Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 158.
V LJUBLJANI, pondeljek, 19. julija 1926.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO III.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30’—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Zmaga razsodnosti.
V zgodovini slovenskega učiteljstva Bodo ostali zabeleženi dnevi zborovanja UJU v Celju po vsej pravici kot častni dnevi. Na tem zborovanju je namreč °gromna večina slovenskega učiteljstva z energično gesto pretrgala vse vezi, ki 80 ga še spajale s staro iz avstrijske doke izvirajočo in v nekdanjih avstrijskih vizmerah mogoče tudi utemljeno tradi-.'1° in se je odločno postavila na mo-rn° stališče sindikalne stanovske or-0J^pye, ki nikomur ne krati in ne ža ?Bjegovih političnih pravic in drvi V ^ansBih svoboščin, na drugi strani pa soko dviga stanovsko zavest in stanov-1 ugled učiteljstva nad našo dnevno mizerijo.
potisnu6ne razmere v bivši Avstriji so uči+m;1.)6 pre<i desetletji tudi slovensko ucitel stvo v neke vrsto kulturnega boja.
1'° slv®do naroda in narodne vzgo-e.Je a aJ- P°d pritiskom razmer slo-U(,Beljstvo razdvojilo in si ustavi o dve, ne na stanovskih principih, mpak na principih svetovnega na/.ira-uja temelječi organizaciji. S to ugotovit-vijo nočemo slovenskemu učiteljstvu tedanje dobe prav nič očitati — bil je to Pač dup tedanjega časa. Razcepljenost v Vl’stah učiteljstva je v tedanjih razmerah m°toče koristila posameznikom, kakor Je pač kazal politični barometer na Du-,i)aiu; učiteljskemu stanu kot celoti pa je
nil-r kT*^0 Sk°dovala, ker se učiteljstvo nikdar m moglo Uvel’javljaU kot stau jn
celota, ampak samo kot žalosten priva.
sek političnih strank. Politične strasti so zajele tudi naše učiteljstvo, kar je imle-dn učiteljskega stanu kot takega mnogo vec škodovale kakor koristilo, ker se ]e tudi v učiteljske vrste žalibog zanesla silna nestrpnost in žalibog tudi maščevalnost, kar na objektivno javnost nikdar ni meglo vplivati ugodno. Kakšne ne-vorjetne oblike je zavzel ta boj v še nedavnem času, je vsej javnosti še v živem spominu.
Z v«seljem in zadovoljstvom danes ugotavljamo dejstvo, da se je rodil prvi protest proti zloglasnim političnim me-cdain, podedovanim še iz bivše Avstri-3® m danes z največjo vnemo zastopanim Po SDS, ravno iz učiteljskih vrst. Slovensko napredno učiteljstvo je uvidelo, da slovenska SDS kljub naglašanju svojega protiklerikalizma nikakor ni stranka resničnega političnega napredka, ampak je glavna nositeljica politične ko-rupcije in političnega nasilstva. Za take Metode pa se noben naprednjak, naj-m»nj pa učitelj, ne more ogrevati in kot prva posledica tega spoznanja se je v vr-visnoMi^u8^^ To želi° »o izrekli uči-jerobstva zastamm°ditvi cd morepeSa nad učiteljstvom. Te j^olitičnih strank telji v svoji znani	izrekli	uči-
so se postavili na nove, s'katero novsko stališče, in s tem ob enežr^sta: raz sebe vsako politično-strankarsko u?k' taturo. Upamo, da enkrat za vselej.
Sijajna zmaga učiteljev-deklarašev v Celju pa ni samo za učiteljstvo velevažen pojav, ampak je ogromnega političnega pomena za vso Slovenijo. Ali ni zelo verjetno, da bodo učiteljem sledile še druge stanovske organizacije, katerim je dnevna strankarska politika tudi toliko škodovala kakor učiteljem, ali pa še več? Takih organizacij je v Sloveniji nebroj, saj imamo skoro povsod še oni stari dvotirni sistem, ki stanove združuje na podlagi nestanovskih principov, mesto da bi se stanovi družili na podlagi svojih stanovskih interesov!
Zidovje stare politične zgradbe pa je začelo že jako sumljivo pokati, iz starih
Veliko zborovanje radikalov v Beogradu.
SPOR MED PRISTAŠI BOBIČA IN MAKSIMOVIČA. — PRETEP. — OVACIJE ZA MAKSIMOVIČA. - KANDIDATSKA LISTA.
Beograd, 19. junija. Najvažnejši dogodek v teku včerajšnjega dne je bila skupščina, na kateri se je bilo treba odločiti za kandidatsko listo. Tako Boža Maksimovič kakor tudi Bobič sta napravila za to skupščino veliko agitacijo in zato je prišlo na to skupščino mnogo ljudstva. Že celo uro pred začetkom zborovanja je bila dvorana hotela Pariz natlačeno polna, prav tako so bili polni tudi vsi hodniki. Tudi ves prostor pred hotelom Pariz je mrgolel ljudstva.
Na odru dvorane se je postirala skupina Bobičevih pristašev. Večinoma so bili to delavci iz opekarne, ki so prišli v šajkačah in plaščih. Ti so prvi začeli vzklikati: Doji Maksimovič, živio Bobič! Na te vzklike so reagirali Maksimovičevi pristaši in nastalo je rvanje. Padati so začeli tudi udarci s palicami. Polagoma so Maksimovičevi pristaši izrinili Bobi-čeve pristaše iz dvorane. Rvanje je trajalo kakih dvajset minut.
Skupščina se je nato pričela ob 9. uri.
V dvorano so stopili Boža Maksimovič, Kara Jovanovič in dr. Momčilo Ivkovič, glavni tajnik stranke in odposlanec glavnega odbora. Zborovalci so dvignili Maksimoviča na roke in ga pojiesli za mizo, medtem ko so nasprotniki vpili: Doli z njim!
Zborovanje je otvcril Boža Maksimovič, ki je prosil, da se začne delo za sestavo liste. Začel je takoj citati listo. Bo-bičevi pristaši so protestirali. Glasovalo se je za vsako ime posebej per ac-clamaticnem. Predložena lista je bila sprejeta. Samo tedaj, ko sta bili prečita- ; ni imeni Kare Jovanoviča in Balakiča, •
so zborovalci začeli vpiti: Nečemo jih! Nato je bilo predlagano, da se prepusti krajevnemu odboru, da na njih mesto postavi druge kandidate.
Po izglasovanju liste je Boža Maksimovič zaključil zborovanje s kratkim govorom, v katerem se je zahvalil za ogromno udeležbo in zapfosil navzoče, da obdrže enak elan tudi za agitacijo pri volitvah. Ob zaključku skupščine je bila sestavljena in odposlana brzojavka Nikoli Pašiču.
Ko je prišel Boža Maksimovič do izhoda dvorane, sc ga dvignili njegovi pristaši in ga nesli na rokah do avtomobila. Z Maksimovičem sta sedla v avto tudi Ivkovič in Kara Jovanovič. Ob avtomobilu se je zbrala množica ljudstva, tako da avto ni megel naprej. Maksimovič je imel kratek govor, v katerem je naprosil množico, da naj se mirno razide.
Tudi Robičevi pristaši so uosili Bobiča na rokah in mu vzklikali: Živio Bobič! Bobičevi pristaši so šli pred spomenik kneza Mihajla, kjer so hoteli napraviti javno zborovanje. Pc ulicah so se slišali vzkliki: Živio!« in Doli!« Maksimovičevi pristaši so sledili Bobičevi skupini, da ji preprečijo zborovanje. Ko je povorka prišla do Jugoslovanske banke, je prihitelo crožništvo in zavzelo svoje mesto v smeri spomenika. Ob spomeniku se je zbralo nekaj ljudi in je imel tu Bobič svoj govor. Odtod so hoteli kreniti proti občini, a jim je orožništvo zaprlo pot, ker se je bilo bati, da bi tam lahko prišlo do spopadov.
Ljudstvo se je polagoma razšlo, Bobič pa je sedel v avto in se odpeljal.
Radie govori.
Sušak, 19. julija. Včeraj je imel Stje-pan Radič na otoku Rabu zborovanje, katerega se je udeležilo nekoliko tisoč seljakov s celega otoka Raba.
Radič je najprej pozdravil zborovalce in potem omenjal velike poplave, ki so jih povzročile Donava, Drava in Tisa in ki so napravile našemu naredu ogromno škodo. Pravi, da tamošnje naše ljudstvo, Srbi, Šokci, Hrvati in Bunjevci v teh krajih ni imelo nikdar in tudi danes nima poštene uprave. Pod Madžari se je godilo lemu narodu slabo, a danes trpi ta narod zaradi slabe uprave, ker je uprava partizanska, birokratska, uradniška, gospodarska in centralistična. Ta uprava je zakrivila, da kanali in nasipi niso bili vzdrževani v redu in tako je prišlo do poplav,
Ako hočemo iskati krivcev za to zlo, ki se je dogodilo v Vojvodini, potem je treba reči, da je prvi in glavni krivec tega zla bivši minister financ dr. Stoja-dinovič, drugi krivec je bivši minister za k*hetijstvo Krsta Miletič, ki se je mojim plevam smejal in ni hotel verjeti, da dooif v"°810 to zgoditi, ko sem mu pre-Uevarnost. Povzročena škoda
i, .o-	Na srečo pa imamo
danes vlado, ki dela in k. moPe |o
praviti. Imamo ministra finance, ki je seljasld sin, imamo predsednika vlade Uzunoviča, ki je tudi seljaški sin in dober gospodar, imamo ministra za kmetijstvo, ki je tudi sel jaški sin. Vsi ti trije delajo dan in noč, da ublažijo nesrečo. Največja sreča pa je v tem, da je naš
razvalin pa je začelo kliti novo življenje. In to nas navdaja z dobrimi upi za bodočnost.
vladar, ko je slišal, da se pripravlja zlo, sam sel na mesto nesreče, kjer je vse pregledal in vse videl. Kralj se je tudi ob tej priliki kakor že prej v vojni pokazal odličnega vojskovodjo -in je kot vrhovni gospodar pokazal vcljo in umevanje, da se nesreči cdpomore in se sedaj neprestano zanima za stanje poplave.
