Posamezna številka Din 1-—
ŠTEV. 68.
V LJUBLJANI, terek 21 a »l ila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO n.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30 —.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IX UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. C	'TELEFON	STE	V.	552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. IS.688.
Temelj države.
V	debati o dvanajstinah je dejal dr. Krajae v svojem globoko zasnovanem govoru med drugim tudi sledeče: »Država ni stavba iz kamna, temveč je moralna stavba, ki počiva na moralnem temelju in ta temelj morate zgraditi, ednosno ga ohraniti.«
Pa poglejmo, kako gradi, odnosno ohranjuje vlada »nacionalnega bloka ta
temelj.
Včeraj je zboroval v Ljubljani uradniški kongres. Ena njegovih glavnih zahtev je, da se izplačaja uradnikom z zakonom že dovoljene razlike v plačah. Te razlike znašajo, kakor so izračunali uradniki sami. ker finančni minister tega ni znal izračunati, nekaj nad 200 milijonov dinarjev. Vlada P. P. je prekoračila prejšnji proračun za nad 11)00 milijonov dinarjev. V dvanajstinah je na neparlamentaren način dosegla za te izdatke naknadno kritje in odobrenje. Ni pa mogla storiti vlada tega, da bi spravila v dvanajstine tudi potreben kredit za izplačilo razlike uradniških plač. Razlike je vlada dolžna plačati po zakonu, proračun pa je prekoračila proti zakonu, j Zakonito plačilo ne bo plačano, protiza- ! konito pa je odobreno. In tako postopa- i nje se vrši proti uradnikom, ki čisto go- j lavo niso zadnji steber države. Samo čudimo se uradniku, ki po vsem tem pravi, da vlada »nacionalnega« bloka ohranjuje moralne temelje države.
Avtonomna pravica Ljubljane je z zakonom zajamčena. Kljub temu pa so ljubljanske občinske volitve odložene in nihče se niti ne zmeni, da bi razpisal volitve, kakor jih zakon zahteva. Vlada z nerazpisom ljubljanskih občinskih volitev očitno prezira zakonito določeno pravico ljubljanskega prebivalstva, ki mora dobiti zato utis, kakor da zakon ne velja za vsakogar. Poživljamo tiste, ki iz strahu pred ljudsko sodbo ne razpišejo ljubljanskih občinskih volitev, da nam razlože, kako s takim postopanjem grade moralne temelje države.
Kakor hitro ne veljajo za vse državljane enake pravice in enake dolžnosti, je javna morala zadeta. V dvanajstinah so deležni prečanski kraji vseh dolžno-sti, njihove pravice pa so pozabljene. In isto vidimo tudi drugod. Slovenija je deležna lueditov Naiodne banke samo v višini 8 do 9 odstotkov. p0 številu prebivalstva in po njenem denarnem pomenu je prikrajšana za najmanj 5 odstotkov. Denar poštnega čekovnega urada se centralizira v Beogradu in Slovenija je zopet udarjena v svojih pravicah.
Med moralne temelje spada tudi pravica. Kako jo pojmujejo dvanajstine vlade »nacionalnega« bloka? Objavili smo nekoč inserat, ki je bil priobčen v dunajski »Neue Freie Presse« in v katerem Ponuja neki Beograjčan 1500 milijonov dinarjev posojila. V Beogradu so torej doma težki bogataši. V dvanajstinah pa je vlada »nacionalnega« bloka na te bogataše čisto pozabila, pač pa se je spomnila ročnih delavcev in jim naklonila da-Vek v znesku 2 odstotkov njihove plače.
Moralni zakon, ki ga priznava ves kul-
u!*u *vet, pravi, da velja svoboda pre-prH'anja tudi za državnega nameščenca.
.. as volilni zakon pa pravi vrhu tega, da j \a^niv ki hoče izsiliti od volilca, "*a v'° proti svojemu prepričanju. V zasmeh vsega tega pa se vrši pri nas po-•upBjA ut BAjsiupBjn Bfpmjasjad Bitoipj časopisje to persekucijo celo odobrava.
Če poneveri kak revež par sto dinarjev, takoj ga zagrabi roka pravice. Toda kaj si naj misli državljan, kadar čita v
Režim groze.
10000 LJUDI ARETIRANIH, PREKO 2000 USTRELJENIH. (SAMO V SOFIJI
NAD «00.
Sofija, 21. aprila. V Sofiji je zaprtih preko 10.000 ljudi. Aretirani so vsi komunistični in zemljoradniški poslanci in
mnogo ruskih emigrantov. Dosedaj je ubitih v Bolgarski preko 2000 oseb, v sami Sofiji pa 600. .
Revolucionarno razpoloženje v bolgarski vojski.
Caribrod, 21. aprila. V mestu Vrači je nastala pobuna med vojsko, ki je prešla ua stran zemljoradnikov. V Varni in Plovdivu se je vojska razdelila v dva tabora: en del je ostal zvest vladi, drugi del pa je pristopil k zarotnikom.
Sofija, 21. aprila. Iz dobro obveščenih krogov doznavamo, da je prišlo v vseh večjih mestih na severu in vzhodu do resnejših nemirov. Med obema skupina-
ma'se bije krvav boj. Vsa garnizija v Vrači je stopila na stran ustašev. Seljaki se v masah umikajo v gore.
ŠTEVILNE ARETACIJE NIŽJIH OFICIRJEV.
Caribrod, 21. aprila. O priliki pobune med vojsko je bilo aretiranih mnogo oficirjev. Vsi nižji oficirji, ki so osumljeni kot pristaši zemljoradnikov, so zapiti.
Kralj Boris proti vladi Cankova.
Sofija, 21. aprila. Cankova vlada stoji j pred krizo. Ta režim vodi državo do re- j volucije. Niti sam kralj Boris ni več voljan tvegati svojo usodo in usodo države zato, da se obdrži na vladi gotova klika. Proglasitev prekega soda je povzročila v državi še več neredov.
Politični krogi trdijo, da bo bodoči ministrski predsednik Aleksander Malinov, ki bo sestavil volilno vlado iz demokratov, radikalov, liberalcev, socialistov in zmerne skupine zemljoradnikov. Ta vlada naj bi izvedla volitve.
Lazarev - diktator Bolgarske.
Sofija, 21. aprila. Lazarev. komandant sofijske garnizije, je danes dejanski vladar Bolgarske. Cankov in ostali člani vlade so samo igrača v njegovih rokah.
V	rokah Lazareva je vsa moč in z uaj-brezobzirnejšo diktaturo hoče za vsako ceno obdržati Cankova. Lazarev je prišel do sedanje moči kot predsednik tajne oficirske organizacije, ki se imenuje Kubrat«. Ta organizacija je nekaka žandarmerija v armadi. Teror, ki ga razvija ta organizacija, je nezaslišan. Ne rodi pa tega uspeha, kakor upa Lazarev. Sofijsko prebivalstvo spoznava se-
NA NAŠEGA POSLANIKA SE PRIPRAVLJA ATENTAT.
Sofija, 21. aprila. Sofijska policija je obvestila našega poslanika v Sofiji g. Milana Rakiča, da pripravljajo proti njemu atentat, seveda komunisti. Atentat naj bi izzval konflikt med našo državo in Bolgarijo. Vsi tuji diplomati v Sofiji si radi kritičnega in nevarnega stanja ne upajo več na ulice.
SMRT VODITELJA ATENTATORJEV.
Sofija, 21. aprila. Včerajšnji dan je prinesel še eno senzacijo. Okoli 10. ure ponoči sta bili nakrat obkoljeni ulici Dunav in Isker. V omenjenih ulicah je bil ukinjen ves promet. Vojska in žandarmerija sta bili pojačeni z narodno milico. Ves del mesta je bil izpraznjen. Policija je bila namreč obveščena, da se tukaj nahaja Minkov, in je obkolila njegovo hišo. Minkov se je zabarikadiral in pričel streljati na vojsko, ki je hotela udreti v njegovo hišo. Nastal je ljut boj.
V	hišo sta bili vrženi dve bombi. Po desetih minutah je streljanje iz hiše prenehalo; Minkov je prihranil zadnji strel za se in tako preprečil nadaljnjo preiskavo.
SENZACIONELNE VESTI BERLINSKIH LISTOV.
Berlin, 21. aprila. Današnji listi pišejo, da namerava kralj Boris odstopiti in pozvati svojega očeta Ferdinanda na čelo države. Bolgarsko poslaništvo v Berlinu pa je dementiralo vesti o abdikaciji.
daj, kaka sreča je bil zanj režim Stambo-iijskega. To razpoloženje prestolice pridno izkoriščajo zemljedelci, ki kljub naj-liujšemu terorju razvijajo veliko agilnost. Zlasti na deželi je pozicija zemlje-delcev stalno močnejša. Diktatura Lazareva bo zato žalostno končala. Značilno za razpoloženje prestolice je, da se manifestacij za Borisa ni udeležilo več ko 200 ljudi, pa čeprav so poročali vladni listi o tisočih. Preokret na Bolgarskem bo nastopil, pa čeprav bo padlo na tisoče žrtev.
je, pripovedujejo, da je včeraj že na več i j krajih prišlo do upora kmetov in do res- I ni h spopadov z vojsko in žandarmerijo. ;
USTAVLJENI LISTI.	.
Sofija, 21. aprila. Vlada je prepoveda- I la liste: »Denik«, »Slovo« in socialno- j demokraško »Epoho«. Omenjeni listi so namreč poročali o merah vlade proti i vstašeni in komunistom.
NAVDUŠENE OVACIJE KRALJU PO BOSNI.
