Slovenei-bratje združimo se! Y slogi je moč! Stev.4 ' Slovenska narodna jednola. Cas hiti. Ni več dolgo do časa, ko se snidemo v Chicagi z raznimi delegati, raznih starih in novih prijavljenih društev, da se posvetujemo in ukrenemo skupno v skijpni blagor celi jednoti; v korist vsace-ga posameznika, ki bo združen pod zastavo napredka. Začetek glavnemu zborovanju bo določen v kratkem natančno v ''Glas Svobodi"; nič več se ne bomo tolažili s preložitvijo. Zato je pa treba, da se pripravljamo z vso požrtvovalnostjo in pridnostjo na 'celi črti. Tako menimo je potrebno, da se stvar o naših načelih in mnclnju,že danes malo pretresa, da ne bomo padli skupaj čisto neenotnih misli, kajti stvar bo stala kolo-salnega dela, kateremu ne moremo kiti kos brez vsake priprave. Mnogo društev, starih in novih, je, ki bi naznanila svoj pristop, a ker jim je namen novo ustanovljene jedno-te neznan, se z dvomljivo6tjo zatajujejo s pristopom. Da se tem zaprekam, ki so očividno na škodo razvoju naše ideje, odpomore in izogne, hočemo na tem mestu nekoliko o tem spregovoriti. Vsak posameznik, kakor tudi celotna društva so radovedni, kake pravila, oziroma kako stališče bo zavzemala bodoča jednota. Društvo "Slavija", v Chicagi, katero je prevzelo vse tozadevno poslovanje in ki je kot temelj bodoči stavbi narodne jednote, ima vso stvar v rokah in urejuje na priprav, do dobe glavnega zborovanja, ko se bo jednota proglasila za uradno poslovanje. Poleg druzih odborov * in u-radnikov, ki so vsi začasni do prvega sestanka vsih delegatov, ima tudi, nalašč za to postavljeni gosposki odisek, svojo posebno nalogo, izkljuino le » pripravo pra- Chicago, 111. 22. januarja 1904. Leto III delegatom na zborovanje, v pretre sanje. Posamezne točke se bodo potem odobrile, ali pa zavrgle, z ezirotn na število oddanih glasov. Ob enem so naprošeni vsi delegati, ali pooblaščenci prijavljenih društev, da jirineso s sabo kake točke, ki bi se dale v pravila kot jednoti v korist. Pri tem se moramo ozirati vsi tudi na duševni razvoj našega, v tem oziru močno zaostalega naroda. Usmrtnina se bo določila na glavnem zborovanju istota-ko bolna podpora po številu članov. Stara dmštva se sprejemajo * jed-noto, kakor so sestavljena; društva pa, ki se na novo ustanovljajo, v ta namen, so naprošena, sprejemati v svojo sredo samo ude od 18. do 45-leta. Delujmo skupno vsi v občo in sebi korist. Krepki "Naprej", bodi nam vedno pred očmi I Fr. Petric, prov. tajnik gospodarskega odseka druiti-a "S lavi je". d[>om.: Zgornje je bilo pri seji prečitano in sprejeto. Vsa dru-* stva, stara in nova, ki imajo namen pristopiti k slov. narodni jednoti, naj blagovole zanesljivo do i. februarja naznaniti natančno število udov in starost istih. Za začasni pripravljavni odbor "••lov. narodne jednote": Frank Klobučar, predsednik; Anion Mladic, I. tajnik; Vsa pisma je adr^sirati na: Anton Mladil-a. I. tajnika društva "Slavija", 134 W. 19th Str. Chicago, 111. »voji .■■■>» aMria mnogim Uui; ju ro,e Najraje za- Zadnja bitka. Na San,Domingo bo baje v par inch zaključek vstaji. Po najnovejših poročilih maršira prezident Moraljs^ že proti Santiago de Los Babaleras. Dotična brzojavka trdi; da je general Jiminez, vodja do-mingiške revolucije, že skoraj popolnoma poražen. Pred Santiago 1» prišlo baje do zadnje, a najlju-. tejše bitke na obeh stra«>eh. mogoče načine slepar. , ... „ Kakor smo preje rekh, se je ka- Največji most na svetu. ^ ferkcI. Jreorpanirirala ,n Halifax. a. S, jo. jm. — Nfiva ^^ centralizirala ter postala Škotska je sklenila postaviti veli-; tako metinarodna. Pra'v takrat so kančki most čez Canso zaliv, ki bo nastaJe rarne vcrskc sekte. ki so se " otok Cape Breton z Mamlan- ^ katoliške cerkve in ob- Občina in cerkev. (Očrtal P—i.) {Konec.) , Moderno znanstvo. katerega je cerkev najhujša sovražnica, ni tako mlado, kakor se v' obče misli. Vzrok temu pa, da se ono šc ni povzdignilo do tiste veljave, ki bi jo moralo vsaj danes zavzemati med narodi — v masah, je iskati v tem, da se jc pustilo prvotno popolno odločbo v vsih zadevali le cerkvi; in ta jc znala to malomarnost nekaterih naših pradedov, ki bi bilo od njih morebiti kaj več pričakovati, izrabiti v to, da je otroku vdahnila takoj pri porodu kal suženjstva — cerkvene odvisnosti v njegovo srce. Treba je bilo tedaj stoletij, predenj se je to klerikalno seme vsaj deloma zatrlo v srcih ljudstva. Torej, kar je bilo konečno, po hudem boju s cerkvijo, znanstveno dvigneno pred 600 leti, je prišlo v veljavo še le pred sto leti; in komaj pred 50. leti trohico onega v narod — mase. Vsekakor je današnje dni odvisen moderni napredek tudi od vladnih organov, ki so kot autorizirana oblast mas, na čelu vsem Izvršitvam. Koliko dobrega so storili oni na Francoskem v blagor ljudstva, dokazujejo nam najnovejši dogodki — izttranje črne kute iz dežele. Narod je postal v hipu kulturno visok. Rekli smo že, da je dobila cerkev sovražnike, značajne može, v svoji lastni sredi in to je gotovo značilno. Cerkev bi hodila gotovo še danes v isti smeri, kakor ob času inkvizicije, ko bi se ji celo višji duhovniki ne Dostavili po robu in ne obsojali barbarično zatiranje vede in poneumnjevanje ljudstva v obče; toda reorganizirala jc kaj svojim trditvam drug, tuintam skriven pomen. Torej, kakor se je moderniziralo veri nasprotno mnenje, tako se je modernizirala tudi cerkev in njeni višji krogi. Ker je pa postal boj na tem polju za cerkev težavneji, je bilo treba, da si je cerkev preuredila tudi tedanje pa-trijarhaiične občine — ki so bile le po obliki vere enotnež drugače narodne — in uvrstila centralistično organizacijo s sedežem in fondom v Rimu — postala je mednarodna. y S tem, da se je cerkev tako koncentrirala in uravnala nov teren, si je osigurala z vso premetenostjo svoje barikade v boju za bodočnost. Za fond in cerkveni blesk navzven so morale, in morajo šc danes skrbeti cerkvene občine širom katoli-škega-sveta, katerim se naklada za to nekake davke. Vere, katero, je Krist s svojimi nauki poklical v svet,-danes ni več. Po besedi sicer eksistuje še, nikakor pa ne po dejanjih. Nauki, katere nogorišča zbrane, toda rešiti se hi dalo ničesar. Ponesrečil ni nihče. Roparji na vlaku. Najdrznejši napad na jugu v Floridi se je dogodil zadnje dni. Sedem roparjev je naskočilo vlak med ' Jacksonville in Lake City. Med roparji in potniki se je vnela prava bitka z revolverji. Po pomoti se roparji razstrelili z dinami-tom napačen Voz. kurjač se pogreša.' Več ženskih se je onesvestilo. Vabilo. Druitvo »»Triglav" slov. nar. jadnote v La Salle, 111., bode imelo svojo seiodne31. januarja ob*" uri popoldne, v prostorih g. M. 1003 —1st Str. Iste najr se blagovolijo udeležiti zanesljivo vsi do sedaj vpisani člani, kar omenjenega dne Dovolitev poslanca (delegata) na glavno jednotno zborovanje Čikagu, III. Rojaki, kateri ne " ite Se v svobodomiselno drn-naznanite svoj pristop do 31 bodočnost! "Tdgiav" Razgled po svetu. —-- » Mož današnjega časa. Najsposobnejši mož na Francoskem jc danes gotovo Jean Jaures. Jaures je eden najboljših franco -škili socialistov,' dober govornik ter neustrašen bojevnik za delavske pravice. Počasi se je vzdigoval na političnem polju, a tim vspešneje. Danes je že predsednik poslanske zbornice v parlamentu. Jaures-poseduje nekako ogrevajočo privlačno silo in jc s svojimi govori že popolnoma spreobrnil nacionalno politiko. Ob Cnem je lastnik enega časopisa in imenuje svoje več velikih prodajalnic v Parizu, na južnem Francoskem pa poseduje o-gromna posestva. Jauresa se že sedaj spoštuje kot prihodnjega predsednika francoske republike.