UDK 808.63-3 Metka Furlan ZRC S AZU, Ljubljana O NEKATERIH SLOVENSKIH DVOJNICAH TIPA RAK1TJE : ROK1TJE V prispevku se razpravlja o nastanku nekaterih slovenskih fonetičnih dvojnic s samoglasnikom o poleg a, ki jih je treba izvajati iz ene predmetatetične oblike s praslovanskim fonemskim zaporedjem *(T)oRT-. Te so opozorila in razprave potrebne tudi v zvezi z razlagami nekaterih slovenskih leksemov z zahodnoslovanskimi fonetičnimi razvoji. The author deals with the problem of the origin of some Slovene phonetic doublets with the vowel o beside the vowel a, that is, those by which both Slovene forms must be derived from the single pre-metathesis form with the Common Slavic sequence *(T)oRT-. Nowadays these must be revealed and, to the extent possible, elucidated also in the context of some interpretations of Slovene lexemes which are explained by the West Slavonic phonetic development. Znano je, da prvotni slovenski samoglasnik a pod ustreznimi pogoji v nekaterih narečjih preide v o. V teh zato najdemo primere, ki z glasovno podobo za praslovansko fonemsko zaporedje *(T)oRT- kažejo (T)RoT- namesto pričakovanega slovenskega metatetičnega samoglasnika a. Za primerjalnozgodovinsko razlago sin. jezikovnega sistema in presojo o nejužnoslovanskih glasovnih razvojih v slovenščini taki primeri ne morejo biti pomembni, saj je pri njih treba izhajati iz sin. vmesne stopnje s pričakovanim južnoslovanskim metatetičnim a. Tu ne nameravam govoriti o tistih oblikah, pri katerih je na podlagi podatka o izvoru oblike z o-jevskim samoglasnikom in v dotičnem narečju znane labiovelarizacije1 jasno, da so posledica sin. internega glasoslovnega razvoja iz prvotne oblike s sin. a-jevskim samoglasnikom. Nastanek dvojnic, kot je na primer sin. knjiž. lâket ob podjun. yçhst,2 je kontroli dostopen in razložljiv z notrajslovensko fonetiko. Podjunski o-jevski refleks za slov. *olkz>tb je (tako kot npr. še iz istega narečja znanem strQx '• knjiž. strâh < slov. *storchb) pogojen s sistemsko glasoslovno spremembo, pri kateri seje prvoten sin. dolg samoglasnik a labiovelariziral v zelo široki ç? Drugače pa je s tistimi sin. dvojnicami, pri katerih so oblike z o-jevskim samoglasnikom izpričane v okolju, kjer labiovelarizacija, kot jo kaže oblika z o-jevskim samoglasnikom, ni povsem jasna, oziroma so oblike z o-jevskim samoglasnikom znane kot slovarske enote brez natančnega podatka o njihovem narečnem izvoru. Te so opozorila in razprave potrebne tudi zaradi razlag, ki nekatere sin. besede razlagajo z zslov. fonetičnimi razvoji. Prav te razlage namreč vodijo k vprašanju, ali kateri izmed primerov s samoglasnikom o namesto pričakovanega metatetičnega a-jevskega morda le ne odseva zslov. glasoslovnega razvoja v slovenščini. Presoja o zslov. glasovnih ostankih v posameznih sin. besedah je posledica ugotavljanja o vrsti zslov. vzporednic, ki v sin. praviloma izpričujejo jslov. glasovni razvoj, oziroma je posledica razlag posameznih glasovnih razvojev v sin., ki se tako 'Izraz labiovelarizacija uporabljam v najširšem pomenu; pri njem je mišljen vsak prehod prvotno tf-jevskega samoglasnika v o-jevskega. ' po Ramovšu, HGr. VII, 1935,23. tu kot tudi v zslov. jezikih kažejo v enakem ali podobnem in zato primerljivem glasovnem razvoju, in je nastala kot možnost, ki se je avtorjem ponudila, ko so ob razpoložljivem gradivu pretehtali in morali izključiti razlage, ki bi v dotični besedi implicirale pričakovani, tj. južnoslovanski glasoslovni razvoj. Sin. plêtnja ž 'velik čoln s streho, ki se rabi na Blejskem jezeru'4 je Bezlaj razložil iz starega *plhtb/*plhtz> 'splav', kar naj bi se v sin. ohranjalo razširjeno s pripono -nja in kazalo na zslov. glasoslovni razvoj.5 Toda Naglic6 in za njim J. Orešnik sta pokazala, daje beseda lahko po tipu suknja poknjižena iz nareč. plêtna in prevzeta iz germanskih jezikov, saj je v bav. nem. znan leksem die Plätten 'plovilo s ploskim dnom', v kor. nem. pa plette, plett-n 'majhna ladja s ploskim dnom'; besedi sta verjetno prek stvn. platta 'prora' prevzeti iz srlat. plata, platta 'navis planae species',7 kije kot prometni izraz prešel tudi v druge evropske jezike.8 Tudi sin. prislova nocoj 'hac nocte' ni možno razložiti le iz orodnika časa *not'bjg k *ndt'b ž 'nox' in -c- namesto pričakovanega sin. -č- razlagati kot zslov. fonetično prvino v sin., kot je sklepala Šivic-Dularjeva.9 Prislov bi bilo namreč možno izvesti iz orodnika časa *not'bcojtf k