Sarajevo, 21. aprila. Včeraj ob 11.30 je kralj odpotoval v Mostar in posetil Nevesinje. Nato se je kralj vrnil v Ilidže in počival do večera. Vso pot je ljudstvo navdušeno pozdravljalo kralja.
PRED OŽIVLJENJEM POLITIČNE SITUACIJE V BEOGRADU.
Beograd, 21. aprila. Politična situacija v Beogradu je še vedno na mrtvi točki.
V Beograjskih političnih krogih so se pričela menjavati mišljenja o celi situaciji pod vplivom dogodkov v Bolgariji.
V radikalskih krogih se je že pričelo govoriti o nemožnosti koncentracijske vlade. Nek odličen radikal je izjavil, da je nemogoče voditi brezobzirne politike, ker naša država ne bo sledila usodi Bolgarsko. V Beogradu pričakujejo jutri prihoda Pašiča in ostalih ministrov, ki se morajo vrniti v Beograd radi napetega zunanjega položaja. Politični krogi smatrajo, da se bodo vodili razgovori med radikali in IISS v smeri razčiščenja situacije. Pričakujejo tudi kraljevega povratka v Beograd.
PRED PRIČETKOM DRŽAVLJANSKE j VOJNE.
Caribrod, 21. aprila. Po vesteh z bolgarske meje so se na deželi pričeli spopadi med vladnimi četami in vstaši. Politični spopadi v Sofiji se smatrajo kot pričetek jake akcije opozicije proti današnjemu Cankovemu režimu. Trdijo, da je bil spopad med policijo in opozicijo o priliki napada na bivališče Minkova večjega pomena in da se je razvila ob tej priliki prava bitka. Potniki, ki so včeraj dopotovali iz notranjosti Bolgari-
listih o veliki aferi vsled ukinjenja se-kvestra z veleposestva Thurn-Taxis in ko vidi, da se za likvidacijo te afere nihče ne zmeni. Ali mar visok položaj nekaterih vse oprošča?
Dan na dan je žaljen moralni čut državljana. Nemogoče je, da tega vladajoči ne bi videli. In vseeno ne ukrenejo ničesar. Ali mar cenijo moralo tako nizko,
ODREDBE NAŠE VLADE.
Beograd, 21. aprila. Naša vlada je odredila najstrožje nadzorstvo nad bolgarskimi emigranti v Nišu in jim je omejila svobodno gibanje. Med emigranti se je opazilo neko sumljivo gibanje.
PREPREČEN ATENTAT NA VDOVO STAMBOLIJSKEGA.
Sofija, 21. aprila. Na vdovo Stambolij-skega je bil pripravljen atentat od strani vladnih pristašev. Atentat pa je bil v zadnjem trenutku preprečen.
da jim je vseeno, če raste med državljani ali če pada? Ali so mar sami torej brez nje, da jo tako nizko cenijo?
Država je moralna stavba, ki počiva na moralnih temeljih!
Vi, ki ste pristaši »nacionalnega« bloka, poglejte naokrog in bodite pošteni, ter povejte, kako čuva vaša vlada te temelje!
PAŠIČ SE VRNE.
Beograd, 21. aprila. Doznavajo, da bo Pašič danes odpotoval iz Cavtata preko Sarajeva v Beograd. V Sarajevu se bo g. Pašič ustavil in bo izročil kralju v podpis ukaze o rekonstrukciji vlade. Kakor doznavajo politični krogi, bo prevzel ministrstvo agrarne reforme Simonovič, medtem pa bo dr. Križman prevzel resor dr. Šurmina. Dr. Š u r m i n pa bo definitivno izpadel iz vlade.
RESRO VPRAŠANJE.
Sušak, 21. aprila. Ninčič je odpotoval \čeraj z brzim vlakom v Beograd. Pred svojim odhodom iz Sušaka je Ninčič de-mentiral vse vesti o kakem sestanku z Mussolinijem, češ da v tej smeri ni bil niti z ene, niti z druge strani podvzet noben korak. Dalje je Ninčič odločno demontiral vse vesti o luškem konzorciju med našo državo in Italijo. Danes bo zunanji minister Ninčič predsedoval konferenci, ki se bo bavila s temi vprašanji. V Beograd so povabljeni tudi vse-učiliščni profesorji dr. Stražnicki, dr. ši-lovič. dr. Figatner in pomorski kapeta* Čeligoj.
Vojaška diktatura na Bolgarskem.
Proglas obsednega stanja.
Kakšne so razmere na Bolgarskem se najbolj jasno vidi iz proglasa obsednega stanja, ki ga je izdal general Lazarev kot komandant sofijske garnizije. V tem proglasu se pravi:
Vsi državljani so dolžni, da se brezpogojno pokore vojaškim in civilnim oblastim. Prepovedano je vsako zbiranje in sestajanje brez posebnega dovoljenja generala Lazare-va. Prepovedani so vsi koncerti, kino in gledališke predstave in slične. Vojaške oblasti imajo nalog, da postopajo najstrožje proti vsakomur, ki bi skušal povzročiti nered ali nemir. Prepovedano je, zbirati ali sprehajati se po ulicah v gručah. Vsaka vojaška oseba se ima v slučaju neredov umakniti v hišo. V slučaju streljanja se ne bo prav nič oziralo na to, kdo da je na ulici. Vsako nošenje orožja je prepovedano. Policijska ura je določena za vse gostilne, kavarne, delavnice in trafike ob 18 in pol. Avtomobili in izvoščki smejo biti na ulica samo do 5. popoldne. Pred 4. uro zjutraj ne sme nihče na cesto. Vsakdo mora imeti legitimacijo s fotografijo. Legitimacije izda vojaška oblast. Kdor se proti temu pregreši, pride pred vojno sodišče. Za potovanje po železnici je potrebno posebno dovoljenje s strani vojaške oblasti. Telefonski pogovor v Sofiji je dovoljen samo med 7. in 11. ter med 13. ifi 17. uro. Za zasebne brzojave je vpeljana vojna cenzura. Ponoči ne sme nihče zapustiti Sofije in vojaškim stražam in patruljam je izdan ukaz, da streljajo na vsakogar, ki bi se pregrešil proti tej naredbi. Državljani so dolžni, da takoj javijo vojaški oblasti vsakogar, ki širi neresnične vesti.
Zemljoradniki in komunisti
so postavljeni izven zakona. V Sofiji so bili aretirani vsi delavci, češ, da so komunisti. Ker so zapori prenapolnjeni, so bili odvedeni v vojašnice. Zemljoradniki dn komunisti računajo s tem, da bo vlada izrabila sedanje razpoloženje in decimirala njihove vrste. Preki sodi delujejo s polno paro. Voditelja levega krila zemljoradnikov Petrini in Gačarov sta bila po razsodbi prekega soda ustreljena. Aretirani so bili tudi voditelji zmernih zemljoradnikov, Tonov, Bahalov in drugi, ki so celo hoteli vstopiti v vlado. Vlada izjavlja, da jih je aretirala vsled tega, da jih obvaruje pred ljudsko jezo. — Aretirani so bili tudi ugledni sofijski meščani, češ, da so bili soudeleženi pri atentatu. Ponovno se potrjujejo vesti, da je bilo že prve dni ustreljenih nad 500 oseb.
Kmetje bojkotirajo Sofijo.
Cene živil v Sofiji silno naraščajo. V prvi vrsti je temu krivo to, da je promet zelo reduciran. Poroča pa se tudi, da so pričeli kmetje bojkotirati Sofijo in druga mesta ter da ne prodajajo več živil. Vpričo grozotnega terorja, ki vlada v Sofiji je le naravno, če se vsak kmet, ki je itak sumljiv, da je pristaš zemljedelske stranke, dvakrat premisli, predno odide v Sofijo.
S Kako je bil nameščen peklenski stroj?
Pred prihodom pogrebnega sprevoda v cerkev sv. Nedelje je policija natančno preiskala vso cerkev in šele potem, ko je bila sigurna, da je vse v redu, so smeli ljudje vstopiti v cerkev. In vendar je bil tedaj peklenski stroj že nameščen pod obokom. Toda bil je vzidan in ga zato policija ni mogla zaslediti. Zato sklepa policija, da je bil peklenski strqj nameščen v noči od srede na Četrtek. Vsi cerkveni uslužbenci so bili aretirani. Oba cerkovnika pa sta izginila in jili policija ni mogla zaslediti do danes.
Sobranje
je sklicano za danes, ker mora po ustavi sobranje tekom petih dni odobriti proglasitev prekega soda.
Most pognan v zrak.
V	nedeljo ni bil javljen noben nov atentat. Zato pa je bil pognan v zrak most preko reke Vahare med Sofijo in Plovdivom.
Hujskanje vladnega časopisja.
Vladno časopisje piše v najostrejšem tonu proti atentatorjem in poživlja vlado, da odgovori na teror komunistov z enaldm orožjem. Nobenega pardona se ne sme priznati vsem onim, ki so sokrivi atentata. Gospod Cankov si je torej pravočasno preskrbel , sankcijo za svoje maščevanje.