— Tako piše največji kapitalistični časnik v Giicagi. Ali se bo Peter odpovedni? "Neues Wiener Journal" piše z dne 19. t. m., da se bo srbski kralj Peter v kratkem odpovedal prestolu in da mu bodo evropski vladarji na skupnem posvetovanju imenovali naslednika. To novico zajema Journal Iz zanesljivih viroh iz Ce-tinja, črnogorske prestolice. Črnogorski knez je izjavil, da je prejel od ruskega cara naročilo, naj uredi razmere v Srbiji. Kralj Peter je baje pripravljen takoj odstopiti. Nasprotujejo retsrmam. Beligrad, m. jan. — Brzojavna poročila naznanjajo, da sta se Avstrija in Rusija zavezale dati vsaka po 18 častnikov med makedonsko orožništvo za hitrejšo upeljavo raznih reform. Tej novid nasprotno, so sklenili višji krogi v Mona-stiru odločno kljubovati vsakim reformam v turških pokrajinah in tako smemo pričakovati v kratkem novih homatij. Italija neče prodati palače Franciji. Ker poteče Franciji kmalu obrok za najemščino palače Farnese v Rimu, bi jo ona rada kupila od Italije. V tej palači prebiva francoski zastopnik za Italijo že več let. Palača jc ena najlepših v Rimu; zidana je v renesančnem slogu. Bila jc last ncapoljskega kralja in zatem de!j črsa v posesti rodu Bourboncev. Italijla se pr)otivi prodaji iz patriotičnega stališča. Italijanska vlada pričela boj z Vatikanom. Pred kratkem jc bilo na dražbi prodano v Pičeno podružnici več dragocene ccrkvene oprave in oblek, še le pop iz San Salvatore jc ustavil dražbo ter prignal vso zadevo pred sodišče. Verska podulevaftja prepovedana. Verska podučevanja v ljudskih šolali so prepovedana /c v več italijanskih provincijih. Zadnji čas se je prepovedal verski poduk, v provinci j i Cesena, češ, da se s poduče-vanjem katekizma širi ncmoralnost. Vatikan je silno vznemirjen vsled vladnega krepkega nastopa in ne zaman. Ako se odpravi verskj poduk v vseh šolah, bo s tem o^lklen-kalo za vselej klerikalizmu.na Italijanskem. Papeževo vilo v Castel Gandolfo so morali jezuviti na ukaz vlade takoj zapustii. Ostal je le eden izmed njih, da čuva grob vojvode Terlonia, ker tako je ta odredil na svoji smrtni postelji. & časoma so se jeli jezuviti množiti in postali so tako v silno nadlogo celi okolici. Vlada je slednjič to uvidela in jih pregnata. Kakor se zatrjuje, bo postopala tudi proti drugim rodovom brezobzirno na isti način in pognala tudi iz Francije pribeglc postopače preko meje nazaj. Svita se svita, le po njih, po teh črnih zajedavcih! Nemški cesar hoče nove uniforme Najnovejša cesarška ideja je, u-peljati zeleno-rujave uniforme za nemško armado. Častniki se temu protivijo, ker bi se zopet zadolžili Cesar dobi pač vsako leto druge ideje. Tudi državni zbor ugovarja temu, ker jc še v zalogi na tisoče uniform. — Baje bi nakupil te uniforme saharski cesar — norec, ki se ijahaja pravkar v Bcrolinu. Gotovo bi nemške uniforme ne odgovarjale saharski klimi, kjer se domačini zadovoljujejo s predpasni-kam in rinko v nosu. Sicer pa šteje armada "Njega Veličanstva" ie kakih sto mož in še od teh je polovico častnikov. Saharski norec se hoče priučiti vojaškim metodam nemške armade; jezi ga le to, da se mu vse smeji in da se ne sme vrniti na Francosko, kjer bi ga njegovi rojaki zaprli in s tem napravili konec njegovim prismo-darijam. Vojska neizogibna? Poslanik Zdr. držav v Seoul, glavnem mestu Koreje, je brzoja-vil dne 20. t. m. v Washington, da rabi še eno bojno ladijo s pomorščaki, naj mu jo vlada kar najhi-trije pošlje. Poslanik Allen trdi, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna in da se je bati celo vstaje dol gortpn i kov- Ki t a j cev. Po njegovem mnenju je Rusija le navidezno za mir, da se tako pred izbruhom i>opolnoma pripravi n« vojno. Vedno nove ruske čete pri' hajajo na korejansko mejo in to baš ne vsled miroljubnosti. — Dve nemški bojni ladiji sta pravkar dospeli v Chemulpo, kjer sta izkrcali veliko števil varstvo nemških podanikov. MESTO CHICAGO. Alderman Brennan št. 377, t ( f Kakor sino že zadnjič poročali, je bil mestni svetovalec, John J. Brennan, izstavljen na zatožno klop, ker je kupoval glasove pri zadnjih mestnih volitvah. V soboto je bil mož obsojen na eno leto v prisilno delavnica še marsikateri bi tje spatial, čeprav "monštrance" kupuje! Same pet porotnikov bo sodile mlade razbojnike. 2e dlje časa išče sodnik Ker-stein porotnike, da bi mu sodili znane, mlade čikaške roparje Mar« xa, gVan Dina, Niedcrmeyerja in Roeskija, a do sedaj je bilo izžrebanih še le pet. To je sodnika tako razburilo, da je zgubil potrpežljivost in pričel z zaslišanjem. Mati mladega roparja napadla poročevalca nemškega časopisa. Med zaslišanjem pouličnega roparja Niedcrmeyerja ie mati njegova z besnim krikom, ki sc je slišal celo na ulico, napadla poročevalca nemškega častnika in ga tako silno obdelovala s pestmi in o-praskala po obrazu, da je bil mož naenkrat ves krvav. To je storili vsled tega, ker je baje ]>oročal neresnico v '""asopisu. Armenski baron—kuhar. Armenski baron K. Semijiaa iz Kharpoota, ki je bil dlje časa v Carigradu, Kahiri in Aleksandri-ji, je sedaj — po slučajih usode — prisiljen kuhar v Chicagi. Haro« bo zastopal turško kuho na razstavi čikaskih kuharjev 2$. t. m., kjer si upa priboriti najvišje priznanje. Peti veliki.,, Maškeradui ples PHIKKDI Srnitro "Mji* it ti C, S. C. F. I 4 V SOBOTO DNE JO. JANUARJA, 1904, t Popoyičevi dvorani, 587 CENTRE AVE., NA VOGALU 18. UL» Najlepšim maskam bo razdeljeno 14 daril v zueeku $160. 73 ntohn Hn ^ačvtrt to^no ob 48 nri tve*«r. Li OKDO <3C. K uiuogobrojni udeležbi vabi OPI ! : s t' • *<(xlas Svobode" Prvi nVoixxiomiBehu list za slo-ronski narod v Ameriki. Iadajatelja in urednika MAKTIN T. KONDA FRANK M. MEDICA "CJjtt« Svobodo" izide vsaki po tek fh v olju za Ameriko: za celo let*----$ 1.50 za pol leta - - - - 75c I ZA EV 1101*0 j 'a cel« let* - - - kron 10 za pol leta - - - kron S Posamezni list pa 5 centov. ~"Gflas Svobodo" [The voiob op Liberty] is tli« only union labor paper in Amorica: edited & published every Friday in the olovonic language by M. V. KONDA, & P. M. MEDICA "Entered July 2,1903, at Chicago, ID., as seoond-cioss matter, under Act of Congress of March 3. 