pomanjševalnici *not'bca iz *not'b. Sin. nocçj namreč lahko odseva kontrahirani orodnik časa *not'bcę, na katerega se je pritaknila ojačevalna členica *-jb pa tudi *-že, prim, пзсизг (Škofije), nocçr (Padna).10 Takšna interpretacija kaže, daje sin. -c- tu lahko po delovanju prilikovanju po šumu nastal iz sin. -cc- oz. -če-. Enako prilikovanje zasledimo pri zilj. roc, rod. roca 'ročaj', kar je Ramovš razložil iz stranskosklonskih oblik pomanjš. *rgčbcb k *rgčb m, rod. rgča 'ročaj, držaj', kjer seje *-čc- prek *-cc- poenostavilo v -c- in po analogiji preneslo tudi v imenovalnik." Iztočnica *not'bcg predstavlja tudi v okviru slov. naglasnih vzorcev 4SSKJ Ш, 636. 'Bezlaj, JiS XXIX (1983/84), 294. "Naglić, JiS IV (1958/59), 32. 7Orešnik, JiS XXXIII (1987/88), 62; Grimm, Deutsches Wörterbuch VII, 1909; Du Canoe, Glossarium mediae et infimae lutinitatis VI, 359. "Glej Wartburg, Französisches etymologisches Wörterbuch IX, 51; Battisti-Alessio, Dizionario etimologico italiano, 893. 9Šivic-Dular, SR XXX (1982), 415-18, kjer avtorica navaja in ne sprejema starejših poskusov interpretacije sin. nocoj. Najbolj sistemsko vpeti starejši razlagi iz *not'b sç se danes zoperstavlja zunanja evidenca z istrskim najco. Tu soglasniški sklop -jc- ne bi mogel nastati iz *-/'bš-, prim. štok. mogučstvo : čak. mogujstvo, oboje iz *mogçt' bstvb. luSln. narečno gradivo navajam iz korpusa zbranega za projekt Slovenski lingvistični atlas, ki je last Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC S AZU. Iz istega vira je tudi vse nadaljnje sin. narečno gradivo, pri katerem vira posebej ne navajam. "Ramovš, HGr. II, 296, 313. Asimilacija po šumu je delovala tudi vpkm. obliki z nouscom 'z nožkom' < *z noužcom k imen. noužic (n. d., 296). Ramovš, n. m., izvaja imen. obliko iz slov. *nožit'b, kar pa zaradi izimenskih samostalnikov tipa *konicb, *mgžicb itd. ni nujno. Drugačen glasovni razvoj iz enake slov. predloge odraža sin. cgn. Korošec, kjer je -š- iz *-/'- v stranskosklonskih oblikah nastal po disimilaciji po zapornosti: *-t'bC- > *-t'c- > *-čc- Itštsl > -šc-lštsl. O disimilaciji v tej obliki Ramovš, HGr. II, 296, 315; isti, Kratka zgodovina slovenskega jezika, 27. Slednji fonetični razvoj je tipološko primerljiv s tistim, ki ga odraža sbh. srdašce < *sHrdbčbce ob čak. srdajce. pričakovani orodnik pomanjš. *not'bcŁ12 Nekatera sin. narečja pa izpričujejo oblike s poudarkom na prvem zlogu prislova, prim. pkm. nójco 'nocoj',13 nûsico (Hodiše), nêlcu (Sežana), nojco (Gibina). Glede na pričakovani naglasni vzorec je to mesto nepričakovano. Internosln. umika z novoakutirane izglasne dolžine ne moremo pričakovati, naglasno mesto je v teh oblikah zatorej moglo nastati na podlagi imenovalnika pomanjševalnice *not' bca, ki gaje analoško ohranila po iztočnici *not' b 'nox', prim. sin. nôcca. V oblikah z analogno ohranjenim mestom naglasa so bili v sin. izpolnjeni pogoji za nastanek prehodnega -j- pred -ç-, ki se praviloma pojavlja v naglašenih zlogih, prim. pkm. žujca 'žolča' < *zùca.H Takšnega izvora je tudi -j- v omenjenih narečnih oblikah z naglasom na prvem zlogu prislova. K interpretaciji nocęj oz. nareč. nójco iz orodnika časa *not'bcojtf > po kontrakciji *not' bcç> k manjš. *not' bcà navaja notranja rekonstrukcija, potrjuje pa jo tudi zunanja razvidnost. Iz južne Istre je namreč znan prislov najco 'nočas', ki je v Akademijskem rječniku označen kot temen.15 Skok ga v etimološkem slovarju le omenja ob orodniku časa noču in s sin. nocçj ne povezuje.16 Vendar pozna sbh. manjš. nôcca (Lika, Vuk) < *not'bca, ki se ustrezno fonetično pretvorjena ohranja tudi v noj ca (Vuk, Črna gora, Menčetič-Držič). Soglasniški sklop -je- je tu tako kot v čak. srdajce 'srčece' ob štok. srdašce < *st>rdbčbce nastal iz prvotnega -cc- oz. -če-,11 zato bi pri istrskem najco tako kot pri sin. nocó-j lahko izhajali iz iste slov. iztočnice *not'bcg. Samoglasnik a je v najco nastal po akanju. To je najjužneje v Istri zabeleženo v Prodolu, od koder je znana oblika patok < *potókz,,K sodeč po ledinskem imenu Patoki 'neravno področje ob cesti Medulin-Pulj'14 pa je moglo segati še južneje. Prislov najco mora izvirati iz tistega okolja, kjer je v Istri doma tako akanje kot tudi o-jevski refleks za slov. nosnik *g. Oblika pa istočasno tudi kaže, da ni štokavska.20 Področja v Istri, ki bi izkazovalo vse te značilnosti, pa ni možno natančno določiti. Področja z o-jevskim refleksom slov. nośnika *g se