konference in ravno tu bi imeli vsi zastopniki velike svetovne politike priliko, da pokažejo dobro voljo. Britanski zunanji minister je dodatno ponudil Rusiji posebne varnostne garancije. Govoril pa je seve za svobodne volitve v obeh delih Nemčije, ki naj bi se vršile pod mednarodno kontrolo (kakor znano Rusi take volitve in tudi njih mednarodno kontrolo odklanjajo s trditvijo, da so Nemci itak zrel narod, naj volijo sami). Tretji govornik je bil ruski zunanji minister Molotov. Molotov je stavil točen predlog dnevnega reda za berlinsko konferenco. 1. Koraki za zm. njšanje mednarodne politične napetosti in sklicanje konference petih velesil, torej tudi komunistične Kita jsike. 2. Nemško vprašanje in zagotovitev evropske varnosti. 3. Državna pogodba za Avstrijo. Že ta razvrstitev v pogledu dnevnega reda kaže, da je rešitev avstrijskega vprašanja postala neverjetna. Prva točka sama vsebuje toliko problemov iz vsega sveta, da verjetno konferenca v Berlinu niti tega vprašanja ne bo mogla s pridom obdelati, še manj pa rešiti. Drugi dan konference, ki se 'bo po skupnem sklepu vršila vsak dan od 15. ure naprej, je govoril ameriški zunanji minister Dulles. Njegove izjave so bile resne in mirne ter odločne. Odločne predvsem v pogledu ruske zahteve, da bi sodelovala pri ureditvi evropskih vprašanj tudi komunistična Kitajska. Dulles je naglasil, da ruski predlogi ne pomenijo koraka naprej v poravnavi nasprotij med Vzhodom in Zapa-dom. Dulles je poudaril, da ima berlinska konferenca predvsem nalogo, da uredi nemško in avstrijsko vprašanje. Nemški komentarji k berlinski konferenci naglašajo, da je in ostane francosko nemško razmerje jedro vsega evropskega vprašanja. Poslanec v Bonu Otto Lenz je izjavil, da je nevtralna in neoborožena Nemčija za Nemce nesprejemljiva. j Dr.Huao Sthweinlenweiji j V četrtek, dne 21. januarja 1954, je v bolnici v Wolfsbergu umrl dvorni svetnik dr. Hugo Schwendenwein. Pokojni je bil od leta 1946. deželni šolski nadzornik za srednje šole na Koroškem. Do marca 1938 je bil profesor in direktor na učiteljišču v Celovcu. Nacisti so ga vrgli iz službe. Leta 1945 pa je prevzel ravnateljstvo celovške realke. Z dvomim svetnikom dr. Schwenden-wein-om je zgubilo koroško šolstvo najmočnejšega predstavnika, priznanega in spoštovanega šolnika. Bil je človek z izrednim znanjem na vseh poljih, odločen v svojih zahtevah in vendar človek, ki je poznal in upošteval tudi človeške slabosti njemu podrejenih. Koroški Slovenci smo z nadzornikom Schwendenwein-om zgubili velikega prijatelja. Zgubili smo človeka, ki je z izrednim razumevanjem zasledoval slovenske zahteve ]w> ureditvi šolskih razmer V deželi. Dvomi svetnik dr. Hugo Schwendenwein je že leta 1949 izdelal podroben načrt za slovensko gimnazijo, katerega je predložil po koroški deželni vladi prosvetnemu ministrstvu. On sam je pri vsaki priliki upravičenost in potrebo take srednje šole tudi zagovarjal in utemeljeval. Pokojni nadzornik je sam največ doprinesel, tla so se razmere na učiteljišču bistveno zboljšale. Naj se v domači zemlji odpočije od svojega neumornega dela. V ponedeljek, dne 25. januarja, je izredna množica spremljala rajnega na centralno pokopališče v Celovcu. Najvišji predstavniki cerkvene in svetne oblasti na Koroškem so korakali pred krsto. Pogrebne obrede je vodil krški škof dr. J. Kostner osebno. Na grobu so se od rajnega poslovili zastopniki šol, učiteljskih organizacij, ministrstva za prosveto in dežele. Prosvetnega ministra dr. Kolba je na pogrebu zastopal sekcijski šef dr. J. Vogel-sang, ki je na grobu tudi spregovoril in naglasil važno delo, katero je pokojni vršil kot šolski nadzornik in v marsikaterem vprašanju bil tudi svetovalec prosvetnega ministrstva. Bil je mož jeklenega značaja in trdne krščanske načelnosti. V imenu koroške dežele je govoril gospod deželni glavar Ferdinand Wedenig, ki je v svojem govoru poudaril obširno znanje, trdno značajnost dvornega svetnika Schwen-demveina. Gospod deželni glavar je na grobu še posebej poudaril, da je bil pokojni tudi v zadevah dvojezičnega šolstva na Koroškem prvi. svetovalec vlade in da so bili njegovi nasveti tako premišljeni in stvarni, tla so v vsakem pogledu držali. Ravno to tlelo pa je postavilo dvornemu svetniku Schwendenweinu poseben spomenik v koroškem šolstvu in preko tega. Zbor celovških učiteljiščnikov je pel ža-lostinke. Sekavski škof Sekavska škofija je dobila novega škofa v osebi g. dr. Josipa Schoisswohla. Novi sekavski škof je bil od leta 1949 škofijski administrator za Gradišče. V nacističnem času si je pridobil posebne zasluge za uredi tev finančnih vprašanj, ko je država ukinila vse dotacije katoliški cečkvi. Nadalje je bil župnik velike mestne fare na Dunaju v Mauer-ju, kjer si je pridobil velike dušnopastirske izkušnje. Sekavski škof izvira iz delavske družine in je rojen leta 1901. Dosedanjemu sekavskemu nadškofu dr. Pavlikovski-ju pa je graška mestna občina zopet podelila častno članstvo, katero so mu bili dali že leta 1937 in so mu ga narodni socialisti leta 1938 odvzeli. Diplomo častnega članstva je izročil graški župan dr. Speck. Politični napetost med Anglijo in Španijo Kakor smo že poročali, je španska vlada vložila v Londonu protest proti nameravanemu obisku angleške kraljice Elizabete dne 10. maja 1954 v Gibraltarju, na najjužnejšem delu Pirenejskega polotoka. Gibraltar je straža ob vratih iz Atlantskega v Sredozemsko morje. Na tej točki seve v ve liki meri sloni varnost pomorske trgovine. Spanci pa v tej zvezi zatrjujejo, da je pač Gibraltar njihova last. V glavnem mestu Španije, v Madridu so se vršile hude demonstracije proti Angliji, ki so zahtevale Gibraltar za Španijo. Britanski minister Selwyn Lloyd pa je izjavil, da bi utegnile imeti proti angleške demonstracije ob priliki obiska kraljice v Gibraltarju dalekosežne posledice. Brezposelnost dela skrbi Tekom zadnjega meseca se je število brezposelnih v Avstriji naprej stopnjevalo in doseglo skoraj, pol milijona ljudi. To dejstvo dela tako delavcem samim, kakor tudi delavskim sindikatom ter vladi mnogo skrbi.V tej skrbi so se zastopniki delavskih sindikatov s predsednikom poslancem dr. Bohmom na čelu oglasili pri vladi, da bi našli pot hitre zaposlitve večjega števila delavcev. Delegacijo delavskih organizacij sta sprejela kancler Ra ah in vicekancler Scharf ob navzočnosti socialnega ministra. Pri tem razgovoru je naglasil kancler, da je letos pripravljenega za zaposlitev delavcev mnogo več denarja in da bodo z deli takoj začeli, kakor bo to dopuščalo vreme. Zidarska dela pri tem mrazu pa bi bila tako draga, da bi z določenimi vsotami ne bilo mogoče doseči predpisanega cilja. cije, njegova obsodba drugi korak, ki pa bo izzval tretjega v razvoju narodov in države pozitivnega, da bo dal svobodo tiska, svobodo vere in svobodo življenja in zopet upostavil razmerje od človeka do človeka, katero pri vsaki diktaturi hudo trpi. Vzporedno pa so se pričeli tudi nemiri v španskem Maroku, ko vendar v francoskem Maroku že dalj časa vre in se Francozom ne posreči, da bi pomirili Arabce. Odstavili so sicer sultana Ben Vousufa in ga poslali na otok Korsika in ga sedaj pri novih nemirih spravili z letalom na otok Madagaskar, vzhodno od Afrike. Španski Maroko pa se buni proti novemu sultanu, katerega so postavili Francozi, ki bi moral biti tudi duhovni poglavar obeh delov Maroka. V Madridu in Barceloni so demonstranti poškodovali in uničili tudi britansko premoženje, na kar je britanski poslanik v Madridu vložil pri španski vladi oster protest ter zahteval poravnavo škode in kaznovanje krivcev. Zastopniki sindikata s tem odgovorom kanclerja Raaba niso zadovoljni. Sindikat zahteva korakov, ki bi bili takoj izvedljivi. Ker je letos po brezposelnosti najbolj .prizadeta Nižja Avstrija, bi bilo treba pričeti že sedaj z regulacijo rek in potokov, ker je ravno sedaj najmanj vode. Nadalje zahteva sindikat znižanje obrestne mere, da bi bilo tako mogoče tvegati večje investicije. Zvezne finance kažejo jako ugoden razvoj. Tako javlja finančno ministrstvo, da je zaključek za leto 1953 ugodnejši kakor je bilo pričakovati. Dohodki državne blagajne za leto 1953 so za eno milijardo in 700 milijonov višji, kakor je bilo predvideno v proračunu. Za tekoče leto so predvidene sledeče vsote v državnem proračunu: 607 milijonov šilingov za stanovanjske zgradbe, s tem denarjem bodo delali na 1480 stavbiščih, 262 milijonov šilingov za državne zgradbe in 480 milijonov šilingov za gradnjo cest Vse-kako je upati, da bodo s tem denarjem res zaposlili velik del sedaj brezposelnih delavcev in je tudi pričakovati, da bo res nekaj narejenega. Politični teden Po svetu ... V ponedeljek popoldne se je pričela berlinska konferenca, o kateri smo sicer že mnogo pisali, katero moramo pa tudi tokrat v političnem tednu omeniti na prvem mestu. Od dneva, ko to pišemo, pa do izida časopisa, bodo že marsikatere stvari iz poteka znane in te boste brali na drugem mestu v našem listu. Upam, da soglašajo v glavnem o tem, kar smo dosedaj pisali o takih konferencah in o odnosih med Vzhodom in Zapadom. Tudi berlinska konferenca more ostati samo le korak.naprej ali nazaj do miru na svetu, za katerega sta odgovorni Sovjetska zveza in Združene države Amerike kot velesili, ki posedujeta skoraj vse na svetu, kar je mišljeno pod izrazi »politična in gospodarska velesila”, »atomska velesila” itd. Od nekdanjih štirih je potem Velika Britanija kot tretja nedvomno še dovolj pomembna v vsakem pogledu, medtem ko je Franciji prisojena bolji vloga »častnega” člana. Seveda so vse oči uprte v nastop in besede sovjetske delegacije, ker pri njej leži zakopana velika uganka. Po petih letih hladnih in vročih borb je spet prišlo do neposrednih pogovorov med štirimi velesilami. Bodo tokrat Sovjeti skušali nadigrati Zapad, ali pa so pristali na konferenco iz spoznanja, da