1879" Subscription $ 1.50 per year. Advertisements on agroemeut. Natdor za dopis« in poeiljatve jo sledeči- "GLAS SVOBODE" 6«3 Throon St. Pilseu Sto Chicago, 111. * • * DOPISI. « • • Iz Ely, Minnesota. V našem mestu so se delavsk razmere zadnji čas zelo neugodno razvile in treba je malo javnega pojasnila, posebno za naše Elyčane, kdo je temu kriv. Kdor hoče to vedeti, naj sc obrne direktno na adreso krvosesa Chalija Terisona, po domače "panjersko brado". Pravkar sc je doznalo, da je igral družbinega vohuna in vsled njegovih satanskih (loročil, da bi sc družbi prikupil, je bilo ob novem letu odslovljcnih mnogo dclavcev, drugim pa plača znižana. Med odslov-Ijcninii sta bila tudi dva vrla moža, ki sta prav živo čutila z bednim narodom v našem mestu. Se nekaj naj omenim o tem možu. V kratkem imamo voliti mestnega župana. Za majorjev stolc|c sc namerava potegovati tudi naš dični Terisona, vzlic temu, da je že dvakrat prej pogorel. Rojaki, premislite dobro za koga bodetc glasovali, predno greste k urni. To vam rečem, da bo vsak mož boljši na županskem •tolcu kot Terisona. Ako bo izvoljen on, bomo v hipu še drugačni sužnji, kakor smo bili doslhdob. Cez rudnike je že nekaki gospodar, naj bo še cež mesto, potem bomo pro-kleto občutili njegovo skrajno hudobnost. K sklepu žeiim vrlemu listu "Gl. Sv." obilo novih naročnikov, da bi še uspesnejše deloval pa tem potu, Rlyiki rudar. farška Človekoljubnost r pkihaja na dan. V naslednjem hočemo navesti resničen dogodek, v katerem sta igrala klevelandska kranjska popa Krže in Vitus Hribar kaj klaver-no ulogo. V popisu njiju 'dobrega katoliškega srca" še hočemo držati do pičice originalnih pisem, katere je pisal nesrečni rojak Anton Vilik, to je napisati hočemo le odlomke iz njegovih pisem. Svet pa, ki poseduje vsaj trohico zdravih možganov, naj sodi nepristransko in prišel bo up zaključka, da so tako-zvani "katoliški" farji, največji humbugarji na svetu. Vse ono »njihovo upitje o brezverstvu, o peklu itd., je pesek v oči, da zamorajo izžemati zadnje cente iz ubozega trpina. Rimska cerkveno-kapitali-stična organizacija potrebuje ljudi, da si kopiči v svoje samopašne živ Ijenje milijone in milijone bogat-stva in v ta namen se dobe vedno propale osebe, ki stopajo v to organizacijo, da žive na stroške pravim verskim čutom s|>oznavamo. Le premislite, kaj vse sem Vam pisal in Vi na vse to molčite, kakor otrok pred svojim očetom, ako ga ta Svari in mu s šibo žuga. Ali sc niste sramotno potuhnili pred mano? Prosim odgovorite. Ako sem Vam jaz jezik zavezal, kje tedaj Vase dostojanstvo, kje čast. kakoršno mora imeti vsak tak mož na Vašem mestu in v Vašem stanu? Akn Vam je kaj za Vase Jobro ime in za Vašo čast, branite se. Ako sc pa pred mano ne morete opravičiti in pokazati moža, kakoršen hočete biti, kako sc boste opravičili preti širšimi stoji ljudstva? Ali ste že |x>zabili, kaj Vam je bilo rečeno vže pred več leti? Da, Vi ste sedaj mož, kateri je izpostavljen Odgovarjati vsem narodom vsakega stanu/ največjemu modrijanu in največjemu nevednežu ; naj bo kralju, cesarju ali revnemu delavcu. Vi morate ravnodušno govoriti, vsem brez vijač in strahu, ne smete sramotno molčati, kakor kak neubogljivi pobalin. Vi morate govoriti, čeprav Vas smrt zadene, ako Vam kdo nastavi tako vprašanje, kakoršno sem Vam nastavjl jaz o verski zadevi. Prosim Vas, Spoštovani župnik, ako imate količkaj zavednosti v sebi, tedaj obrnite se nemudoma name pismeno ali osobno z razpravo o rečeni verski zadevi, kar sem hotel že pred dvema tnescama zvedeti od Vas. Ako mi ugodite tr mojo željo, sc hočem pojk>1 noma zadovoljiti in Vam vse drugfl odpustiti. kar ste zagrešili na meni in moji dnižinici, katera je k Bogu klicala na maščevanje za Vašo'nezaslišano, kruto, nečloveško trdo-srčnost. Da, take trdosrčnosti bi ne pričakoval niti od uajkrutejšega krvnika (rabeljtp), nt pa katoliškega duhovna in misijonarja. Pri-čakajem, da bodo te dokazane brit-ke pesnice,z* zanimanjem čitali moji dobri rojaki široni Amerike in se po njih ravnali. An ton Vilik. Ila-shingtonville, O." Dovolj, končano. Kogar ne iz-pametuje ta slučaj nesrečnega rojaka Vilika, ni mu pomagati, je bolan za ta svet — za sedanje čase splošne pros vete. S tem resničnim dogodkom, dokazlijemp svojim c. bralcev opetovano, da v človeško družbo sc ne bo vrinil prej mir, dokler ne izgine zadnji kapitalistični far iz naše srede, l-c potom odstranitve takih ljudskih varalir. se mtuorcjo razširiti zopet pravi Kristusovi nauki — n.w«; p I Brco v — vsakemu današnjemu farju! In taki ljudje, kakoršna sta blazni Krže in Vitus Hribar, si še predrzneta lučati ham v obraz "ba rabe" in grditi socialiste vobčc. No, mi vemo, kakoršna človeka v notranjem, taka na zunaj in ko bi se od takih oseb čutili razžaljene, bi ne bili vredni piškovega oreha. In, ali sc bodo našli tudi sedaj še nespametni rojaki, ki bodo podpirali tako židovsko-katoliško-kapitalistič-no cunjo, kakoršna sc kaže. vedno "Nova Domovina" v blatenju vsega, kar ji ne ugaja! "Tako Krže in Hribar, vprašamo pa, kje je katoliški far v Ameriki, ki bi se upal vreči prvi kamen njnja? Težko da bi se našel kateri, so pač vsi enaki. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Konec.) Tako jc sodil katoliški duhovnik o preganjanju čarovnic in tako je obsojal blazno počenjanje takratne duhovščine, ki pa se je pri tem divjanju opirala na nauke in navodila rimskega papeža. Končano! Namenili smo sc, podat. kratek posnetek iz kulturnega in socialnega delovanja katoliške čerjevc. To kulturno ip socialno delovanje sc zrcali najbolje v inkviziciji in v preganjanju čarovništva. Naš posnetek je podal Ic skromno podobo krvavega delovanja ink-vizitorjev in preganjalcev čarovništva. A ic ta jxxloba je bila grozna, tako grozna, da jednake ni dobiti. A kaj šele, ko bi mogli podati popolno podobo! Videli bi na tisoče in tisoče plamtečih grmad, na katerih so sc-žigali poštene, nedolžne ljudi. Videli bi na tisoče in tisoče ljudi trepetati neznanskih mukah na natezalnicah in pod razbeljenimi kleščami papešk h inkvizitorjev; videli bi cela jezera človeške krvi, ki so jo pretili ti cerkveni sodniki po krivici: videli bi na stotisoče |>oštcnih mož, jKištenih neža, deklet in otrok, ki so bili telesno in duševno uničeni fsli-šali bi jok"S»- ihtenje, obupne klice grozovito trpinčenih in smrtno stokanje morjenih. In vse te vnebovpijoče umore sc storili ljudje, ki so trdili, da delajo v čast božjo, ljudje, ki so se mogli sklicevati na ukaze rimskega papeža, ki se imenuje naslednika Jezusa Kristusa! Pogledali smo v čase, ko se je vera ljubezni oznanjala z natezalnicami, z razbeljenimi kleščami in z grmadami. Vera ljubezni je biht spremenjena v vero sovraštva in ta-kozyani božji namestniki netili to sovraštvo kakor ogenj na svojih grmadah. Pojasnili smo, kako jc rimski par pež vplival na inkvizicijo in na preganjanje čarovništva. Ta vpliv je dokazati z zgodovinskimi dokumenti. Papež je v cerkvi absolutna avtoriteta, nezmotljivi zakonodajalec, vladar iu sodnik, torej avtoriteta vseli avtoritet. Bog jc papeštvo ti-stailovil, Hog mu je dal moč in oblast in božje namene. Tako uči j katoliška cerkev. Iz tega cerkvenega nauka pa izhaja z železno logiko, da mora imeti tudi vse dejanje in nehanje papežev božji značaj, da mora ta božji značaj imeti cela zgodovina katoliške cerkve. A kaj smo videli ? Kaj je božjega v papeških ukazih glede inkvizicije? Kaj je božjega na papeških naukih o čarovništvu ? Kaj je božjega na grozovitem, brezprimernem krvo-prclivanju, ki jc nastalo vsled teh ukazov in naukov? Končano! V teh člankih sc je meti Slovenci prvič po protirefor-maciji z bakljo resnice posvetilo v cerkvene zadeve in vesoljno kleri-kalstvo jc zatulilo na ves glas, ker je bilo zadeto v srce. ("SI. N.'