Mnogo priprav je treba in vlada bo storila s svoje strani vse, kar je v njeni meči, prav vsega pa seveda ne mere. Vsakdo mora pomagali. Sporazumeli smo se s Srbi in Slovenci in to je velika stvar. M,i smo narodnemu sporazumu položili temelj. Mi hočemo biti edini, a jie pod kundakom (puškinim kopitom). Danes je glavno, da se duša hrvatskega seljaka, delavca in mornarja, in slovenska duša poljedelca in gospodarja in končno duša srbskega seljaka in borca ujedinijo. Vse te duše tvorijo Sporazum in naše duhovno edinstvo. Zato nismo rekli, da je to Jugoslavija, ker bi to bila za sedaj prazna beseda, rekli smo, da je to duhovno edinstvo Srbov, Hrvatov dn Slovencev in na tem bomo delali naprej.
V prvi vrsti je treba uvesti zakonitost. Zakon je suh paragraf, ki vedno ostane tak. A to ni dovolj, temu zakonu je treba dati smisel elovečanstva in pravice. Siroto je treba zaščititi in seljaku je treba dati uzdo v roke. Šli smo v vlado kot seljaska in hrvatska stranka. V Srbiji je radikalna stranka zdrava in krepka, pri nas je slaba in ni zdrava. Dandanes je treba delati; delo je potrebno, ko vemo, | kake so razmere med ljudstvom. Agrar- ' na reforma v Dalmaciji je primer, kako seljaška politika preroja našo državo. Lastnikom bo v Dalmaciji zemlja plača-
na, a seljak mora ostati gospodar zem-j Ije. Država bo plačala lastniku odškodnino, seljak bo imel zemljo. To ne bo boljševizem in ne fevdalizem. Ako bi sedanja vlada napravila samo ta zakon, bi storila mnogo za narod.
Nam je država mati, ona je ena, a mi smo trije bratje. Ako dva pojeta, tretji ne sme molčati, kaj šele plakati. Treba je, da vsi trije skupno pojo, treba je, da vživa vsak popolno svobodo.
Radič omenja nadalje razmere, v katerih so živeli Srbi pod Turki, Hrvati in Slovenci pod Madžarsko in Avstrijo. Pred očrni je treba imeti veliki cilj, <la država v vsakem pogledu procvita. Graditi je treba ceste in šole. To je program ne naše stranke ne Stepana Radiča, temveč je program vlade narodnega sporazuma. Dr. Ninčič je nedavno rekel, da bo sedaj Dalmacija središče naše politične delavnosti, Vlada ni izdala Dalmacije, to po pripovedke in bajke- Konvencije z Italijo niso ugodne, one so preuranjene, ker so otverile vrata italijanski spekulaciji. A vse je odvisno od tega, kdo bo te konvencije izvedel. Rade Pašič jih gotovo ne bo, ker je v Opatiji in se ne povrne ! v Beograd. Vlada narodnega sporazuma je vedno jačja, so pač mali incidenti, ki pa ne pomenijo mnogo. Nikic je ena ne-prilika, ali je boljše, da se o njem niti ne govori. Naša glavna naloga je, da se zbero vse narodne sile in da se prepreči nesreča.
Radič je zaključil svej govor z vzklikom: Živel naš narodni seljaški kralj! Skupščina se je temu vzkliku navdušeno cdzvala.
Nato je Krnjevič razložil program HSS, nakar je Radič še sporočil, da bo ostal v Primorju le še nekaj dni; potem pa pejde v Beograd, kjer ga čakajo važni posli. V Primorje prideta državni sekretar Kčšutič in dr. Kežman. Izjave, ki jih dado pcedini člani HSS, ne vežejo stranke, ker politiko stranke, vodi predsedniško. Nikič nas nič ne briga. Napravil je stranki samo usluge, prišlo je do čiščenja, ki ga je pričel Trumbič, Nazadnje pravi, da ni nikake krize.
Z vzkliki Radiču in stranki je bila skupščina zaključena-
KRALJ ALEKSANDER V APATINll.
Apatin, 19. julija. V Apatinu je včeraj popoldne kralj posetil poplavljeno ozemlje. Tu so bili tudi minister Pucelj, general Trifkovič in predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič. Kralj je prispel v avtomobilu ob 12. in pol s spremstvom. Narod je kralja burno pozdravljal.
Kralj ni ostal v mestu, temveč je krenil na poplavljeno ozemlje v spremstvu ministrov. Ko je hodil po nasipih, se je razgovarjal z ministrom Pucljem. Kralj se je zanimal za vse poedinosti.
POPLAVE IN POLITIKA.
Beograd, 19. julija. Včeraj je bil v predsedništvu vlade minister financ dr. Ninko Perič, ki se je zanimal za poročila, ki so prihajala o poplavah. Pri ministrskem predsedniku so bili tudi Milan Simonovič, Marko Trifkovič in Milorad Vujičič. Vsi ti poseti so v zvezi s poročili o poplavah.
NAJVAŽNEJŠI ŠPORTNI REZULTATI.
Eagreb, 19. julija. Včeraj je bila tekma med Gradjanskim in Slavijo, ki je končala z rezultatom 7 :0. V Beogradu je bila tekma med Jugoslavijo in Hajdukom, katere izid je 5 :1.
Sijajna zmaga strankarske neodvisnosti učiteljstva v Celju.
Te dni, od petka do nedelje, dne 16., 17. i,. 18. t. m. se je vršilo v Celju zborovanje VI. pokrajinske skupščine UJU, poverjeništvo Ljubljana.	j
Naša javnost se je živahno zanima za kongres, zlasti pa učiteljstvo Slovenije in tudi vse države, ker se je imel na ten* zborovanju izvesti odločilni boj med pristaši čisto stanovske smeri učiteljskih organizacij, tako- i zvanimi deklaraši in med pristaši neomeje- ■ nega vpliva SDS na učiteljstvo, takozvanimi j antideklaraši, Ta boj se je izvojeval, kakor * sledi iz. nadaljnjega poročila, s popolnim efektom poraza SDS.
Prvi dan.
V petek zvečer se je vršila seja širšega sosveta, katerega so se udeležili vsi delegati in predsedniki okrajnih učiteljskih društev. Tu se je izvršila tudi izpopolnitev odsekov v smislu poslovnika.
Posebno zanimanje pa je vladalo za zborovanja odsekov, tako za gospodarskega, ki je močno okrepilo pozicijo deklarašev, zlasti veliko zanimanje pa je vladalo za zborovanje stanovsko političnega odseka, kjer se je obravnavalo vprašanje deklaracije in debata o njej. Pretresale so se tudi smernice za preorganizaeijo Udruženja. O tem vprašanju se bo razpravljalo na glavni skupščini v Beogradu. Odseki so zborovali do pozne ure zvečer na mestni osnovni šoli. *
_ Izvolil se je verifikacijski odbor in določil ključ za volitve.
Nato je poročal g. Rudolf Menoj n »O smernicah stanovske politike naše organizacije G. Anton Skala pa je referiral o »Osnovnih idejah in principih, na katerih mora sloneti naša organizacija in po katerih naj se sestavijo nova pravila UJU.«
Pri >Narodnojprosvetneni odseku je referiral g. Vekoslav Mlekuž: »Delovanje in organizacija učiteljskega prosvetnega delag. Mirko Vouda o »Najvažnejših problemih podeželskega učiteljstva«, sledila so še poročila kulturno-pedagoškega odseka, odseka za stanovski naraščaj, odseka za obmejno šolstvo in neodrešeno ozemlje, gospo-, darskega, pravno-obrambnega in tiskovnega odseka.
Pristaši SDS so hoteli pri debati o deklaraciji uveljaviti kompromisen predlog, s katerim so mislili napraviti zmedo, tako da bi se stvorile tri skupine: kompromisna, čisto stanovska in antideklaraška skupina. Ta načrt je popolnoma propadel in se je videlo že v petek svečer, da
antideklaraška skupina ne šteje več k«
27 glasov.
Čista stanovska skupina je bila popolnoma strnjena in pripravljena.
Drugi dan zborovanja.
V soboto, dne 17. t. m. zjutraj so se verificirali delegacijski mandati. Sporni sta bili delegacijski listi iz Murske Sobote in Ljub-
Ijane-okolice. Dasi je bilo tu spornih pet mandatov antideklarašev, jim je deklaraška večina vseeno dovolila, da so imeli popolnoma pri vseh glasovanjih vse pravice. To je jasen dokaz, da so se deklaraši čutili popolnoma varne in močne ter pripravljene še za take trike antideklarašev.
Tajnikovo poročilo.
Trjniško poročilo je podal tajnik Lapa j-n e. Članstvo je narastlo v letošnjem letu. Poročilo se je v ostalem dotikalo internih vprašanj organizacije. Podrobneje je bil očrtan razvoj deklaracije in deklaracijskega po-kreta. Debate o tem poročilu ni bilo, ker je članstvo pričakovalo z zanimanjem nasledila poročila, kakor poročilo o gospodarskem stanju organizacije, ki je že dolgo vzbujalo posebne interese članstva.
Iznesle so se mnoge stvari, ki so zelo utrdile pozicijo deklarašev, dasi so imele le indirekten vpliv in stik z idejno stranjo tega pokreta. V podrobneje se ne spuščamo!
Zelo velikopotezno je potem razvijal načela in temeljne ideje smernic stanovsko politike g. Rudolf Mencin, predsenik mežiškega učiteljskega društva, ki je izneslo deklaracijo januarja tega leta.
Dvorana »Celjskega doma« je bila nabito polna pri tem referatu. Došla sta tudi poverjenik UJU v Zagrebu prof. Skavie in tajnik te sekcije g. Milojevič ter kot gost je došel tudi zastopnik organizacije UJU v Ka-stvu. Vsi so se z velikim in napetim zanimanjem interesirali za pokret, o katerem so trdno prepričani, da bo imel zelo močen vpliv tudi na njihovo sekcijo UJU. in da se oo zanesel tudi med hrvatsko učiteljstvo.
Zanimivo je registrirati, da je deklaracijo priobčila tudi »Učiteljska, Iskra« v Kragujevcu, to je glasilo levo orientiranih 'srbskih učiteljev, ki pa imajo v svojih vrstah inteligenčni cvet srbskega učiteljstva.