drugače ne gre, da sedanje stanje na svetu more voditi samo do vojne — tudi atomske seveda — s čemer postavljajo pa vse na kocko. In prav Sovjetska zveza je po zadnji zmagoviti vojni žela največ. Postavila je svoje meje praktično v sredo Evrope, česar si celo njih optimisti nikdar niso nadejali, če jim je izpodletel njih vzporedni cilj: svetovna revolucija — o tem iščejo/vzrokov drugje. Tu se je marsikaj spremenilo: od Titovega odpada preko Stalinove smrti in konca Berije. Tudi ves ta razvoj komunizma kot paralelne linije meče senco na berlinsko konferenco. Kremelj najbrž želi sožitja z Zapadom, da bi pridobil na času, pregledal svoje pozicije in borbene vrste, preračunal, ali je še da zapišemo ta dva pojma, kot sta pač po izvirniku najbolj poznana. Do državne pogodbe z Avstrijo pa je najmanj ovir na poti in če jo bodo spregledali, potem vemo, da je toliko poudarjena pravičnost le služkinja gospodarjev, potem bomo vedeli, kar nam vsi tako farizejsko prikrivajo, — da bomo šele takrat samostojni, kadar bodo med drugim tudi z našimi interesi svoje kupčije sklenili. Na vsak način pa ne bodo pozabili tudi Avstriji kaj prijetnega povedati. Da bo šlo tako naprej. Preradi jo imajo vsi. O. Nemčiji govore. Molotov je prišel z zahtevo, da je treba tako zapadno kot vzhodno Nemčijo smatrati kot enakovredna partnerja. Odtod njegov obisk pri Pie-cku in Grottevvohlu. In Zapad je pristal na to, da se bodo pomenkovali enkrat v za-padnem, drugič v vzhodnem sektorju Berlina. Pristal je na sovjetsko mnenje, da gre za mišljenje dveh polovic sveta, ne pa za štiri. Praktično je res tako, moralično ni. — Amerika je še na marsikatere druge zahteve Sovjetov pristala, na zahteve pač prestižnega pomena. Gotovo ne bi, če ne bi Anglija in Francija bile s svojimi slabostmi v ozadju. Francija je veliki adut Sovjetov in po slavi in bogastvu hrepeneča Velika Britanija tudi delno. Nemci pa so pravzaprav trenutno najrevnejši. Gre za njih kožo, gre za njih bodočnost in kljub dejstvu, da so najvrednejši in najpomembnejši činitelj pri teh razgovorih — pač pa objekt — jim berlinska konferenca ne more prinesti izpolnitve njih stremljenj po zedinjenju. Vse doživeto je še preblizu po času ... morda so na slabšem od Avstrije — če se ne zgodi čudo. Najzanimivejše in za vse človeštvo bo pač najpomembnejše, da je Molotov pristal na pogovor z Dullesom o atomskem orožju. Francozi so molčali, Angleži pa so rekli, da se bodo udeležili teh pogovorov »kasneje”. — Iz tega bi sklepali, da sta se oba vele-moža, posestnika atomskega orožja drug drugega zbala in si dejala, da bi v tem pogledu bilo vredno se pogovoriti, ker človek nikdar ne ve. . . Ker pa je mnogo odraslih otrok okrog njiju in še kak stari z izkuš- vredno spričo atomskega orožja računati njami je poleg, na katerega vse je treba tu na »svetovno revolucijo” po starih receptih lokalnih prekucij ali je pametneje ta stremljenja prenesti na »evolucialno” polje, tam, kjer vojnega rizika ni in kjer danes pač ni težko ubraniti to, kar je bilo izvojevano. Ves komunistični svet je zajel nekak vat ideološke negotovosti, morda znak, da stereotipna forma prepušča, tla ne najde več kontakta /. novim časom, novimi pogledi in možnostmi za razvoj. Tudi Zapad, bolje Amerika je v zadnjih mesecih marsikje streljala v prazno. 1 udi ni držala korak z novim razvojem sveta, čigar polovica je na Vzhodu. Oba tabora sta se, domače povedano »zabila”. Amerikanci so zdaj morali s svojo nedovršeno Evropsko obrambno armado priti v Berlin. Njih zaveznika sta Anglija in Francija, ki do danes nista hotela slišati kaj prida o tem. Potem je tukaj Zapadna Nemčija, ki je najbolj navdušena za vojaško evropsko o-brambno zvezo, pa ima kljub »osi” z Ameriko na vse strani vezane roke. Pa ponovimo stvari, o katerih govore na berlinski konferenci: Za Avstrijo je najvažnejše to, v kolikor in kaj bodo govorili o avstrijski državni pogodbi. Avstrijska delegacija je odpotovala v Berlin. Načeljujeta ji zunanji minister ing. Figi in podtajnik Kreiaky. Z odstranitvijo dr. Gruberja kot zunanjega ministra (ki je medtem bil imenovan za veleposlanika v WasJh ing tonu - kar je preizkušena „fair” (priznalna) poteza diplomacije preteklih desetletij) naj bi nevtralistična linija avstrijske republike prišla bolj do izraza in privedla do večjega uspeha na poti do državne suverenitete. — Brali smo, da je tudi avstrijska KP poslala svojo tričlansko delegacijo v vzhodni Berlin. Istočasno smo brali, da je sovjetski zunanji minister Molotov obiskal vzhodnonemškega politika Grottesvohla in Piedka. To pa, predno pojde na posvet k svojim trem zapadnim prijateljem. Mimogrede je dejal, da bi udeležba 1 zastopnika komunistične Kitajske mnogo pripomogla k ureditvi na svetu in pripomogla tudi k miru. Skoraj vsi časopisi tako Avstrije kot inozemstva pa so črnogledi glede avstrijske državne pogodbe. Uradni sovjetski listi so namreč prav v dneh pred konferenco s poudarkom pisali, da v Avstriji grade »Alpen-festungo” in da se pripravl ja ..Anschluss” — di ozirati. Zato so na sporedu tudi stvari, s katerimi sta oba velmoža žonglirala: Koreja, Nemčija, Avstrija, Indokina in vse druge še manjše. Če se bosta zedinila glede tistega atoma, naj bo ta v Teksasu ali Sibiriji pripravljen, potem bomo šele izvedeli, kako bosta izgledali Nemčija in Avstrija. ... in pri nas v Avstriji Že zadnjič smo poročali, da je Moskovska Pravda med pripravami za konferenco v Berlinu objavila tudi članek iz Avstrije, ki pravi, da se v Avstriji zopet širi misel priključitve k Nemčiji in da to gibanje podpira zapadno nemška vlada v Bonnu. Nadalje naglaša omenjeni članek, da obstoja nevarnost, da pride avstrijska industrija v nemške rokč ali vsaj pod nemški vpliv. Seve take vesti iz Avstrije niso ravno najboljše priporočilo za razgovore o državni pogodbi za Avstrijo. Tako je avstrijr ska vlada zavzela odločno stališče proti takim vestem in sta tako kancler Raab kakor tudi zunanji minister naglaša v svojih izjavah časnikarjem, da v Avstriji ni nikogar, ki bi si zopet želel priključitve k Nemčiji. Kancler Raab je poudarjal, da so si velesile v glavnem sporazumne v vseh bistvenih vprašanjih državne pogodbe, da pa iz raznih prestižnih ozirov pogodbe le ne podpišejo. Avstrija odločno odklanja, da bi se avstrijsko vprašanje zopet povezovalo z drugimi mednarodnimi vprašanji kakor se je to godilo do sedaj. Kakor znano so pri zadnjih razgovorih ruski zastopniki spravili avstrijsko vprašanje v zvezo s tržaškim vprašanjem. Končno je kancler v svojem govoru poudaril, da bi v najskrajnejšem slučaju morala berlinska konferenca prinesti vsaj znižanje števila zasedbenih sil v Avstriji tako, da bi ostala država le več simbolično zasedena. Kakor znano so Francozi iz Tirola in Predarlske velik del svoje vojaščine umaknili, isto so napravili tudi Angleži na Koroškem in Štajerskem, mnogo pa je v državi še ameriške in ruske vojaščine. Z ozirom na visoko število umorov v Avstriji zastopa državni tajnik Graf na zborovanjih in v listih stališče, da bi bilo treba zopet vpeljati smrtno kazen za morilce. To zahtevo naj bi potrdilo ljudsko glasovanje. Na Dunaju je v teku velik proces proti bivšemu ministru dr. Kraulandu. Dr. Krau-land je »upravljal” ministrstvo, ki naj bi imelo na škrbi premoženja, ki so bila leta 1945 brez lastnikov in brez gospodarjev. S tem premoženjem pa se- je vršila največja korupcija. Najprej so se vsedle vse tri stranke, ki so po razpadu Nemčije prevzele oblast in to so OeVP, SPOe in KPOe, ter so »delile”. Da so mogle stranke začeti s svojim političnim delom, je bilo najpreje treba urediti vprašanje tiskarn in tovarn za papir. Ta vprašanja stojijo tudi sedaj v ospredju tega procesa. Obtožnica je bivšega ministra Kraulanda hudo obremenila. V lužni Tirolci se branijo Pod gornjim naslovom prinaša »Der Volksbote" poročilo o položaju nemške manjšine v Južnem Tirolu. V »Tedniku” smo že pisali, kako stališče je zavzel avstrijski parlament proti krivicam, ki se gode nemški manjšini v Italiji. Z istim vprašanjem se je bavii tudi angleški parlament in ugotovil, da Italija ne izvaja določb pariške mirovne pogodbe iz leta 1946. Mirovna pogodba govori o samoupravi južnega Tirola, kjer imajo Nemci tudi večino. Italijani pa so združili Južni Tirol in pokrajino Tridenta v eno upravno enoto, v kateri pa imajo Italijani večino. To je že bistvena kršitev mirovne pogodbe. V tem skupnem 'pokrajinskem svetu je položaj tak, da je 18 italijanskih in 17 nemških poslancev, tako imajo torej Italijani možnost preglasovati vsak nemški predlog. Sporno je predvsem vprašanje jezika. Mirovna pogodba zagotavlja jezikovno enakopravnost, v praksi o tem ne more biti govora, čeprav nosijo v Južnem Tirolu vsa javna poslopja dvojezične napise. Veliko skrbi dela Nemcem priseljevanje Italijanov iz južne Italije. To priseljevanje bo tekom nekaj let narodnostno preobrazilo Južni Tirol, tako da bodo tudi v tem delu dobili Italijani večino. Velik del Nemcev se je za časa nacizma izselil v takratno Nemčijo. Po mirovni pogodbi bi imeli ti izseljenci možnost, da se vrnejo. Premoženjsko razmerje pa je ostalo nerazčiščeno. Tako torej oni Nemci, ki dobijo dovoljenje za vrnitev, po vrnitvi sto- jijo v neki gospodarski praznini. V pokrajinskem svetu se je vršila ostra debata o tem neznosnem položaju med nemškimi in italijanskimi zastopniki. Pri tej debati pa je predsednik pokrajinskega sveta g. dr. Odorizzi pojasnil končne namene Italijanov", ko je dejal: »Mi moramo stremeti za višjio človeško skupnostjo, ki nas bo vse združevala in stopila v eno' enoto. To pomeni premostitev nacionalizma. Pri tem pojmovanju ni prostora, da bo ena skupina omejevala naravno ekspanzijo druge grupe.” (Ali nismo ponovno tudi pri nas na Koroškem slišali podobne misli, da gre vse stremljenje za tem, da bi se stopili v eno enoto, vsak, kdor pa se temu po naravnem in božjem pravu upira, je vsaj iredentist, opomb, uredn.) Stranka južno-tirolskih Nemcev je stavila vladni stranki Demokristjanov v Rimu naslednje zahteve: 1. Enakopravnost jezikov. 