-') Slov. del. pev. zbor "OREL" Pbikedi ' , V SOBOTO DNE 13. FEBRUARJA V Koerber-jevi dvorani ST. 712 BLUE ISLAND AVE. NA VOGALU 21, PL velekl zabavni večer s plesom in patjem. Vstopnina za gg. 25c, Dame v spremstvu gg. vstopnine proste Začetek točno ob uri zvečer. V mnogobrojno udeležbo vabi vljudno vseslovensko in dru-go bratsko občinstvo—ljubitelje lepe slov. pesmi, ^ ODBOR. Stoji i svojim! Rojakom kot zaHebii ikoni in društvam priporočamo tiskarno Glas Svobode. Prevzamemo v delo vsakovrstno tiskovino in vežemo knjige. Cena nizka In točna postrežba. Vsaki tiskovini garantiramo najlepšo obliko in ji damo unijski znak. Ne zabite: Glas Svobodo 563 Throop SI, Pilseo Sta. CHICAGO, ILL jt unijah tiskarna. Sifkarte! Denarje! Prodajalno prekomorske vožnje listke na vse dele sveta in od tam sem po najnižjih rireM- timing. i'-| -3 cenah. Zveza z vsemi črtami. v , Ji Pošiljamo denar v staro domovino po dnevnem kurzu točno in zanesljivo. N'ail vse pa priporočamo rojakom iu rojnkiiijum, čitnjto in zanimajte Be za list "GLAS 'SVOBODE" in {»odprite ga s 150. centi naročnine na loto. 1 Thalia Hali. Velika dvorana iu gostilna, nu voglu 1H. in Allport ceste 4e Rame pri Slovencu John Oolob 20:I BRiiKiE St. JOLIET. ILL. \ al»s£a. k! k učjl vsv lig^F" Jeklarno odprli. V So. Cliicagi sc jc zo|)et pričelo z delom. "Illinois Steel Co." jc odprla svoje tvornice in uslužbila takoj 3500 delavcev. Zal, da sc je zgodilo to z znižanjem mezde od to do odstotkov. , Cika&ki sodrugi pozert V nedeljo dne 24. jan. ima soo. klub zopet svojo redno sejo. K seji prideta tudi driarni tajnik in drž. organizator. Kodrugi. pridite gotovo pravočasno rsi. Sestanek t dvorani »odr. Basta, 533 Blue Island SLIKA.PREDSTAVLJA uro %a damo. Pokrovi so pretegujem" z zlatonj (iold filed, jamčvni za 20 let. Kole-sorje na razpolago Elgin aH Waltham. Zdaj samo f $12.50 MoJ, osreči svojo ženo ju kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 81» E. MadlHori Nt. Chirago, III. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. .wfa cj«i in Uradne ure: do 9. zjutraj •d I. do 2. in •d 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: •d 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. ' DR. WEISSKOPF io Čeh, in odlioen zdravnik, pbiskujt« torej Slovana ▼ svojo korist. i OB V ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem provzel ••Saloon" rojaka Jak. Martineiča v Sumit, III, Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejše, vslod česar tipam, da se bode tudi meni izkazovala tista naklon urnost, kakor mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čas postrežem točno z izvrstnimi Nazdart FRANK KOENIG, o--• RAZNO Ameriške vesti. Nam se vidi, da odobravajo. Osemnajst tisoč mož je ob zaslužek in kruh samo na železnicah, katere vodijo iz Čikage. Sto tisoč delavcem jc bil znatno znižan zaslužek samo v bombaževih predilnicah v New England States. Slo-petdeset tisoč delavcev, vposlcnih pri "steel trust", je bilo prisiljenih sprejeti -znižanje mezde. " Več tisoč delavcev jc ob delo in kruh, zaradi zaprtih tovarn. —Več tisoč zopet jih je na štrajku, Gccl kako to obljubljeno blagostanje ira-predujc 1 Well, delavci sami so si tega krivi, oni glasujejo pri volitvah za tako stanje. Iz srca upamo, da se oni popolnoma zadovoljujejo s to "obširno pridobitvijo". V tej deželi ima vsak pravico voliti kogar in za kar on hoče. — Woop tudi letos žnjimi na krmilo, s tistimi ljudskimi osrečevalci, ki zastopajo trhlcni stranki, demokratsko iu republikansko. Fantje in možaki, le trdno za kapitaliste, sicer vam socializem zboljša vaš stan, od kapitalistov pa dobite zraven odiranja kot plačilo še kakega škofa na vrh, torej le glasujte zanje, pa bo vse all right. Pet fantov ed I. 1000, vsi rojeni na 15. jan. Nenavaden slučaj se jc pripeti! v Louisvillu. Zakoncema Leroy sc je narodi! 15. t. m. peti sin. Nju drugi otroci so bili rojeni: prvi 15. jan. 1900. drugi 15 jan. iqoi ; tre-,tji 15, jan. 1902. m četrti 15. jan. 1903, torej vsi na isti dan s presledkom enega leta. William J. Bryan zopet doma. Iz Lincolna, Neb., se poroča, da se W. J. Btyan pravkar povrnil s potovanja |x> Evropi. Sedaj živi na svojem posestvu Fairview. Bryan pravi, da bo začel z dnevom, ko se bodo sešit delegati na prihodnji demokratski konvenciji v St. Louisu, izdajati vsak dan svoj časnik. "Commoner" je danes še tednik. — Bryan jc tudi našim rojakom dobro znana oseba, še izza časa, ko je kandidiral za predsednika Zdr. držav. Zaslišanje bratov Jager preloženo. Frank in John Jager, splošno la zasledovalca rudnikov sta zaprta pod zatožbo, da sta odpirata /drugim pisma in nameravala s tem goljufati inkorporacijo Model Gold Mining Company. Zadnjo soboto sta bila zaslišana pred državnim komisarjem, Fooke, a sodba se jc preložila na 26, t. m, , Starček pri IN. letih se hoče oženiti. Te dni praznoval jc George U-dcll v Passaic-u, N. J., svoj 114. rojstni dan in izrekel željo, da bi se rad sc v tretje oženil, če bi mu prijatelji plačali stroške in preskrbeli dom, Udell ima mnogo hčera in dolgo število sorodnikov, a nobenega sina in to je vzrok, da želi postati ^zopet oče in mož. Rcbeka Wodiski, 22 let stara Židinja mu je izbrana za nevesto. Baje je dekle ponosno na to "Čast". Trust In Dowie. Dr. John Alex. Dowie, kateri zastopa od Mohameda «m največji trust na svetu, je na protokolu či-kaškega pekovskega trusta kot najnevarnejši sovražnik. Agenti Zion mesta so pričeli sedaj voziti svoje pecivo po deželi in družili tnestah. Zadnji teden so sc priklatili celo v Waukegan in prodajali na tamo-šnjem trgu tako po ceni, da jim ni kos niti trust "American Biscuit Company", Premog je šel krast, da ogrejo svoje otroke in bil pri tem delu aretiran. Zadnji teden je bil pripeljan pred sodnika Fiedlerja v Klcvelandu, O., neki oženjeni delavec, po imenu Kelch, ker je "ukradel" premoga v vrednosti ioc od Erie železniške družbe. Kelch je pripoznal tatvino m kot vzrok temu prostopku "postave" navedel, da jc že dva meseca ez dela, vzlic temu, da je prehodil vse mesto za delom. In tudi sedaj bi ne segel po "tuji" lasti, ko bi mu otroci in žena gladu in mraza ne umirali. Ves otrpnen je vstal, ko mu je izmed petih otrok malo dekletce potožilo, da je že 11a pol zmrzneno. šel je, da bi prinese! malo premoga domov, a ko se je vrnil, bil je otrok že mrtev. Nesrečni oče je bil oproščen. Žalostna usoda koloradskih * rudarjev. Življenje v koloradskih premogovnih poljih se mnogo razlikuje ' onih v Pensilvetriji", pravi Mit-" * ' se je pravkar povrnil ji prav domače življenje. Vsako-jake zabave, počitnice itd. sc tu vrste, toda v Coloradi so premogarji ločeni od ostalega sveta, kakor hu-dodelniki. Oni so izpostavljeni vsem neugodnostim klime, morajo stanovati v malih, slabih stanovanjih, katera so navadno natlačeno polna in slednjič se ž njimi ravna tako kakor z nemo živino." — "Jaz poznam razmere", trdi Mitchell še, "kajti pred nekaj leti sem tudi jaz delal v teli krajih. Pri najboljšem življenju v koloradskih premogoko-pih je borba za obstanek. Trdo treba delati, a še tedaj dobe delavci komaj toliko, da se jim duša telesa drži." Mitdielnovi podatki o koloradskem štrajku so sicer vse hvale vredni, a kaj, ko jc ta izjava le pesek v oči nevednežev. Dokaz, da jc temu v istini tako, imamo predvsem v kapitalističnem časopisju, ki sc kar očitno posmehuje Mitchelno-vim vernikom. Kako tudi ne, saj Mitchcl vedno