Na prihodnji glavni skupščini UJU v, Beo-grdadu bodo vladali najožji stiki med slovenskimi pokretaši deklaracije in tamkajšnjimi učiteljskimi krogi okoli »Učit. Iskre«.
Lahko konstatiramo, da so bile oči vsega učiteljstva v državi v teh dneh obrnjene v Celje, kar se je tudi zelo dobro zavedal g. Skavič, ki je to dejstvo poudarjal.
Vtis, ki ga je napravil govor g. Mencina, je imel tako impozanten vpliv, da so celo vsi najzagrizenejši antideklaraši po večini izjavili, da so za te smernice.
Morda je bilo to le njih taktika, ali vendar je bila fronta deklaraškega učiteljstva tako neomajna, da ni niti za hip pustila skvariti moralnega efekta svojega jasnega in samozavestnega nastopa.
Antideklaraši so hoteli izvesti kompromis in preiti takoj na volitve, ko so pa opazil', da se je njihova taktika ponesrečila, so iz- j nesli drugo sporno točko, ki naj bi razdvo- j jila deklaraške vrste. Hoteli so izigrati pa- | rolo narodnega in državnega edinstva in s I tem že po vsem izrabljenim političnim strankarskim geslom razdvojiti strnjene vrste deklarašev ter ^obvladati situacijo.
Tudi v tem pogledu je bilo takoj vidno, da presegajo deklaraške vrste daleko nad dve tretjini vseh navzočih. Te vrste niti v tem vprašanju niso popustile.
Beg antideklarašev iss dvorane.
Ko so videli voditelji stare struje, da vsi njihovi triki ne morejo zlomiti vrst deklarašev, so se poslužili še poslednjega, a zelo ob- j rabljenega sredstva — terorja. Izjavili so j kratko malo, da v znak protesta odhajajo iz j dvorane in da je s tem razkol v sekciji UJU, Ljubljana, izvršen. Toda niso bili še dobro iz poslopja, ko so se v njihovih vrstah culi klici, da so napravili pogreško, njih vrste so postale zbegane in odšli so na posvetovanje v neko gostilnico.
Tam so, skleniji, da pošljejo na zborovanje posebno deputacijo, ki naj prične z večino nova pogajanja. Tako naj se omogoči zopet časten prihod po nečastnem odhodu.
V splošnem se je opažalo, da deklaraši idejne /isoko, visoko nadkriljujejo nasprotno strujo.
Argumenti, ki so 'jih navajali deklarašlci
debaterji, so bili visoki, medtem ko so se nasprotniki posluževali običajnih strankarsko političnih metod in so hoteli s tem ustvariti zase ugodno razpoloženje. Po odhodu antideklarašev se je mirno izvršilo
glasovanje.
Najprej se je izvršilo poimensko glasovanje za posamezne točke deklaracije, nato pa še volitve novega odbora.
Za deklaracijo je bilo oddanih 79 glasov, od teh 8 s pridržkom k prvemu členu, en glas je bil proti, 27 članov kluba učiteljev-pristašov SI*S pa je iz dvorane odšlo. Mnogo pa je bilo pristašev deklaracije iz obližja Celja, ki pa so predčasno odšli na vlak.
V odbor je bila tudi izvoljena čista lista deklarašev in sicer so bili izvoljeni v ožji sosvet UJU, poverjeništvo Ljubljana, sledeči člani:
Marija Godec, Ciril Hočevar, Anton Hren, Josip Kobal, Josip Lapajne, Rudolf Mencin, Anton Mervič, Ljudevit Musek, Robert Plav-šak, Josip Ribičič, Andrej Škulj, Ljudevit Šijanec. — Namestniki: Ivan Dimnik, Rado Grum, Angela Vode. — V nadzorstvo: Ljudevit Ivanjšič, Miro Repovš, Fran Škulj. — Za glavni odbor UJU v Beogradu se nomini-
rajo sledeči: Anton Gnus, Anton Hren, Jc-sip Lapajne. — Namestnik: Ivan Dimnik.
Odbor se je potem konstituiral tako- Poverjenik: Andrej Škulj, poverjenikov namesi-mk: Anton Hren, tajnik Josip Kobal, blagajnik Rado Grum, urednik Ivan Dimnik, člani-
PnHnff t •’ Ci*ril Hofevar- Josip Lapajne, Rudolf Mencin, Anion Mervič Ljudevit M„-
Šijanec	’ P RibiCiC in LiU(ievii
Besedilo sprejete deklaracije se glasi tako*
eno	ln!eres stanu in šole »Meva
teH«tvn stanovsko organizacijo za vse uči-
doW 1 T ZaVU To bodi naše Udruženje,
dmlp	ne ™remo priznati nobene
nSniti 'v °'polltlene organizacije osnov-no&olskega učiteljstva.
vsni-D^0Cl0!el nam mora bili v organizaciji mora ^f^ozaveden učitelj in vsakemu S«, iSCena v »jei pop®1™ enako-
čS&SFtmsaiK*
lahko zastoja interese stanu'VLtanapVat vsakemu režimu.	»piatn
5. Svojo moralno silo mora iskati v soskl-i du svojih zahtev z občenarodnim interesom ki Ji mora biti vselej in v vsakem slučaju najvisji zakon.
6. Njena naloga in dolžnost je:
a) zastopati skupne duhovne, socialne in pravne interese stanu ter odločno ščititi dr-zavljanske pravice učiteljstva;
b) vzgajati Članstvo k samostojnemu miš-jenju, varujoč svobodo stvarne kritike kot pogoj za zdrav razmah organizacije;
c), podpirati vsa stremljenja po temeljitejši splošni in strokovni izobrazbi učiteljstva-
c) gojiti pravo tovarištvo in dvigati stanovsko moralo ter disciplino, temelječo v zavesti članstva, da je vsak posameznik odoo-vorren za svoje delo stanu in celoti;
d) sodelovati na napredku šolstva in narodne prosvete v demokratičnem in socialnem duhu po priznanih sodobnih pedagoških načelih.
7. V ta namen si organizacija najresnejše prizadevaj in v kolikor je to treba, prelomi tudi s tradicijami, da si pribori oni položai' m vpliv, da jo bo morala vsa javnost brezpogojno priznati in uvaževati kot edino pravo zastopnico celega stanu.	1
Vedno bodi tudi pripravljena za solidarno zastopanje skupnih interesov z drugimi organizacijami nameščencev in delaj zlasti na "to da se cimprej ustvari Unija učiteljstva vseh vrst sol.
8. V personalnih zadevah brani moralne in pravne temelje pri nameščanjih ter zastopaj načelo, da mora učiteljstvo pri njih sodelovati po svojih izvoljenih zastopnikih.
9. Kot svojo posebno nacionalno nalogo smatraj Udruženje delovati za jaeenje osebnih stikov, za duhovno zbližanje in spoznavanje skupnih vzgojnih nalog učiteljstva iz vseh delov države.
10. Slovensko članstvo Udruženja naj prednjači v prizadevanju, da se odstranijo načelne ovire za vstop vsega še ne včlanjenega učiteljstva v UJU.
Nedeljska zborovanja.
V nedeljo se je pričal dnevni red zboro- ■ vanja z občnim zborom »Učiteljske Samopo- j moči« v dvorani »Celjskega doma , ki se je pričelo ob pol 8. zjutraj. Po predsednikovem, j tajnikovem in blagajnikovem poročilu je bil . pri volitvah ponovno izvoljen ves stari odbor s predsednikom Kocjančičem na čelu ter stari nadzorstveni odbor.
*N^JiStem Č5SU se ie vršn° v mali dvorani s k i h reteren tov!'8 zborovanie »rezkih šol-
douui P°l 10' Pa 86 ie priCel;' v »Celjskem
Pokrajinska skupščina.
Pokrajinsko skupščino je otvoril z lepim, pesniškim nagovorom dosedanji poverjenik g. Anton Gnus, ki je naglasil, da je imelo učiteljstvo v bivši Avstriji močno stanovsko organizacijo, ki je izšla ravno nz celjskega okraja. Dalje je poverjenik poudarjal nacionalnost UJU in se spomnil težkega sta-
[ n ja needrešenih bratov. (Burne ovacije zborovalcev.)
Govornik je dalje omenjal težko, še neustaljeno stanje učiteljstva, ki trpi pod samovoljo režimov. Toda učiteljstvo ne obupuje, nego skuša temu odpomeči.
,Kot zapisnikarja je predsednik skupščine imenoval gg. M e d v e š č k a in T o n č i č a. Nato je predsednik pozdravil imenoma javne funkcionarje, kakor mestnega župana v Celju dr. H r a š o v c a srezkega poglavarja vl. svetnika dr. Leo p. žužka, predsednika okrožnega sodišča dr. Josipa Kotnika, gimn. ravnatelja M a s t n a k a kot zastopnika srednješolskih učiteljev in hrvatske tova-uše prof. Skaviča, Jova Milojevica in Rubešo ter vse zborovalce.
Dr. H r a š o v e c se je nato zahvalil za pozdrav ter pozdravil v imenu Celjanov zborovalce.
Prof. Skavič pa je v svojem pozdravu omenjal nujnost vzajemnosti slovenskega in hrvatskega učiteljstva, naglasil, da je slovensko UJU vzor vsem drugim organizacijam v državi in obljubljal.pomoč pri organizato-ričnem delu.
Nato se je priglasil k besedi delegat Rajšp iz Ormoža. V svojem lepem govoru se j® spominjal vseh številnih zaslug, ki si jih je pridobil poverjenik Gnus v mnogih organizacijah stanovskega ali obče koristnega značaja. Nato je predlagal, da skupščina ob priliki, ko Gnus zapušča svoje mesto kot poverjenik, sklene, da se mu podeli častno članstvo.
Zborovalci so ta predlog z viharnim odobravanjem sprejeH na znanje. Poverjeniku Gnusu je bila izročena krasna gravirana pisalna garnitura iz krizolita in brona.
Poverjenik Gnus se je ves ginjen zahvalil za to izredno čast in obljubil še nadaljnje vztrajanje pri delu za stanovske koristi.