2. Sprejemanje uradnikov v razmerju obeh narodnosti. 3. Finančna sredstva, ki odpadejo po odstotku na Južni Tirol. 4. Ureditev vprašanja občinskih tajnikov, ki so sedaj državni uradniki. Rešitev teh vprašanj pričakujejo v prvih mesecih tega leta. Kdaj bode prišla? In tudi to še ne pomeni ureditve vsega vprašanja, ker pač tudi besedilo pariške mirovne pogodbe ni dovolj in tudi ni dovolj točno zajamčena garancija za izvedbo določb. Korošci, zavarujte pri KILABRAND! (Koroika deželna ravarovalnlca za Škodo po ognju) Celovec - Kiagenlurf, Alfer Platz 30 Tel.: 18-46, 18-47 Kraulandovem zagovoru pa letijo puščice na vse strani in hudo zadevajo tudi njegove bivše ministrske kolege, ki so tudi še sedaj v vladi. Ker je proces odmerjen na tri mesece, bomo gotovo še doživeli marsikatero iznenadenje. Danes bi bilo vsekakor pre-uranjeno, če bi hoteli po dosedanji sliki zapisati že sodbo. Tudi na Koroškem so plazovi zahtevali eno žrtev in sicer je to Blaž Peitner, predsednik upravnega sveta Kestag v Borovljah. Ponesrečil se je na rebrih Vrtače v Karavankah. Cenijo, da so plazovi v Tirolu in Pred-arlski napravili okoli 50 milijonov šilingov škode. Zvezna vlada je izdala poziv na vse avstrijske prebivalce, da bi prispevali za poravnavo škode. Prispevke je treba vpo-slati na poštni čekovni konto štev. 18.000. V smučarskem športu je v zadnjem času avstrijsko moštvo izredno dobro odrezalo. Tudi ženski zastopniki športa so se dobro postavili. V zadnjem času so pričeli pobirati tudi podpise proti dvojezični šoli. Tako nam poročajo iz Spodnjih Trušenj in iz Brda pri Smohoru. Ti in tudi drugi pojavi jasno izpričujejo, da je vlada s svojim novim korakom vnesla v vasi samo novega nemira in nepotrebnega vznemirjenja. Na Koroškem so priprave za občinske volitve v polnem teku. Iz razumljivih vzrokov hočejo sedaj vladne stranke pokazati volilcem predvsem to, kar so napravile in zamolčali to, česar niso naredile. Za Oboje pa nosijo enako odgovornost. Slovenci pa bomo tudi pri občinskih volitvah polagali predvsem važnost na to, da pridejo v občinske odbore domačini, ne pa volksdajčerji iz vseh delov sveta. Dne 18. decembra 1953 je »Karntner Landeszeitung” objavila novi osnutek zakona za dvojezične šole in pri tej priliki tudi obljubila, da objavi številke ljudskih štetij od leta 1900 naprej. Do sedaj teh številk niso objavili. Mi jih sicer itak poznamo, oni pa so se jih ustrašili, ker preveč jasno izpričujejo, da nekaj le ni bilo r redu. V vsakem slučaju pravilno in dosledne Poročali smo o sodbi in Obsodbi člana centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije ter predsednika jugoslovanske skupščine Milovana Djilas-a. Edini zagovornik, ki je dvignil svoj glas za obtoženega Djilasa, je bil Dedijer, pisec znane knjige o življenju in delu Maršala Tita. Zasedanje je otvoril maršal Tito sam in podal tam tudi sliko, ki je nastala radi Dji-lasovega pisanja. Med drugim je maršal Tito povedal: »Tovariš Djilas je namreč že prej pisal članke. In ko me je nekoč to jesen vprašal: »Stari, kako gledaš na moje pisanje, kaj misliš o njem?”, sem rekel: »Veš kaj, so nekatere stvari, s katerimi se ne strinjam, v glavnem pa so to dobre stvari in mislim, da tisto dobro ne more biti razlog, da ne bi pisal.” Tako je torej maršal sam soglašal z mislimi Djilasa, ki so imele namen, da izsilijo enakopravnost vseh državljanov pred zakonom. Zanimivo pri tem je tudi, da po obsodbi Djilasa in odvzemu vseh javnih fukcij Djilas in Dedijer nista več smela odpotovati na Švedsko in Norveško, ker sta imela povabilo, da obiščeta tamoŠnje socialiste. Drugo zanimivo pri tem pa je, da je »Slovenski vestnik”, ki je dalj časa prinašal ponatis celih strani iz Dedijer-jeve knjige, takoj ustavil priobčevanje iz te knjige. Občinske volitve Volilni imeniki za občinske volitve dne 14. marci 1954 bodo v prvi polovici februarja na vpogled. Ne zabite pregledati volilnih imenikov in vreklamirati vse izpuščene volilne upravičenec. Volilni predlog ali kandidatno listo je treba pripraviti do 21. februarja 1954. Predlog mora podpisati najmanj 25 volilnih upravičencev dolinic občine. Volilno pravico ima vsjik avstrijski državljan, ki je 31. decembra 1953 dopolnil dvajseto leto. Pasivno volilno pravico pa ima po sklepu koroškega deželnega zbora sedaj vsak državljan, ki je dokončal 31. decembra 1953 svoje 24. leto. Naročniki, pozori Predzadnji številki li-šta smo priložili položnice. Prosimo Vas, da se teh položnic poslužite in plačate naročnino za tekoče leto. Kdor pa je za lani še v zaostanku, naj. se sedaj spomni tudi na to. Naročnina znaša na mesec tri šilinge in celoletno šil. 36.—. Pouk slovenščine na celovškem učiteljišču Z novim šolskim letom 1945/46 je bila tudi v obširnejši meri vpeljana slovenščina na celovškem učiteljišču. Ustanovitev dvojezičnih šol je zahtevala učiteljskega naraščaja, kateri bi obvladal oba deželna jezika. Za te kandidate je bila vpeljana na učiteljišču slovenščina kot učni jezik. Vsi učenci in učenke z elementarnim znanjem slovenščine so bili po letu 1945 združeni v posebnih tečajih. Poučevala sta se n. pr. prvi in drugi letnik, tretji in četrti in .peti letnik zase (fantje in dekleta skupaj) po tri ure slovenščine tedensko. V petem letniku sta bili poleg tega določeni še dve uri za metodični del dvojezičnega pouka. V posebnih tečajih so lahko tudi nemški dijaki prostovoljno obiskovali slovenščino. Naslednji pregled naj nam nazorno pred-oči, kako so bili združeni posamezni letniki prva povojna leta v posebnih tečajih. Rimske številke označujejo fantovske, arabske dekliške letnike. Slovenščina kot učni jezik L, II., 1., 2.: 3 ure tedensko; 111., IV., 3., 4.: 3 ure tedensko; V., 5.: pet ur tedensko ( od teh dve uri metodike). To je torej skupno 11 ur slovenščine. Slovenščina za prostovoljce. 1., II., 1., 2.: 3 ure tedensko; 111., IV., V., 3., 4., 5.: 3 ure tedensko. Torej skupno 6 ur slovenščine. Poleg tega se je poučevala slovenščina dve uri tedensko budi za bodoče otroške vrtnarice. Na teden je bilo torej vsega skupaj predvidenih za slovenščino 19 ur. Takšno je bilo stanje, ko je septembra 1951 prevzel na celovškem učiteljišču slo- Obiščite našo inventurno razprodajo OD 25. JANUARJA 1954 DALJE LIA PUTZ Celovec - Klagcnfurt, Bahnholstrasse 26 venšoino g. prof. dr. Valentin Inzko. Do tega časa ni bilo nobenega pismenega odloka, kateri bi jasno določal obveznost slovenščine kot učni jezik na zavodu. Brez zakonitega odloka od strani ministrstva za prosveto na Dunaju bi mogla imeti slovenščina kot učni jezik na učiteljišču tudi le pomen prostovoljnega predmeta, če bi namreč kdo izmed kandidatov ali kandidatinj ne hotel več obiskati slovenščine iz katerega koli razloga, bi ga nihče ne mogel do nadaljnjega obiska obvezati, še več, če bi' kak učenec v kakem letniku imel iz slo- J. š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (53. nadaljevanje) Volno znamo ne samo počesati, ampak tudi spresti, da bo obleka za praznik lepša, jo tudi obarvamo in tkalec napravi za ženske sukneni kanafas, za nas pa barvano ali sivo sukno. Z volnenimi koci pokrivam svoje 'konje — in .pozimi nosimo vsi tople volnene nogavice. Tudi za golega berača se pri nas dobi volna. Pa sinovom in hčeri dela žena iz volne obleko za balo.” Knez je obstal in .pazljivo poslušal. „No dobro,” je dejal, ko je Cimbura obmolknil, „oblači res, da oblači vas gospodarstvo, toda vsega, kar za življenje potrebujete, men-da doma ne pridelate.” „Ne vsega, ampak skoraj vse. Jem najrajši to, kar doma pridelam. Od svojih mladih nog — izvzemši vojaška leta — jem mleko in drobim vanj kruh — tečen in dišeč čm kruh, kakor je črna in dišeča naša zemlja, iz katere ga dobivam. V Putimi ni mesarja, mesa ne kupujemo in ne jemo tiru gače kakor ob spominih, ko se tudi piva napijem. Jajca, 'kaša in ješprenček, grah in leča, proso in mak, od zelenjave pa korenje, redkev in zelje, skuta in maslo pa pše niča in ječmena moka, to nas živi na kmetih. Če se nam zahoče poslastic, imamo presne in suhe češplje, hruške, jabolka ali krhlje, edina začimba je sol in kar raste na vrtu — petršilji, hren, čebula, češenj, in ma-joran.” „Ne kadite?” „Da, kadim. Podlegel sem tej slabosti \ moških letih. Kadim ob košnji ob jasnih venščine nezadostni red, bi niti ne bil dolžan delati ponavljalnega izpita, ker nobena odredba ni določala, da je slovenščina na učiteljišču obvezna. Tudi pri zrelostnem izpitu iz slovenščine je pri negativnih izidih dijak še vedno imel možnost sprejeti maturitetno spričevalo s pravico poučevanja na ljudskih šolah z nemškim učnim jezikom. Takšno stanje je za tako važen predmet, kot ga predstavlja za učiteljski naraščaj slovenščina trajno nevzdržno, posebno še, če pomislimo, da so se morali dijaki in dijakinje slovenščine učiti dodatno angleščini in to vedno popoldan. Bili so torej z enim jezikom več obremenjeni, kot drugi dijaki. Tudi tukaj je bilo treba poskrbeti za občutno olajšavo. V ta namen je predložil prof. slovenščine preko ravnateljstva 6. decembra 1951 in 2. oktobra 1952 obširno poročilo o trenutnem stanju poučevanja slovenščine na učiteljišču 'šolskim oblastem, nakazal na že zgoraj navedene težave ter prosil prosvetno ministrstvo na Dunaju, naj uzakoni na zavodu slovenščino kot obvezen učni jezik ter oprosti vse dijake in dijakinje obiskujoče slovenščino kot učni jezik od angleščine. Na podlagi zadnjega predloga je bila s šolskim letom 1953/54 na celovškem učiteljišču slovenščina od ministrstva za prosveto obvezno namesto angleščine za vse tiste učence vpeljana, kateri vstopijo v zavod že z elementarnim znanjem slovenščine. Ra zume se, da pridejo za obisk tega predmeta v poštev le dijaki in