namreč ne ujemajo s tistimi, kjer je v Istri izpričano akanje; o-jevski refleks slov. *g je v Istri najjužneje znan iz labinskega i2Dybo, Slavjanskaja akcentologija, 1981, 148: *pylb —> *pylbca\ Stang, Slavonic Accentuation, 60, 62. "Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, 62. I4Ramovš, HGr. II, 173. l5ARj VII, 368. '"Skok, ERHSJII, 522. ,70 tem Ribarić, SDZb. IX (1940), 82; Rešetar, Der štokavisehe Dialekt, 138; Hraste-Šimunovič, Čakavisch-deutsches Lexikon I, XX. Nastop soglasnika -j-, ki ob poenostavljanju soglasniških sklopov nadomesti prvega, je v čak. pogost. O tem glej Moguš, Čakavsko narječje, 84 z literaturo. '"Obliko navaja brez lokacije Ivič, Die serbokroatischen Dialekte, 254; lokacija je podana po Małeckem, Przeglyd słowiańskich gwar Istrji, 108. O akanju v Istri ZgrabliĆ, Čakavski dijalekat u Sv. Ivanu i Pavlu te Žminju u Istri, 7-8; Ribarić, n. d, 65. wIvetac, Istarski toponimi, 130, povezuje ta mtpn. s slov. *potôkb. 2lllstrska, vendar štokavska more biti oblika nâjco »nocoj«, ki jo omenja Tomšič v leposlovnih delih Kažuni (Ljubljana, 1990), 232; Šavrinke (Ljubljana, 1991), 305, v slednjem delu na str. 306 z opombo, da je narečno izrazje predvsem iz okolice Gračišča in Kubeda. področja, npr. z barko, 5 sestro, z gospodarico (Diminič).21 Kakor koli že, obstoj istrskega prislova najco daje slutiti, da le-ta kot ostanek ne povsem pojasnjenih jezikovnih dogajanj v Istri22 odseva isto slov. izhodno obliko, kot se ohranja v sin. посф-ј. Ob razlagi sin. nocoj in sbh. najco iz *not'bcç>, ostaja nepojasnjeno vprašanje, zakaj izpeljava iz manjšalnice. Vzgibi za takšen pomenskomotivacijski vzorec mi niso znani, čeprav lahko isto pomensko motivacijo navedem iz slovinščine, kjer je poleg prislova nocą 'in der Nacht, bei Nacht, nachts' izpričan tudi istopomenski nocką, tvorjen iz manjš. nocka?1' Čeprav je sin. plêtnja in nocçj mogoče razložiti z uporabo domačega glasoslov-nega razvoja, se verjetnosti fonetičnih razvojev zslov. tipa v slovenščini ne bi smelo popolnoma izključiti. K opreznosti navaja sin. narečno ohranjen psi. soglasniški *-dl-, bolj pa kontrakcije tipa tpn. Dovje < *dblgoje, ki jih kot arhaizme ne gre ovrednotiti. Zato je verjetno prav, če si jezikoslovec pri presoji o fonetičnem razvoju zahodnoslovanskega tipa v slovenščini kot temeljno vodilo postavi merilo, po katerem bi smel določeno fonetično realizacijo v posamezni besedi ovrednotiti kot arhaično prvino nejužnoslovanskega tipa le, če je najprej skrbno pretehtal in izčrpal vse možnosti, ki bi pričale o pričakovanem, tj. jslov. fonetičnem razvoju. Izkušnje opozarjajo, da lahko subjektivnemu faktorju podleže še tako pretanjen in natančen delavec, zato bi se še zlasti pri ugotavljanju izjemnega opreznosti in previdnosti ne veljalo otepati. Miklošič je pričakovane metatetične reflekse v jslov. jezikih poznal, vendar ni jasno, zakaj je sin. rQzga skupaj z ustreznicami v ostalih slov. jezikih izvedel iz psi. oblike *orzga.24 Miklošičevo izvajanje slov. *rozgâ/*rôzga je v sistem pričakovanih fonetičnih razvojev vključil Trautmann, ki je ta slov. leksem zadovoljivo razložil iz glagolske osnove, ki jo ohranja lit. règzti, rezgù 'plesti, vezati'.^ Jslov. *г(Њђ 'suženj, ujetnik' ob psi. *orbh 'otrok, hlapec, suženj' < ievr. *orbho-s ♦'osiroteli > brezpraven (o otrocih)', prim. lat. orbus 'osiroteli', sti. ârbha- 'majhen, mlad',26 je v jslov. jezike iz sslov. verjetno prišlo s trgovino delovne sile pri Slovanih, o kateri se lahko prepričamo iz listine z začetka 10. stoletja.27 Nahtigalova razlaga o izposoji je še danes bolj vpeta v sistem razpoložljivega znanja, kot pa poskusi, da bi 2iMałecki, n. d.. 64, in mapa št. 2. 220 problematiki Peco, Pregled srpskohrvatskih dijalekata, 198*53, 127-138, zlasti na str. 135-37. "Lorentz, Pomoranisches Wörterbuch I, 562. 24Miklošič, SEW, 227. "Povezava je Trautmannova, BSW, 245; sprejemajo jo Vasmer, REW III, 531; Pokorny, IEW, 874; Skok, ERHSJ III, 161; Schuster-Śewc, HEWb., 1240-41. 