Nato je gospa Godec predlagajala, da se podeli častno članstvo tudi g. Rajšpu. k1' si je stekel mnoge zasluge še kot predsednik štajerske učiteljske organizacije v bivši striji, kar je zahtevalo tedaj mnogo poguma
in požrtvovalnosti. Tudi ta predlog je bil Z odobravanjem soglasno sprejet.
Nato se je prečitala pozdravna brzojavka / Njeg. Vel. kralju Aleksandru I. ter ministru prosvete Miši Trifunoviču.
Brezupni poskusi antideklarašev.
Nato se je zglasila pri predsedniku tričlanska deputacija kluba SDS, obstoječ iz gg. šege, Knafliča in Werka, ozročajoč mu izjavo z zahtevo, da jo predsednik prečita in otvori o njej diskusijo, hkrati zahtevajoč, da se kot prvemu podeli beseda g, Šegi.
Pov. Gnus obljubi, da bo izjavo prečital pozneje, Šegi pa podeli besedo, toda le pod pogojem, da bo govoril reprezentativni glavni skupščini primerno. Ta opomin se je pokazal neuspešnim, nakar je bila Šegi odvzeta beseda. Na predlog ge. Godčeve se je prešlo na dnevni red.	*
Clan odseka g.	Vauda je	referiral	o
»Problemih podeželskih šol in učiteljev«; Referat je vseboval globoke misli ter dokaze, da je treba šolstvo reformirati, posebej pa je treba podeželsko šolstvo izenačiti na isto stopnjo z onim	v mestih.
G.	D o b e r š e k	je	nato obžaloval,	da	ni
tega referata slišal g. ljubljanski veliki župan dr. Baltič, ki je pred kratkim izdal naredbo, naj se podeželske šole omejujejo (pri svojih proračunih, zlasti pa, naj ne pretiravajo luksuza.
Po kratki pavzi je prečital poverjenik br-zojav na ministrski svet, kjer pokrajinska skupščina UJU najodločneje protestira proti nameravanemu znižanju službenih dohodkov,
obenem z zahtevo, da se izplačajo dolžne razlike iz let 1923 in 1924.
Ta brzojav je bil soglasno z aplavzom sprejet.	^
Referent se izreka za združitev vseli učiteljev brez razlike političnega prepričanja. Pravila naj se sestavijo tako, da ne bodo nikogar ovirala k pristopu.
Poverjenik je ‘nato ob popolni soglasnosti navzočih zborovalcev zaključil zborovanje, ki pomen ja ogromen korak našega učiteljstva ■ do popolne stanovske osamosvojitve od raznih političnih strank, zlasti pa od SDS!
H.	P.:
Znanstveno obratovanje in naša industrija.
i.
Tehnika ima svoj izvor v onem trenutku, ko je prvi človek uporabil v boju z naravo mesto golih lok kamen, kost ali ipa kos lesa. Kmalu je iapre videl, da se s primernimi sredstvi več doseže kot pa brez njih in da ni vsako sredstvo enako pripravno za vsako delo. Zato je začel človek na višji stopnji primitivne kulture, sredstva, ki so mu prvotno le slučajno v roko došla, primerno oblikovati. Nastalo je prvo orodje in orožje. V začetku ga je izdeloval iz lesa, kosti in kamna, pozneje, ko se je seznanil z ognjem, iz brona in končno iz železa. S kopičenjem spoznanj in izkušenj na podlagi posnemanja in podedovnnja, s stalnim spopolnjevanjem tehničnih pripomočkov in z vedno širšo uporabo naravnih sil se je dvignila tehnika tekom tisočletij na sedanjo stopnjo.
Na primitivni kulturni stopnji je imel človek le neznatno število potreb. Vse je izdeloval in prideloval sani. Na poznejši stopnji razvoja je prišel do -spoznanja, da se potrebam, ki so postale večje, bolje zadosti, ako ne izdeluje vsak za se in vse sam, temveč da je bolje, ako sodelujejo posamezniki le nekatere stvari, katere potem med seboj zamenjujejo. S tem je nastala prva delitev dela.
S podjarmljenjem slabejših plemen od močnejših se je rodilo suženjstvo. Poleg tovornih domačih živali, katere je zasužnjil blovek že v primitivni dobi,^ je uporabljal zmagalec in privilegiranec sužnje kot delav-
no moč. Na podlagi teh je bilo mogoče nekoč ustvariti velika tehnična dela, katerih razvaline občuduje sedanjost.
Na mesto mehanične energije sužnjev je vpregla moderna tehnika v svoj voz naravne sile. Na mesto človeških sužnjev vrše delo danes milijoni sužnjev iz jekla in železa. Stroj’ dela danes več 'kot pa je premogel delati nekoč suženj in tlačan. Orje, seje, žanje, mlati, melje, gnete, tre in tolče, stiska, tke in prede, reže, striže, šiva, žaga, obla, pili, vrta, piše, tiska, šteje, meri in računa. Pri svojem delu je jako skromen, potrpežljiv, neutrudljiv in se hrani vedno z isto hrano, z »odo, oljem, plinom in premogom.
Doba jeklenih sužnjev je "nastopila z iznajdbo parnega stroja. Še posebno pa je začelo cveteti strojno delo, ko so nastopili na tehničnem pozorišču električni generatorji in motorji, ki dovoljujejo prenos energije padajoče in tekoče vode na daljavo. Parni stroj dela 70- do lOOkrat cenejše kot človeška moč. Vagon premoga napravi več kot pa človek v celem svojem življenju. Če bi se hotelo nadomestiti vse leta 1910 v Nemčiji v obratu se nahajajoče parne stroje z ljudsko silo, bi bilo potrebno 80 milijonov ljudi. V industriji je bilo vpreženo 1.36 milijonov kilovatov prirodne energije, kar odgovarja 280 milijonom ljudi. V resnici pa je bilo zaposleno v nemški indust i rji samo 7 milijonov ljudi. Leta 1910 je znašal železniški promet v U. S. A. 415.000 milijonov kilometer-skih ton. Ker zmore človek okoli 1800 kilo-meterskih ton na leto, bi bilo treba v tem slučaju 230 milijonov ljudi za izvršitev istega dela.
Kako hitro napreduje nadomeščanje telesnega delu s strojnim, kaže stedeči zgled: V
Belgiji je prišlo leta 1870 na 1 prebivalca 49 vatov, leta 1910 pa že 265.
V tej deželi, ki spada med najbolj ipdu- | strijske dežele v Evropi, je postalo relativno i število vpreženih naravnih sil tekom 40 let 1 petkrat večje.
Dočim so nastali prvi tehnični pripomočki navadno čisto slučajno in izdelavali pozoeje sicer zavedno in smotreno,.drugače pa le približno namenu odgovarjajoče, stremi moderna tehnika svoja dela, naprave in stroje znanstveno utemeljiti in preračunati s stališča maksimalne ekonomije.
Moderna tehnika se opira vede ali nevede, hote ali nehote na energetiko, ki uči, da je v interesu sedanjosti in bodočnosti izrabljati vse oblike energije z maksimalnim učinskim faktorjem. Tehnična praksa stremi v vedno večji meri v smeri maksimalne izrabe in uporabe naravnih energij, minimalnih izgub, varčevanja z materijalom in skuša vršiti delo z maksimalnim efektom, t. j. z najmanjšim naporom v najkrajši dobi.
Ves tehnični napredek se je .vrsi.l,.s L"’" močjo slučajnih ali pa zavednih vedne iznajditelje je iskati v vrstah on n ]posameznikov, ki se zavedajo, da m . *>ro, praktično in pametno, l-aj- Prejjp 3 vada ali pa častitljiva tr«d.lc,J®’A" *?a ,se marsikaj bolje in z manjšim trudom doseči Gonilno silo tehničnega napredka sploh vor, nezadovoljnost z obstoječim m stremljenje po boljšem in popolnejšem. Da se napredovanje ne vrši prehitro, za to skrbe privilegirani in neprivilegirani, diplomirani in ne-diplomirani konservativni elementi, katerih ideal je sedanjost in tradicija. Konservativen človek je zadovoljen z obstojočimi uredbami in napravami ter se upira novim idejam in
novim načrtom. Nosilci tehničnega napredka so iznajditelji in tehnični organizatorji.
Na podlagi strojne produkcije je prišel človek do spoznanja, da je vsaka produkcija v velikem bolj ekonomična kot pa v malem. To spoznanje v zvezi s stremljenjem po akumulaciji kapitala v rokah zasebnikov v o sego večjega dobička je rodilo razvojno tendenco v smeri centralizacije in koncentracije industrije. Mali obrati ne morejo uporabljati strojev in tehničnih naprav v isti meri liot veliki, ne morejo izvesti v večjem obsegu delitev dela in obratujejo zato z večjimi izgubami. Ker obratujejo neekonomično, je povsem umjivo, da jih izpodrivajo vele-obrati. Kar se vrši v industriji, to se bo zgodilo sčasoma v zemljedelstvu povsod, kjer je zemlja razkosana na nvale obrate.
Moderna doba je rodila na polju tehnike tendenco izrabljati surovine, prirodne sile in stroje kar najbolj ekonomično. Končno je prinesel razvoj idejo, da bi bilo umestno tildi žive stroje, t. j. delavce ekonomično to racijonelno uporabljati. Med prvimi, kiyBO začeli baviti se s tem problemom teoretično in praktično, je bil amerikanski inženir Tavlor.
Frederic Winslovv Taylor je bil rojen leta 1856 v Filadelfiji. S šestnajstimi leti je stopil kot vajenec v podjetje Midvale Steel Co„ kjer je deloval v začetku kot strugar, pozneje pa kot mehanih. Ker se ni zadovoljil samo z družabnim koritom in obstoječim stanjem v svojem delokrogu, je začel premišljevati in študirati in tako je prišel na idejo zvišati efekt dela in obratovanja v svoji stroki. Izprevidel je, da ni nikakor nujno, da se dela vedno po istem kopitu in zato si je stavil vprašanje, kako bi se dalo bolje narediti.	(I)alje	prih.)
c
Pojasnilo dopisnikom.