nastopa, kakor da bi hotel zastopati delavske interese, a jih v resnici vedno proda kapitalistom. sicer bi ne mogel biti milijonar. Pač povsod švindlarija. Mitchell naj bi poskusil izposlovati koloradskim nesrečnikom vsaj toliko, kolikor jc "izposloval" za pcnsil-vanske preny>garje, a niti tega ni storil in ne »tešil glad nesrečnim štrajkarjem, vzlic svojim milijonom. Ni čudo,' da ga jc prvi socialni govornik, Dcbs, v svojem zadnjem govoru tu v Chicagi primerjal Rooseveltu in Gompcrsa Marku Hanu, kateri zadnji bo tudi kandidiral na predsedniški stolec pri prihodnjih volitvah. Nova vera. V Ik>stonu, Mass., se je te dni ustanovila nova verska sekta jxhI imenom "Kristjanski Izraelci". Vera predpisuje moškim negovanje brk. Čim daljše brke nosi pristaš nove vere, tim večje spoštovanje u-živa. Klopotača. "Toledo Journal" piše, da jc v tamošnjem muzeju poginila gladu naj večja kača-klopotača. Skozi celo zadnje leto ni ničesar druzega u-živala kot čisto vodo. Petnajsto glavno zborovanje. Petnajst«) glavno zborovanje "United Mine Workers of America" s tisoč delegati sc je pričelo 18. jan. v Indianapolisu, Iiul. Zborovanje bo trajalo to dni. Predvsem se 1*» določila plača premogarjem za leto 1904, med 300 delodajalci in 150,000 premogarji. Delegate je pozdravil v krepkem govoru mestni župan, John lloltzman. — Tudi Kanada in britiška Kolumbija sta gastopane po svojih delegatih. Oblak se je utrgal in usmrtil 60 oseb. V Orange River County sc je 19. t. m. utrgal oblak in usmrtil Go oseb, IX) sedaj so našli samo 24 trupel. Nadalje jc ploha uničila tri hotele in več družili hiš in trgovskih poslopij. John Mitchell in konvencija. V svojem govoru na konvenciji 19. jan. v Indianapolisu je Mitchell priporočal premogarjem, naj se dobro čuvajo štrajkov, kajti njih sovražniki bodo porabili vsako priložnost izrabiti jo proti unijam. Re: kel je tudi, da je osemurna postava prodrla v kongresni zbornici in da čaka le še potrdila senata. Kako je skrben I * Naš dom. Domov j c ne sme biti mišljeno kot prostor, kateri naj bi se uporabljal samo za jed in spanje, marveč kot prostor, kateri se vzdržuje v svoje osobno spoštovanje, kjer dobivajo otroci pravo podlago morale, ljubezen do dela in veselje do lepega družbinskega življenja. Vsaka oseba, katera spada v dotično družino, mora biti vsak čas pripravna pomagati drugi, v slučaju kake nevarnosti, bolezni ali izgubi zdravja, katero zadnje Se vzdržuje najbolj s Trinerjctam ameriškem zdravilnem grenkem vinu, ako je to redno in pravočasno rabljeno. Trinerjevo vino je iz pravega čistega grozdja, pomešano s cvetjem m koreninicami, pripoznanimi kot izvrstno zdravilno bogat stvo. Ono regulira pravilno prebavljenje jestvin, katere razdeli pravilno po vsem telesu; čisti in napravi novo, močno kri m je prva glavna naravna pomoč za po-mnodevanje iste in ojačenje mišic. V vseh zmenšjavah želodca dela točno in pravilno, povzročuje slast do jedil in daje mirno spanje. Dobi se v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri izdelovalen Jo«. Triner-Ave Stoletnica avstr. cesarskega naslova. Letos poteče 100 fet, odkar si je pridel takratni nemški cesar Fran It. naslov avstrijskega cesarja. Navihan* slepurka. 4r;t. m. zvečer okoli pol 7. ure je prišla neka ženska k komisarju I. Nadrahu 11a Mestnem trgu v Ljubljani iu 11111 izročila pismo, naj ga nese k juvelirju Adolfu Wagenpfeilu na Jurčičevem trgu. Koniisjonar je pismo oddal Wagenpfeilu iii odšel. V pismu je stalo, da naj VVagenpfeil pošlje več zlatih verižic in zlatih ženskih prstanov z brilanti nekemu znanemu ljubljanskemu gospodu, čegar ime je bilo |x)dpisano. Wagenpfeil je nato poslal [to svoji prodajalki 11a tlom dotičnega gospoda prstanov in verižic za 36 tisoč kron. Ker gospoda ni bilo doma, jc nesla Wagcnpfeilova prodajalka prstane in verižice v hišo na Krakovskem nasipu št. 18, ker se ji je 11a njegovem domu dejalo, tla sc najbržc nahaja tamkaj. Prodajalka jc tu oddala zlatnino in jc odšla. Čez nekaj časa nato pa pride v omenjeno hišo na Krakovskem nasipu po strešček Jakob Marenko in prinese pismo, s katerim zahteva Wagenpfeil zlatnino nazaj, češ, da je bilo i k) j km noti tjekaj prinesena. Po -strešček je dobil vse nazaj in jc oddal 11a Bregu neki ženski, ki ntu jc dala pismo in ki ga je tam čakala, Ženska je s prstani in verižicami izginila in Wagenpfeil jc prišel ob prstane in verižice. Njegov potlpi.i v pismu je bil ponarejen. Policija jioizvedujc sedaj po ženski, ki je na tako rafiniran način izvršila goljufije. Kako je Rlbničan sel kupil. 4. t. in. po|x>ludne sc je ustavil prod Babičevo prodajalnico na Dolenjski cesti v Ljubljani z vozičkom neki kmetič, ki jc dejal, da je Rib-ničan in da bi rad ime! vrečo soli. Vajenec Ivan Gradišar mu je prinesel nato vrečo soli na voz, nakar ]>a je kmetič pognal konjička in' se naglo odpeljal, ne da bi bil sol plačal. Vajenec je tekel za vozom, pa ga ni mogel ujeti in Ribničan se je .še norčeval, da naj bolj urno teče. Tekel je do Plankarjeve gostilne za vozom, kjer )>a je dal vpreči voz in sc je peljal za kmeti-čem. Ujet ga je \ Babni gorici in mu odvzel Sol. Reservisti belgijskega pešpolka. 4. t. 111. popoldne so prišli v Ljubljano rcserv:?ti pešpolka štev. 27. Sklicanje rcservistoV je po vsem mestu vzbudilo senzacijo, kajti v jatiuvarju pač ni vojaških vaj in mora imeti sklicanje poseben, važen vzrok. Posebno značilno je, da so reservisti sklicani na nedoločen čas. V mesto so prikorakali z vojaško godbo, Napad v Sp. Šiški. Sprevodnik drž. žel. Ivan "Grilcc je bil te dni zvečer ob 7. uri napaden od neznanih zločincev ko sc je vračal iz službe proti domu. Bil jc večkrat poškodovan na glavi, in se je komaj rešil večje nevarnosti ,s pomočjo mimogredocih ljudi. Ustreljen delavec. Sodniji v Gorici so izročili tri hrvatske delavce, ki so delali pri zgradbi bohinjske železnice na Bukovem. Ti trije delavci so v družbi z nekim četrtim delavcem Milanom Curičičem napadli barako, v kateri so prebivali kranjski delavci. Delali sc tako, da je bilo vse v strahu. 1 Krčmar Ivan Kavčič je dvakrat ustrelil na vrata, da prepodi napadalce. Kroglja jc predrla vrata in ubila rečenega Milana čur-čiča. < 1 Zmrznil je 29 decembra pret. leta posestnik Josip Jezenšek v Spodnjem Jclenju. Vračal se je s sejma v Radečah in si jz skoposti ni privoščil celi dan jedi. Vsled slabosti je onemogel, se zgrudil v sneg in zmrznil. Z vilami jc napadel 27. pr. m. Josipa Ihana v Zagorici posestnikov sin Vid Planiniek in ga težko ranil. Orožniki so Planinska prijeli in ga izročili sodišču v Višnji gorici. Uboj. V Gornjem Logatcu so se te dni fantje, »prli. Vzrok temu je bilo to, da so nekateri fantje svoje tovariše klicali "na korajžo". Posestnikov* sina Anton Nagode p. d. vrnil in s polenom v roki naskočil Antona Nagodeta. Ta je v svoji razburjenosti zgrabil kol in ž njim udaril Matijo Kogoja. Zadel jc tako nesrečno, da se je Kogoj takoj zgrudil. Tovariš Nagodetov jc vzkliknil: "Tone, kaj si naredil"— na kar je fant odgovoril: "Jaz nisem mislit tega stocui." To sc je zgodilo na novega leta dan proti večeru; Matija Kogoj je vsled dobljene poškodbe drugi dati umrl, Anton Nagotlc in Fran Leskovic sta bila šc isti večer aretovana in sta vse pripoznala. Nagode jc zal fant. Ko so ga orožniki aretovali, so vsa dekleta jokala. — Gospod župnik jc' v svoji jutranji pridigi prav grdo govoril in nczashižcno žalil pomilovanja vredno mater nesrečnega Antona Nagodeta. Volka je ustrelil v Gotenici o božičnih praznikih Rihard Loser iz Trsta. Volk, ki sc jc že dlje časa potikal jk> gote-niijkih gozdpvih in jc že napravil mnogo škode meti divjačino, jc tehtal 46 kilogramov. Vojaški izgredi v Bileku in Treblnju. Uradno sc potrjuje, da so se 11a božični dan primerili veliki izgredi tretjeletnikov 32. in <>9. polka. 