26Pokorny, IEW, 781. :7Nahtigal, Akzentbewegung in der russischen Formen- und Wortbildung I, 272-3, je razlago o sposoji iz sslov. jezikov povzel po Torbiörnssonu, Die gemeinslavische Liquidametathese 1, 7, in jo dodatno utemeljil z izvenlingvističnim gradivom. Takšno razlago so sprejeli Ramovš v Kratki zgodovini slovenskega jezika, 92; Arumaa, Urslavische Grammatik, I, 149, idr. vokalizem tega jslov. leksema iz psi. *orbž> razložili po fonetični poti, ki ni dokazljiva.28 Sin. nareč. rózor ob razor m, rod. razora 'pri oranju nastali jarek, ko se del brazde odreže v levo, del pa na desno stran', brez naglasnega umika v imenovalniku razor, rod. razora 'isto' je Ramovš razložil z vokalno harmonijo a - o > o - o, ki naj bi v leksemu delovala še pred umikom naglasa.29 Oblike s samoglasnikom o naj bi po regresivni vokalni asimilaciji najprej nastale v stranskosklonskih oblikah, nato pa naj bi se novonastali samoglasnik o iz teh oblik analogno prenesel tudi v imenovalniško.30' Vzrokov za nujnost takšne razlage pri njem pogosto navajanega, vendar narečno nelociranega rózor Ramovš posebej ne omenja. Vzporednice te sin. besede so znane iz sbh., kjer je izpričana oblika râzor 'Furche, Grenzfurche, Wasserfurche' (Srem), pa tudi razor 'isto'. Slednja oblika je knjižna, mogla pa je na več sbh. področjih nastati iz prvotnega štok. razor,31 zato v njej ne bi bilo potrebno iskati slov. naglasne dvojnice; nadalje izpričuje vzporednico č. rozor 'razor' in slš. rózor 'isto'. Samostalnik je prvotno izglagolsko ime dejanja, izpeljano iz podstave v slov. nedoločniku *orz-oräti 'razorati'. Sprva je označeval vrsto oranja, nato pa razor kot rezultat takšnega oranja. Izhodna slov. oblika s fonemskim inventarjem, ki je bil kasneje podvržen delovanju metateze likvid, je pri tej sin. besedi nesporna. Vokalna harmonija je v sin. pogosta in kontroli dostopna. Kaže se kot prekozložna regresivna vokalna asimilacija, pri kateri naglašeni samoglasnik levega nenaglašenega tako v kakovostnem kot tudi v kolikostnem smislu nadomesti s sebi enakim: slov. * dalečb > sin. *daleč > po delovanju vokalne harmonije *deleč > po umiku poudarka z izglasnega zloga deleč; sin. šator > * šotor > šotor. Če se po vokalni harmoniji nastali samoglasnik analogno prenaša v sorodne oblike, kakovosti zamenjanega samoglasnika ne spreminja: sin. nareč. od dęlec za od daleč < *odh dalečb : *dalečb, s samoglasnikom e analogno po deleč?2 Enako analoško zamenjavo vokalne barve izpričuje 2*V misli imam poskus Georgieva, češ da naj bi bilo-jevski metatetični refleks v jslov. jezikih fonetično pogojen in naj bi nastal pri tistih slov. izhodnih oblikah, kjer zaporedje *oRT- ni bilo poudarjeno (Slavističen sbornik, Sofija 1963, 19-31). Jslov. *rôb& naj bi se posplošilo iz stranskosklonskih oblik paradigme *orhz m, rod. *orba > jslov. *râbh, rod. *roba. Kritično se je o tem poskusu Georgieva izrazil že Gutschmidt, Slawische Wortstudien. Sammelband des internationalen Symposiums zur etymologischen und historischen Erforschung des slawischen Wortschatzes, Leipzig, 11.-13. 10. 1972,107. Psi. *orkyta bi se sodeč poGeorgievi razlagi glasilo v jslov. le rokita, saj se kot izolirana beseda ne bi mogla le po analogiji glasiti jslov. rakita. "Ramovš, Slavia IX (1930-31) 53; isti, Mélanges de philologie offerts à M. J. J. Mikkola, 1931, 236; isti, Kratka zgodovina slovenskega jezika, 92. '"Tako v op. 28 omenjenih člankih. ''Gradivo povzemam po ARj XIII, 688. O možnosti internoštok. razvoja razor > râzor glej pri Ivič, n. d., 180, 204, 228, 270. ,20 tem Ramovš, Slovenski jezik III (1940) 50; isti, JA XXXVII (1920) 323-24, vendar brez opozorila, da je imela sin. predložna zveza samoglasnik a cirkumflektiran in da tako kot sbh. nareč. podal eko ob daleko odraža psi. naglasno stanje *ddt> dalečb : *dalečb (> slov. * dalečb). O prvotno cirkumflektiranem samoglasniku v predložni zvezi priča sin. narečni umik tipa okQ > Ђко v çd d'iqleč poleg dfleč (oboje Žiri), ki je v poljanskem narečju splošna in ni omejena le na dvozložnice (Ramovš, HGr. II, 97), pa tudi npr. od deleč (Bohinj; Ramovš, JA XXXVII (1920), 324). Prvotno sin. podedovano razmerje od daleč : dalčč > ddleč je danes v narečjih precej zabrisano, ker se je cirkumflektirana oblika iz predložne zveze rada nadomeščala z ne-predložno daleč oz. d0leč, prim. d]flleč : od djgleč (Ribnica), cFdleč : ad d' dleč (Zagradec) itd. tudi črnovr. primernik luaži namesto *laži < slov. *lbžbjb, ki je vokalno barvo dobil po oblikah tipa iQxka < sin. *1з%ка < slov. *lbgzka.