Prav dobro se zavedamo, da je kader dopisnikov za razvoj lista nujno potreben in znto se tudi trudimo, da vsakemu dopisniku cim najbolj ustrežemo. Toda še bolj pa moramo paziti, da ustrežemo tudi tiskovnemu zakonu, ker ne moremo tvegati, da bi ev. denarne kazni uničile obstoj lista.
Teh naših nujnih ozirov na tiskovni zakon pa velik del dopisnikov noče razumeti in običajno samo tisti, ki za svoj spis nočejo prevzeti sami odgovornosti. In nekateri od ujih se niti toliko ne potrudijo, da bi nam poslali ves dokazilni materijal. Po tiskovnem 'zakonu pa moramo biti pripravljeni, da tekom osmih dni po objavi dopisa ali članka podamo sodišču prav ves dokazilni material, An ')at Popolnoma nemogoče, če pridemo materiala šele po dva- do trikratnem kri-z-*nju pošte.
j'1 Jfer »iti pri najboljši volji ne moremo in vsem dopisnikom, potem je zamera list i 11 a?' °čita, da tudi mi nismo neodvisen čp n,- ^	■ >>ni pri nas prostora za kritiko,
h].,„ onstna posebnim ciljem«, kakor se je m!? V0 • Mraziti dopisnik, vsled katerega napisali to pojasnilo.
Ta očitek pa je ne samo upravičen, temveč Uidi na(j vse krivičen, še nikdar nismo odklonili objave članka ali notice, če je avtor danka ali notice izjavil, da prevzema vso f|)govornost.
Take^ izjave pa je silno težko dobiti, pa e® lažje neupravičene očitke.
*^ai bodo vsi gg. dopisniki prepričani, da emo ceniti njih podporo in da je nam naj-neprijetno, če ne moremo objaviti njih |"sPevkov. In zato naj ne bedo nejevoljni, je ie objava poslanega prispevka izostala,
. ,.yeč naj bodo uverjeni, da pri najboljši " nismo mogli.
bodo pa tudi prepričani, da ni ostala 'jV? informacija brez vrednosti, temveč je P1'vala v sorazmerju s svojim pomenom udi na pisavo lista. Dopisnik je pač prvi in-‘Orrnator lista.
zadovo?in\»d® bodo te vrstice naše dopisnike  _____ ln obenem njih vrste pomnožile.
Politične vesti
de^koP>Jn!rn!^ "ar°?Ilim edinstvoin. Ne-UJU v Celili x r?r°iai Se na skupščini zahtevo ■ ye. . ^ei razprave sukal okoli telici samostojnih demokratov, naj se uči-jsivo v svoji resoluciji izreče za narodno |n državno edinstvo, kljub temu, da je v resoluciji patriotičnost učiteljstva že prav dovolj naglašena. Ali so mar pristaši SDS med u&iteljstvom svoje zahteve postavili iz ka-gotovega preračunanega namena? Kaj .1 fteki storili gospodje, če bi se njihovi ko-p^1, Izrekli proti narodnemu edinstvu? — edlogj vrSfe ne delajo nikomur časti.
Dobro poučeni krogi zatrjujejo, nesoa^asi^®™ Je«ndčnim ali le navideznim
vsaj do ob<MnSkih vo™tev1tns^irtrfnkaml:‘
15. avgusia prMe
v vladi. Kar se sedaj poroča iz Beograda so večinoma same poletne kombinacije oži roma takozvani »balonih, ki naj pomasaio ugotoviti razpoloženje javnosti napran no
je“sePd0aitvnin\k0rabinaC^an'^ M* uriuH r !	mrtvi sezoni’ marsikaj pri-
vi birt« nr«1“ % l0da 8 svojo pravo bar-stranke ^	merodajne	politične
•K Pa"rLm«AlSele ' k» »	~
J'r
zavne uradnike »državljane m,n n vrste*:, ki bodo gotovo radi nri^i U ‘UrnejSe
&i“„psr'en,'l K™
cem 7-ikr °S- kakor državnim uslužben-rI ti,Hi , VSummistrski Predsednik ne ozi-a tudl »a kulturnost teh?
GraSu®UI,,1,,l1liiA odklanja zvezo t Grčijo. — šti d	a Je Predlagala vladi v Bukare-
zvezp Se tak°j z:,eno l>ogajanja z5» sklep vam 't> VX)iaške pogodbe med obema drža-niiHK ^u,nunski ministrski svet pa je ponj „-£gl'ške vlade odklonil, češ da sedaj še m uidi čas ',M sklepanje take pogodbe, Ru-Italiio k6	očividno prej posvetovati
Grči]; *	‘*no stališče naj zavzame napr;
vnlTv,-u^Ldiktaturi Kenial-paše se je odpor sodbi nad ia''vei• ‘sršeni smrtni ob-in v kratkem sl	.uPO™iki Še pojačil
20 elanom >o rgn n i m ^ i i L ^e nov proces proti stvo te organizacije ie obLi’iedinjenjec. Vod-ono pripravljalo na nasilen61*0’ se je tudi --------------------------- Prevrat.
»SEJALEC SV. IZIDOR*.
Od časa do časa se pojavljajo tudi na naSem » skromnem tiskarskem trgu reprodukcije do- , mačih umetnikov. To je hvale vredno, da se j skrbi tudi za publiciranje naše domače uimet-moslt. Pravkar je naložila družba »Vera* v Ljubljani prvo nabožno sliko, namenjeno v prvi vrsti našim kmetiškim domovom. Predstavlja starodavnega zaščitnika kmečkega stanu: Sv. Izidorja. Original je napravil naš narodni slikar — poet M. Gaspari. Tiha tipična slovenska pokrajina se prebuja v prvi jutranji zarji, ki privabi našega pridnega .netiča na polje k težkemu delu za vsakdanji kruh. Po preorani njivj »topa sejalec sv.
'dor. Nebeški blagoslov, ki si ga želi sejalec predstavljajo angelci, ki škrope zemljo zlat uh Škropilnic. Tofaje sliki ono privlačnost ki jo mora imeti slika za naše podede-‘je, če hoče v kmetiško hišo. Prepričani smo,
Ua bode ta lepa sliko prav hitro udomačila Pp slovenskih domovih ker je tako domača.
^ prejšnjih časih smo videli na steklemih sv a.h večkrat naslikanega sv. Izidorja —-zaščitnika kmetiškega stanu. Naj torej zopet Pride v kmet iške hiše in vzbuja spoštovanje ( 0 stanu in veselje do dela 1
Dnevne vestL
z
a m
VLADA.
Kaj pravite, kaj bi naredil bogat človek, kateremu bi odnesel tat zlato uro? Jaz sicer nimam zlate ure, čeprav bi jo že okoli tretjega ali četrtega jelo potreboval, in ne vem, Kaj bi naredili bogaii ljudje, če bi bili okradeni za zlate ure, ampak jaz mislim, da res bogat človek tatvine ne bi niti opazil, če bi ja pa, se ne bi dosti zmenil za škodo ali pa nič. Bogat človek si to lahko dovoli.
Včeraj pa mi je padlo v glavo, da sem vprašal premožnega trgovca — da sem ga nalašč obiskal, mi menda gO. v mesecu ni treba še posebej zatrjevati — kako je kaj z vlado. »Kaj me briga vlada?« — je rekel, »jaz trgujem lahko brez vlade!
Tako mi je povedal tudi čevljar, ki me je tirjal, naj mu plačam čevlje: »Kaj me briga vlada?«
In ravno tako mi je rekel bogat mesar, ki mi je zvečer plačal pol litra vina: »Kaj me briga vlada?« -
Takrat sem se zamislil in sem se vprašal: Kaj bi neki bilo, če bi nam kakšni arnavtski roparji vlado ukradli, itako po noči?«
Al ne bi vsi trgovci in obrtniki rekli, da jih to prav nič ne briga, kakor bogatina prav nič vznemirja tatvina zlate ure?
Anarhist Bakunim je zapisal, da je najvišji cilj človeštva živeti brez vlade.
Mi smo, kakor {zgleda, ta cilj že dosegli.
— Vzdrževanje državnih dečjili domov. V
proračunu ministrstva za socialno politiko je predviden kredit v zn e siku 10 in pol milijona dinarjev za vzdrževanje dečjih domov. Od tega kredita je določenih 6 milijonov dinarjev za prehrano dece, 1 milijon dinarjev za obleko, 700.000 Din za obutev, 150.000 Din za posteljnino, 160.000 Din za jierilo, ostanek pa za razne druge potrebe.
— Pomoč humanitarnim društvom. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo kredit v znesku 200.000 Din za subvencijo vsem humanitarnim društvom, kii se bavijo z zaščito dece.
— Redukcija učiteljišč. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo predlog za redukcajo učiteljišč. (Po tem predlogu naj bi se učiteljišči v Kastavu lin Herceg-Novem takoj ukini-
li.	Razven iega naj se pa Ukine postopoma še pet drugih učiteljišč in sicer tako, da se opusti vsako leto po en razred. Prvi razred naj se ukine že pričetkom prihodnjega šolskega •leta.
— Pomoč internatom srednjih šol. Ministrstvo prosvete je odobrilo kredit 200.000 Din za podeljevanje -subvencij srednjim šolam, ki imajo internate. S subvencijami se bodo vzdrževali v internatih siromašnejši dijaki.
— Splitski profesorji v Franciji. Koncem tega meseca priredi skupina splitskih srednješolskih profesorjev ekskurzijo v Francijo. Profesorji obiščejo nekoliko večjih mest na francoski Ri vij eri.
— Poljedelska razstava v Mostaru. V Mo-staru se priredi koncem meseca avgusta velika poljedelska razstava. Razstavljeni bodo poljedelski proizvodi iz vrh krajev Hercegovine.
— Odhod angleške mornarice iz Splita.
Predvčerajšnjim je angleška mornarica zapustila Split.
— prepovedane publikacije. Ker so pisale proti interesom naše države, so prepovedane sledeče publikacije:	»Le	Cours Rouge:,
»Deutsche Allgemeine Zeitung* in »Pru-kopnik Svobody«. »Magyar Hirlap« je zopet dovoljen.