dijalkinje, kateri so zmožni slediti razlagi in obdelavi učne snovi že od prvega letnika dalje v slovenskem jeziku. Ti učenci obiskujejo torej: nemščino, slovenščino in latinščino, vsi ostali dijaki, brez znanja slovenščine pa nemščino angleščino in latinščino. Po tej novi odredbi se vrši pouk slovenščine dopoldan, vzporedno z angleščino. Ker pa se poučuje v posameznih letnikih angleščina le dve uri, slovenščina pa tri in v višjih letnikih štiri in celo pet ur na teden, bo nekaj ur slovenščine tudi še v bodočih letih odpadlo še deloma na šesto uro dopoldan in nekatere ure na popoldan. To pa zaradi urnika in velike obremenitve dijakov na tem zavodu, nekateri letniki imajo tedensko celo 44 ur pouka, drugače 'tehnično ni mogoče izvesti. Vsekakor se 'bo vršil pouk pretežno dopoldan. Kdor zeli od sloenskih dijakov obiskati angleščino, od nemših dijakov pa slovenščino, ima to priliko tri. ure tedensko v tečajih za prostovoljce. Z novo odredbo j,e bila določena tudi metodika dvojezičnega pouka od tretjega let- jutrih, kadim vse leto zvečer po delu, le ob žetvi odložim pipo kakor vsi drugi na vasi; toda tudi tobak bi rodila moja zemlja, ko bi le gosposka dovolila. Iz vojske na Ogrskem sem prinesel tobakovo seme. Po toliko letih sem ga našel v papirju in ga posadil v Hradišču pri Kovandu na vrtu — in zrasel je tobak — do pasu visok. Tedaj sta iz Piska prišla orožnika in financar, z globo sta grozjla meni in gospodarju, porezala sta vsega, razen treh stebel, in ga odnesla v Pisek. Tako je to, gospod knez,” je končal Cimbura, „kmet lahko živi iz svojega in tudi mora živeti, dobro živeti. Zemlja, radodarna mati, je naša hraniteljica — iz nje smo ustvarjeni, po njej hodimo in vanjo se bomo vrnili. To je ljubeča mati — zlobna do zlobnih — stroga do nemarnih, toda za vse vedno pravična. Ljubi jo, obdeluj jo, skrbi zanjo in dala ti bo blagoslovljen sad, zanemarjaj jo, pa te bo udarila, da 'boš od gladu umiral. Z delom in / znojem kaže kmet svojo ljubezen do nje. Z lenobo pa svojo pregrešno malomarnost in brezbrižnost. Našemu sosedu Klasku se je srce odtujilo zemlji in se oprijelo puške, divjega lova, lovil je meso, kruh mu je pa ušel, navzel se je pitja, navadil se kart in mesta; zemlja ga je stresla s sebe, posestvo ga več ni živilo, moral je prodati dom, na katerem je njegov rod živel bogve kako dolgo, tlokler ni po lenuhu izumrl,” to je Cimbura govoril tako, kot da kneza ni, govoril je sam zase v vročem navdušenju. Ko je skončal, je nastala tišina. ,;Kirikikiiiš,” se je zdajci oglasil kokot in oba, kneza in Cimburo, prebudil iz razmišljanja. „Pra\ imate, popolnoma prav, lepo ste nika dalje. Po novem zakonu se vrši torej poučevanje slovenščine po sledečem načrtu: Slovenščina kot učni jezik I, 1 3 ure tedenško, II, 2 3 ure tedensko, III, 3 4 ure tedensko (od teh ena ura metodike), IV, 4 3 ure tedensko, V, 5 3 ure tedensko, IV, 4 1 uro metodike dvojezič. pouka, V, 5 2 uri metodike. 16 ur slovenščine. Slovenščina za prostovoljce I, 1 3 ure tedensko, II, 2 3 ure tedensko, III, 3, IV, 4, V, 5 3 ure tedensko, 6 ur slovenščine. Za slov. tečajnice seminarja za otroške vrtnarice so predvidevane tri ure tedensko. Slovenskemu pouku je določeno torej skupaj 25 ur na teden. Poučevanje vsakega predmeta se more seveda vršiti le na podlagi dobrih učnih knjig. Tudi te^h je za slov. na učiteljišču manjkalo. Zato je 'bila v ta namen na zavodu ustanovljena med šolskim letom 1952-53 slov. knjižnica, katera Obsega že 650 novih knjig. Za pouk je odobrilo ministrstvo tri slov. čitanke za srednje šole, z začetkom šolskega leta 1953-54 pa poseben učni načrt za slovenščino na učiteljišču. Dijaki in dijakinje se z veseljem učijo slovenščine, naj lepši dokaz zanimanja od strani dijaštva je stalno naraščanje števila slovenščino obiskujočih. Obvezno poseča slov. 56, prostovoljno pa 40 dijakov in dijakinj. Skupaj torej 96 učencev in učenk. Danes so slov. otrokom vrata na celovško učiteljišče odprta. Starši bi se marali te možnosti tudi posluževati. Nezaupanje, ki so ga imeli v ta zavod do konca druge svetovne vojne Slovenci, je bil upravičen. Slovenski dijaki, v kolikor so sploh imeli vstop v to šolo, niso imeli nikoli prilike se dobro izvežbati v materinščini. Šele sedaj se gradi tudi našim otrokom na učiteljišču enakopravnost. Slovenski dijaki in dijakinje imajo v gospodu ravnatelju dr. Seivvaldu voditelja šole, kateri razume in ustreza tudi njihovim željam in potrebam. Za sprejemni izpit na učiteljišču je predpisano 14. leto starosti, obisk glavne ali pa nižje srednje šole. Ravnateljstvo sprejema cel6 nadarjene otroke, kateri so dovršili le ljudsko šolo. Najbolj manjka na učiteljišču slov. fantovskega naraščaja. Na dvojezičnem ozemlju še dolgo ne bo zadosti učiteljev z vsemi predpogoji, kateri so potrebni za poučevanje na teh šolah. K tem predpogojem spg,-da zrelostni izpit iz slovenščine in drugi učiteljski izpit (Lehrbefahigungsprufung) v tein jeziku. Veseli nas, da je temelj, na katerem se lahko razžiri in izpopolni pouk slovenščine na celovškem učiteljišču, položen. Ta ugotovitev nam daje upanje do učiteljskega naraščaja, ki bo dobro obvladal oba deželna jezika. Dr. I. V. PRIPOVEDKA Rad poslušani pripovedke, ki so polne Jarih kač; danes so že silno redke, zna jih le še kak berač. Prav do znamenja nas spremlja, kjer sc poti križajo; točno med polnočno uro sc duhovi bližajo. Dedek pa, sedeč pri peči, dosti takih zgodb še ve; zmeraj hoče kakšno reči o strahovih, to sevč. Kakor kipi — vsi hrta glave, tihi, kot da sanjajo; v bele halje so zaviti ter se križu klanjajo. O čarovnicah na gori, hvali divjega moža; mnogo govori o mori, ki ljudem miru ne da. Hude strupe zagovarja, kadar koga piči gad; kaže na stekleno g6ro, riše nam zakleti grad. Slika nam Matjaža kralja, ki nekje pod Peco spi; brada mu krog mize raste, kjer nad tisoč let sedi. Deci pa, ki ga posluša, vstajajo lasje pod strop; ker strahovi jo plašijo, vleče si noge pod strop. Limbarski Bolje je kos kruha v žepu kakor pušeljc za 'klobukom. Bolje je krivico trpeti kakor storiti. Bolje je lačen biti kakor raztrgan hodili. Bolje je lačnemu zaspati kakor dolžnemu vstati. to povedali, iz svojega mora človek živeti, pa vendar ne sme biti lakomen, vsakemu mora dati, kar mu gre, in zase čim manj želeti, na teh temeljih je treba graditi življenje in to bi ta kmetijska šola morala učiti”, je rekel knez. „Da, predvsem to,” je potrdil Cimbura, ,,in šele nato razlagati o strojih, umetnih gnojilih, semenih in plemenih.” Prišla sta h kravjemu hlevu. Ko sta vstopila, so začele vstajati mimo ležeče krave in so se zdravo pretegovale. To so bile sive, južnočeške kravice, drobne, tako zvane ..češke bu'še”. ..Cimbura, ali ste videli mojo govejo živino'?” je vprašal knez. „Videl in občudoval. Nikakor ne morem doseči, tla bi moja živina tako zrasla kakor knežja, čeprav ljubim vse, kar je popolno in veliko.” „Tukaj torej nazorno vidite, kaj napravi pleme in nega. Plemenske bikce kupujem iz Švice in dam, če treba, tudi trk štiri stotake za enega. Tudi hlev je slab. Okenca so premajhna in niz.ka, strop je prenizek in zračenje ni dovoljno. Lesene jasli vrzite ven in jih nadomestite z zidanimi. Lestve dajte proč ali pa jih namestite niže, posebno teletom, da jim ne bo treba stegovati se navzgor. Pri tem jim pada prah v oči, v križu se upognejo in postajajo grda.” „To je sveta resnica,” je soglašal Cimbura in je takoj iz. kravjega hleva odprl vrata v konjušnico. „Kobil ni doma, pokazal vam 'bom pa žrebeta,” je veselo, skoraj ponosno spregovoril' gospodar in prehitel plemenitaša. Nalašč je pustil najlepše za konec. „Slišal sem, da je Marengo bil iz vašega hleva,” mu je knez pokadil. Cimbura je obstal in zastavil gostu pot. ,»Gospod knez — kaj — kako ste rekli? Vi veste o Belčku? Povejte, prosim, kje je ta ljuba žival!” Cost je presenečeno gledal na Cimburo. ki je naravnost gorel od nepočakanc radovednosti in kakor da ni on, se je nepotrpežljivo prestopal, zgubil je ves mir in resnobno umirjenost in razburjeno govoril: „Kdor koli bi mogel o njem kaj vedeti, vsakega vprašam, vprašujem vojake, na Steknu v grad sem šel, toda knez je bil bolan zn rano in se zdravil nekje v toplicah. Niti domov ni prišel iz vojske. Obljubili so mi sker, da bodo povprašali, obljubili, toda ne izpolnili. Gosposka obljuba — zguba!” je zamahnil Cimbura z roko, poln trpke zagrenjenosti. „Torej še do danes niste pozabili na /reibca?” se je nasmehnil knez.. „Kako bi mogel 1 Kdor je imel to žival v rokah, jo je moral vzljubiti!” „In bi ga spoznali?” „Mislim. tla bi ga spoznal, prav pod sedlom je imel skoraj za dlan veliko liso in na vratu pod grivo bulico, majhno bulico — kakor oreh debelo. Ali morda kaj veste o njem?” „Ne vem, sosed Cimbura, toda vprašal bom kneza. To vam obljubljam in videli boste, da tudi gosposke obljube držijo.” „Prosim, prav lepo prosim,” je izrazil željo Cimbura, toda knezove oči so že bile v ograjeni staji, čez 'katero so radovedno kukale konjske glave. (Se nadaljuje) rRADIO N W EIS Si jckdmte) Wehi! Stran 4 — številka 4 NAŠ TEDNIK - KRONIKA CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. CELOVEC Dne 17. januarja je praznoval znani ortoped in bandažist Franc Trauner v Celovcu svojo šestdesetletnico. Istočasno je obhajal tudi 35 letni jubilej svojega dela kot mojster. G. Trauner je bil od ustanovitve državne delavnice za proteze njen predsednik in tudi predsednik tekstilne zadruge. Marsikateri tovariš se z veseljem spominja Traunove človekoljubnosti. Istočasno je praznoval tudi svoj tridesetletni zakonski jubilej. Tudi mnogim kmetom je fa. Trauner pomagala s svojim strokovnim delom v ban-dažah in ortopedičnih izdelkih. Naj bi se podjetje tudi zanaprej veselilo dobrih uspehov v svojem delu, s katerim pomaga mnogim ljudem, ki so telesno pohabljeni. VERA IN DOM Mesečnik za družino in prosveto je izšel