Angleška sodba.
i »Nevv Leader« piše: Na Bolgarskem je
■	postalo ubijanje neprijetnih nasprotnikov potom vladnih kreatur in skoraj gotovo z nje-; nim znanjem vsakodneven običaj vlade. Pred ! seboj imamo detajlirane podatke, ki so ! skoraj neverjetni: samo meseca januarja ni bilo nič manj ko 150 političnih umorov. Vzrok ni samo v bratomorni vojni macedonskili beguncev. Poleg njih si poišče fašistovski teror priznane voditelje kmetov in delavcev, njih poslance, vodje strokovnih organizacij, njih žurnaliste in jih ubija s hladnim pre-vdarkom pred očmi vse javnosti. Moglo bi se to smatrati za pretiravanje; toda celo /limes«, ki so drugače do fašistva zelo mile v sodbi, delajo za te politične umore odgo-| vorno policijo. Ljudje, ki se jih» išče«, izginja-| jo tajinstveno, aretiranci pa »store samo-! more. Med tem pa mora ta majhna država,
, ki je brla nekoč po pravici ponosna na svoje šolstvo, gledati, kako je brutalna in reakcionarna vlada Cankova zaprla na stotine šol in vrgla 3778 učiteljev na cesto.« — Gospodje mladini, le navdušujte za vlado Cankova, ki ubija »komunistično nevarnost' na Balkanu!
Oklic socialnih demokratov.
Socialno demokratska stranka je izdala oklic, v katerem poživlja vse pristaše, da ohranijo mirno kri. Naj bo atentat še tako strašen in žalost prizadetih še tako velika, vendar je treba, da se z medsebojnim prelivanjem krvi neha. — Gospod Cankov se za ta človekoljuben apel seveda ne bo zmenil.
Joseph Caillaux,
novi francoski finančni minister.
Joseph Caillaux je rojen 30. marca 1863 v Le Mansu v severni Franciji. Po dovršenih študijah se je posvetil fiuančno-uradniški karieri. Kot zastopnik departementa Seine se je začel politično udejstvovati. Njegova izredna sposobnost — med drugim je napisal veliko delo o »davkih na Francoskem« — je tako vplivala na Waldecka Rousseau-ja, da ga je imenoval kot 36 letnega moža svojim finančnim ministrom. V kabinetu Combes, Rouvier in Sarrieu Caillaux ni sodeloval, šele pod Clemenceau-jevo vlado je postal zopet minister financ (od leta 1906 do 1909).
V	Briandovih kabinetih ni sodeloval. V Mo-nisovi vladi pa ga srečamo zopet kot ministra financ. Ko je pa Monis odstopil, je sestavil 21. junija 1911 Caillaux sam vlado ter prevzel v njej portfelj notranjega ministra.
Stavljena mu je bila težka naloga, da reši francosko-nemški spor zaradi Maroka. Vendar Caillaux-jeva solucija tega spora francoskemu narodu ni ugajala, in zato je prišlo meseca januarja 1912 do padca Caillaux-jeve vlade.
Njegovi vladi je sledilo ministrstvo nacionalne koncentracije s Poincarejem na čelu. Toda Caillaux je prišel prav kmalu zopet na površino. Dne 1. dec. 1913 je vstopil kot finančni minister v IJoumergue-ov kabinet. Pozneje je prostovoljno demisioniral radi znane afere z listom »Figaro«, čigar glavnega urednika je ministrova soproga ustrelila, da brani čast svojega soproga.
Za časa vojne je bil Caillaux osumljen veleizdaje ter prišel tako leta 1918 v zapor.
Tu so ga pridržali še po vojni. Šele leta 1920 se je vršila proti njemu glavna razprava. Obtožba radi veleizdaje je bila zavrnjena kot neutemeljena, vendar pa je bil Caillaux obsojen radi stikov s sovražniki Francije na tri leta ječe. V kazen se mu je vštel preiskovalni zapor, radi česar je bil Caillaux izpuščen takoj na svobodo. Izjavil je, da se ne bo več bavil s politiko.
Toda kmalu nato je izdal na spodbudo svojih prijateljev svoj zagovor >Moja ječa«, v katerem je dokazoval, da bi bila Francija lahko sklenila že po bitki ob Marni povo-ljen mir. V razmotrivanjih o notranji politiki se nagiba Caillaux prav zelo na socialistično stran. Po zmagi levičarskega bloka se je vrnil zopet v politično življenje.
Velik upliv, ki ga ima njegovo mnenje v finančnih vprašanjih, je dvignil nekdaj preganjanega Caillauxa na zavidno in odgovorno mesto »rešitelja Francije«.
Caillaux je odločen nasprotnik svetovne reakcije. Zato je trajalo veselje, ki se je polastilo zbog Ilerriotovega padca balkanskih »nacionalnih blokov«, samo par ur. Zakaj Caillaux-jeva oseba ne znači samo za Francijo nov finančni načrt, temveč tudi za vso Evropo gotov političen program.
Zanimivo je, da je priobčil list, — ki je Caillaux-jev povratek v politično življenje najbolj zagovarjal — »L’Ere Nouvelle«, v zadnjem času zelo toplo pisane članke o borhi hrvatskega naroda ter povzročil, da je poučena danes vsa francoska napredna javnost o prilikah v SHS.
Slovanski svet.
Narodna statistika v slovaški in podkar-patski Rusiji za časa Avstroogrske in danes.
Zadnji slovaški listi so prinesli statistične podatke o prebivalstvu na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, ki so jasni dokaz za veliko izpremembo v teh krajih današnje Češkoslovaške republike. Primerjanje narodne statistike iz leta 1910 in 1921 dokazuje jasno, kako so zatajevali namenoma Nemci in Madžari druge narodnosti. Tako je bilo po uradnem ljudskem štetju iz leta 1910 na Slovaškem 196.985 Nemcev, dočim se jih je prijavilo 1921 51.115 manj, to je celih 30% manj. Ta velika razlika se da razlagati samo s lem, ker so se prenehali Židje prijavljati kot Nemci ter se vpisujejo sedaj kot pripadniki židovske narodnosti. V Podkarpatski Rusiji je padlo na ta način število Nemcev
za 65.656 na 103.792. Na Madžarskem, kjer se židovska narodnost sploh ni vpisala, se je prijavilo sedaj 73.628 Židov. Madžarov je bilo 1910 na Slovaškem 896.271, v Podkarpatski Rusiji 174.482. Pri novem popisu so našteli na Slovaškem samo 650.597 Madžarov, v Podkarpatski Rusiji pa 104.177. To se pravi, da so jih našteli sedaj na Slovaškem za 27.41% manj, v Podkarpatski Rusiji pa za celih 24.29%. Mnogo je pripomoglo k temu padcu števila Madžarov tudi to, da se je vselila po prevratu velika množina učiteljev in činovni-j kov na Madžarsko, in da so se nehali vpisa-vati Židje kot Madžari. Razven tega se je vrnilo mnogo pomažarjenih Slovakov in Ru-sinov zopet k svoji narodnosti.
Nora ljudska univerza. Na Poljskem se udomačuje vedno bolj institut ljudskih uni-
verz. Tak način izobraževanja ljudstva je postal v javnosti jako priljubljen. Radi tega bo- i do zidali tako univerzo tudi v Vejkorovu na ; l omoranskem. Srezka agrarna oblast je v : ta namen že stavila na razpolago potrebno zemljišče, stroške zgradbe pa bosta nosila država in občina.
Nezaposlenost in izseljevanje na Poljskem. Po najnovejši statistiki se je izselilo iz Poljske \ inozemstvo: leta 1921 98.000 oseb, leta 1922 samo 69.000, leta 1923 127.000, leta 1924 zopet samo 41.500. V vsem se je izselilo v štirih letih preko 300.000 oseb. Trdi pa se, da je faktično število izseljencev mnogo višje kakor te uradne številke.
Koliko je na Poljskem duhovnikov? V zvezi s konkordatom, sklenjenim s Poljsko se je ugotovilo, da je danes na Poljskem 133.370 duhovnikov. Od teh je 42 kardinalov, nadškofov in škofov, 232 prelatov, 65(>4 priorjev, 2576 vikarjev in 2564 alumnov. Na državni budget odpade na duhovniške plače okrog 16 milijonov poljskih zlotih (nad 200 milijonov dinarjev). Pol milijona poljskih zlotih vlečejo pravoslavni svečeniki, pol milijona protestantovski, ostanek pa katoli-ski.
Poljska zlata rezerva. Iz Varšave poročajo: Zlata rezerva v poljski državni banki se v zadnjih dveh mesecih ne samo ni prav nič povečala, temveč se je nasprotno celo nekoliko zmanjšala, to pa vsled večje vporabe inozemskih deviz na borzi. Med tem je dosegla v prvi polovici aprila zopet svojo lansko višino ter znaša danes 259.4 milijonov zlotih. Pokritje znaša danes 65%.
Vseruski kongres slepcev v Moskri. V Moskvi v hudožestvenem gledališču je zboroval te dni vseruski kongres slepcev. Prišli so delegati slepcev iz Sibirije, Krima, Arhangelska, Turkestana, Urala in Kavkaza. Razven tega so bila zastopana vsa mesta evropske Rusije. Slepci so prišli v dvorano večinoma sami. Napolnili so celo gledališče, lože, balkon in oder. V orkestru so igrali slepci, na odru je pel moški pevski zbor slepcev. Tudi v predsedništvu so bili sami slepci, med njimi tudi slepa članica komunistične internacionale Suchardova. Češkoslovaško je zastopal slepi proletarski književnik Rjazancev. Kongres je pretresal celo vrsto vprašanj glede organizacije slepcev in njihovega gmotnega položaja.