32. polk sc dopolnujc iz Budimpešte same ter je moral že preti 10 leti za kazen oditi iz Bttdimpešte v Hercegovino. 69. polk so takoimenovani Jelačičevi, ki sc dopolnujejo iz Stolnega Belgrada. V obeh polkih so sc trctjclctniki dogovorili za splošni ptitit, ker jih nc puste domov. Ko se je pri izdaji dnevnega povelja 11a božični dan z.1povetla1o "Na desno glej", so se vsi trctjclctniki obrnili 11a levo, pometali bajonete od sebe ter prepevajoč Kos-suthovo himno odšli v mesto, kjer so razgrajali ter raztrgali cesarjevo sliko. Brigadir v Bileku je za-povetla! trobiti alarm, nakar so u-|K)rneže (»lovili ter gnali uklenjene v trdnjavo. Vseh zaprtih je samo v Bileku nad.60, v Treblnju pa nimajo niti prostora za zaprte. Pravda zaradi treh vinarjev. V Bydoszczu na Poznanskem so sc vršilo tri sodne razprave proti neki starki, ki je iz graščinskega gozda odnesla par suhih vej. Pri tretji obravnavi je bila obsojena v enodnevni zapor. Provzročcna škoda se jc cenila. 11a tri vinarje, a pravda velja 100 mark. Od sodniku do kardinala. ■Nedavno v Valenciji umrli kardinal Hcrrerov Espinosa de los Monteios je bil poprej jurist ter jc pml 40 leti opravljal službo okrožnega sodnika v Moronu. Sani eleganten in poln življenja sc jc strastno zaljubil v Ic|K> hčerko ugledne rodbine iz Jercza ter je bilo vse dogovorjeno za poroko. V istem času pa jc izbruhnila po ccli Anda luziji kolera. Vsi premožni meščani so zbežali na deželo, istotako tudi njegova zaročenka s svojimi starši. Skoraj vsaki dan jc jezdil sodnik po končanih uradnih poslih k svoji zaročenki. Toda ko je nekega večera zopet prijezdil v velikem diru k vili, ni mu prišla zaročenka naproti, liolera jo je položila na mrtvaški oder. Sodnik je celo noč straži! pri mrtvi zaročenki ; zjutraj je prijezdil v Moron ter prosil odpustnice. Vstopil je v bo-goslovnico. Kot duhovnik se je naglo povzpenjal od stopnje do stopnje, dokler ni sedaj umrl v škrla-tu. Seveda bo učila "nezmotljiva" cerkev, da si ga je izbral Bog za svojega namestnika ter mu zato vzel ljubico, na katero je mislil celo življenje. Listnica uredništva.- N. A , Cleveland. O. Vate vsi zadnjo^po-šiljatev, potečo Vaša iiuročnina s 30. aprilom 1004. —F. D. in F. K., Cleveland, O, Vsled pomanjkanja prostora, smo odložili dopis za prihodnjo številko. Društvene vesti. Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. 'K. J. iq|i svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 Sr. Santa Fe Ave. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v Čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PUEBLO, COLO. mm. m. e. c, mmm. Jo več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. Hvali se ga od dne do «fne, po*-1 sodi se ga čisla in spoštuje občis-; tluje njegove znanje (zmožnost) nje- ! gova stroga vestnost, iu dubiojuč;, NjemiTni potreba priporočila, k«* tisoč slučajev ozdravljenji«; 1 >v«u čujejo njegovo ime. Pri njemu se oglnSa pismeno* u osobno v enem dnevu več bolno- j kov. ko pri istih, kateri njegov ■ stem posnemajo v enemu leto Skušnja naredi mojstra. N}* gova neizmerno razširjena zdravniška skuinja napravia ga je mo>-1 StrelenJtdravmuov in vestno izpolni-l te v svojega poklica utrdilia jv ugled ; niegov pn zdravniškemu miu»t*i» Sk't'ta in pr; svojih zdravniških. •>»-^ tiru go v. Zanemurjcnie prehlaienji )e posledica da večji del bolnikov urnerje. Od prehlajenja nastane uneijC prsnih mrei, reumatizem, neuralg'in. ku'.ar, bedičmh bolezen, med tem najhuSje jetika. Da Va5e prehlajenje ne bi imela hnjSe posledice, oberpite se takoj 111 tega slavnega zdrav, nika, N On ozdravi ledične bolezni z posebno skuSn^o, zanemarjenje te bo'ezni ie prosto rečeno samomse. LediČna hplezen oku?i urin (vodo) in ima gio.njcf posledic, njegov sistem ozdravljenja pomaga e>(i-| ločno *ei bolezni, bdleČmam v hrbtu, bodenje nastra- ' neh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, moč- j no gnanje na vodo, bolezen na mehurju in druge slične pojave. Živčno bolezni ozdravi on z neptekosljivo ročnostjo in temeljito Kdor od postedmh teh bolezni trpi, to je nemirno spanje, r;i/t>urjenost. slabost, in onemoglost kakor tudi 11a k'avernosti, ra/drfižeubstl, slaboumnost, glavobol. Sumer.je u*eS, kakor na drugih od tc bolezni nas»aioče, trp na) nkoj ober-ne na Professor C0LLINSA predno da njegova bole/en se raz5in in neozdtavl)!va poslane, osobijo ?ene morajo 011 to paziti __ Moške Hpolake bolezni V raznih pojavah. ženske spolske bofe-7111, maternične bolezni, želodčne, plučne. jeterne, srčne, irtinanje in unanje . bolezni, ozdravi P'ofossor COLLINS boljše, bitrci3i in temeijiteji ko drugi. Obvarujte se posnemovalcev sistema Professor Dr. COLf.lNSA katerih ie sedaj mnogo nastalo. Professor COLLINS je pripravljen /a kakSni kateri si koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki $1000 izplačali ako mu zamore dokazati, da ti tako '/rva-ni glavni ravnatelji ah imejitelji istih associesnov institutov afi zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listah). Ti takozvani glavni ravnatelji ali posestniki od istih zdravniških zavodov niso «65 druzega kakov špekulant)! z malo plačo nastavljeni zdravniki. Ne dajte su v »oke takim — Slovenci.. Vse objave etectnčnich pasov in clectro-magueličnili zdravilnih metodov so humbug Podrobno o temu nt-čemo govoriti, ker dobro j vemo kdor je to poskusil se je sam osvedočil da je vse humbu * if iskonščenje ubozega delavca. Professor I)r CollillH je imejitelj tega zavoda v že i 1 let 011 je Sc danes na krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik,in pred-slojni'ki zdravnik tega zavoda; on je osobno odgovoren za vsa dejanja in občuiez bolnikom natančno in vestno 111 to je njemu pripomoglo da jo postal slaven, priljubljen 111 občno čislan zdravnik pred svojim sovrstnikom. Ne posluSajte nikogar in ne omagujte Slovenci nko ste bolni ako trpite na bodisikoji bolezni pišite, ali pridite osobno k: Prof. Dr. E. C. COLLINS 140 W. 34th Street, New jj Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti 2 Bj ob delavnikah od 10 ure zjutraj do i ure popoldan: od i—5 ure po fi polan; ob nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 ure popo- B ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer. ^HiajBgiriajrasr^^ 587 S. Centre Ave. je SlovuttOin najbolj priljubljena za vsakojako veselico, predavanja, plese, zborovanja itd. Nadalje priporočam sloYeuskemu občinstvu svoj lepo urejeni "SALOON", J0NKF 0K0UNY, lastnik. I9immm»4i9m9i9i«f9 W Iff W W ifr T ™ ~ ^r w ~ w w # MATIJA KRILATE«, # j|'433 W. 17th St. Chicago, III. edini slov. krojač v Chicuei, 89 priporoča rojakom t izdelovanje novo in popravljanj« •Utre obleki katera bo izgledala