v novi obliki. Je to že šesti letnik kulturnega glasila, ki si utira pot v slovenske družine. Tokrat je list izredno pester in prinaša tudi vrsto prispevkov iz Tržaškega in Gorice. Pogrešamo le sliko iz domačega kulturnega življenja kakor smo jo svoj čas slišali vsaj enkrat na mesec v celovškem radiu. MLINI, drobilniki, kotli, radio- aparati, šivalni stroji, posne-malniki in vsi ostali kmetijski in gospodinjski stroji najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev Johan Lomšek Št. Lipš. Post Eberndorf Zastopnik za Rož Matevž MIKLAVČIČ, GORINČICE pri št. Jakobu v Rožu NONCA VAS Ko začne zima trkati na vrata si moramo pač neredko priznati, da smo za silo pač porihtali. Manjka nam pa seveda še tega in drugega, torej smo bili le malo preleni. Ko smo se poslovili od starega leta, moramo tudi priznati, da smo bili v tem oziru malo leni, kar se tiče dopisov iz našega kraja. Upamo, da bo letos boljši. V minulem letu so se pri nas vselile kar tri družine v nove hiše. Prva je preban-drala Jamnikova mama s svojo hčerko. Prav srečna se počuti v svoji hišici, samo jo včasih jezi, ker še vedno noče priteči voda. Včasih bi bilo treba hitro skuhati ko-feček, pa ta mrcina noče priteči. Zdaj ko je začela že zima kimati, pa sta se Lojz in njegova žena Lenka preselila iz spodnje vasi na zgornji konec. Ko sta si vse tako lepo zrihtala, bi za vse na svetu ne dala te srečne zavesti, da je ta topla streha nad glavo njuna last. Na zadnji dan v starem letu, na Silvestro- vo, pa je bandrala v svojo novo hišico Jera Podlesnik. Sicer je bolj pod lesom, tako da ne pridemo prav pogosto tja, vendar sodimo, ker se iz dimnika krepko kadi, da tudi tam vlada zadovoljstvo in blagodejna zavest, „doma smo”. Ne smemo pozabiti omeniti, da omenjene družine niso same, temveč imajo več ali manj pridnih sinov ali hčerk, ki so veliko doprinesli k dograditvi teh domov. Mi stari vaščani se prav veselimo novih sosedov in jim želimo, da bi se prav dobro počutili med nami, kajti ljubo doma, kdor ga ima. čestitamo! Pa še Serajnikova (glej Album Koroške) bo, kot kaže kmalu tako daleč, da bosta z ženko zapihala v novi „šporherd”. Najbrž jima bo še večkrat mleko čez všlo, ko se bosta razgovarjala, koliko truda je bilo treba preden sta prignala vse tako daleč. Slika pa ne bi bila popolna, če ne bi povedali, da še dve drugi hišici rasteta. Začeti je pač vedno težji kot pa končati. Kar korajžno naprej in gotovo tudi uspeh ne bo izostal! In še vsi skupaj, cela vas, smo nekaj „scimprali”. Popravili smo namreč že zelo zanemarjeno vaško znamenje ob cesti. Sli-^ar g- Jerina je izvršil delo v splošno zadovoljstvo vaščanov. Ena izmed slik predstavlja Mater božjo iz Brezij. »Prišla si med nas, o ljubljena Mati,” so zapeli pevci, ko smo znamenje blagoslavljali. Sicer imamo še več za poročat, se bomo pa rajši še drugič oglasili. KOT Mi smo zadnji v koledarju. Novo leto pa smo otvorili z veselim dogodkom. Dne 5. januarja se je rodila družini Pavel Igerc in Mariji rojena Čapelnik, deklica. Pri krstu so ji dali ime Piva Marija. Za botra sta bila Vido in Terezija Kotnik, rojena Igerc iz Derbeše vasi. Ob priliki krstitja so g. župnik blagoslovili Pavletov novi dom, ob navzočnosti staršev, brata in sester. Vesel dan je bil za družino, ko se je nov ,lep sončni dom blagoslavljal. »Ljubo doma, kdor ga ima.” Tako si misli Pavel. Mi mu čestitamo k temu domu, ki ga je postavil s svojimi pridnimi rokami in s pomočjo staršev, ki so dali zemljišče in les, cela družina pa je pomagala z delom. V veselju in miru ter v lepi soseščini naj živi mlada družina na mnoga leta na svojem domu, tujino ste itak občutili, ko ste bili zunaj v Nemčiji. DVOR Pri Krakorcu so doživeli z novim letom veliko veselje. Kmetija ima že več let deklo, niso pa imeli »pavra”. 8. januarja pa se je rodil družini Ignac Fera in Marija rojena David naslednik našemu gospodarju. Pri krstu so mu dali ime Ignac. Očetovo ime naj nosi, saj bo očetov naslednik na Kra-korčevi kmetiji, tako so določili. Za botra pa sta bila Pavel in Marija Prutej pd. Vi-žarja iz Dvora. Oče Nac pa naj ima vedno isto veselje s svojim Nacejem, kakor ga je imel, ko se mu je sporočilo, da se mu je rodil sin! LETINA Družina Albin Wastl in Otilija rojena Szczuka je dobila kot novoletni pozdrav in novoletno darilo malo Dorico. Kaplan Nemec so jo sprejeli po krstu v božje kraljestvo na zemlji v sveto Cerkev. RINKOLE Hud mraz je pritisnil. Od kvatrne nedelje že nismo videli več Smihelske cerkve od znotraj. Kakor svoja republika smo postali. Radio in časopisi nam povedo, kaj je na svetu novega. V Vogerče gremo samo takrat, kadar je kak pogreb. Drugače pa smo postali bolj sami zase. G. župniku pa smo zelo hvaležni, da pridejo vsako nedeljo maševat v Rinkole. Stari ljudje lahko gredo in mi tudi brez napora in brez mraza opravimo nedeljsko dolžnost. V Šmihel je predaleč in v Vogerče prestrmo čez hrib. Hriber-nikova mati bolehajo, a upamo, da 'bodo kmalu zopet ozdraveli! PODGORA PRI VEČNI VASI Les, katerega so drvarji spravili s Pece se je vozil iz Lužiš v Podgoro k cesti, da ga od tam traktor ali avto odvaža v šinčo vas k firmi Leitgeb. Letos ta vožnja ni trajala dolgo, ker je mladi Pratneker iz Večne vasi" s svojim Steyer-traktorjem vlekel po 40 do 50 hlodov naenkrat. Kar zanimivo je bilo pogledati, ko se je 36 do 40 metrov dolga ^ Celziju ali Reaumir-ju?” - »Ne, po Božiču je bilo!” Same Jo konta prihodnjega tedna! Stoffhaus Tschernutter Celovec, Karfreitstrasse 1 kvalitetno blago po najnižjih cenah v: šivanih odejah, perilu, flanelih, volinu in blagu za plašče Velika razprodaja plaščev in tekstilij v trgovski 11111 Do 6. februarja 1954 G. UMSOUDEN Celovec-Klagenfurt — Am Fleischmarkt Nudimo Vam NafbOlIŠe od dobrega in lepega, kar imamo, v velikanski izbiri in po brezkonkuren-čno nizkih cenah! Do 6. februarja 1954 iZ«. nald mladina IZ SLOVENSKEQA KULTURNEQA ŽIVLJENJA Iz tajništva Krščanske kulturne zveze Ker se večkrat pripeti, da pošljejo prosvetna društva uredništvu našega lista vabila za razne kulturne prireditve prepozno in jih radi tega ne moremo objaviti, bi naša Kat. prosvetna društva in Slov. kulturna društva prosili, da nam pošljejo vabila za list čimprej. Vabila in kulturna poročila morate poslati najkasneje do vsakega ponedeljka dopoldne tajništvu KKZ ali pa uredništvu „Našega tednika.” Samo tako bo mogoče, da pridejo vsa vabila pravočasno v list in si tako zasigurate dobro tideležbo. Priskrbite si za pust primerne igre, ki si jih lahko sposodite na KKZ v Celovcu. Del seznama iger smo že objavili, zadnji del pa pride v doglednem času. Prosvetno društvo, ki rabi lepake „Vabi-lo na kulturno prireditev”, naj nam to sporoči in bomo takoj; poslali. Sploh pa, ako vam manjka prosvetnega gradiva, ako potrebujete nasvetov, za vse to in za vse drugo se obračajte z zaupanjem na svojo novoustanovljeno zvezo, kolikor bomo zmogli, Vam Ijomo radevolje pomagali. Ako boste pa sami prišli v Celovec, oglasite se v pisarni tajništva KKZ, Vik-tringer Ring 26, pritličje levo, soba št. 5. Pristopnice. Razposlali smo predsednikom naših prosv. društev pristopnice, da bodo lahko zbirali člane. Te pristopnice morate izpolniti in ostanejo vknjižene pri društvenem vodstvu. Javite nam čimprej število članov, da bomo lahko tiskali izkaznice. Čez 300 iger imamo izposojenih pri raznih kulturnih skupinah, prosvetnih društvih in posameznih prosvetaših. Vse vljudno prosimo, da nam igre nmudoma vrnejo, ker jih nujno potrebujemo. Nadalje prosimo vse, ki imajo še druge igre, kakor so razvidne iz našega seznama, naj; nam jih posodijo in pošljejo v prepis. Po prepisu igre takoj vrnemo. Vabilo Dekleta gospodinjsko - kuharskega tečaja v Št. Primožu v Podjuni, vabijo vse prijateljice in znance na zaključno prireditev in razstavo, ki bo v nedeljo, dne 31. januarja 1954 pri VOGLU. Razstavo lahko obiščete od 9. ure zjutraj do 5. ure zvečer. Kulturna prireditev s pestrim sporedom se prične popoldne ob pol 3. uri. Po prireditvi poskrbimo vsi skupaj za prijetne urice v domači zabavi. Na svidenje kličejo tečajnice. iiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiimmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii PUSTNA PRIREDITEV Kakor vsako leto se bomo tudi letos zbrali na tradicionalni pustni prireditvi v KOLPINGOVEMU DOMU. V lepi skupni družabnosti se 'bomo poveselili, tako da nikomur ne bo žal, ki se bo pustne prireditve ..Slovenskega kulturnega društva” udeležil , kajti program bo jako pester. Najprej bomo videli veseloigro „V LJUBLJANO JO DAJMO”, ki predstavlja podeželskega vinskega trgovca, kateremu je prebrisan meščan zmotil hčerko. V skrbi za drugo, da bi tudi nje ne premotil kakšen prefriganec, je zaskrbljeni oče bolj pazil na njo; a vendar je tudi ta s svojim izvoljencem dr. Snojem in s pomočjo navihanega hlapca Pavleta pretentala skrbnega očeta. Po igri bo zabava z plesom in BOGATIM SREČOLOVOM; vmes se bodo prodajali srčki oboževateljem nežnega spola. Katera dobi največ srčkov, bo kraljica večera in pri mizi, pri kateri 'bo ona sedela, se bodo tudi sladkali z okusno torto. ZATO VSI SLOVENCI IZ CELOVCA IN OKOLICE V SOBOTO, DNE 13. FEBRUARJA OB 8. URI ZVEČER V KOLPINGOVO DVORANO! .................................. Josip Stritar Zgodovina slovenske knjige bo vedno beležila ime Josipa Stritarja med najpomembnejše, četudi je danes med našim ljudstvom domala pozabljeno in so Stritarjeve pesmi in povesti vsaj mlajšemu rodu skoro neznane. Kot organizator slovenske književnosti je Stritar postal naslednik našega Janežiča. Kot pesnik, romanopisec in kritik stoji Stritar sredi druge polovice prejšnega stoletja kot osrednja postava slovenske lepe knjige. Obenem z Levstikom je uveljavil pri nas do tedaj malo upoštevana pravila pravega pesništva, razpršil je oblake, ki so zakrivali najsvetlejšo zvezdo na slovenskem pesniškem nebu, Prešerna, ustanovil prvi slovenski leposlovni list „Zvon” in v mnogih pesmih in povestih širil v izbrani besedi svoje človekoljubne misli med našim narodom. Iz vseh Stritarjevih del govori povdaren Slovan, ki motri svet bolj z očmi srca kakor z očmi razuma. Svet je Stritarju solzna dolina in gorje ter beda človeštva sta globoko odjeknila v njegovem pesniškem srcu. Skrbi ga usoda brezposelnih, zato opozarja premožne na socialno vprašanje. Stritar je predvsem glasnik ljubezni in prerok slovanske 'bodočnosti. S svojim prirojenim usmiljenjem naj prinese Slovan in z njim Slovenec srečo vsemu človeštvu, tako vzklika Stritar v pesmi na svoj rod: Sovraštva svet je poln in poln prepira, v temo zavita je resnica! Kdo v bran se stavil bode sili jezni, kdo luč prinesel bratovske ljubezni? Ti, rod moj, mili rod, ti hudobije, sovraštva razdejal boš carstvo kleto. Komu pač v srcu blažje srce bije, komu za bratov srečo bolj je vneto? Ti boš pomiril smrtne razprtije, prinesel ljudstvu bratovljubje sveto! ZA BISTRE GLAVE Otroci se veselijo bele snežne odeje. Vsi hitijo po sanke na podstrešje ter se gredo voziti na bližji hrib. Enega pa je nenadoma zmanjkalo. Ali ga najdete? fUKOilS msop i:u nqoa qo ‘ajOJSf of, i5{ ‘oqosc> ippiiV 31 SOC[ ‘O/VEjS T!U 0^,1 [S 313lUqO 3:) :A3JtS3^[ Stmenske, oddati v tadiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. Nedelja, 31. I.: 07.15—07.20 Duhovni nagovor. — 07.20—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 1. 