Občni zbor ljubljanskega Rdečega križa.
je bil slabo obiskan in je s tem vnovič dokazana neverjetna brezbrižnost Slovencev do tega humunitamega in občekoristnega društva. Bodi povdarjeno, da »Rdeči križ« nikakor ne pomaga pripravljati kake nove vojne, temveč je nasprotno vojnam nasproten. »Rdeči križ« je humanitarna organizacija in zato pacifistična, kar najlepše pričajo »Dnevi ljubezni« in »Dnevi božjega miru«, ki sta instituciji »Rdečega križa«. Na Češkoslovaškem vlada za »Rdeči krlZ« največje zanimanje in >Rdeči križ. je eno najbolj popularnih društev. Kot v mnogih drugih stvareh, tako zaostajamo tudi na tem polju. Škodo pa bo imel od tega ves narod. Zato apeliramo na javnost, da se prične za »Rdeči križ« zanimati in da v čim večjem številu vstopi v to prekoristno društvo.
Poročilo o delovanju društva je podal na občnem zboru društveni predsednik.
Društvo je moralo v preteklem letu premagovati največje težave. Veliko dela je bilo s prevzemom, odbiranjem, inventiranjem in hranjevanjem materijalne imovine. To delo je znatno olajšalo dejstvo vzornega upravitelja prejšnjih skladišč po gospej Veri dr. Šlajmerjevi, kateri je občni zbor za njen trud in njeno skrb izrekel ponovno zahvalo. — Ko je bilo treba izprazniti skladišče pri Narodnem domu, celo mesto ni moglo nuditi novega skladišča. Inventar se je moral shraniti v aerodrom v Zg. šiški, ki je pod vplivom vremenskih ueprilik veliko trpel.
Večje težave so se pokazale pri organiziranju »Rdečega križa- v Sloveniji, zlasti vsled nepraktičnih pravil. V vsakem večjem kraju v Sloveniji naj bi se osnovali krajevni odbori »Rdečega križa«, ki bi bili združeni v tri skupine, katerim bi načeloval »Dravski oblastni odbor«. Važne organizacijske naloge je izvršila politična uprava, ki je potom okrajnih glavarstev ustanovila nekaj delavnih krajevnih organizacij. Toda teh je malo.
V	ostalem pa se ljubljanskemu odboru ni niti posrečilo ugotoviti eksistence vseli krajevnih odborov. Na tozadevne pozive ni bilo odziva. Celo v večjih mestih ne obstojajo krajevni odbori »Rdečega križa«.
Društvo šteje danes samo 100 članov, kar ne pomeni ničesar in je žalostna slika našega časa. — Pozivi na javnost, naj pristopa k društvu, so ostali takorekoč brezuspešni.
Delo društva je bilo uspešno. Tako je društvo znatno pomagalo poplavljencem iz leta 1923. in po svojih sredstvih priskočilo na pomoč ob priliki neurja v polhovgrajskem pogorju. Nadaljujejo se poizvedbe glede v vojni pogrešanih, zlasti za sodišča. — Stiki z inozemskimi oblastmi in organizacijami, zlasti z nemško organizacijo »Archiv deu-tscher Berufsvormiinder« so bili stalni. Slednja organizacija išče zlasti starše v Nemčiji se nahajajoče dece in vodi še vedno skrbno evidenco dece, ki se je s svojimi roditelji vrnila k nam. Živahne stike je društvo gojilo z našimi vojnimi ujetniki v Harbinu, ki tam trpe neznosne muke. — Dela nimajo, ker jim konkurirajo kitajski delavci. Stradajo in umirajo. Trud, da se izvrši repatriacija, je ostal brezuspešen. V tem oziru nudi dobrohotno posredovanje francoski konzul v Harbinu.
Prejemki izkazujejo vsoto 45.066.75 Din in izdatki 21.297.50 Din.
Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odbor. MeSto odstopivjSih odbornikov sta bila izvoljena višji šolski nadzornik Wester Josip in kontrolor Mežek Jožko. — Sklenilo se je zaprositi gremij lekarnarjev in zdravn. zbornico, da delegirajo v odbor po enega člana.
Politične vesti-
= .Sodišče zopel razsodilo, da treba dr. Mačka in tovariše izpustiti. Zagrebški sodni stol je odbil zahtevo državnega pravdništva, aa treba odrediti proti dr. Mačku in tovarišem preiskovalni zapor vsled novega iriate-n"?J !>.' Sa je predložila policija. V vsem je predložila policija tri dokumente. Prvi dokument je bil odkrit pri hišni preiskavi na '• hdoc ^adi(!a in nosi naslov »Organizacija ttKS. za prevzem oblasti. - To naj bi se zgodilo \ slučaju, da izbruhne v Beogradu revolucija ni bi bil kralj ubit, če se proglasi vojaška diktatura ali če se izvede amputacija. Izkazalo pa se je, da je ta načrt potvoril komunist Sando ni irski in da je bil načrt sam prirejen le za slučajne potrebe, če bi bila ogrožena neodvisnost Hrvatske. Drugi dokument je izkaz nekaterih oseb glede ustanovitve bojnih odredov. Po pričah je bilo ustanovljeno, da so se nameravali ustanoviti taki bojni odredi za slučaj Karlovega puča in v obrambo Hrvatske pred Madžari. Tretji dokument je spisek oseb pod naslovom »Seljačka policija za volišča.« Na zaslišanju so izjavile priče, da to niso bili nobeni bojni odredi, temveč navadni reditelji, ki naj bi skrbeli za reden potek volitev. V svojih zaključnih izvajanjih pravi sodišče, dn niso bojni odredi obstojali v nobeni obliki. Zato je bilo treba predlog državnega pravdništva zavrniti, ker ni dovolj osumiije proti dr. Mačku in tovarišem, če ni bil zaslišan komunist Sandomirski, ni v tem nobene l>oinanjkljivosti, ker ni nobene nužnosti, da bi se ga zaslišalo. Državni pravdnik je prijavil proti razsodbi vzklic na banski stol, ki bo o vzklicu razpravljal na prvi svoji redni seji. — če bo banski stol potrdil razsodbo zagrebškega sodišča, potem se splošno pričakuje, da bo policija dr. Mačka in tovariše izpustila iz internacije.
= Poljska in Grška ne vstopita t Mali* antanto. Uradno se dementira vest, da vstopita Poljska in Grška v Malo antanto. Ugotavlja se iz uradnih krogov, da o vstopu Poljske in Grške v Malo antanto sploh ni bilo govora.
—	Amerika in kandidatura Hindenburga. Minister za zunanje zadeve dr. Stresemanu je podal na seji gospodarskega odseka parlamenta nad vse pomenljivo izjavo. Dejal je, da je dobil uradno obvestilo, da so ameriški gospodarski krogi odklonili vsaka pogajanja glede nemških kreditov, dokler niso končane nemške predsedniške volitve. Če bo izvolje« Hindenburg, potem ne da Amerika Nemčiji niti pare kredita. Republikanske stranke bodo izjavo Stresemanna seveda energično izrabile in ž njo je pozicija Hindenburga silno oslabljena. — Ogorčenje pa je izzvala v delavskih krogih vest, da postavijo komunisti svojega lastnega kandidata. Da pomagajo * tem komunisti samo Hindenburgu je brez dvoma in zato je gotovo, da bo velik del komunistov odrekel svoji stranki disciplin«-_ = Finančni program Caillaux-a. Po poročilih francoskih bankirjev je razvil Caillaux na seji z bankirji sledeč finančni program: Uvodoma je dejal, da so francoske državne finance tako razdrapane, da je bdi presenečen. Zato ni pričakovati od njega nobenih čudežev, temveč se da sanacija izvesti sam* po daljšem času. Nobenega nevarnega eksperimenta ne bo podvzel. Njegov program bo le korakoma izveden. Aktiva, s katero računa je sila in zdravje francoskega narodnega gospodarstva, ki ni bila dosedaj niti najmanje prizadeta od napak vlade in nekorektnega postopanja merodajnih instanc. Predvsem je treba vpeljati naj večje štede-nje. Krediti drugim državam za oboroževanje se ne bodo več dajali. Tudi Francija sama mora znižati izdatke za mornarico in armado. Medzavezniške dolgove je treba pričeti odplačevati in Caillaux bo izvedel ▼ t« namen poseben načrt. Predvsem pa bo izterjal vse zaostale davke. Caillauxov načrt novega dohodninskega davka bo gotov v treh mesecih. Caillauxov program je naredil pri Angležih in Amerikancih zelo dober vtis.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA 0LEDAJ4.ŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 21. aprila: Zaprto.
Sreda, 22. aprila: Vdova Rošlinka. Red B. Četrtek, 23. aprila. Lizistrata. Red C.
Petek, 24. aprila: Roka roko umiva, premi-jera. Red E.
Sobota, 25. aprila ob 5. pop.: Rosmersholm, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 26. aprila:	Rokn roko umiva.
Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 21. aprila: Zaprto.
Sreda. 22. aprila: Carmen. Red F.
Četrtek, 23. aprila: Traviata. Red D. — Gostovanje tenorista Draga Hržiča iz Zagreba.
Petek, 24. aprila: Zaprto.
Sobota, 25. aprila: Don Pasquale. Red A. Nedelja, 26. aprila: Aida. Gostovanje gospodične Zaludove in Zdenka Knittla iz Bratislave. Izven.
KONCERT BRATOV JOVANOVIČEV.