^ Pri svoji razlagi Ramovš verjetno ni imel v misli pri Pohlinu izpričane oblike rojôr. Tu zapis drugega samoglasnika lahko ponazarja dolg in ozek samoglasnik, prim, pri njem izpričano rôjha 'Blume' - knjiž. roža; ropôzhem - knjiž. ropçcem; rôp - knjiž. rôp itd. Ta v obliki ni historičen in se je v imenovalnik po analogiji, ki je morala delovati pred sin. umikom naglasa, vnesel iz stranskosklonskih oblik. Ramovševa razlaga namreč ustreza besedi, ki jo med dostopnim narečnim gradivom prinaša le Tominčev slovar, kjer se glasi rûazar, rod. rçzûarç.34 Tu izpričana imenovalniška oblika z refleksom za prvotno dolgi o-jevski samoglasnik pod drugotnim naglasom kaže, da vokalna harmonija verjetno ni delovala v tej obliki. Tako kot pri deleč iz prvotnega sin. *daleč in črnovr. z blÇgam iz prvotnega sin. *z blogom, vokalno-harmoničnega produkta iz *z blagom,35 bi namreč tu pri delovanju vokalne harmonije pričakovali črnovr. refleks *rçz џг. Refleks za prvotno dolgi ö v imenovalniku priča, da je vokalna harmonija delovala v stranskosklonskih oblikah: *razçra > *rçzçra. Iz teh se je vokalna barva analogno prenesla v imenovalnik, dolžina novonastalega samoglasnika o v imenovalniku pa odraža kolikost samoglasnika a, ki je bil pri tem zamenjan: rod. *rôzçra —> *rçzor za * razor. Po umiku naglasa v imenovalniku (*rozor, rod. *röz 'služiti, delati, garati ipd.', pri obeh pa je v primerjavi z omenjenima glagoloma s samoglasnikom o pomensko polje občutno širše. To navaja k misli, da nastanka oblik z o-jem ne bi bilo možno razlagati le z aplikacijo delovanja vokalne harmonije - pri samostalnikih tipa robota je v sin. izpričana tudi pri sorota < sirÇta - ampak so oblike s samoglasnikom o lahko jslov. izpeljanke iz sposojenke *robh, ki je v teh jezikih po živih besedotvornih vzrocih sama tvorila svojo besedno družino, seveda v kolikor niso bili posamezni členi te besedne družine skupaj z jslov. *robz> prav tako prevzeti iz sslov. jezikov. V okviru problematike sin. motečih primerov pri trditvi psi. *(T)oRT- > jslov. *(T)RaT- je potrebno omeniti rokitje 'Schilfboden, cannetum', kot lahko preberemo v i "Tominec, Črnovrški dialekt, 1964, 38. 34Isti, n. d., 192. Mestniška oblika edn. se v črnovr. glasi u rqzuari in ne predstavlja pričakovanega mestnika k temu samostalniku. Tu bi bilo morda potrebno izhajati iz besedotvorne variante *orzdr'b m, ki je bila izpeljana iz sedanjiške osno,ve *dr'ešb. K sklonski obliki teh samostalnikov prim, črnovr. mest. edn. £ utqri 'k oltarju'. "Isti, n. d., 31, govori le o asimilacijskem produktu a > o za velarnim /, vendar je iz sklonske paradigme črnovr. samostalnika razvidno, da je velarni l regresivno asimilacijo a - o > o - o lahko še dodatno motiviral. K temu prim, črnovr. mestn. edn. u blas < *bolzë, kjer do labiovelarizacije kljub velarnemu I ni prišlo. ,6Glej op. 28. "Novak, n. d., 93. Pohlinovem slovarju. Besedo navaja tudi Gutsmann: rokitje 'Schilfboden, terftni pod', ki jo je tako kot številne druge v slovarju verjetno povzel iz Pohlina.38 V ostalih razpoložljivih slovarjih mi te besede ni uspelo zaslediti, prav tako tudi ne v dostopnem narečnem gradivu. Sodeč po pomenski motivaciji, ki jo izkazuje sorodstvena veriga nvn. Weide 'vrba', stvn. wTda iz pragerm. *wipwö, kar kaže na ievr. ta se ohranja tudi v p. witwa 'vrsta vrbe' in sin. vîtva 'vitra' (Šempas)34 oziroma splošnoslov. *vbrba, verjetno prvotni skupni samostalnik od *vt>rb& *'vitra', prim. lit. virbas 'isto',40 je sin. rokitje sorodno s sin. raki'ta 'Salix aurita, Salix incana', sbh. ràkita 'Salix caprea, Salix viminalis', mak. rakita 'Salix purpure', big. raki'ta 'isto', r. nareč. rokita 'različne vrste vrb', po akanju rakita 'isto',41 ukr. rokyta, p. rokita, č., slš. rokyta, slš. nareč. rakyta, dl. rokita, plb. rükaitä. Psi. *orkyta je izvorno izpridevniški samostalnik iz ievr. pridevnika *ark-u-s *'ukrivljen', ki se posamostaljen ohranja v lat. arkus, -Cis 'lok, mavrica, svod, vijuga, krivina'.42 Tvorba je prvotno lahko označevala vse, kar je ukrivljeno, pomenska specializacija na poimenovanje različnih vrst vrbe pa more biti v slov. jezikih drugotna in kaže, da je v poimenovanju pars pro toto *orkyta vrba poimenovana po značilnih upognjenih vejah. Starejši samostalnikov pomen izpričuje sin. nareč. rekî'itje za plięst (Žusem), č. rokiti 'juncus',43 ohranja pa ga tudi Pohlinovo in Gutsmannovo rokitje. Znano je, da Pohlinov slovar ne prinaša le besedja iz enega narečnega okolja in da gradiva iz različnih narečnih okolij, ki ga Pohlin verjetno ni črpal le iz dostopnih mu slovarskih del, sistematično ni normiral, prim, lèshke - ludske 'fremd', mras - mrês 'mraz' itd., zato oblika rokitje lahko odraža sin. narečni refleks iz prvotne sin. oblike rakitje. Zanimivo je, da lahko slednjo obliko najdemo pri Pohlinu, kjer pomeni 'Weidenwald; salicetum', v istem slovarju pa avtor navaja tudi gloso rakita 'Bachweide; siler'. Samoglasnik a je v obliki rakita kot tudi v rakîtje nenaglašen in kratek. Takšen je bil že po skrajšanju prednaglasne dolžine v slov. trozložnicah s sredinskim dolgim naglašenim samoglasnikom. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi bila ta skrajšava stara in jo postavljajo v psi. obdobje.44 Sodeč po slov. sposojenki *oltàr'b45 < stvn. altäri, po slov. posameznojezikovnih razvojih samostalnikov tipa *malina, kjer v ustreznih refleksih vokalna kvaliteta psi. a ostane nespremenjena, morebitna odstopanja pa so posledica posameznega jezikovnega razvoja iz samoglasnika a, npr. sin. molîne 18Glej Breznik, Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, III, 166. "Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 1957'7, 848. 40K temu prim. slov. *gospodb —» kol. * gospoda; ukr. červ 'Wurm, Bienenlarve' —» červa 'Würmer, Bienenlarven' (Lohmann, KZ LVIII (1931), 206-7). "'Vasmer, REW 11,488. 42Tako Meillet, Études sur ('etymologie et le vocabulaire du vieux slave, 296-6; Torbiörnsson, n. d., 7. ■"Jungmann, Slovnîk česko-nčmecky III, 845. "Tako VondrÂk, Vgl. Gr. I, 275; Stang, Slavonic Accentuation, 410-41. 4,Leksem je bil v slov. jezike prevzet po delovanju metateze likvid, zato štirizložna rekonstrukcija leksema (tako Kiparsky, Die gemeinslavischer Lehnwörter aus dem Germanischen, 1934, 119) ni nujna. 'maline' (Podgraje),46 in sodeč po jslov. metatetičnih refleksih z a-jevskim samoglasnikom v slov. trozložnicah tipa *orkyta > jslov. rakïta, *porsïca > jslov. prasîca je to skrajšanje mlajše in je moralo delovati šele v tistem obdobju po delovanju metateze likvid, ko substitucijska fonetika tipa *oltâr'b < stvn. altäri ni bila več tvorna. V nasprotnem primeru bi namreč v jslov. jezikih ne imeli refleksov tipa rakita, prašiča, ampak le *rokita, *prosica. Ugovor, češ da bi se slednje vrste refleksi lahko analogno uravnali po členih besedne družine, kjer do skrajšanja ni prišlo, verjetno ne bi bil umesten, ker naletimo na a-jevski vokalizem pri osamljenih besedah, kot je prav jslov. rakita. Zbrano gradivo za pomen 'vrba' pri SLA ne prinaša niti enega zapisa, ki bi kazal na enak vokalizem kot Pohlinova in Gutsmannova glosa. Razvidno pa je, da je bil kratek in nenaglašen a v rakita v posameznih sin. narečjih podvržen kvantitetni pa tudi kvalitetni redukciji. Slednja se pri narečnem gradivu za prvotno sin. rakita kaže kot rękętfa (Skomar), rekina (Žusem), torej v fonetični realizaciji, ki je primerljiva s kvalitetno redukcijo kratkega naglašenega ä v sin. nareč. mre s za knjiž. mraz < psi. *morzh oziroma kvalitetno redukcijo kratkega nenaglašenega a v predponi rez- iz raz-< *orz-, ki naj bi jo spodbudil soglasnik r in asimilacijsko pritegnil samoglasnik a v sprednjo lego.47 Kvalitetna redukcija kratkega nenaglašenega a > o za r pa tudi za ostalimi soglasniki v sin. ni dokazljiva - primeri kot nareč. molîne (Podgraje)48 so lahko po asimilaciji nastali na podlagi labialnega soglasniškega okolja - zato bi Pohlinovo in Gutsmannovo rokitje lahko izviralo iz tistega narečnega okolja, kjer je izpričan sistemski prehod nepoudarjenega a > o. Sprememba je znana v delu prekmurščine in v bližini Ilirske Bistrice, zlasti v Jasenu in Harijah, kjer z izjemo končnega a zajame vsak a.49 Toda Rigler navaja, da danes na Kilovčah govorijo nârozan 'narazen' in opozarja, da takšno obliko najdemo tudi pri Kastelcu; Kastelec piše tudi urshoh, vendar je danes na Kilovčah izpričano le ürzax-50 Tako prva kot druga oblika ne ustrezata pogojem, da bi ju bilo možno razložiti kot asimilacijska produkta zaradi soglasniškega okolja. Pri Kastelcu se najde tudi brodouizha (169) poleg bradouiza (803), bloga (169) poleg blagä (803).51 Ob tem gradivu pa se postavlja vprašanje, ali prehod nenaglašenega a v o, ki je danes kot sistemski fonetični pojav izpričan le na majhnem področju iz okolice Ilirske Bistrice v preteklosti ni bil širši. Posredno bi o nekdaj širšem področju tega fonetičnega pojava lahko pričalo ohranjeno Kastelčevo gradivo, najdba originala njegovega slovarja Dictionarium latino-carniolicum pa bi lahko pokazala, ali je Pohlin pri izdelavi svojega slovarja črpal tudi iz te predloge. . Do sedaj tudi še ni bilo opozorjeno na Pohlinovo gloso orolje 'iugerum, arvum; Joch-, Pflugacker'. Te Gutsmann ni prevzel v svoj slovar, ampak v njem navaja 46Rigler, Južnonotranjski govori, 1963, 89. 