2.: 14.30—14.45 Poročila, objave, Politični pregled. — 11.45—15.00 Okno v svet. — Torek, 2. 2.: 14.30—14.45 Poročila, objave. Zdrav- iliški vedež: Borba proti raku še ni končana. — 14.45—15.00 Slike iz zgodovine: Jz časa preseljevanja narodov. — 18.30—18.55 Slovenska moderna lirika (III): Tone Seliškar, Mile Klopčič in Fran Albreht. — Sreda, 3. 2.: 14.30—15.00 Poročila, objave. Za naše kmetovalce. — Četrtek, 4. 2.: 14.30—15.00 Poročila, objave. Za našo mladino: O zvočnem filmu. — 18.30—18.55 Koncert pianistke Damijane Bratuž. — Petek, 5. 2.: 14.30—15.00 Poročila, objave. Za naše male poslušalce. — Sobota, 0. 2.: 08.45—09.15 športni t |2 13 4 5 6 ir i 8 r |1° ju | 112 III II13 1 "i iiuiiir11 1 1 lili II 17 1 r i rumir I. Hill 21 j 22 II 23 i ir ii i ir i 26 27 28 1 1 1 lil!29 | | II 1 30 31 mr i i iiiiiiii“ i 1 i Ulili H I35 1 1 III " n iirr i iiiniiiir i41 ♦2 n n mir “in 4* 1 P9 .... , - 50 milili511 52 min53 m 54 KRIŽANKA Besede pomenijo; vodoravno: 1. To sem jaz in si ti. 7. Produkt iz lesa. 13. Se razume, je tako. 14. Rimski pozdrav. 16. Baskiško me sto v Španiji. 17. Pod, temelj. 18. Vrsta kmečkega dela s skromnim zaslužkom. 20. Kratice avstrijske poročevalske agencije. 21. Kratica majhne utežne enote. 23. Dober... 24. Dpi ti na dušek. 25. Dva soglasnika, ki sta v slovanskih je zikih pogosto skupaj. 26. Napad (tujka). 28. Slovansko krstno ime. 29. Zveza (tujka). 30. Italijansko glavno mesto. 32. Redek (nemški). 33. Element, iz katerega pridobivajo atomsko energijo. 34. Se je imenovala včasih „Rim—Berlin”. 36. Azijski narod, znan iz borb z našimi predniki. 38. Verdijeva opera. 40. Grška črka. 42. Domače moško krstno ime. 44. ..Naprej!” (tujka). 46. Predsednik egipčanske države. 48. Prva beseda pri štetju. 49. Mladi kralj. 51. Prihodnjik. 52. Delavčevo orodje. 53. Skrajšano domače krstno moško ime. — 54. Najvišje bitje na zemlji. Navpično: 1. Kar nam vsem manjka. 2. Konica. 3. Ne malo, temveč mnogo ali .... 4. Iz Adamovega rebra. 5. Nikalnica. 6, Priimek in ime največjega slovenskega pisatelja. 7. Ime in priimek novejšega slovenskega pisatelja. 8. Vprašalnica, ki se zaobeša. 9. Tiktaka. 10. Zunanji del sadeža. 11. Ženski osebni zaimek. 12. Celina. 15. Osebni zaimek v množini. 18. Padavina. 19. Veznik. 22. V morje štrleč konček kopnine. 25. Kol pod vodoravno. 27. Starorimski bog ljubezni. 29. Kot pod vodoravno. 31. Prvi dve črki. 33. Del telesa. 34. Znamka nemških avtomobilov. 35. Suha trava. 37. Kot št. 32. vodoravno. 39. Glagol premikanja. 40. Vodne živali. 41. Okroglasla oblika stropa. 43. Prva ,.boljša polovica”. 45. Prva in tretja sta isti. srednja je „1”. 47. Ejubim (romanski). 49. Označka za neki element. .50. Dva ista soglasnika. ZA DOBRO VOLJO % Pameten ženin Oče: „Vi torej; hočete eno mojih hčera za ženo? Mlajša bo dobila 10.000, starejša 25 tisoč, najstarejša ,pa 50.000 šil. dote!” Snubec: „Ali nimate morebiti še kako prav staro?” obzornik. Koroška Rož, Podjuna, ve doline, ki v ponočni mi tišini, čakata na lepše dni. Sanja pod Dobračem Zilja, pevec ji pozdrav pošilja, veter na zapad hiti. Noč je dolga, je brezkončna? Ej, kje je dežela nočna? Srce po njej hrepeni... Jezernikov Nac Neprijetno mu je bilo Kmet: „Ali sem ti vrnil lopato, 'ki si mi jo lani1 posodil za sneg?” Sosed: „Ne še”. Kmet: ,.Skoda, mislil sem si jo spet izposoditi. Dobre slike Prijatelj, gledal sem Tvoje slike v razstavi. Pa ti moram reči, da so bile tvoje slike edine, ki sem jih lahko gledal. Preveč jih hvališ, ne verjamem. Res, zakaj pred drugimi slikami je bila taka gneča, da ni bilo mogoče priti blizu. MLADINA PIŠE: Radiška dekleta Na prvo nedeljo v novem letu so radiška dekleta priredila lepo božično igro v pevski sobi mežnarije. Ob vstopu smo se znašli ob vrstah adventnih svečk na pogrnjenih mizah. V desnem kotu sobe je umetno pripravljeno nebo žarelo zvedic s kraljevsko repatico. Pod tem milim nebom so jaslice pričakovale božjega Deteta in božično drevo je bilo pripravljeno, da dekliška roka prižge svečke na vejah. Pod drevescem so v lepih zavojih pripravljena darilca čakala, da jih duhovni očka razdeli med družino. V prostoru je vladala prava advetna tišina in zelenkasta luč je klicala k zbranosti. Pa je zadonela pesem: „Vi oblaki ga rosite ..." Istotako deklamacije. Nato je medgorski gospod provizor obrazložil pomen adventnega časa in kako naj se za božič pripravimo. Medtem je radiški gospod prižgal svečko in od tega plamena so se vžh gali plamenčki razvrščenih svečk, kakor dušice, ki se pripravljajo na prihod Gospodov. Potem smo čuli evangelij svete noči. Ob petju „Sveta noč” je božično drevesce zažarelo lučic in zvezdometov. Glorija, glorija, je donela pesem, napolnila srca in na mizo med lučke so se prizibale jaslice z Je-zuščkom. Nato je prijateljica Milka iz Podjune vzpodbujala k slovesnemu praznovanju božiča v dekliškem srcu in v kmečki družini: Božič je praznik ljubezni, dobrote in luči. Ob Sv. družini naj se pripravimo na naš življenjski poklic, ki je v zvestem’ izpolnjevanja materinstva, telesnega in duhovnega. Tako bomo utrdili vez skupne družine ljudstva naših treh dolin. Dobrota in ljubezen delata čudeže. To je pokazalo obdarovanje na tej, božičnici. Zavojčki So romali izpod drevesca v roke vseh navzočih. Nihče ni ostal prostih rok. In smo se veselili, veselili take dobrote radiških deklet. Vso slovesnost so kronale s prisrčno čajanko. Kar 4 ure smo kramljali v pravi družinski povezanosti; nihče ni čutil potrebe po kričeči zabavi. Zato se na prihodnji 'božič zopet zberemo ob jaslicah. Dekletom širom naše domovine pa radiška dekleta kličejo, naj jim sledijo, naj ne zaspijo največjih praznikov leta. Vsem, ki so k božičnici prispevali z žrtvami, z besedo in petjem, duhovnemu očku, Simejem in vsem Nancam pa iskreno priznanje in Bog Iona j! ZA FANTE Ne vem kako je to, da sem prostora za fante že v več ..Tednikih” zastonj iskal. Mislil sem, da so fantje pozabili na naš list, tla nič ne pišejo. Ali pa je morebiti g. urednik preustrojil ta prostor v drugi — boljši namen. Pa upam, da ne! V zadnji številki pa sem zagledal lep članek od nekega fanta iz Podjune, ki je bil na mestu in tudi aktualen. Fantje, le pogum ter pišite večkrat, ker gotovo vas bo g. urednik vesel in 'bo imel vedno kakšen prostorček za vaš rokopis. Pokažimo, da znamo tudi sukati pero, če ne pravilno, pa vsaj zasilno. S tem si laihko priučimo marsikaj ter tako postanemo apostoli dobrega tiska. S takimi pismi se lahko marsikaj zmenimo. Sprejmite srčen pozdrav od fanta iz Robi. Oh, brez rož ... Oh, brez rož mi ni živeti, trepetaje je srce ihtelo, ko začelo je veneti vse, kar še v jeseni je cvetelo. Morda so zato zbežale žalostne na son&ii jug vse ptice, H zato tako ječale, ker poginile so vse cvetice. Morda se zato pokrije zemlja s snegom, kot osramočeno, ker vse žalostno segnijc, kar na njej cvetelo je medeno. Morda prosil je iskreno človek, ko je prva zima bila: Bog, vsaj rožo daj ledeno, da me bo sedaj razveselila! Oh, kako jih občudujem, čudne rože, ki čez noč vzcvetijo! Le z očmi jih poljubujem. — Kot kristalne zvezde se žarijo! Kaj bi se Se zime bali, Kog nam dela rože kar iz vode! Kmalu bomo spet dejali prave rože v pisane posode. — Valentin PolauSck GNOJENJE Izbira piščancev Najvažnejše gnojilo je hlevsiki gnoj. Vsebuje največ dušika, nekaj fosforjeve kisline in kalija. Najboljši gnoj dobimo od živali, ki so krmljene z močno — beljakovinasto krmo. Vendar je pa od stelje tudi veliko odvisno. Najboljša stelja je slama. Za nastilj uporabimo le rženo in pšenično, ki sta za krmo najbolj trdi in imata tudi najmanjšo krmilno vrednost. Ječmenova in ovsena je zelo dobra za med rezanico. Listje je kot stelja in za kakovost gnoja nekoliko slabše. Dobra stelja je mah, a le samo zato, ker vlago dobro vpija. — Naj slabše je smrekovo igličevje, zlasti zeleno, ki vlago ne upija in žaganje, ki gnojnico vpija, a pri razkrajanju v zemlji se tvorijo rastlinam škodljive kisline. Važna sestavina hlevskega gnoja je dušik, oziroma amonijak. če stopimo v neprezračen hlev, vonjamo oster amonijak, da nam pridejo solze v oči. S tem imamo dokaz, da se amonijak hitro zgublja v zrak. Čim več vetra, sonca in dežja ima dostop na gnojišče, tem večja je izguba dragocene rastlinske hrane. Zato moramo skrbeti, da vsakikrat gnoj, ko ga spravimo na gnojišče, sproti dobro potlačimo. To delo lahko opravimo sami ali živinče, ki