Mlada srbska umetnika Milan, vijolinski virtuoz in Dušan Jovanovič, pianist, vživata v zunanjem glasbenem svetu izredno velik sloves. To priča izredno veliko število njunih koncertov na Angleškem kakor tudi ▼ ostalem svetu. Največji časopisi hvalijo v najlaskavejših izrazih umetnost obeh naših rojakov. Tako n. pr. pravi londonski »Mor-ging Post« ob priliki koncerta v dvorani Rovar Albert Hnll, ki ima prostora za 10.000
poslušalcev, da je Milan Jovanovič rojen vi-jolinist, kojega špecijelna lastnost je njegova izredna muzi kalnost, njegova igra pa je tako odlična, da koj v prvem trenutku začara poslušalce ter jih popolnoma osvoji in v največji napetosti obdrži do konca. Avstralski list »Sunday Times« pa prišteva Milana k največjim in najboljšim svetovnim umetnikom. Posebno hvali še njegovo originalnost v podavanju skladb. Tudi dnevnik F.vening Nevvs v Novi Zelandiji opisuje izredne uspehe, katere je na tamošnjein koncertu dosegel Milan Jovanovič in pravi, da ga publika na noben način ni hotela izpustiti po dovršenem koncertu iz dvorane, temveč je moral vedno in vedno dodajati nove točke. Sploh prištevajo angleški listi oba brata Jovanoviča med najbolj popularne umetnike, ki nastopajo v koncertih na Angleškem, Enn-ki glasovi so pa tudi v ameriških, francoskih in španskih listih. V Ljubljani se vrši koncert nepreklicno v torek, dne'21. t. ni. v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Dnevne vesti.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 20. aprila 1925.
Produkti: Deske, monte, 20, 25, 30 mm,
4 m dolž., zdravo blago, fco meja den. 585; deske III. vrste, fco meja den. 536; trami monte 8/8—21/27, merk. tesani, fco meja bi. 375; cerovi krlji, od 2 in dolž., od 25 cm prem. naprej, fco nakl. post., 10 vag., den.
18, bi. 18, zaklj. 18; pšenica avstralska, par.
Postojna bi. 450; otrobi pšenični, debeli, pai-Ljubljana bi. 225; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 195; koruza zobata, fco Ljubljana den. 215: koruza medji-murska, par. Ljubljana bi. 236: krompir jedilni, rumeni, fco špilje tranz. den. 130.
Vrednote: 7% invest. pos. iz leta 1921 bi.
62.50; loter. '!%% drž. renta za voj. škodo den. 159, bi. 160.50; Celjska pos. den. 210, bi. 210, zaklj. 210; Ljubljanska kred. banka den. 217; Merkantilna banka den. 110, bi.
126; Prva hrv. šted. den. 825, bi. 830; Kred. za v. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. bi. 134; Trbovelj, premog, družba den. 384, bi. 390; Združ. papirnice Vevče den. ICO. bi. 108; Stavbna družba den. 265, bi. 280.
BORZE:
Curih, 20. aprila. Beograd 8.35, Nev\ 1 ork 517.20, London 24.76, Pariz 27.125, Milan •21.175, Praga 15.35, Dunaj 0.007285.
Zagreb, 20. aprila. Funt 275—295. češke krone 1.81—1-84, francoski franki 3.20 do 3.25, avstrijska krona 0.0863, nemška marka 14.625—14.775, lira 2.53—2.56, zloti 11.45 do 11.55 in dolar (ček) 61.56—62.55.
X Združene papirnice Verče, Goričane in Medvode d. d. r Ljubljani so imele dne 17. aprila 1925 pod predsedstvom g. dr. Karla Trillerja svojo bilančno sejo za poslovno leto 1924. Iz bilančnega zaključka, predloženega upravnemu svetu izhaja, da je imela družba v minulem poslovnem letu Din 3,648.506.20 čistega dobička uapram Din 3,478.672.46 v letu 1923. Posamezne bilančne številke izkazujejo, da so družbina podjetja kljub težki krizi, ki je zavladala koncem minulega leta v naši industriji, zadovoljivo obratovala.
Upravni svet je sklenil predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se vrši v soboto dne 16. maja 1925 ob 15. uri popoldne v veliki sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke, naj se rtplaač za leto 1924 kakor lansko leto 11 odstotna dividenda napram 10 odstotni za leto 1922 in 8 odstotni za leto 1921. Družbina podejtja so proizvajala v letu 1924 papirja 943 vagonov (za 11 odstotkov več, kakor 1923), celuloze 296 vagonov (za 24 odstotkov več nego 1923) in lesovine 322 vagonov (za 92 odstotkov več nego 1923). Zvišana proizvaja papirja in celuloze ima svoj vzrok v boljšem izkoriščanju družbinih naprav, ki je bilo potrebno zbog izdatnejše oddaje blaga v inozemstvo; v zvišani proizvaji lesovine se pa zrcali okolnost, da je nova družbina ve-ebrusilmca v Vevčah v minulem poslovnem letu pričela obratovati.
Edgar Riee Burroughs:
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Bukavvai še ni hotel izročiti svoje žrtve hijenam in ju je zato nagnal z gorjačo. Bili so kratek boj, v katerem sta hijeni, kot navadno, podlegli. Tarzan je gledal in opazil, kakšno sovraštvo je vladalo med živalmi in to gnusno podobo človeka.
Ko je hijeni zastrašil, je pričel Bukawai zopet zasramovati Tarzana, ko pa je spoznal, da ga opičji človek ne razume, je končno odnehal. Umaknil se je v hodnik in potisnil mrežo pred odprtino. Potem je šel po pletenico v jamo in legel pred odprtino, odkoder je popolnoma mirno lahko motril dramo sv°jega maščevanja.
Hijeni sta tatinsko lazili okoli opičjega človeka. Tarzan je za trenutek napel svoje mišice, a kmalu uvidel, da se vrv, katero je sam splel za leva um°, ne bo udala. Ni mu bilo mnogo do umiranja, a to pot je lahko brez trepeta zrl smrti v oči.
,	3e potegnil za vrv, je začutil, da se drgne ob
en 'eni deblu, okoli katerega je bila ovita. Pred jegouinj očmi se je kot na platnu pojavila slika iz njegove duševne zaloge. Videl se je, kako se vi-so v« na zemljo gUga na koncu vrvi. Videl je mnogo opic pod sabo na zemlji, potem se je vrv utrgala in deček je padel na zemljo. Tarzan se je nasmehnil in pričel hitro drgniti vrv ob deblo.
Hijeni sta se ojunačili in se približali. Ze sta vohali okoli njegovih nog, a ko je s prostima rokama udaril po njih, sta se umaknili. Vedel je, da ga
— Poslaništvo Portugala nas prosi potom tukajšnjega portugalskega konzulata za objavo sledečega dementija: Poslaništvo portugalske republike formelno dementna vse tendencijozne vesti o eventuelm delitvi ali odstopu portugalskih kolonij. Portugalska kot U-etja kolonijalna sila sveta ne namerava odstopiti niti palca svojega važnega in cvetočega kolonijalnega področja.
— O zlati valuti je zasanjal včeraj neki modrijan v uvodniku »Slov. Naroda-. Pitali smo v »Slov. Narodu že marsikako naivnost, toda včerajšnje fantazije o zlati valuti so rekordne. V času, ko je dr. Krajač konstatiral proračunski deficit v znesku 2 milijard, ko je vse naše gospodarstvo v najtežji krizi, predlaga modrijan od »Slov. Naroda« takojšnjo uvedbo zlate valute in vse bo dobro! Samo poslušajte, kaka nebesa se nam po mnenju Slov. Naroda« s takojšnjo uvedbo zlate valute odpirajo: Socialno vprašanje sploh izgine, ker b.o delavec plačan v zlati valuti. (Amerika je potemtakem socialnega vprašanja že rešena in se je socialno vprašanje porodilo pravzaprav šele po vojni, ker preje so bile vendarle povsod uvedene zlate valute! Op. ured.) — Uradnik bo zopet gospod, ker bo dobival plačo v zlatih dinarjih. (Ali misli mar »Slov. Narod:, da bo potem prejemal uradnik toliko zlatih dinarjev, ko sedaj papirnatih?) Tudi industrija bo za zlato valuto, ker bo znala, pri čem d:t je. (Brez skrbi naj bo modrijan iz »Slov. Naroda«, ker industrija že danes ve, kaj jo čaka, če se bodo gospodarska vprašanja reševala na tak način, kakor je to zagrešil avtor »Zlate valute«) — Pa še eno sijajno pridobitev bi dosegli. »Veliko naše prirodno bogastvo, ki se danes izvaža z nekonsolidirano valuto, bi se pokazalo v zlati valuti v zlati luči!« — (Tudi pamet uvodničarja v »Slov. Narodu« se je z njegovo »Zlato valuto« pokazala v zlati luči!) — Ni sicer lepo, ampak na take otroške modrosti o gospodarskih vprašanjih ni mogoče reči drugega ko: O asini, o boves!
— Ne bodite smešni! Mladinski tisk hoče z ozirom na dogodke v Bolgariji dokazovati, kako velikanska, da je bila za časa volitev v Jugoslaviji komunistična nevarnost. In pri tem je mladinski tisk celo tako naiven, da misli, da bo tej trditvi verjel tudi zunanji svet. Pa zunanji svet naše. vladinov-ce že dobro pozna in tako piše »Neue Ziircher Zeitung« v svojem uvodniku »Rand-staatenpolitik«, da je bila komunistična nevarnost v Jugoslaviji samo volilno maslo. — Sedaj pa se mladinski žurnalisti postavljajo, kako da so obvarovali nas vse pred komunistično nevarnostjo. Gospodje, le dobro udrihajte po mlinih na veter. Vaši naivni bralci vam bodo vseeno navdušeno ploskali.