— »Uradni list« št. 65 z dne 17. julija objavlja: naredbo o monopolni taksi za floberi-ske puške s kalibrom <i mm, dopolnitev v pravilniku za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance, razpis o uporabljanju minimalne carinske tarife na blago iz britanskih kolonij in protektoratov, pojasnilo za likvidacijo carine prostega uvoza tramvajskega in električnega materiala, ki ga uvažajo občine po raznimi C br. 57.569/1925, uredbo velikega župan i mariborske oblasti ,o izdajanju nravstveni izpričeval izkaz mobilarnih i„ imobilarnŠh ekeekucj, 1« so se izvršile v Sloveniji v I
S direHnih26!	izPlažanih	zaostankov
nvii,- - i ^Vk,h' iflrifno obvestilo o po-nih Zr^nfki vožnji posetnikov zdravilnih kopališč ter objavo o določitvi mnogokratnika za mesec junij*1926 davšJine od pri-raetka na vrednosti nepremičnin v mestni obc.ini ljubljanski.
Nova zeleznica Ha k ar—Kraljeviča	Iz
Sušaka poročajo, da se bo začela graditi še io leto nova železniška proga od železniške postaje Bakar do bakarske luke vzdolž balearskega zaliva do Kraljeviče.
— Obupno stanje železniške delavnice v Mariboru. Delavnica železniških vagonov v Mariboru se nahaja v obupnem stanju. Vsled m^anjkanja najpotrebnejšega materiala ne Radi .[^“^“Ijevati obrata v polnem obsegu. 100 deievp delavnica prisiljena odpustiti
 Slu
Petru I. veK™,„.°<,kritie spomenika kralju
1.	avg. t. 1. SpBrJrtftJ1®1 v dneh 31. julija in Kvetljava mesta in juHaa: Ob 20. uri raz-uri slavnostna akademik \Tbakliad«; ob 21. Dne 1. avgusta: iZjutraV k ?aroc*,lem domu. dalje zbiranje društev in "dožifjj parku kraljeviča Petra pred Narodn?m do moni; ob 11 . uri slovesno odkritje .spomenika, nato defutranje zastopan.ih organizacij in narodnih noš; ob 15. uri velika narodna veselica na slavnostnem prosloru; zvečer Čarobna razsvetljava slavnostnega prostora /, umetalnim ognjeni.
— Natečaj »a vojaške veterinarje. Ministrstvo vojske in mornarice sprejme iz civilnega prebivalstva do 10 veterinarjev »a vojaške veterinarje s činom veterinarskega porotnika. Prošnje je poslati do dne 31. julija t. I. veterinarskemu oddelku ministrstvu za lii'n<>rnari€0. ~ Podrobnosti glej v »Uiradnem listu« št. 65 z dne 17. julija 1926.
— Odlikovanja pri pošti. Odlikovani so: z redom sv. Save V. stopnje inšpektor postne direkcije v Ljubljani Tomo Vrkljan, upravnika pošte Josip Vrtovec in Fran -»toro, tajniki poštne direkcije Vladimir Kos, Janko Sirnik, V iktor M itak in Franc Šemrov; z zlato medaljo za vestno službovanje poštni uradniki Josip iPintar, Anton JK a š i č in M. P a v n u š e k.
— Odlikovanja za gasilce. Ob priliki letošnjega jubileja •lirvatsKe gasilske zveze je podelil kralj Aleksander vsem članom gasilskih društev na Hrvatskem in v Slavoniji, ki služijo pri gasilstvu 40 odnosno 25 let, zlate odnosno , srebrne svetinje za državljanske zasluge.	.
— Iz zdravniške službe. Pri splošni bolnici \ Ljubljani sta imenovana: zdravnik volonter dr. Franjo Klar za zdravnika pripravnika, dr. Fran Debeljak pa za zdravnika volonterja.
— Imenovanja v državni službi. Imenovana sta: arhivski dficijal pri oddelku z!i soci-jaino politiko v Ljubljani Josip Beguš za ekonoma državnega Dečjega doma v Ljubljani, Ciril Tomšič* doslej uradnik pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani pa za administrativnega uradnika pri državni podkovski šoli na Selu pri Ljubljani.
— Iz poštne službe. Imenovani so: za šefa splošnega odseka pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Anton Vesenjak, za šefa poštnega odseka šef splošnega odseka dr. Joško Lebar, za tajnike poštni uradniki La-voslav K a ni p jut, Anton Verč, Milan Š t a m p a r in Franc P e r ko ; premeščen je iz Ljubljane v Split za šefa splošnega odseka tajnik Anton S u h a č ; za upravnika prometa pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani je imenovan šef odseka Josip Potokar; vpokojeni so: tajniki poštne direkcije v Ljubljani Josip Petrič, Matija Svetlič, Anton Pezdič in Josip Kavs, dalje poštni uradnik v Ljubljani Josip P o d b o r ter poštni uradnik v Novem mestu Emil Predli i k a.
-•*- Paimijski kongres. Dne 1. avgusta se p nične v japonskem mestu Nagasaki zborovanje panaziijskega kongresa, ki se ga udeleže zastopniki Kitajske, Jakonske, Filipinov, Indiji, Perzije, Sijama, Koreje, Anama in Turčije. Samo Kitajska pošlje 30 delegatov. Cilj kongresa je, da pride med azijskimi narodi do zbližanja ter da se vstanovi panazij-ska zveza z deviao: Azija Azijatom.
— Mednarodni ttiitluJkohoIni kongres v Kstoniji. Mednarodni antialkoholni kongres, ki se vrši vsako leto v drugi državi, se prične koncem tega meseca v Tar ti v Estoniji. Trajal bo 8 dni, Antialkoholna društva naše države bo zastopal Derviš Korkut, elan uprave »Jugosloveneke zveze treznosti« v Sarn-jevu.
— Neprevidno ravnanje i granato. Iz Pariza pororočajo: Skupina izletnikov na nekem parniku je izvlekla z vode 15 centime-tersko granato, ki je ostala v vodi izza časa vojne. Granata je eksplodirala ter Ubila enega mornarja, 6 pa ranila.
— Strela udarila v planinsko kočo. Iz Berlina poročajo: V planinsko kočo Kliimechocu pri Bielitzu je udarila s-trela. 4 osebe so bile ubite, 4 pa težko poškodovane.
Ad vremenske nezgode.
— Grom povzročil požar. V Svilnem pri Sušaku je te dni udarila strela v neko hišo, ki je bila takoj v plamenu. V vasi je nastala ličnika. Ves napor na pomoč pnihitelih vaščanov je bil zaman. Hiša je pogorela do tal. Najhujše je to, da je bilo vsled tega požara v eni ui i postavljenih 5 rodbin • brez strehe in pomoči na cesto.
— Naš generalni konzul v Trst« izginil... /e več dni krožijo o bivšem generalnem konzulu v Trstu Stepanoviču razne senzaei-jonalne vesti. Pred tremi meseci je bil pre-
aV j!1 •za. konzula v Gradec, kjer se pa še no sedaj ni prijavil. Na njegovo mesto v Tr-s!u bil imenovan g. Savič. Ob nastopu službe ni našel ne konzula ne ključev od blagajne. čakali so, da se Stepanovič oglasi, da izroči ključe. Konečno je novi konzul z odo-brenjem iz Beograda blagajno šiloma odprl. Na splošno presenečenje je bila — popolnoma prazna. Ves denar, dohodki od vizumskih laks zadnjih dveh let, ki jih cenijo na več kol milijon dinarjev, je izginil. V Trst je odposlana komisija, ki ima namen pregledati račune ter ugotoviti svoto, za katero je oškodo-i vana državna blagajna.
S T Peskava glede umora osiješkega po-j stajeiiacelnika še ni dovedla do nikakih pozitivnih rezultatov. Ugotovljeno je, da je Schvvaigert nedolžen. Analitični zavod, ki preiskuje sledove na novčarticah, še ni podal svojega mnenja. Daktiloslcopija ni mogla ničesar ugotoviti, ker so krvavi odtisi prstov na licu mesta .slabi, slike pa vsled tega ne-jasne.
— Po nedolžnem osumljen umora osiješkega postajenačelnika, aretiran, pozneje izpuščen. Te dni je bil aretiran v Zagrebu, kol smo javili želez, sprev. Iv. Schwaige.il. Ivan Schwaigert je prebledel in vprašal, zakaj je
a:rtlT'^--g?,Vori:li mu> da ie aretiran na 7 a	^	ke policije, ki ga dolži, da je
udeležen pri umoru osiješkega postajenačel-mka, ei zahteva, da se ga prlivede v Osijek. Smoa .je hotela, da zagrebška policija dalje časa m mogla dobili z osiješko zveze. Zato aretovanca ni mogla niti zaslišatii in mož se ii	VSe	d(>Pnldne v policijskem zapor«.
6 J® javila osiješka policija za-giebs^i nenadoma, da Schwaigert ni absolnt-n° a',,>eSf)r	ki’ iv ii 1, vsled česar naj se ga ne-
, a “Pusti. Do aretacije je prišlo vsled ,, A’, .r. osiješka policija v prvem hipu ni v a’ *^Je se je Schwaigert, ki je vršil služ-o na vlalaih Osijek—Zagreb, v. kritičnem tienutku nahajal. Pozneje, ko je že zahtevala od zagrebške policije, da ga aretira in priže-ne z močno eskorto v Osijek, je šele ugotovila, da. je bil Schvvaigert ob kritičnem času v službi, daleč proč od Osijeka ...
— Propaganda »oper suknjo in telovnik. V Berlinu se je pričela živahna propaganda zato, da naj hodijo moški ob soparnih dnevin
po ulici brez suknje in brez telovnika, da naj torej nosijo na zgornjem delu telesa samo srajco. Ker se listi, ki to .idejo propagirajo, pri tem ne sklicujejo samo na Ameriko, temveč zatrjujejo, da je postalo io uzuelno tudi že v Angliji, je jel angleški tisk protestirati. Londonski listi pravijo, da je ta trditev izmišljotina brez vsake podlage. Za London bi bilo kaj takega nečuven »shocking -. Seveda so vstali^ zoper to propagando tudi berlinski krojači, ki pravijo, da bi pomenila taka moda zanje financielni min. če je gospodom vroče, imamo danes tkanine, ki eo lažje od svile. I udi Dunaj protestira proti taki mod; tei pravi, da, če uvede Berlin to neukussnost mu Dunaj ne bo sledil.