ga vodimo po lepo poravnanem gnoju. Na gnojišču pomešajmo skupaj: goveji, konjski, ovčji, gnoj od prašičev in stranišč-nik. Tako dobimo gnoj, ki je enako vreden. Gnoj od prašičev je najmanj vreden zato, ker živali hrano zelo dobro prebavijo. Straniščnik pa premočan in škodljiv. Le v zmesi z drugimi ga lahko brez škode uporabimo. Da 'bo pravilno uložen gnoj ostal dober naredimo gnojišče na takem kraju, da bo zavarovano pred vetrom in soncem. Ako to ni mogoče, ga vsaj od treh strani zavarujemo s krajniki iz katerih naredimo tudi zasilno streho. Stroški so z dobrim gnojem hitro plačani. Tla na gnojišču trdna — be- Hirdy Knorr flačne zavore na zračni pritisk H3rdy Knorr zavore za avfomobile Montaža in reparature NIEMIEZ & RIEPL kmetijski stroji in popravljalnica VELIKOVEC - VOLKERMARKT tonirana — nepropustna z dobrim odtokom v gnojnično jamo. Zelo nepravilno je, suh gnoj polivati z gnojnico. Na ta način se amonijak, ki je dragocena hrana, za rast potrebna, izgublja v zrak. Gnoj mora ostati in ostane vlažen, ako je sproti dobro stlačen, ker vedno iz hleva pride primerno vlažen. Suh gnoj splesni in je skoraj brez vrednosti. Veliko lažje bomo gnoj držali v redu, ako je gnojišče pregrajeno v manjše dele. Ko je vsak tak del do vrha napolnjen in dobro potlačen, ga pokrijemo z. zemljo. Tako uložen gnoj v šestih tednih dozori, to se pravi, da se za rast potrebne snovi — hrana, spremeni v vodi lahko topljivo obliko. Potem polnimo drugi del z deskami pregrajenega gnojišča itd. Glavno je, da tako ohranjen in dobro uležen gnoj pride v zemljo. To pomeni, da ga ne smemo pustiti v kupcih ali raztro-šenega na vetru ali vročem soncu. Zato na njivo navozimo in raztrosimo le toliko gnoja, kolikor ga 'bo moči še isti dan pod-orati. Izjema je pri jesenskem gnojenju njive za krompir, kjer hočemo doseči godnost zemlje. Gnoj po preorani zemlji enakomerno raztrosimo. Pri tem načinu res ne pridejo vse snovi do veljave, ker se jih res precej izgubi, vendar pa je plast godne zemlje, ki se je naredila pod gnojem, za dober pridelek neprecenljive vrednosti. Tako pognojeno zemljo na pomlad samo pre-orjemo in za sajenje pripravimo. Lahko pa krompir kar pod brazdo sadimo. Pri tem načinu moramo njivo po sajenju takoj pre-branati, ker godnosti škoduje veter in prevroči sončni žarki. Skrben gospodar bo s poizkusom na svoji njivi spoznal vrednost takega gnojenja. Kmet mora imeti pred očmi, da si vsako leto pripravi toliko hlevskega gnoja, kolikor ga za svojo zemljo potrebuje. Iz prakse vemo, da dohodki niso tako veliki, da bi kmet lahko kupoval, precej draga, umetna gnojila. Podobno je z gnojnico. Tudi iz nje uhaja dragoceni dušik — amonijak v še večjih količinah. Zato mora gnojnica iz hleva odtekati po najkrajši poti v gnojnično jamo Tudi pri odvažanju in črpanju gnojnice, ne odpirajmo jame po nepotrebnem, da ne bo izguba amonijaka prevelika. Neprimerno je pozimi, ko je zemlja zmrznjena, voziti gnojnico po travnikih in njivah, ker ne more pronicati v zmrznjeno zemljo. Dušik se izgubi in voda zmrzne. Vozimo jo po snegu in skozi vse leto, ko je zemlja vlažna. Na njivi je zelo dobro gnojilo za peso in korenje, še boljši učinek dosežemo, ako v vsak sod gnojnice damo nekaj kg super-soffata. Skupaj s kalijem, ki je v gnojnici, dasta visok pridelek. Dobro je porabljena gnojnica, če jo zvozimo na kompostne kupe. Prostor, kjer imamo kompost, naj bo zato blizu gnoj-nične jame. Na kompost damo vse kar strohni: pleve, plevel brez semena, smeti, listje, krompirjevko, straniščnik itd. Za na travnik je boljši od gnoja in gnojnice. Tak kup vsaj dvakrat na leto premečemo in mu primešamo malo živega apna, ki pospešuje trohnenje. Ko vse skupaj nekoliko strohni, navrii kupa naredimo jarek, v katerega vlivamo gnojnico po malem, da jo zemlja sproti vpija. V treh letih je tak kup dovolj predelan, smeti strohnele in tudi izredno bogat na gnojilnih snoveh — humusu. Tako predelan je dober za na vrt, za sajenje mladega sadnega drevja itd. Za na travnik je boljši kot vsak gnoj ali gnojnica. Prav bi bilo, da bi imela vsaka kmetija tri take kupe, ker smeti in plevel ne smemo metati na zrel kup komposta. Tako bi imeli vsako leto zrel po eden kup, drugega bi polivali z gnojnico in premetali, a tretjega bi šele skupaj znašali. Gnojnico lahko uporabimo na sledeči način. V prazno gnojnično jamo damo za pol metra na debelo preperelo strdjo, ki gnojnico sproti vpija in obenem dušik zadržuje. Po nekaj tednih pa zmečemo vse skupaj na gnojišče. Na ta način bomo imeli vedno veliko dobrega ter primerno vlažnega gnoja. Liberalizacija trgovine Velike gospodarske enote kakor so n. pr. Amerika ali Rusija imajo seve same močno in trdno gospodarsko osnovo. Medtem pa je Evropa razbita na vrsto malih državic, ki so ločene po carinskih mejah. Te meje seve trgovino izredno ovirajo in na drugi strani pa tudi nudijo možnost, da se pred tujimi izdelki zaščiti domača industrija ali tudi kmetijstvo. Po vojni pa so se evropske države povezale v takozvani plačilni uniji (EZU), ki je vodila obračunavanje o trgovskih izkupičkih med državami. Ta korak je močno poživil medsebojno trgovanje. Avstrija je do sedaj pri tem načinu profilirala, ker so se bile namreč države medseboj tudi obvezale, da se ne bodo pred tujim blagom zabarikadirale z zaščitno carino. Te obveznosti pa Avstrija do letos ni imela, ker je bila v velikih gospodarskih težavah. S tem, da je gospodarski pbložaj Avstrije postal s kon-cbm minulega leta izredno ugoden, je ta obveznost prešla tudi na Avstrijo, ki bo morala dajati tudi drugim državam tiste ugodnosti, ki jih je do sedaj, uživala sama. Nastopi liberalizacija trgovine, to se pravi, da ni več mogoče uvoz blaga prepovedovati, niti ne množine uvoženega blaga predpisati. Ta sprostitev trgovine seve tudi močno zadene kmetijstvo. Avstrijsko kmetijstvo je bilo skozi zadnjih 20 let vsekako do neke mere zaščiteno s tem, da je bil uvoz le gotovih količin živil dovoljen. Sedaj pa bo to odpadlo. Vsi braniki domačega kmetijstva pa ne bodo padli naenkrat, pač pa je / gotovostjo računati, da bo ta novi način trgovine prinesel bistvene spremembe. Tu pa bo naloga kmečkega zastopstva, da bo iskalo nove poti in nove možnosti, da bo pravočasno zabranjena prevelika škoda. Treba bo predvsem pri malih obratih, ki so navezani samo na eno stroko gospodarstva, iskati novih možnosti. KMETIJSKI VISOKOŠOLSKI TEDNI V zadnjih letih je Kmetijska zbornica priredila letno kmetijske visokošolske tedne. Pri tej priliki so govorili gospodarski strokovnjaki. Tudi letos bodo tekom februarja v Celovcu taka strokovna predavanja. Reja kokoši se je tudi po naših krajih močno razširila. Odkar je postalo vsakemu gospodarja! in vsaki gospodinji jasno, da je treba skrbeti za naraščaj, torej za mlade kokoši, se je tudi donos, iz te stroke gospodarstva bistveno dvignil in postal rentabilen. V zadnjih povojnih letih so začeli tudi že po naših vaseh kupovati mlada pišče-ita iz velikih vališč. Seve bi pri teh piščetih imela vsaka gospodinja najrajši piske za Pri izbiri piščancev rejo, ker na petelinčkih ni tako zainteresirana. Sedaj pa smo strokovno tako daleč, da se je že posrečilo preizkusiti metodo za sortiranje piščet in sicer skoraj stoodstotno v piške in petelinčke. To metodo so preizkusili na Japonskem in jo razvili tudi do popolne sigurnosti. Za tako sortiranje pa ni sposobna vsaka oseba. V Avstriji je do nedavnega bila samo ena žena in sicer ga. Pbchhacker v stanu to sortiranje piščet izvesti. V prvi polovici januarja 1954 pa je bil na Koroškem poseben kurz za tako sortiranje, katerega se je udeležilo sedem žensk in sicer tri iz Koroške, dve iz Salzburga in dve iz Tirola. Vsaka izmed teh je imela nalogo in možnost, da tekom desetdnevnega kurza preišče 1400 piščancev. Ta kurz je priredilo društvo za rejo kokoši v Kmetijski zbornici v Celovcu. Sedaj ima torej vsaka kmetica možnost, da izbira med sortiranimi in nesortirani-mi piščanci. Nesortirani piščanci so vsi tisti, ki pridejo neposredno iz aparata za valjenje, kjer torej: spol piščeta ni določen in se šele razmerno pozno izkaže ali so piske ali pa petelinčki. Če pa so piščeta sortirana, tedaj sme gospodinja do 95 odstotkov računati, da bo imela same piške, če je take pri nakupu zahtevala. Razume se, da so sortirana piščeta dražja kakor nesortirana. Za nesorti-rana piščeta, dan stara, plačamo sedaj šil. 5.—, za sortirane piške pa moramo plačati šil. 9.50 in za petelinčke le šil. 1.50. Tako torej že od vsega početka obstoja možnost, da se odločimo za to, kar pač hočemo imeti. če smo govorili zgoraj o kurzu za sortiranje piščet, so seve morala biti taka piščeta na razpolago. Ta piščeta je oskrbela firma F. u. J. Zuber v Celovcu. Tako je vladalo pri tej firmi že v tem izrednem času začetkoma januarja živahno življenje. Firma Zuber je morala za kurz sama dobaviti 8000 piščet, saj ima na Koroškem edino firma Zuber tozadevne naprave v takem obsegu. Vsak dan je bilo treba pripraviti za kurz 800 piščet. Tako sortiranje je pri reji piščet že ugodno, ker navadno petelinčki, ki so po naravi močnejši, odganjajo piške pri krmi. Če pa so živali ločene po spolu, se veliko mirneje in tudi bolje razvijajo. Ločitev piščet po spolu pa zahteva od do-tione osebe mnogo vaje. Ko pa se je temu privadila, lahko tako ločitev izvede v 700 slučajih v eni uri. Teh metod pri reji kokoši se že dalj časa poslužujejo v Ameriki, v Nemčiji in v Skandinavskih državah. V Avstriji je bil to leto« prvi poizkus na Koroškem. Po sedaj izvedenih predpripravah bodo koroške gospodinje že letos lahko kupovale ali same piške ali pa same petelinčke. Vse to 'bo dobavila firma F. u. J. Zuber. E L B l H 0 F - enodnevni pišcaci vedno zaželeni in zahtevani Samo od najboljših, zdravih in na krvi preiskanih staršev. Prosim, narežite že sedaj, da dobite lahko pravočasno pošiljko. Po želji sortirane piške