47Isti, n. d., 71. 48Glej op. 45. 49Isti,n. d., 104. 50Isti, n. d., 89. 5lObliki navajam iz Kastelčevega slovarja Dictionarium latino-carniolicum; oznaki v oklepajih informirata, iz katerega od dveh ohranjenih prepisov je posamezna oblika; oznaki sta istovetni s signaturama, pod katerima ta dva rokopisa hrani NUK. fonetično pričakovani refleks oralje 'Pflug-, Jochacker'. Pričakovani fonetični razvoj izkazuje tudi Zagajškovo voralje 'isto', pa tudi ralje 'Jochacker' iz Alič-Drobničevega slovarja. Na orolje naletimo že v Pohlinovi knjigi Kmetam za potrebo inu pomoč, kjer na str. 44 lahko preberemo en kos pojla od 8 oroljov, vprašanje pa je, čigav je pripis orole 'iugerum' v Kastelec-Vorenčevem slovarju z začetka 18. st.52 Kot zanimivost naj navedem, daje sin. oblika orolje zašla tudi v Lindejev poljski slovar, ki jo je, sodeč po seznamu literature, iz katere je avtor črpal kranjsko gradivo, Linde povzel prav od Pohlina.53 Izvorno sta Pohlinovo orolje oziroma Gutsmannovo oralje skupna samostalnika, ki bi ju bilo potrebno izvesti iz slov. predmetatetične iztočnice *orlbje, prim. br. rallë, -jâ 'oranje, zorano polje', č. nareč. roli 'polje, njiva'. Poleg samostalnika na *-bje kaže slov. gradivo tudi na *orlbjâ, torej na skupni samostalnik tipa *brât(r)bja, ki je izpričan v csl. ralija 'njiva', sbh. ralija 'ager, arvum', str. rolija 'njiva, orna zemlja; poljedelstvo', nr. rolbjâ 'orna zemlja', tudi rólbja 'isto', ukr. rilljâ, -h', br. ralija, -i 'zorano polje, zemlja', p. rola 'orna zemlja, polje', nareč. 'površinska mera; kmetija z okoli 50 oralov polj', č. role 'polje', slš. rol'a 'njiva', nareč. rai'a 'isto', dl., gl. rola, plb. rül'a 'zorano polje'. Vzglasni ro- v sslov. jezikih kaže, da sta bila oba skupna samostalnika tvorjena iz predloge s cirkumflektirano osnovo. Nanjo kaže tudi sin. râl ž, rod. ralî 'oranje (Rihenberk, štaj.); čas oranja (Rihenberk, bkr.); zorana njiva, površinska mera' in sbh. râl ž, rod. râli 'oranje, zorana njiva, površinska mera'54 Oba samostalnika dopuščata nastavitev slov. /-jevskega samostalnika *drlb f. Njegovo pomensko polje pa tudi zunanja evidenca, ki primerljivega /-jevskega samostalnika v ostalih ievr. jezikih ne potrjuje, kažeta, daje samostalnik verjetno internoslov. nastal na podlagi posamostaljujočega besedotvornega vzorca *-б —» *-b za tvorbo pojmovnih/glagolskih imen iz prvotnih pridevnikov oz. deležnikov, prim. sbh. prid. pômrzao, ž pômrzla —» pomrzao ž, rod. pomrzli, in da je cirkumflektirana osnova v prvotnem imenu dejanja *drlb ž 'oranje' tako kot pri sbh. pomrzao ž, rod. pomrzli oziroma psi. *synt vznikla iz premične paradigme samostalnika.55 Akutirano osnovo - ta odraža ievr. zgradbo dvozložne težke baze *агз- 'orati' - med slov. gradivom zasledimo npr. pri *ârdlo s 'aratrum' pa tudi v sbh. râl 'iugerum' (Vuk, Nemanič),56 posamostaljenem deležniku *ôrlh, ž *ôrla *'zoran' k psi. prvotnemu *6rti, *or'ešb 'arare', zgodaj preoblikovanem v *orati, *or'ešb 'isto', iz katerega je po morfo-fonemski zamenjavi *-& z *-b in prehodu v premično paradigmo nastal slov. samostalnik *ôrlb f. "Stabej gaje prištel med pripise doslej neugotovljene neznane roke z druge polovice 18. st., torej ga ne uvršča med Pohlinove pripise. Še neobjavljen Stabejev tekst mi je bil na voljo v Historični sekciji Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU. "Linde, Słownik języka polskiego2 V, 63: earn, rai, orolje 'iugerum'. 54ARj XIII/1, 25. "O besedotvornem postopku Miklošič, VGr. II, 103; Brugmann, Grdr.2 II/l, 383sl, 172sl; Lohmann, n. d., 280; Vaillant, Gr. Comp. I, 558; Slawski, Sł. psł. I, 106. '"ARj XIII/1, 25. Prav tam navedena oblika râl m, rod. râla 'iugerum' (Istra) pa tudi sin. oral m, rod. orâla 'ploščinska mera' (SSKJ III, 427) morata s cirkumfleksom tako kot slov. *dâlb, ž *dalâ, s *dâlo k *dâti kazati na kasnejše slov. akcentske spremembe. Cirkumflektirane slov. delež, na *-/& iz osnov s podedovanim težkim vokalizmom razlaga Stang, Slavonic Accentuation, 142, iz aoristnih cirkumflektiranih osnov. Slov. iztočnica *orlbje bi se po pričakovanih fonetičnih razvojih v sin. razvila v ralje. Slednja oblika je v sin. tudi izpričana. Pohlinova glosa orolje in Gutsmannova oralje pa z vzglasnim o- kažeta, da se je refleks po delovanju metateze likvid ljudskoetimološko naslonil na orati. Pojava niso mogli sprožiti le skupni semi pomenskega polja obeh besed, ampak tudi skupna