— Vraževernost na Slovaškem. V Sogorni na Slovaškem je zaklinjala neka ciganka na poziv nekega kmeta duhove. F analiziram o prebivalstvo je napravilo grmado, privezalo žensko, prepričano, da je čarovnica, na kol ter jo hotelo sežgati. V zadnjem hipu je rešilo ciganko orožništvo.
— Okruten posestnik plantaž. V vsej nizozemski Indiji vzbuja veliko pozornost proces zoper posestnika plantaž Van der Sto-eka. Van der Stock, splošno znana oseba, je obdolžen, da je trpinčil na nezaslišan način domačine. Na kulije je ščuval pse, gole delavke pa je posipal s praškom, ki povzroča srbenje, tako, da jih je več skoraj zblaznelo.
— Adami ti v Berlinu. Berlinska pol ici ja je izsledila te dni zopet lokal, v katerem so se shajali ponoči adamiti ter uganjali svoje orgije. Najemnica stanovanja je bila odpotovala ter izročila stanovanje v varstvo svojim sorodnikom. Ti so ga iizpremenili v nočni zabavni lokal ter angažirali o kokot kot nage plesalke. Vstopnine sicer'niso zahtevali, pač pa je moral naročiti vsak obiskovalec buteljko vina, ki se mu' je zaračunala s 60 markami. Ko je prišla policija, je našla vežna vrata zaklenjena z večimi kompliciranimi ključavnicami. Predno se je posrečilo vrata odpreti, jo je večna gostov že odkurila.
, Lastno hčerko ubili in vrgli v vodnjak, fe dni je prijavil trgovec 'Biagio Marnelli v Neaplju oblastim, da je njegova ‘dietna hčerka Maninella izginila. Policiji se je zdelo obnašanje zakoncev Martinelli sumljivo. Izvedla je v njuni hiši preiskavo. Po dolgem iskanju je našla v vodnjaku na dvorišču truplo izginule deklice. V hiši je našla policija okrvavljen železen drog. Zato se sumi, da so stariši deklico z drogom ubili ter jo vrgli nato v vodnjak. Obdolženca tajita.
Ljubljana.
1— Mestna obeina odda na Ahacljevi cesti st. 10 na dvorišču, 6*kostanjev.ih dreves brezplačno, potrebnim revnim prosilcem iz Ljubljane. — Zglasiti se je 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v mestnem gospodarskem uradu soba št. 15.
1— Ljubljanski Sokol naznanja cenj. roditeljem, da se redna telovadba moške 'in ženske dece za dobo počitnic prekine.
1— Enodnevni tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu priredi o priliki kmet.ijskio-go&po-dars-ke razstave, ki se vrši od 4. do 13. septembra t. 1. v Ljubljani, na željo novih interesentov »Brezalkoholna Produkcija« v Ljub-ljam, Poljanski nasip 10. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj to čimpreje sporoči po dopjs-mci, na kar prejme podrobnejša pojasnila.
8L1KE IZ POPLAVLJENIH KRAJEV.
'Dne 14. t. m. so potovali vojni minister, prometni minister in poljedelski minister v poplavljene kraje. Spremljali so jih strokovnjaki m novinarji. V Apatinu so vstopili v motorne čolne.
V vsej pokrajini je vladalo živahno življenje, kakor za časa mobHizacije. Na tisoče kmetov, vojaštvo, na stotine vozov, ki dovažajo zemljo in materijal za nasipe, se borf dan in noč proti grozečemu elementu. Vendar je na mnogih krajih ta njihov napor zaman, ker rušijo ogromne mase vode s svojin silnim pritiskom nastop za nasipom, .lomijo drevesa odnašajo seboj hiše, hišno opravo, živino in drugo.
V Tikvežu je silna voda razrušila nasip i/. betona. Drevesa pred nasipom je voda populila in odnesla. Tu je voda dosegla globočino 18 metrov. Logarjevo hišo je odnesla. Vrhovi polomljene strehe neke hiše mole iz vode. Tu vidiš postelje, zaboje, divane, ki so jih še pravočasno odnesli iz blližnjih hiš, ki so sedaj pod vodo. Ena sama hiša je ostala neraz-rušena. V ozadju porušenega nasipa moli iz vode vrh lipe. Ko je voda nenadoma vdrla skozi nasip, sta se rešila neki mož in njegova žena le na ta način, da sta splezala na vrh te lipe ter čepela tam v smrtnem strahu sredi pobesnelih valov. Vse večje drevje je voda podrla, le ta lipa je kljubovala. Šele po več urah je dospel inž. Šaler iz državnega posestva Belje, in ju rešil sigurne smrti.
'Naš rojak Šuflaj, lovec na državnem posestvu Belje, pripoveduje o tragičnem poginu jelenov in divjačine: Ko je voda prodrla nasip, je udaril glavni tok v gozdove ter narasel na 2 metra višine. Naenkrat so bili jeleni z vseh strani popolnoma obkoljeni. Bilo je med njimi mnogo košut z mladiči. Srne so obupno kričoč plavale za svojimi mladiči, ki jim jih je voda odnašala. Cele 4 ure je trajala borba plemenitih živali z divjimi valovi. Strašno je bilo slišati v temni nofii tul en je jelenov in srn, pomešano s šumenjem in udarci besnih valov. Ko je bila ministrska komisija tam, so plavali kadavri dijačine po vodi ter širili silen smrad. Iz vode so do takrat izvlekli preko 1000 jelenov, poginilo jih je vseh skupaj nad 2000. Samo na enem mestu *o našli 600 vtopljenih jelenov. Tam je bil razdeljen gozd z zieo v dva kompleksa. Plava,joči jeleni žice niso mogli preplavati ter so utonili. Tu TftilT kraljevega ljubljenca, najlepšega jelena vsega državnega posestva, ki je imel na svojem rogovju 24 rogljev. Ne daleč od t«; ga mesta so našli 20 mladih srnjakov. Oni redki jeleni, ki s> se rešili, ®o pribežali v vasi, kjer so jih polovili kmetje, ki jih sedaj rede v svojih hlevih.	.
Edina človeška žrtev v Belju je bil delavec Majerhofer. Edino živo srno, ki so je rešili so našli na drevesu, kjer se je bila s prednji-
ŽALUJOČI OSTALI
Brez posebnega obvestila. — Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
mi nogami zapletla med veje. Drugo še živo srno so videli na strehi neke kovačnice v družbi lisice. Tudi divjih svinj je mnogo uto-uilo. Fazani in zajci so poginili vsi. Ko je voda vdrla, eo fazani pobegnili na a 1 masko livado, kjer je bilo 1600 juter pokošenega sena. Ttj so se povzpeli na vrhove senenih kupov, da jih ne bi dosegla voda. Ali jastrebi, orli in skobcii, ki krožijo v velikih množinah nad poplavljenim ozemljem, so jih napadli, podavili in odnesli. Ostale je uničila -naraščajoča voda.
Na teraso Aleksandrovega dvorca na Belju je bribežala skupina jelenov. Poslali so jim 6ena in koruze, jeleni so stali do polovice v vodi, ki je vdrla tudi semkaj. Pozneje so jih prepeljali s čolni na varnejše mesto. Okrog 200 jelenov in druge divjačine je bilo rešenih. Te so odpeljali v gozdove v Koziru in 'Halje-vu.
Iz Tikveža so krenili ministri s svojim spremstvom v Kozjak. Vse naokrog stoji voda kot eno samo morje. Postaja v Tikvežu je vsa v vodi, vidi se le streha, za katero so privezani čolni. Vas Kozjak je vsa pod vodo, tudi tu Strle le hišne« strehe iz vode. Vas so že pred dnevi evakuirali. Ostali so le tamkaj bivajoči Slovenci, ker se niso nadejali take katastrofe. V zadnjem trenotku so se rešili s tem, da so splezali na strehe, od koder so jih s čolni prevažali na državno posestvo Bel je.
Pri Kopačevu so ministri izstopili iz čolnov, da si ogledajo nasip okoli te vasi. Kopačevo izgleda kakor otok, obdan, daleč naokrog z velikimi vodnimi masami. Ee bataljon vojakov in vsi vaščani grade pod vodstvom inženerja Josimoviča nove nasipe. Vendar stoji tudi v tej vasi 40 hiš pod vodo.
V soboto popoldne je podrla Donava nasipe med Apatinom in Bogojevrni v dolžini 40 metrov. Voda je poplavila 50.000 oralov zemlje. Pri Siska je prestopila voda na' več krajih nasipe.
Najhujša katastrofa grozi jutri in pojutrišnjem, ko pride r.ovi veliki val iz Pasa ve.
Po raznih krajih v Vojvodini in Srbiji so divjala zopet h ut! a neurja. V račanskem in bukovskem okuvu so uničena vsa polja. Po-
plava je zahtevala tudi več človeških žrtev. Pri Drenovem je predrla voda nasip. Reka Kolubara je prestopila bregove. Pod vodo so Lazarevac, Šipič, Pelka, Celje in še več drugih vasi. Kot v drugih krajih, so se rešili ljudje na strehe. Uničeno je vse žito in seno. Škoda v teh krajih presega 10 milijonov dinarjev. Tu, ‘kakor tudi v raznih drugih krajih, je odnesla voda zopet več mostov. V Čajetim je našla v valovih smrt žena nekega posestnika. Povsodi je poginilo mnogo živine.
Diočim divjajo v južni in zahodnji Nemčiji še vedno neurja, se je pojavil v severni in srednji 'Nemčiji neznosen vročinski val. V Bar Limi je kazal topl&mer te dni 35u C v senci. Več oseb se je zgrudilo vsled silne vročine na ulici, vendar solnčarica smrtnih žrtev ni zahtevala, razven turškega sultana v Hannovru, ki se je podal v Hamburg k sprejemu turške ladje »Karandeniz« ter je na polu radi vročine umrl.
Šport.