kakor nova. Vso po W § zmerno nizkih cenah. nmmmmum Slovensko podporno bratsko dru-štw "SOKOL" v Clevelandu, O. ima reau* -qako prvo nedeljo v itiofl^cu v "union dvorani', naSt Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k . . . y. j _. __ društvu naj ■ Jepavskt m France Leskovic sta »o^var ju 35 fante iz Gorenje vasi so ti zbežali. Ako hoeeo imeti fine Blike, idi k fotografu LIEBICH u 80-86 Huclid Ave. Cleveland. Ohio. ROJAKOM Potujočim in tukaj bivajočim, pt poročam svoj novi, lepo urejeni "SJ L 0 0 N" Kjer točim vedno sveže pivo, raxai fina vina in likerje. Postrežl« toi-ua, sam« z linijskimi smutkam Biljar v hiši. Potniki dobe čed» prenočišče. Zb obilen poBet se c. rojakom priporoča Leonard Puh lastiii 9550 Avenue N S. CHICAGO. URBAN BRO'S 39» W. 18th. St. Chicago, UK. CENA IN DOBRA POSTREŽBA PHIL. BAST LASTNIK, »35 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde ▼•oh meameznik poetre £- Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov i zdi rati svoje, mogoi»-še popolnoma adrave zobe? Pa »t ■i jih zaliti a zlatom ali srebro« kar ti za vselej dobro in po najnli ceni napravi B. K. SIM0NEK 21 ' i m;. \ Opatov praporščak. Žgodoviska povest. Spisal F. R. II. ' , . Zatiški samostan jc bil v začetku 15. stoletja najimenitnejši vseh samostanov na Kranjskem. Samostan je bil podoben malemu mestu. Krog ih krog jc bil ograjen z visokim zidom, v katerem so bili v primerni jazdalji napravljeni trdni stolpi, ra obrambo v nemirnih časih in za bivališče samostanskih vojščakov v časih miru. Razen cerkve in glavnega samostanskega poslopja je bilo na dvorišču zgrajenih še več deloma pritličnih, deloma enonad-stropnih hiš, za katerimi se je razprostiral obsežen in skrbno negovan vrt. Zatiški opat je bil eden prvih, najuglednejših in najvplivnejših ve likašev v deželi in pravi kralj svojih podanikov. Leta 1298. izvoljeni opat Albcrtus pl. Lindcck jc tudi vladal svoje podanike, kakor kak kralj, čigar oblast nima nobene meje. Bil je nad vse ošaben in smel človek, trdega srca in neupogljive volje, a tudi lahkoživ in r.idodarcn tako, da je v nekaterih letih zapravil ogromne svotc samostanskega premoženja, obremenil samostanska posestva z znatnimi dolgovi in iz kmetov iztisnil zadnje prihranke. Tlačani so opata sovražili iz vsega srca in so mu večkrat stregli po življenju, a do živega mu niso mogli priti, kajti opat je bil osebno hiaber in neustrašen človek in ni zapustil samostana nikdar, če ga ni spremljal njegov praporščak Andrej Rovan s šestimi vojščaki. Na samostanskem dvorišču sta čakala dva vojščaka na konjih, da spremita Andreja Rovana v Celje. Andrej je bil pri opatu, da sprejme njegova naročila. — To pismo izročiš osebno grofu Hermanu celjskemu. Pazi, da ga nihče ne dobi "V roke. Morda botlo poskušali to pismo šiloma vzeti, saj pater Markvard, naš častivredni prijor, se silno zanima, ■čemu da greš do deželnega glavarja. — Dokler sem živ — ne pride to pismo v druge roke, je samozavestno odgovoril Andrej. — Tako je prav 1 Cc dobro opraviš, dobiš lepo nagrado. Da boš vedel, zakaj se gre, ti povem, da so nekateri meni podložni menihi napravili proti meni zaroto in me hočejo izpodriniti. Ha — ha I — Za-krohotal se je hudobno in iz njegovih sivih oči jc švignil pravi plamen sovraštva. Radi bi se vsedli na moje mesto. A še sem jaz gospodar in zapovednik v zatiškem samostanu in kdor mi kljubuje, tega pohodim in poteptam kakor črva. "Ta človek je strašen," jc mislil Andrej sam pri sebi, rekel pa ni ničesar. —- V tem zavoju sta dve pismi, je nadaljeval opat. Eno sem pisal jaz, drugo je pisala premilostna pokroviteljica našega samostana, vojvodinja V-rida. Pazi, da pisma srečno oddaš. — Zanesite se name, premilostni gospod opat, je odgovoril Andrej. — Torej idi, zvesti moj praporščak in opravi dobro svoj posel. Andrej je pokleknil in poljubil opatu roko. Nekaj trenutkov pozneje jc peketanje konjskih kopit naznanjevalo opatu, da je Andrej • s svojima spremi j ivalcema odjahal. Andrej je s svojima vojščakoma nameraval iti če/. Šmartno pri Litiji v Celje. Pot je bila tod bližja »n varnejša, kakor preko Ljubljane, odločil se je pa za to pot tudi iz ozira na svoja spremljevalca, ki sta bila tukaj doma. V hitrem diru so prispeli do graščine St. Lambert, ki je ležala blizu Zatičine. Dandanes ni več niti razvalin tega gradu, v katerem je v tistih časih celih trideset let prebivala vdova vojvode Leopolda, vojvodinja Virida, hči milanskega vojvode Viscontija in vneta zaščit niča zatiškega opata Albertttsa. Jahaj e mimo šentlamberškega gradu je Andrej na obširnem vrtu zagledal lepo plavolaso damo gosposkega stanu, ki se je*vese!o kakor kako deklece podila |*> vrtu z velikim rujavim psom. — Kdo je neki to? je Andrej dejal svojima spremljevalcema. To je očitno, da je plemenitega stanu _ a dolgo se ni tukaj, ker je še nikdar nisem videl. _ Morda -jcJ» ««tra gospoda Opata, je odgovoril eden spremije-ev. Vsaj slišalo se je, da mara še, moral svoj grau prodati, če bi ga naš opat ne podpiral. — Za druge ima vedno dosti denarja. Cc se.oglasi kak veljkaš, mu vrže deset cekinov, kakor da bi to ne bilo nič, nam pa, ki mu služimo, je zdaj še zmanjšal plače — se je jezil drugi spremljevalec, stari Matija, o kojem se je govorilo, da bi sam zmagal celcga teleta, če bi mu ga spekli. Kovan je tiho poslušal te govorice. Prišedši mimo cvetoče jablan ne, je kakor slučajno utrgal.vejico, potem pa pognal svojega konja proti tistemu kraju vrta, kjer s'e je igrala tuja gospodična. — Bog Vas blagoslovi gospodična, ki ste lepa kakor pomladanski dali, je zakllcal Rovan in vrgel tujki utrgano cvetje pred noge. Presenečena je tujka pobrala cvet in zaklicala: Potujte srečno zali vitez! Kovan ?c jc ozrl še potem, ko je bil že precej daleč od vrta in jc videl, da stoji tuja gospodična ob ograji, da drži jablanov cvct v rokah in gleda za njim. Zasmejal se jc veselo in zadovoljno in pozdravil s klobukom, potem pa pognal konja in zdirjal kakor blisk po prašni poti. III. Mračilo so je ie, ko so Rovan in njegova spremljevalca prišli do Save. Počasi so jahali po obrežju proti brodit, ki naj bi jih prepeljal na štajersko stran. Mislili so še ta dan jezditi do Celja, da bi bili lah ko naslednjega dne že v Celju. Nakrat so slišali za seboj peketanje konjskih kopit in rožljanje orožja. Radovedno so se ozrli in Rovan jc rekel svojima spremljej valccma.: — Tovariše dobimo za vožnjo Čez Savo. V diru sc jim je bližalo pet vojščakov. Že ko so skoro došli zutiško odposlance, so ti opazili, da se jim bližajo tujci s sovražnim namenom. — Pozor, pa meč v roke, jc zakričal stari Matija in v tistem hipu skočil s svojim konjem v stran, ker je bil proti njemu drveči tujec zamahnil z mečem- Če bi ga bil zadel bi mu bil na mestu glavo raz-klal. Matija je v tistem trenotku tudi vsekal po napadalcu, a zadel je le konja, tega pa s tako močjo, da je konj padel in potegnil s seboj jezdeca. Matija je priskočil in sunil napadalcu svoj meč s tako silo prsi, da je kri brizgnila v zrak in |)oškropiIa Matijev usnjeni jopič/* — r"Matija — pomagaj", se je zdaj slišal Rovanov glas. Matija je takoj priskočil in videl, da se imata Rovan in drugi spremljevalec boriti vsak z dvema sovražnikoma. Meči so se