in petelinčki, drugače nesortirani. Od 1. marca vsako sredo oddajamo in razpošiljamo. DOBAVLJAMO: P,ele LEGHORN, jerebičaste ITALIJANKE, RHODLENDARKE, NEW-HAMPSHIRE, BARRED-ROCKS (belo-sivo pikčaste, idealnajajčarca s prvovrstnim mesdm). Od konca maja mlade PIŠKE od 10 do 12 tednov stare po prednaročilu. GOSJA PI-ŠCETA, PEKING-RACE in BRONASTE PUTKE. Zahtevajte cenike. Po koroški deželni kmetijski zbornici priznana valilnica VALILNICA IN FARMA PERUTNINE ELO L HO F FR. u. J. ZUBER CELOVEC-KLAGENFURT, TELEFON 23-70 iz podeželja Tiha želja vsakega fanta in dekleta na deželi je, da dobi kolo in se more natem voziti na delo, po opravkih ali pa tudi na izlete. Koliko časa se s tem prihrani, koliko koristnega je mogoče napraviti, kako prijetne izlete poleti je mogoče narediti s kolesom. Z ozirom na težo koles in na konstrukcijo mora vsak izbrati ono znamko kolesa, ki mu bo verjetno najbolj odgovarjala. Tu so znamke Puch, Styria, Waffen-rad, Panzerrad, Juniorrad, Steyr, ki tekmujejo medseboj po (kvaliteti, lepoti in trpež-nosti. Dobiti je mogoče kolesa, ki so primerna zlasti za mladino, posebno lepa so luksuzna kolesa, športna in tekmovalna kolesa. Tudi barvo si more vsak izbrati, katera mu najbolj ugaja: rdečo, zeleno, modro. Pri LOMŠKU si je mogoče nabaviti tovarniško kolo, tam pa je mogoče dobiti tudi vse nadomestne dele, vse gumijaste dele, zračnice in plašče. Ako sami ne morete več: popravki kolesa, ga pripel jete k LOM-ivKU, kmalu se boste spet lahko vozili z njim. Komur pa je kolo še prepočasno in komur dopuščajo denarna sredstva, ta se ne bo zadovoljil z navadnim dvokolesom, ta si bo poizkušal kupiti motorno kolo. Tudi s teni vam postreže LOMšEK, ki ima na za- logi elegantna, zelo udobna in zanesljiva motorna kolesa znamke HMW 50. To so motorizirana dvokolesa, ki porabijo izredno malo goriva, pa vas popelj ejo v kratkem času od vasi do vasi, iz kraja v kraj. Katero dekle, nevesta in katera gospodinja si ne želi šivalnega stroja. Brez tega stroja si danes ne moremo skoraj, predstavljati več ne kmečke hiše, ne gospodinje v uradnikovi, trgovčevi, obrtnikovi in delavčevi družini. Ta stroj pomaga, da more gospodinja napraviti predpasnike, srajce in drugo perilo pa tudi navadno obleko sama in je neodvisna od šivilje. Ta stroj je zlasti velika pomoč pri 'krpanju perila in navadne obleke. Koliko časa si s tem prihranimo in koliko dela opravimo sami, za kar je bila preje potrebna šivilja. Tudi v šivalnih strojih je velika izbira. Tu so znani Messerschmittovi Slalom, Standard in Zick Zack šivalni stroji, nadalje Nauman-ovi Zick Zack, Gritznerjev Zick Zack, Zen-tral, Textima in Kbhler šivalni stroj ter končno Rast & Gasserjevi šivalni stroji na nožni ali pa tudi na električni pogon. Vsi ti so prava domača hranilnica v gospodi nstvu. LOMSEK pa ima na zalogi tudi razne šivalne stroje za krojače, in šivilje, lepih oblik in s pogrezljivo glavo. J DEŽELNI ŠOLSKI SVET ZA KOROŠKO sporoča, da je dne 24. januarja 1954 umrl dvorni svetnik dr. Hugo Schwendenwein deželni šolski nadzornik za srednje šole, učiteljišče in trgovske akademije, predsednik izpitne komisije za splošne ljudske in glavne šole S pdfcojnim smo zgubili odličnega šolnika, katerega bomo trajno obdržali v spominu. Celovec, dne 22. januarja 1954. Predsednik deželnega šolskega sveta: Deželni glavar Ferdinand Wedenig Zahvala Vsem, ki so z nami v zadnjih težkih dneh v naši boli in žalosti ob izgubi našega dragega očeta, gospoda Franc-a Schnabl sočustvovali in z nami sočutiii izrekamo tem potom najpri-srčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem pogrebcem za tako številno udeležbo na pogrebu, zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Pred vsem pa gre naša zahvala častiti duhovščini, posebno še bivšemu župniku v št. Rupertu, prečastitemu g. Otto-nu Donaubauer, za njegove globoke ob grobu govorjene besede. Celovec, v januarju 19.54. Družina Schnabl DEŽELNO ZASTOPSTVO za KOROŠKO in VZH. TIROIJCSO Rover 75 in 90 Austin, Lancia, CiLroen Roover 75 ..: 89.500 S Roover 90... 97.500 S Austin A 70 Tovorno vozilo A 40 ) liberalizirane cene Austin A 30 ... 42.500 S Austin A 40.,. 59.000 S . 79.000 S 50.000 S KINO ČELOV EC-KLAl.EN ELI RT PRECHTL Od 29. do 1. 2.: „Dte Radie des Korsaren” ST ADTTHEATER Od 29. do 4. 2.: „Hokuspokus” DOBRLA VES 30. 1. ob 20. uri in 31. 1. ob IG. uri „K6nig der Bettler” (tudi za mladino). TCuetererVILLACH Postajno vozilo l 40 < kg nosilne cežine Aufomarkf Dgpi.-Sng. O. ZIERITZ Celovec, Villacher Strasse 141, razstavni prostori Bahnhofstr. 3 Krmilna korita, betonska okna, premog in drva Stefan BERGER (Burstenberger) Klagenfurt, Waag-gasse 14 in Rosentaler Strasse 40. Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse S. Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji NEUNER — Klagenfurt Vodiina trgovina za matracni gardi, blago za pohištvo, polnilni material, juto, oprtnice, motvoz, juto za dekoracije NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11 Zamenjam rabljene aparate Radio Wrctsclmig, Celovec. Villacher Ring 23. ' Dve veseli Slovenki v starosti od 20 do 25 let želita spoznati dva Slovenca z istim temperamentom od 25 od 30 let. Sva pripravljeni se tudi izseliti. Ljubiva predvsem prosveto, petje in hribolaztvo. Slika zaželjena, ki bo vrnjena. Dopise na upravo lista pod značko .Srečna bodočnost”. $oUd ^eishuigsfJiJiig MOBEL SUagenfuri, St.-Veiter-StraBe 15 Telefon 22-68 Salame, hrenovke, prvovrstno konjsko meso po najnižji ceni. Kupujemo konje po dnevni ceni, v silo koljemo tudi ponoči Karl Potscher mesarija in trgo-govina z živino CELOVEC KLAGENFURT tel. 15-22 Premog — Orva XGRESSEL* Vhod Sitoiser & UTofschner BahnstraBe 87. tel. 25-43 Perilo, bluze, trikotaže || kupite SEDAJ posebno POCENI in DOBRO pri CELOVEGKlagenfurt, Bahnhofstrasse Nr. 9 Kolesa, motorje, posamezne dele, različne štedilnike, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici Jobam Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR Celovec-Klagenfnrt, Felmarschall-Konrad-Pl. 1 lastna trgovina Otvoritev notarijafske pisarne Notar DR. JOSEF WEGERER si dovoljuje sporočiti, da jc bil imenovan za naslednika notarja dr. Robert-a Baumgartner v Celovcu in je otvoril notarijatsko pisarno v isti hiši v Celovcu, Alter Platz 31, ponovno (Goldene Gans). - v Velika razprodaja po NEPRIČAKOVANIH nizkih cenah BLAGO IN PERILO LUDWBG MAUBER CELOVEGKLAGENFURT - Alter potrebujefe naravna in umefna čreva Te kupujte SAMO pri M M X GRAMILLER Ceiovec-Klagenfurt, Adlergasse 14 H ORTOPEDICNA DELAVNICA FRANZ TRAUNER bandažist Celovec, Lidmanskygasse 22, telefon 47-88 Najpotrebnejše je dobra postelja, v kateri se dobro in zdravo spi. Okorn osnaži nepokvarljivo vaše žimnice (madrace) s specialnim strojem od zdravju škodljivega prahu. Zjutraj odpelje, zvečer že gotovo vrne nazaj. OKORN, Kla-genfurt-Celovec, Volkcrmarktcrpl. ofem 50 Lei vodilna trgovina v BELIH TEDNIH Pred Vašim nakupom sc sami prepričajte o prvovrstni kakovosti našega blaga Stoffhaus JOHANN TSCHERNITZ CELOVEC-KLAGENFURT - NEUER PLATZ 7 HARMONIKE! Scandali, Dalap-pc, Hohner, vsi modeli na zalogi, poceni, tudi na obroke samo pri STRANZLs-ERBEN, Celovec- Klagenfurt, 8.-Mai-Strasse 20. Inv. izpraznitvena odprodaja pri M. KOFEIN IG Beljak, naspr. Autobahnhof puloverji od šil. 60.—, damske hlačice od šiL 5.— itd. Beli teden pri globoko znižanih cenah Prosim, oglejte si naše izložbe DOPPLER Celovec, Ncuer Platz 10 Konzumne zadruge lelovet-Klagenfiirt, it. Peter ttr.5 Vsem članom, odjemalcem in prijateljem konzumne zadruge za Škofiče in okolico! tlomuiHa stesite Po izvedbi potrebnih prezidav in opreme otvarjamo v soboto, dne 30. januarja 1954 V hiši Micki našo prodajalno 46 v Škofičab ob jezeru Vabimo Vas k obisku in nakupu prav prijazno in Vas prosimo, da presodite naše cene in tudi kakovost blaga in se potem odločite! Z zadružnim pozdravom ! WARMUTHv na Koroškem v tekmovanju zimske razprodaje. Nič čudnega, kajti naše cene so velika prednost in Vi igraje dobite! Moški zimski plašči, v celem podloženi, prej 585.-, zdaj 290.-Moški zimski ulster, s svilo podložen, prej 680.—, zdaj 350,— Moški tromby plašči, s svilo podloženi, prej 880.—, zdaj 490.— Moški čistovolneni flavš-plašči, prej 882.—, zdaj 590.— Moške la flanel. srajce, „Hammerle” 49.90 Seljaku Je prvi! 39.90 Moške flanelaste srajce, bombaž Moške pižame, čisti bombaž, pretkane, črtaste Moške spalne srajce, čisti bombaž Moške debele nogavice, ostanek zaloge Moške kratke nogavice, zadnji ostanki Moški puloverji, telovniki in posamezne stvari več kot za polovico ceneje! Blago za moške obleke, 140 cm šir Delovni plašči, za zdravnike, delovne hlače za dame in gospode iz la ..Koperja”, ostanki zaloge 79,- 49.90 10.90 6.50 39.90 miiiiH6ii|iiiii|ii iiiii|in mn1 a'i niiiii ii iBnac—aaaaaaB Damski zimski plašči s svilo podloženi, prej 366.—, zdaj 299,— Damski flavš-plašči, diagonalni in rebrasti prej 650.—, zdaj 450.— Damski double-plašči, čista volna, prej 886.—, zdaj 690.— Damski velour-plašči, prej 1016.—, zdaj 830.— Obleke iz barhenta, vseh velikosti 57.50 Športne flanelaste bluze, lepi vzorci 89.— Nočne srajce iz flanele, do tal. s pisanim okrasjem 49.90 Garniture perila, bombažni „ripp” 15.60 Domače srajce, mako 15.90 Nogavice iz. čiste svile, perlona ali nvlona, šlager! 19,— Šali iz čiste volne Naglavne rute, turške Naglavne rute iz barhenta Flanela od Barbenti od 15.- 7.50 8.50 8.80 11.50 OSTANKI! - OSTANKI! - OSTANKI! Otroške zimske hlačke vseh velikosti 8.50 Vsa smučarska oblačila za dame, gospode in otroke po znižanih cenah! Vsi vedo! Ce War-muth oglašuje, to nekaj pomeni! Pohitite, kajti preostalo zalogo bomo kmalu razprodali! Prihodnji teden: POCENI BEL! TEDEN! Naročniki! Kupujte pri tvrdkah, ul udu. List izJiaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Telfonska številka uredništva in uprave 43-58.