— Javnopravne institucije na Angleškem. V poročilo o predavanju g. univ. prof. dr. P i t a m i c a se je vrinilo par neljubih napak, ki jih v sledečem popravljamo: Zadnji stavek odstavka »parlament: naj se glasi:
.. . Kralj razpusti parlament, ako misli, da ni več v skladu z naziranjem volilcev. —
. Na Angleškem velja načelo relativne in | ne absolutne večine. — Dom lordov (in ne ; angleški parlament) nima predsedstva v na-| šem zmislu z disciplinarno močjo. — Poleg 1 parlamenta obstoji še justični odbor kraljevega sosveta in ne samo sosvet. — V odstavku »Sodišče« se mora gla-i siti mesto »Ti sodniki« ... Sodniki nekega j drugega visokega sodnega dvora potujejo ... ! — V odstavku »Osebna svoboda« i n d e m -nitetni in ne indirektni zakon.
— Učiteljske vesti. Vpokojena sta Fran Gorazd, učitelj v Ljubljani in Klementina Piki - Kos, učiteljica v Komendi pri Kranju. — Minister prosvete je oprostil upravitelja pomožne šole v Ljubljani Ivana Dimnika kot urednika »Učiteljskega Tovariša-: razrednega pouka. Učitelju Molnariču na I. deški osn. šoli in učiteljici Emiliji Rojc na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani je dovoljen daljši bolezenski dopust.
— Iz poštne službe. Premeščena sta iz Maribora v Bosanski Petrovac poštni uradnik
Viktor Zagorski, iz Zagorja na Savi v Celje poštni uradnik Josip Savelj; vpokojen je poštar v Ljubljani Stefan Derganc.
— Razpis poštnih služb. Razpisan je natečaj za službo starejšine pri poštah: Trna pri Prevaljah (II.—1), Gornja Lendava (II.—2), Križevci v Prekmurju (II.— 2) in Rogaševci (11,—2) in pa za službo poštnega poslorača pri poštah: Leskovec pri Krškem (III—1), Planina pri Sevnici (III.—1), Sv. Barbara v Halozah (III.—3), Begunje pri Lescah (III.— 2), Čermošnjice (III.—3), Pišeea (III.—3), Bohinjska Bela (III.—4), Jurklošter (III.— 4), Slivnica pri Celju (III.—4) in Kotlje (III. — 5). Prošnje je jjoslati na poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
— Važno za jugoslovenske izseljenike v Ameriko. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu opozarja vse ljudi, ki se nameravajo izseliti v Severno Ameriko, da naj se obrnejo v slučaju, da jih zadrže amerikanske priseljeniške oblasti na otoku Island pred Newyor-kom, radi pomoči na gospoda Etbina Kristana. Njegov naslov je: Commissioner of Eini-gration of the Kingdon. of tlie Serbs, Croats and Slovenes, 243 West 22 ad Street. New-york.
— Brezposelnost v Osijeku. Dne 22. t. m. bo v Osijeku konferenca, na kateri bodo razpravljali o možnostih zaposlenja slovanskega elementa v Osijeku, ker grasira baš v vrstah slovanskih delavcev tam velika brezposelnost.
— Znižanje cen v zagrebških restavracijah.
Rapidno padanje cen na živinskem trgu, ki mora imeti na vsak način za posledico močno znižanje mesnih cen, je dalo nekaterim zagrebškim gostilničarjem povod, da so znižali cene mesnih jedil. Neki boljši restavrant v centrumu mesta prodaja od 17. t. m. za zajutrek pošteno porcijo golaža, pljuč in drugih takih malenkosti po — 4 Din. V dveh drugih prvovrstnih restavrantih je padla cena pečenki za tri dinarje, kar vse v primeri z nizkimi živinskimi cenami pač ni veliko. Zagrebško mestno tržno nadzorstvo se namerava baviti v kratkem s cenami v restavracijah temeljito in natančno.
— Kačaki v Novem Bazarju. Te dni je vpadel v Novi Bazar s svojo tolpo razbojnik Fe-rid Salkovič. Roparji so začeli pleniti po vaseh. Oblasti so ukrenile potrebne proti-mere.
— Epidemija v Hercegovini. V Nevesinju, Stolacu in tudi v več drugih krajih Hercegovine se pojavljajo v zadnjem času številni slučaji škrlatinke. Tudi spalna bolezen je razširjena še vedno. Napada predvsem otroke, ki spe po celih šest dni.
— Reševalni avto. Mestna občina si je nabavila sanitetni avto za prevoz bolnikov. Reševalni voz s konjsko vprego, ki sicer ostane še nadalje v porabi, se je v nujnih primerih, zlasti v okolici, izkazal za prepočasnega. 0 reševalni akciji v krajih, ki so nad eno uro oddaljeni od Ljubljane, pa sedaj sploh ni hilo mogoče govoriti. Reševalni avto bo zato na razpolago le v resnih, težkih in nujnih primerih; posebno pa bo mogel koristiti na deželi. Pristojbine za avto znašajo v mestnem pomeri ju za vsako vožnjo 80 Din, izven mestnega pomerija pa poleg tega še 10 Din za vsak pričet kilometer. Za reševalni voz s konjsko vprego pa znašajo pristojbine v mestu za revne sloje 10 Din, sicer 50 Din, v okolici pa za vsakogar po 100 Din za vsako pričeto uro.
— Predavanja o zdravstvu. Četrto predavanje se vrši danes, v torek dne 21. t. m. ob 6. uri zvečer na uuiverzi v dvorani št. 90 (I. nadstropje). Predava g. primarij dr. Fr. Derganc o predmetu: Kirurgična asepsa in anestezija. Zanimivo predavanje o modernih operacijskih metodah bo g. predavatelj pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Vljudno vabljeni vsi. ki se zanimajo za svoje in svojcev zdravje.
Belokranjski tamburaši in svatje posetijo ob priliki tombole za planinski dom na Mirni Gori tudi Jurjevanje na ljubljanskem gradu, na kar opozarjamo narodno občinstvo.
Svirali bodo originalne belokranjske melodije. ki še ljubljaneanom niso znane. Razum* se, da bodo vsi gostje v originalnih narodnih nošah.
— Originclni izsiljcvakd. Ovadba radi izsiljevanja je privedla zagrebško policijo na sled cele skupine večinoma mlajših brezposelnih ljudi v Zagrebu, ki so se bavili obr-toma z izsiljevanji in deloma tudi s tatvinami. Potom nekega posredovalca so se seznanili z večjim številom družabno višje stoječih gospodov, o katerih trdijo sedaj, da so imeli z njimi nedovoljena razmerju. Ta pre-sumptivna razmerja so izkoriščali za to, da s°. izsiljevali od sv ojih žrtev na kar najbolj vsiljiv način denarne zneske do 5000 Din. ▼ dveh slučajih gre tudi za tatvine dragocenosti. ki jih oškodovanci niso prijavili. Posledica policijskih rešerš je bila aretacija 12 udeležencev, od katerih jih je bilo predvčerajšnjim predanih osem sodišču. Obravnava se bo vršila najbrž že tekom meseca maja.
— Avantura koutoristinje. Te dni, neke lepe noči ob 2. uri zjutraj, je čula policija na Dunaju mile klice na pomoč. In ubralšfo je čuvar javnega reda in varnosti urnih krač na kraj nesreče. Tam je našel plakajočo in na glavi krvavečo deklico, kontoristinjo Anit-to S., ki mu je povedala svojo zgodbo. Anit-la je šla krokat. V baru se je seznanila med drugim z nekim sprevodnikom električne cestne železnice, ki ji je kavalirsko obljubil, da jo popelje z avtomobilom na njen dom. Komaj je deklica vstopila, so planili \' ve-iiikelj poleg sprevodnika še trije njegovi pivski tovariši. Eden od teh ljudi je bil hudo natrkan, postajal je vedno bolj predrzen i* končno je hotel Anitto enostavno posiliti. Deklica je v svojem strahu razbila šipo avtomobila in pričela iz vsega grla klicati na pomoč. Možakarji so se zbali ter vrgli Anit to enostavno iz drvečega avtomobila na ce9to.
— Bitka v cerkvi. Prav pred prazniki se ga je nnžehtalo- v Trešnjieah pri Makarski več kmetov prav pošteno. Pijani kot čepi so šli v cerkev. Tam sta se dva od njih skregala. V prepir so se vmešali drugi in tako je prišlo v cerkvi do pravcate bitke. Nastali sta dve stranki in kmetje so se tepli, da je bilo veselje. Od vseh strani so leteli kande-labri, molitveniki, deli klopi itd. Tudi nekaj svetnikov je bilo pri tem »težko poškodovanih,. Končno so segli kmetje tudi po nožih Zaman je skušal župnik pomirili svoje pobesnele ovčice. Moral jo je popihati v diru iz cerkve, zakaj verniki so mu grozili z batinami. V tem boju je bil eden od kmetov smrtno ranjen ter je umrl že naslednjega dne, težko in lahko ranjenih pa jih je bilo več.
— »Revež«. Te dni so našli v Budimpešti splošno znano baletko Miss Grace Blackal-ler s prerezanim vratom umirajočo v njenem stanovanju. Izpovedala je, da jo je zaklal mlad moški. Imena ni hotela povedati. Kmalu nato je umrla. Policija je aretovnla kot osumljenca 18 letnega komornega slugo Ernesta Rhodesa. Fant je odkritosrčno priznal svoj čin ter navedel tudi vzroke. Imel je z baletko že dve leti intimno razmerje. Hodil* sta tudi skupaj na izprehod in v kino. P* zadnjem izprehodu je prišlo med njima do konflikta. Prosil jo je, naj ga v kratkem zopet obišče na njegovem stanovanju. Branila se je ter mu jela očitati, da jo vedno nadleguje in ji ne pusti niti trenutka svobode. Rhodes jo je vprašal nato, če se ne zabav* morda rajši z drugimi. Odgovorila mu je, d* ga to nič ne briga. Zaljubljeni dečko jo je jel nato zagotavljati svoje vroče ljubezni. On* pa se mu je smejala v obraz ter ga imenoval*
reveža « To ga je razjarilo: Nežno in ognjevito jo je objel v slovo, nato pa je potegnil nož ter ji je prerezal vrat — in sicer prav počasi...