zadevali drug ob druzega, da so kar iskre švigale. Matija jc planil najprej k Rovanu, a ni se lotil napadalcev marveč njihovih konj. Zabodel je konja od strani, tako da sta napadalca nakrat ležala na tleh. Rovan je hitro skočil s konja in šel nad napadalca, med tem ko je Matija hitel drugemu tovarišu na pomoč. Prišel je prepozno. Prav ko je Matija pritekel na bojišče, sc je njegov tovariš s preklano glavo zgrudil na tla, njegov konj pa je zdirjal čez polja v noč. Tuja vojščaka sta se zdaj lotila Matije, ki pa se ni hotel bojevati ž njima, nego se je umikal kar je mogel hitro tja, kjer je bil Rovan. Tam so se zopet spoprijeli in razvil se je ljut boj. 2e je začel Matija obupavati, ko je videl, da jc Rovan zadel v vrat enega napadalcev, ki se je peš boril ž njim in mu ga prebodcl. Mož, ki je bil oči vidno vodja napadalcev, je razširil roke— meč je žvenketuje padel na tla in mož se je zgrudil mrtev. In boj se je nadaljeval, a ko je Rovan prosekal nogo konju, svojega nasprotnika, da je ta padel z živaljo vred se je drugi jahač obrnil stran in pobegnil. Njegovemu izgledu jc sledil tudi njegov pajdaš, ki je bil že prej konja izgubil. — Rovan in Matija sta ostala kot zmagovalca na bojišču. Prokleto je bila huda, sc je zdaj oglasil Matija in ves upehan sedel na stegno ubitega konja. — Kaj ne vidiš, da ta le še živi, je zaklical Rovan hi skočil h konju, ki je zadnji jadel in z vso svojo težo ležal na svojem milo ječe-čem jezdecu. — čc živi — mu pa upihnM življenja, saj jo je oj^, tebi, Matija ril, n — Si li težko ranjen, da se ne umakneš? — Mislim, da sta mi zlomljeni roka in noga in glava razbita, je ječal ranjenec. Čc ste krščanski človek, naredite hiter konec. ~ Kdo si? — Hlapec na graščini Svibno. — In zakaj si me napadel?. ' — Ne vem. Reklo se mi je, naj grem z gospodom in naj storim, kar mi ukaže. , — Kdo ti je to rekel? —- Graščinski valpet. — In kdo Vas je vodil pri napadu ? — Ne vem, kako se piše. Tujec jc, ki pa večkrat prihaja k..yalptu, Pravil nam je, da ste vi trije ukra-lli važna pisma v zatiškem 'samostanu in da ga jc opat poslal, naj Vas v jame,-žive ali mrtve. Mož ni mogel dalje govoriti. Dihal je če dalje težje. Rovan mu jc v klobuku prinesel votle, a pred 110 jc mož mogel piti, je bruhnil kri in globoko zastokal, poteni pa nagnil glavo. Bil ic mrtev. t štiri duše so šle v pekel zaradi teh preklicanih opatovih pisem, jc godrnjal Matija in na en požirek izpraznil malo bučo žganja, ki jo jt imel pri sebi. V peklu bodo danes hudiči prav veseli. Kaj storiva z mrliči, je vprašal. Rovan nejevoljen radi Matije-vih besed. — Če imajo kaj denarja pri sebi, ga poberiva, je odgovoril Matija in brez odlašanja začel preiskovati mrliče. Kar jc našel pri njih, jc vse spravil v svoje žepe. — Najbolje bo, če poveva brodniku, kaj sc je zgodilo, sicer zamudiva preveč časa. Matija jc ravno poskušal klobuk ciicga mrtvih napadalcev, če bi ga mogel rabiti in zaradi tega ni ničesar odgovoril. — Idiva, se je zopet oglasil Rovan in zajahal svojega konja, ki se jc mirno pase! tik bojišča. — Dokler za ti njega mrliča ne preiščem, sc ne maknem od tod, je kratko odvrnil Matija in mirno preobračal žepe mrličev, med tem ko je Rovan počasi odjahal proti brodil. Čez nekaj časa ga je dohitel Matija in zadovoljno poročal: — JSTo, to pot ni bil boj zastonj. Tisti plešasti zlodej, ki ste mu Vi prehodli vrat, je imel pri sebi dva cekina in zlato svetinjico okrog vratu. - Vsaj svetinjico bi mu bil pustil — morda bi bila s tem rešena njegova duša. Matija pa nik^or ni bil mnenja, da ima krščansko dolžnost skrbeti za dušo svojih sovražnikov. Prav ravnodušno je rekel: — Bog nc gleda na svetinje, marveč na dobro srce. Tudi gornje sem mu vzel; skoro novi so in kakor meni umerjeni. Prepeljala sta se čez Savo in še tisti večer prispela v Celje. JOSFI'H TKINER K Besede ! so po ceni. M' KROlSTErtKP Mnogo *se čita o raxnovretnih izdolovunjih, imenovan i li ''Grqnko vino", .Želimo to vsakogar resno,opozoriti, da imamo tu samo jedcu zanesljiv, izviren izdelek zdraviti vrednosti: Trinerjevo zdravilno grenko vir (Trlner's American Elixir of Bitter Wine) Vsak ve, da je velika razlika v raznih vinih. Trinerjevo je delano iz uaboljšega, izl nega grozdju in najboljših, nalašč za to izbranih in importirauih zelišč in koreninic. Bolehate li na želodcu? 1 Čutite l)olezen na črovili in jetrih? Vas l>oli v križu, ali imate glavobol? Imate slabo slast? Ne morete dobro Tipati? Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas bode zanesljivo ozdravilo. Dobi se v vsih lekarnah iti dobrih gostilnah. Pijte samo Trinerjevo grenko vino in ne bojte sepotem bolezni, ker napravile vas bo močne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. KJE JE? Karl Blay. Pred tremi meseoi jo odšel v Sacramento. Kalifornijo. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blniiovoli naznaniti Fr. P«trlč-u S W. 22n«l PI. Chicago, III. Svoji k svojim! Nnravna kalifornijska vina na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro orno in belo vino po U5 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino f>0 centov galon; risling e ha " naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Schweiger, ftazdar rojaki! Slovencem iit drugim bratom Slovanom pri{joročain svoj lepo urejeni "SALOON". _ Točim vedtto sveie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne lisAsmodkena ruz|x>lago. riki dobe pri meni čedna .iSčn in dobro postrežbo. bi len |xiset se priporoča MARTIN POTOKA It, 564 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon šlev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koščltka ^wwnfwwwttfnfnfwwwwwwifmfwwnf' POZOR SLOVENCI! Spodaj podpisana naznanjava p. n. občinstvu da s 120 S. (lenesee St. Waukegan, III., odprla veliko produjalnico, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, njo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovra zapeetnike. "Overalls" in "Juinpere", ter vso vrs leke, si Kidajoče v t« stroko. z VEUiwVANJEM KOŠICEK in STEPANIC 129 South Oenesee Str---Wnukegan, 111 Luiiuiiiuiiiiuiuiiiiuiuiuiuauuiuiuiuiaiuiiii £ r r r £ £ £ Obrnite se zaupno na nas kadar hočete odpreti saloo all se zmeniti za pivo. Lahko govorito z nami v slovenskem jeziku, a naše l»b po eviopeko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefc ia kar bodet« dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčki delano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO.21 & Blue S Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim "v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da tOČini v svojem novoureje-nim "salonou" redno sveži-najfinejše pijače-"atlas lteer" iti vsakovrstna vinu. Culjske smodke na razpolago. Vsaee-imi v inbaTo služi dobro urejeno kegljišče in temlnu iniza (pool tabl«). Solidna postrel. I iu zagotovljena. Za obilen obisk »e vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Afe. blizo 19 ulice Chicago. III. TI j "GBAD ZA< jo najstarejši hrvatski nil zapadni strani m Postrežba izvrstna; fi smodke in biljanl na r ALOIS PA l :U4 W. IHth St. 0h> AMF.ltL KI 0DTF1 TIRJALK _____.11 Zastopnik pri vsih s<* ja plače in dolgove. C red nje: dopoldne o« n zvečer od 8. do 9. ui 539 W. 181 h St. & 166 Teletom 1114 W