fonemsko zaporedje -ra-. K domnevi navaja sslov. gradivo iz slov. iztočnic *orlbje oz. *orlbja, kjer zaradi specifičnega fonetičnega razvoja vzglasnega cirkumflektiranega zaporedja *orT- do ljudskoetimološkega naslanjanja na *orati ni prišlo. To pa navaja k mnenju, da se je Pohlinova glosa internosln. razvila iz prvotnega oralje. Možnost, da bi oblika orolje po vokalnoharmonični poti nastala iz oralje, bi bilo potrebno izključiti, ker v obliki niso bili izpolnjeni pogoji za delovanje vokalne harmonije; nenaglašeni samoglasnik namreč vokalne harmonije ne sproži. Skupni samostalnik na *-bje iz slov. cirkumflektirane osnove *orlb je bil v slov. po pričakovanju naglašen na izglasnem zlogu,57 prim. br. rallë, -jâ. Takšna slov. iztočnica bi se po umiku z izglasnega zloga glasila *ralje. Po ljudskoetimološki naslonitvi na orati bi se v delu koroških kot tudi v večini štajerskih narečij zaradi dolgega a, ki je v teh narečjih podvržen labiovelarizaciji,58 ta glasila *orolje. Toda v sin. se taki slov. skupni samostalniki kažejo tudi kratko ali dolgo naglašeni na izglasnem zlogu,59 npr. *sHšb —» *sušbje > sin. stišje ob susß in szśjię (Potok). Tip z dolgim naglašenim izglasnim samoglasnikom je v delu sin. narečij sovpadel z imenovalnikom množine tipa moiję < *mçibje, lasję < *volsbje itd. Fonetični sovpad je lahko povzročil, da je bil prvotni skupni samostalnik občuten kot imenovalnik množine. Dodatno je bil pojav verjetno vzpodbujen pri primerih, kjer je bil v rabi tudi števni samostalnik. O takšni interakciji bi lahko pričala Pohlinova raba orolje. Interakcijo je tu lahko sprožil samostalnik oral 'površinska mera'. Sin. oblika z naglašenim izglasnim samoglasnikom bi bila labiovelarizaciji lahko podvržena zaradi istega vzroka, kot je bilo lahko tudi rokitje. Področje iz okolice Ilirske Bistrice, kjer je taka labiovelarizacija znana, oblike tipa lasję kot tudi tipa suśję pozna, prim, łasię (Kovčice, Hrušica) in saśjię (Potok).61 Ali glosi rokitje in orolje izhajata iz istega narečnega okolja? V Pohlinovem slovarju je izpričan leksem rnodros 'Brennschlange, ptyas', kar je narečni refleks za sin. modras m, rod. modrasa 'vrsta strupene kače'. Oblika z o-jevskim refleksom za prvoten sin. kratek in poudarjen ä bi lahko bila iz istega narečnega okolja, kot sta domnevno rokitje in orolje. Prvotni sin. kratki naglašeni a se namreč v delu jnotr. govorov razvije v širok o-jevski samoglasnik, prim. mrQs, brQt .(Ilirska Bistrica), mrQs (Dobro polje).62 Natančno preverjanje, če je vse lekseme s sin. samoglasnikom o namesto pričakovanega metatetičnega a-jevskega res možno razložiti s kontroli dostopnimi in 57Dybo, n. d., 153. 58Ramovš, HGr. VII, 23, 27, 162, 178. ,9Jaksche, Slavische Akzentuation II, 80 in op. 207; Škrabec, Cvetje z vrtov sv. Frančiška XIII/8b. '"Rigler, n. d., 42. "Isti, n. d., 89, 42. "Isti, n. d., 72, 87. preverljivimi internosln. fonetičnimi razvoji, predstavlja le del problematike, ki se dotika vprašanja o slovenski lingvogenezi. Ob tem je nujno, da je pozornosti in natančnega preverjanja deležna prav vsaka oblika posebej. Tu smo opozorili le na nekatere izmed njih. Iz teh pa je vsekakor razvidno, da je problematiko treba razumeti kot skupno nalogo slovenske dialektologije, historičnega jezikoslovja in kompa-rativistike. Tesnejše in bolj sistematično vzajemno sodelovanje med temi strokami bi ob večjem ovedenju, na kaj naj bo posamezna stroka še dodatno pozorna, nedvomno pripomoglo h kvalitetnejšim odgovorom pa tudi h kvalitetnejšemu znanju o slovenskem jeziku. Summary The two Slovenian dialectal phonetic facts, that is the intacted Old Slavonic consonantal sequence *-dl- and contractions of the type Dovje < *dblgoje, forces to the conclusion that the probability of phonetic development of the West Slavonic type in Slovenian can't be a priori rejected. Although the explanations of Slov. plętnja and nocçj by which was tried to show that both lexemes conserve the West Slavonic phonetic development nowadays can be disproved, the two mentioned phonetic facts demand the evaluation of those doublets by which the origin of the form with vowel o in stead of expected South Slavonic metathetic vowel a in Slovenian isn't yet clear. In the article some of these doublets are discused and it is shown that all of mentioned can be explained by application of Slovenian dialectal phonetic changes from the form with the primary Slovenian metathetic vowel a.