— Borba zločinca z dvema orožnikoma. T«
dni sta imela dva beograjska orožnika z«ne-kim zločincem čedno in nevarno borbo. Ie kavarne »Kičevo« so začele zmnajkovati buteljke šampanjca. Kuhar je osumil nekega gosta, ki je prišel vsako jutro na vse zgodaj popil svojo črno kavo in prav hitro izginil. Ko je prišel sumljivi gost naslednje jutro zopet, je opazil kuhar, da je z gostom vred iz-
36
bosta napadli, kakor hitro se jima glad poveča*. Mrzlo in z metodo, brez vsake hlasti je vlačil Tarzan vrv okoli hrapavega debla malega drevesa.
Bukavvai je zaspal pri vhodu v jamo. Mislil si je pač, da ima še dovolj časa, predno bosta imeli zveri dovolj poguma ali gladu za napad. Njihovo renčanje in krik žrtve ga bo potem že zbudil. Medtem je lahko mirno spal; in to je tudi storil. Dan se je nagnil, kajti hijeni nista bili posebno lačni, vrv pa, ki jo je bil Tarzan spletel, je bila močnejša, kot ona v mladosti, ki jo je hrapava skorja tako hitro preglodala. Veg čas je zverem rastel glad, vlakna vrvi pa so postajala vse tanjša. Bukavvai je mirno spal.
Bilo je že proti večeru, ko se je od lakote gnana vrgla hijena urno in renčeče na opičjega človeka. Šum je zbudil Bukavvaia. Hitro se je vzravnal in pričel opazovati dogodke v kotlini. Videl je, kako je planila lačna hijena na moža in ga popadla za goli goltanec; potem je videl, da je Tarzan zagrabil renčečo zver, druga pa mu je skočila na hrbet. Močan val je napel močno, gladko telo. Okrogle mišice so se napele pod rjavo kožo, kot velike, strumne vrvi — opičji človek se je pognal s polno težo in svojo velikansko močjo naprej — spone so se strgale in vsi trije so se zakotalili renčeč, hlastajoč in trgajoč po kratrovih tleh.
Bukavvai je skočil na noge. Ali bo res vražji bog prevladal nad njegovimi služabniki? Nemogoče! Stvor je bil vendar brez orožja, ležal je na tleh pod hijenami. A Bukavvai še ni poznal Tarzana.
Opičji človek je z eno roko stisnil prvi hijeni grlo in jo dvignil na koleno, čeprav ga je skušala
druga zver pritisniti k tlom. Z eno samo roko je tiščal Tarzan zverino, z drugo j>a je segel po tovarišici in jo pritegnil.
Sedaj je spoznal Bukavvai, da so njegovi zavezniki pričeli omagovati in je planil z gorjačo iz jas me. Tarzan ga je opazil, se dvignil, držeč v vsaki roki hijeno in vrgel čarovniku razljučeno zver baš na glavo. Kričeč in grizoč klopčič se je zvalil na tla. Tarzan je treščil drugo hijeno po kratru, prva pa je grizla svojega gospodarja po obrazu. A s tem opičji človek ni bil zadovoljen. Z brco je pognal tulečo zverino za tovarišico, priskočil pobitemu čarovniku ter ga dvignil.
Bukavvai je bil še pri zavesti ter je popade) Tarzana.z nohti in zobmi, ko je čital svojo neodložljivo in strašno smrt v očeh svojega zmagovalca. Tarzan se je zdrznil, ko se mu je približal razjedeni obraz. Hijeni sta imeli dovolj in sta izginili v ozkr odprtino. Tarzan je z lahkoto premagal starca ter ga zvezal. Potem ga je vodil k istemu drevesu, na katerem je bil sam privezan. A ko ga je Bukavvaia čvrsto privezal, je pač dobro pazil, da ne bo mogel uiti na sličen način, kot se je njemu posrečilo. Potem ga je zapustil.
Na svoji poti po vijugastih hodnikih in jamah Tarzan ni videl sledu po hijenah.
Bosta že prišli, si je rekel.
V kratru je trepetal med visokimi pečinami Bukavvai v smrtnem potu.
Vrnili se bosta! je klical in njegov glas je naraščal v krik strahu.
In vrnili sta se.
■e • i
*s
finila zopet buteljka šampanjca. Stekel je ki ■jim ter ga res dohitel na ulici. Pozval je uamoviča, da mu sledi na policijo in dečko ■au je sledil tako mirno, da je kuhar že mislil, da mu dela krivico. Nenadoma pa se je u/movič pripognil, potegnil iz hlač težko steklenico ter jo treščil kuharju s tako silo v glavo, da se je mož zgrudil nezavesten na ■temljo. Ko se je zopet zavedel, ni bilo o napadalcu ne sluha ne duha več. Zato jo je »ahnil na policijo. S policijskim uradnikom in dvema orožnikoma je iskal napadalca po bližnji okolici in prišli so v bližini hotela Kragujevac na koncu mesta do neke strmine, ▼ kateri so opazili sumljiv vhod. Eden od orožnikov je zlezel v jamo. Seboj je vzel samo bajonet. Ni trajalo dolgo in začulo se je ia jame hropenje, kakor da orožnika nekdo davi. Zlezla sta še drugi orožnik in policijski uradnik v jamb in ugledala sta orožnika na tleh. Na njem pa je klečal nek individij, ki ga je obdeloval z njegovim bajonetom. Z veliko težavo so hudega civilista razorožili, uklenili in /dekli iz jame. Uradnik je šel mal ®dalje. Spotoma je snel aretovanec nenadoma verigo, v katero je bil uklenjen in pričel orožnika, ki sta odložila puški, premetavati kakor dva snopa. Morala je priti cela patrulja na pomoč, da so pobesnelega fanta ukrotili. Dečko je brezposelni krojač Milutin Pavlovič ter je identičen s tatom Šampanjca v kavarni Kičevo.
—	Financarji ustrelili po nedolžnem dve •sebi. V bližini Memela na Nemškem so
ustrelili financarji, ki so vohali za nekim tihotapskim avtomobilom, dve nedolžni osebi. Ob polnoči se je vračal neki bančni ravnatelj v svojem avtomobilu z izleta. V avtomobilu so bile poleg šoferja tri osebe. Nenadoma so zakričali financarji šoferju, da naj ustavi. Šofer je vporabil zavoro. Ker pa je vozil avto z veliko brzino, ni mogel bliskoma ustaviti. Zato so začeli financarji streljati. Ena krogla je zadela soprogo bančnega ravnatelja, druga pa šoferja. Oba sta bila zadeta v glavo ter sta obležala na mestu mrtva. Streli so bili oddani iz neposredne bližine.
—	Nervoznost težkega zločinca. William Cooper Hobbs, ki je bil radi udeležbe pri glasoviti izsiljevalni zadevi, katere žrtev je bil vladar kašmirski Sir Hari Singh, obsojen na dveletno ječo, je sprejel po temeljitem premišljevanju svojo kazen. Ni torej prijavil vzklica, pač pa je vložil tožbo, originalno tožbo. Tložil je namreč zoper izdagajatelja, glavnega urednika in tiskamarja lista >The People' odškodninsko tožbo, češ da so ga članki v tem listu tako razburili, da pri obravnavi ni mogel nastopati tako, kakor bi bil sicer. Te dni je razpravljalo neko londonsko sodišče o tej zadevi. Hobbsov zastopnik je prečital inkriminiran članek. V tem članku je označen tožitelj kot »največji lopov med i zločinci, ki bi bil zaslužil deset let mesto dveh«. No možakar je zmrznil. Hobb je tožbo izgubil ter bil obsojen na povračilo stroškov. Sodišče je dejalo, da je zakrivil Hobbs svojo
nervoznost sam, ker je naročil v zaporu svojemu zagovorniku, da mu prinese vse časopise, ki so pisali o njegovi zadevi, j - Poroka z mrtvo nevesto. Poljski časopisi poročajo v pretresljivi ceremoniji, katere pozorišče je bilo neko pokopališče v Varšavi. Židovski agent Aale Magot se je zatele-i bal nedavno v meščansko hčerko Sabino ! Zwerling. Začel jo je preganjati z ženitnimi : ponudbami. Toda deklica ni hotela o tem ničesar slišati. V svoji ljubezenski besnosti je sklenil Židov, da umori uporno ljubico. Stre-; ljal je nanjo in namera se mu je posrečila.
■	Po nesrčei pa je usmrtil pri tem tudi njeno ; sestro Adelo, ki je bila zaročena z nekim drugim židovskim mladeničem. Ta nesrečni ; mladenič se je poročil nato po židovskem j običaju s svojo umrlo nevesto na pokopališču. To je bila takozvana poroka in extremis, poroka, ki naj se sklene pravzaprav na smrtni postelji, ki pa se jo more skleniti tudi pozneje. V takem slučaju je poročni oltar odprti grob. Genljiva ceremonija se je izvršila pred veliko množico prijateljev novoporočencev. Krsta je stala pod baldahinom ter so jo položili v zemljo šele po končani poroki.