ŽStK Hermes : Željezmičarski SK (Zagreb) - 2:2 (1:2). V soboto je gostoval proti ljubljanskemu Hermesu njihov ožji tovariški Železničarski SK iz Zagreba, ki zavzema v tamkajšnji prvenstveni tabeli četrto mesto. Domačini so proti našemu presenečenju igrali neodločno. V resnici od Hermesa takega rezultata vsaj po rezultatih spomladanskih prvenstvenih tekmovanj, ni bilo pričakovati; posebno pa proli enemu prvih zagrebških klubov, ki po mnenju zagrebških časopisov predstavljajo najboljši nogomet v naši državi ter Kranjce kar mimogrede absolvirajo. Zagrebčani so predstavljali v prvi polovici za malenkost boljše moštvo od domačinov, medtem ko sta si bili v drugi polovici obe moštvi enakovredni. Gostje so se posebno odlikovali s sigurno igro z glavo; posebno so- stopili v njihovem inošivu v ospredje desno krilo, levi half in oba branilca. Najboljši mož na | igrišču je bil brez dvoma Pleš I., ki je prav-j z&prav obvaroval Hermesa pred porazom, j Prav dober je bil tudi vratar Hermesa Ha-
bicht in drugi branilec. Splošno se lahko reče, da je bila to najboljša igra Hermesa v letošnji sezoni. Cela igra se je vršila v zelo živahnem tempu, ki pa je proti koncu nekoliko ponehal. En goal za Hermes je padel iz enajstmetrovke. Publike zelo malo — niti 200 ljudi. Tekmo je sodil prav dobro sodnik g, Ahčan.
Juniorske pokalno tekme SK Ilirija V soboto se je s tekmovanjem juniorskih moštev
Slavije in Ilirije otvorilo prvo kolo juniorskih tekmovanj za prehodni pokal Ilirije. Mlada, agilna Slavija je podlegla rutiniranemu nasprotniku'z 10:0. Ilirijansko moštvo je skoraj konstantno oblegalo vrata svojega šibkega tekmovalca ter se je proti koncu že bolj igralo; na ta način je igra izgubila ;ia zanimivosti.
Reprezentanca LNP :	železničarski	SK
(Zagreb) — 6 : 1 (1 : 1).
Zapustil nas je naš zlati, najboljši soprog, ozir. oče brat in stric, gospod
Uršič
vladni svetnik v pokoju.
Mirno, vdano je zaspal dne 18. julija t. 1. cb pol treh zjutraj.
Do groba ga bodemo spremili v pondeljek, dne 19. julija ob 3. uri popoldne, iz hiše žalosti, Zrinjskega cesta 4. Vsem sočustvujočim prijateljem najiskrenejša 7.a-
Jack London:	127
Morski vrag.
Ko sem razmišljal, kako bi rešil to nalogo, je prišel \Volf Lai sen na krov. Mahoma sva opazila na njem nekaj čudnega. Negotovost ali slabost njegovega gibanja je bila bolj očita. Stopal je kakor da bi se mu v glavi vrtilo. Na enem kraju je kar omahnil, položil roko na oči, kakor da bi si hotel obrisati pajčevino z obraza in se izpodtaknil, ne da bi bil docela padel; opotekal se je in majal sem pa tja in iztezal roke, da bi se kje oprijel. Pri stopnicah v medkrovju je prišel zopet v ravnovesje; nekaj časa je stal tam vrtoglavo, nenadoma pa se je zvil v dve gubi in sesedel na palubo.
»Zopet ima napad,< sem šepnil Maudi.
Prikimala je z glavo; v njenih očeh sem videl toplo sočutje.
Sla sva k njemu, on pa je bil nezavesten in je krčevito dihal. Sklonila se je k njemu mu vzdignila glavo, da bi mu kri ne prihajala vanjo, in poslala mene v kabino, da bi prinesel blazino. Prinesel sem pa tudi odeje in sta mu naredila lagodno ležišče. Potipal sem ga za reko, kako mu žila bije. Bil aje močno in redno, bila je siploh normalno, tako da sem ee začudil.
To me je naredilo nezaupnega.
Kaj pa, če bi se samo delal, da mu je slabo?« sem vprašal in ga še vedno držal za zapestje.	  .	-	.	.
Maud je zmajala z glavo in v njenih očeh sem videl J premagati slabosti, ki ga je onsla. la njegova o ja j, grajo. Ampak v tistem hipu se je roka, katero sem I pojemala. Omedleval je. držal, izvila iz moje roke in zgrabila kot jeklena past
mene za zapestje. Ves prestrašen sem na gias zakričal; videl sem njegov obraz, zloben in zmagovesten, ko se je še druga roka oklenila mojega telesa in me strašno stiskaje pritisnila k sebi.
Moje zapestje je postalo prosto, ampak druga roka, s katero me je držal okoli vratu, je držala moje roke tako, da se nisem mogel ganiti. S prosto roko pa me je zgrabil za vrat in v tistem trenutku sem bridko okusil smrt; moja neumnost je vse povzročila. Zakaj sem se upal priti v bližino teh strašnih rok? Občutil sem druge roke ob vratu. Bile so Maudine, ki so zaman skušale odtrgati roko, ki me je dušila. Odnehala je in slišni ?em ženski krik, ki mi je segel do srca, zakaj bil je ženski krik, krik od strahu in obupa. Slišal sem ga bil že, takrat, ko se je potopila ladja »Martine*«-
Glava se mi je tiščala prsi; tako nisem mogel ničesar videti. Slišal pa sem, kako se je Maud obrnila in hitro stekla po palubi. Vse se je godiio bliskovito. Nisem še izgubil zavesti in zdelo se mi je neizmerno dolgo, predno sem slišal, da je pritekla nazaj, ledajci sem začutil, da se je Larsen zgrudil pod mene. Sapa mu je pohajala in njegove prsi so se zgrudile pod mojo težo. Ne vem, ali je samo zasopel ali je spoznal, da ga prevladuje slabost, ampak toliko vem, da se mu je iz
Maud je bila že prav blizu, ko je njegova roka po-
slednjikrat zaturala m je moj vrat postal prest. Odvali^ sem se na palubo hropeč. Maud je bila bleda, a mirna — moje oči so se mahoma uprle v njen obraz — iii gledala me je deloma prestrašena deloma pomirjena.
V rokah je držala krepak krepelec; ko sem ga zagledal, so tudi njene oči pogledale nanj. Krepelec ji je padel iz rok, kakor da bi jo bil iznenadoma zbodel, in v istem trenutku je moje srce zaplalo od velike radosti. Bila je v resnici ženska, moja družica, ki se je borila z menoj in zame, kakor bi se bila borila družica januarja, v njej se je zbudila prvobitna narava, pozabila je na vso svojo civilizacijo.
Draga moja!« sem vzkliknil in se postavil na -f~
noge.
V naslednjem trenutku je mla v mojem objemu in krčevito ihtela ob moji rami, ko sem jo objel. Pogledal sem na sijajne njene rujave ase, ki so se na solncii
lesketali kot dragulji, meni vs? dražji kot dragulji v i kraljevskih zakladnicah. Klonil : om glavo in ji na rahlo | poljubil lase, tako narahlo, da ni opazila.
Tedajei meje obšla trezna misel. Navsezadnje je j bila samo ženska, ki je jokala pomirjena sedaj, ko jejl nevarnost minila, v rokah svojega zaščitnika, človeka, ki je bil v nevarnosti za življenje. Da bi bil njen oče ali brat, bi položaj ne bil nikakor drugačen. Poleg tega tudi ni bil primeren ne čas ne kraj in želel sem da bi si pridobil boljšo pravico, da bi ji razodel svojo ljubezen. Kadi tega sem ji še enkrat rahlo poljubil lase, ko sem čutil, da se edmika mojemu
(Dalje prih.)
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Gritzner, Adler, Phonix
za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji * Tudi na obroke. • Večletna garancija.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . DUBIED'
Josip Peteline, Ljubljana
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
riajilnejši In najokusnejši namizni kis Iz .vinskega kisa.
□Or- ZAHTEVAJTE PONUDBO I '•c
Tehnično lit hlfflJenlCno najmoder-neje urejena klsarno v JugoslavIJI.
Picama: Ljubljana, Durtojilca cesta it. *a, II. naiNlropj«,
O
■«—«—jr	:il
CABINSKO POSREDNIŠKI II« SPEDI* ~ CIJSKI BUKEAU	H
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. M
Telefon Int. St. 45-4.	=
Natlov bnK>J«»t«u“l ,OHOM*.
PODBU2NICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
rthavlla ts« v »• stroko »padajoč« posle najhitreje In pod ku-'	lantnimi pogoji.
O	^
caitopnlld dfuibe spalnih vose S. O. N. ekspresne pošiljke.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
TISKARNA „MERKUR“
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 332.	TELEFON	ŠTEV.	332
Sc priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela.
mnxxxx»xxxxxxxxxxsxxxxx»
Mali oglasi;
Za vsako besedo se plač 60 par, » debelo tiskan P pa Din !•-.
DRVA-ČEBIN
ttfolfova 1/11. -.Tslsf. 5<
Mizarska
delavnica
Franc Planinšek, Maribor, Mlinska ulica 11, izdeluje najfinejše in prosto P0*'1' štvo po zmernih cena
Volna ln bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se Jtrbi v veliki izberi in po najniijih cenab pri Karel Preloeu. Ljubljana, Gosposka ul. 3. - Stari trg 12.
Uradnica
z večletno prakso, zmožna korespondence, knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod Šifro Agilna-■
Knjigovodkinj a
vsestransko verzirana prevzame delo za večerne ev tudi popoldanske ure proti nizikeniu hojiorarju. — Ponudbe na upravo lista pod značko iNatančnn«
Krasne dekoraoijske
patent-divane
t plišu
vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled!
Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uitu-
hate v nedosegljivih
kozarcih in aparatih.
Tvorniška zaloga: Fructus — Ljubljana.
Krekov trg 10.
Tudi na obroke!
Modroce
in CeSkflga platna,posteljno mreže, zložljive postelje, otomane deko-racijske patent divane in tapetniške izdelke nudi naj cenej o
RUDOLFRADOVAN tapetnik
Ljubljana, Krekov trg 7-
.i •, mijiaivnm »n W7VIK A.R — Za tlukarno »Merkur« * Ljubljani Andrej Izdajatelj la odgovorni urednik ALEKSANDER žELEZiuhaji.