—	Požar v tiskarni. V liskami »Geribc na Dunaju je izbruhnil te dni požar, ki je imel strašne posledice. Vnela se je večja količina olja in masti za stroje. Olje je eksplodiralo s silno močjo. Zračni pritisk je odtrgal železno streho nad stopnjiščem ter jo vrgel daleč proč na zemljo. Vse šipe so se razbile
in železni okenski okvir se je zvij. Vsa železna vrata so bila udrta, oziroma odtrgana. Skoda je velikanska. Človeških žrtev slučajno ni nobenih.
SPORED OTVORITVE VAJENIŠKE RAZSTAVE 26. APRILA 1925.
Ob pol 9. dopoldne zbirališče vajencev, razdeljenih po obrtnonadaljevalnili šolali pred Ljubljanskim velesejmom.
Ob 9. dopoldne sprevod proti južnemu kolodvoru, kjer se priključijo obrtnonadaljeval-ne šole iz mariborske oblasti in iz krajev, ležečih ob bivši južni železnici. Nato obhod po mestu.
Ob pol 11. dopoldne otvoritev razstave.
Ob pol 12. dopoldne si ogledajo gostje razstavo. Vajeniško predavanje. — Razdelitev nagrad.
Ob pol 1. uri popoldne skupen obed vajencev.
Ob 2. popoldne si vajenci ogledajo razstavo.
Ob 2. popoldne učiteljska konferenca.
Ob 3. popoldne obrtniška veselica v prostorih Narodnega doma.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna >Merkurc v Ljubljani.
London:	(64)
ilur n l	cš ožlvijeji.
n nmen se, (fcsrr.ssfcfjtjii inorjB
Njegov obraz je postal malce zauičljivejši, toda odgovoril ni. Pač pa se je hladno ozrl na levo in desno ter ugotovil, da se oži krog okoli njega. V istem hipu je kakor nehote *unil svojo nogo za par palcev naprej.
.ioana je spregledala jasno svoj obupni položaj. Edina pot je vodila skoznje.
Preteče je dvignila svoj bič, hkrati pa vzpodbodla konja z ostrogami ter zapodila ! preplašeno žival naravnost nad ,Gogoomyja. j Vsi noži za sekanje trsja so zamahnili in vsi I črnci razen Gogoomija so planili k njej. Go- j goomy se je ognil v stran, da bi ušel konju, obenem pa je poševno zamahnil proti njej, da bi jo presekal na dvoje. Sklonila se je naprej pod jeklenim sunkom, ki ji je razparal jahalno obleko, raztrgal del sedla in lahno ranil tudi konja. Njena dvignjena desnica je švignila in tenki bič je zasikal po zraku. Videla je še belo oteklino, ki se je zarisala naravnost preko njegovega hudobnega, a
mičnega obraza in poleg tega je opazila v istem hipu še nekaj važnejšega — namreč onega starca z nagubanim obrazom, ki se je zgradil pred njo na tla in jahajoč čezenj je čula njegovo renčanje in blebetanje, ki je bilo podobno kričanju jezne opice. Tedaj pa je bila prosta, obrnila je konja ter z največjo naglico oddirjala domov.
Ker je znala ceniti prisotnost duha, je občudovala naglico, s katero je postopal Shel-don, ko je pridrla k njemu s svojim poročilom. Poskočil je iz palubnega naslonjača, v kterem je bil počival, čakajoč na zajtrk; Zaploskal je z rokami ter poklical sluge, in medtem, ko jo je poslušal, si je že prijenjal pas z naboji in preiskušal svojo mehanično pištolo.
— Dofiri — je ukazal naglo — vi zazvoniti z velikim zvonom zelo močno. Potem prenehati zvoniti in dati sedlo na konja. Vi-aburi, iti hitro v hišo, kjer je Seelee in mu reči, da je zbežalo mnogo črnih mož — deset mož in dva moža. — Nato je napisal pismo in ga izročil Lalaperu. — Lalaperu, vi iti naglo v hišo, ki je last belega gospoda Bouchera. —
— Tako jih od dveh strani prepodimo z
obrežja — je pojasnil Joani. — Stari Seelee pa nažene vso svojo vas na njihovo sled.
Na poziv velikega zvona so kot prvi prihiteli Joanini Tahičani; njih potna telesa in težko dihanje so izdajali, da so vso pot pretekli. Nekatere čete delavcev iz najoddaljenejših krajev pa so mogle prispeti šele tekom ene ure.
Sheldon je jel oboroževati Joanine pomorščake ter jim je razdelil streljivo in spone. Adam Adama je postavil z nabito puško v roki na stražo pri ribiškem čolnu. Noali, Nou. ki mu je pridelil Matapuo, je naročil, naj pazi na tolpe delavcev, ko prispejo, naj jih vzdržuje pri dobri volji ter straži, da se somi ne splaše in ne zbeže. Ostalih pet Ta-hičanov je bilo določenih, da pojdejo peš kot spremljevalci Joane in Sheldona.
—	Veseli me, da smo zadnjič izkopali ono skladišče orožja — je omenil Sheldon, ko sta i jahala skozi vrata na dvorišču, i Sto metrov dalje sta srečala tolpo, ki je ' bila sekala prales in se je sedaj vračala domov. To je bil Kwaquejev oddelek, toda njega samega je Sheldon zaman iskal med njimi.
—	Zakaj ne gre Kvvaque z vami? je vprašal. Cel Babilon razburjenih glasov mu je j skušal odgovoriti.
I — Bodite vsi tiho — je odredil Sheldon. Govoril je osorno, vajen uloge belokožca, ki je moral biti vedno močan in oblasten, i — Sem, vi Babatani, vi govoriti. —
Babatani je stopil naprej, ves ponošen, ker je bil izvoljen za govornika.
Gogoomy ubiti Kwaqueja — je razložil Babatani. — Vzel je njegovo glavo in zbežal ; kot vrag.
j S kratkimi besedami in nejasno je popisal umor	in	Sheldon in Joana sta se	odpravila
'	dalje.	V	travi, kjer je bil izvršen	napad na
i Joano, • so našli onega malega, zgrbljenega moža, ki ga je bila Joana podrla in ki je še I	vedno	blebetal 'in se režal. Konj	mu je bil
stopil	na	gleženj ter mu ga strl.	Zlezel je
približno sto metrov daleč, nato pa je sprevidel, da ne more uteči. Zadnji tolpi črncev, ki je sekala pragozd na najoddaljenejšeni koncu plantaže, je naročil Sheldon, naj ga j odueso domov.
(Dalje sledi.)
MALI OGLASI
Cen« oglasom 4o 20 be*ed Din S*—, v»aka nadaljna beseda
50 para. 'V
Suhe mavrohe
ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Službo išče
akademično naobražen 25 leten go-spjd v industriji, trgovini ali drugem podjetju. Ponudbe na upravo lista pod >Delo*.
Dopisovati želi
gospodična slovenski proti nemškemu z enako tudi iz dežele radi vaje. Cenj. ponudbe pod »Zamena«.
Zastopstvo
kake dobre firme, za Ljubljano in okolico išče trgovsko verziran reduciran bančni uradnik. Cenj. ponudbe z navedbe pogojev na upravo lista pod »Agilen«.
Instrukcije
u vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
Znanle
s trgovsko ali sicer premožno damo želi mlad, vesel gospod. Ponudbe na upravo lista pod »Maj«.
Trgovski lokat
s stanovanjem, po mogočnosti z električno razsvetljavo na deželi na prometnem kraju se išče. Ponudbe na upravo pod »Promet«.
Najboljši
(tralnt stroj !• tdlno 1«
* Josip Petelinčka
tunika	„
Orltasner in Adler
M rodbino, obrl la industrijo
Ljubijana “5EJSE
PtA » RSUli bruplatai. VeCUtna garancij«. Mavnica za popravil« ^
^ T.Mim 513	*»
Rožica
išče vrtnarja. Upoštevajo se le odgovori s polnimi imeni. -— Ponudbe pod »Vrtnica« na upravo lista do 1. maja t. 1.
GROM
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	Telefon	inlerurban
Štev. 454.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Bakek.
Obavlja vse v lo stroko tpadajoie posle najhitreje In pod kul ant rti ml pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E.
za ekspresne pošiljke.
Abadie
cigaretni papir zopet stalno na j zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10. j
Ravnokar tt dalize in nHolelj
Gladi jo lo v osmih barvah, veliko ©vetne, dalize — 30 različnih vrst —• ima y zalogi Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
Stalaže
za specerijsko trgovino, 4 m dolga, predali za moko, blagajniški pult, se proda. — Ogleda se v skladišču »Balkan«, Ljubljana, Dunajska cesta.
Stanovanje
s kuhinjo, 1 veliko sobo, 2 babine-loma, z vsemi pritiklinami sovpo-rabo kopalnice in pralnice in kosom zemljišča v dovi vili ob Dunaj-, ski cesti odda takoj Pokojninski sta-i vod za nameščence v Ljubljani.
Proda se
stara, dobro ohranjena omara in umivalnik. — Poizve se Wolfova ulica 1 /II.
Matematiko
poučuje profesor. Honorar zmeren.
onucibe na upravo lista pod »Matematika«..
Stanovanje
v mestu ali okolici 1—2 sobi, kuhinja in pritikline se išče za 1 junij. Ponudbe na uprava pod »Stan 2«.
MODNI SALON
MINKA HORVAT, Ljubljano
STARI TRG ŠTEV. 2t
ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo.
Aleksandrova cesta.
Oglasi v »Narodnem Dnevniku" imalo popoln uspeh!
Vrtnice
nizke in visokodebelne, v različnih barvah (z imeni), raznovrstno grmičevje, leguster za plotove, smrekice, 1 m visoke ter razne sadike (pere-ne) trajnice in letnih cvetlic priporoča Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24
O	Telefon	štev.	560
•
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
TI
Dl