Št. 278 (14.369) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SREDA, 2. DECEMBRA 1992 Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SAVDSKA ARABIJA / KONFERENCA O BIH Se en strel v prazno? Izetbegovič: Nočemo se maščevati D2EDA - Po dogovoru JJa nedavni carigrajski konferenci o BiH so se v pžedi na dvodnevnem črednem zasedanju šepali zunanji ministri 47 islamskih držav. Poleg predstavnikov Organizacije islamskih orZav na konferenci med orugim sodelujejo tudi bosanski predsednik Ali-la Izetbegovič, predsednik Albanije Šali Berisha, sopredsedujoča Ženevske konference Cyrus Vanče ln lord Owen, srečanja pa sla se udeležila tudi namestnik slovenskega zunanjega ministra Zoran ihaler in hrvaški zunanji minister Zdenko Skraba-lo. Tudi tokrat se srečanje posveča izključno razmeram v Bosni in Hercegovini ter možnostim za vojaško pomoč legalnim bosanskim oblastem. Ob otvoritvi srečanja je saudski kralj Fah d Združene narode ponovno pozval, naj Bosni vendarle dovolijo pravico do zakonite obrambe svojega ozemlja in naroda. Gre v bistvu za zahtevo po preklicu embarga OZN na uvoz orožja na ozemlje nekdanje Jugoslavije, ki je gotovo najbolj prizadel prav Bosno in Hercegovino. To je zahteval tudi bosansko-hercegovski predsednik Alija Izetbegovič, ki je v čustvenem nagovoru udeležencem dejal, da njegov narod išče le defenzivno orožje, in sicer »ne za maščevanje, temveč za samoobrambo in zavarovanje golega obstoja«. Na konferenci nekateri zagovarjajo tudi najbolj radikalne rešitve, med drugim pošiljanje arabskih borcev na bosanska bojišča. V zvezi s tem je lord Owen v izjavi za BBC dejal, da morajo morebitne vojaške akcije potekati pod pokroviteljstvom OZN. RUSIJA / PRVI DAN RUSKEGA KONGRESA POSLANCEV V boju za refoime točka za Borisa Jelcina Poslanci ne bodo glasovali o nezaupnici Jelcinu, usoda premiera Gajdarja pa je še negotova MOSKVA - Prvi dan Sedmega kongresa ljudskih poslancev Ruske federacije ni prinesel napovedane drame za zidovi kremeljske palače, ki naj bi spodmaknila oblast predsednika Borisa Jelcina. 2e uvodno glasovanje o dopolnitvah dnevnega reda je razkrilo, da je predsednikovo moštvo dobro izrabilo predkongresni zakulisni čas. Mnogi se sprašujejo, kakšno ceno je plačal Boris Jelcin, vsekakor pa je s poslanskim mehanizmom že onemogočil najbolj skrajne zahteve opo- Aleksander S. Terehin zicije, glasovanje o predsednikovi nezaupnici in zmanjšanju njegovih pristojnosti. Kongresi ljudskih poslancev Ruske federacije so bili na začetku samo senca kongresnih zborovanj nekdanje Sovjetske zveze. Po letu 1990, ko so Borisa Jelcina s tesnim izidom izvolili za predsednika vrhovnega sovjeta tedaj še sovjetske Ruske federativne socialistične republike, pa so postali vse pomembnejši. Poslanci kongresa se pravzaprav ne bi smeli kititi z nazivom narodni deputat, saj je bilo maja 1990 med njimi kar 86 odstotkov članov KP SZ. To niso iz naroda izvoljeni poslanci, a Rusija do novih volitev ne bo imela boljših,- Sedanji kongres je pomemben zlasti za usodo in nosilce gospodarske reforme in za izglasovanje ustavnih dopolnil, ki naj bi okrepila predstavniški in zakonodajni del oblasti. Iztekajo se namreč posebna polnomočja, Komisija ZN za človekove pravice doslej najostreje obsodila Srbijo in armado ŽENEVA - Komisija za človekove pravice ZN je v torek prvič priznala, da so Muslimani iz BIH morda Žrtve genocida in z doslej najostrejšimi besedami obsodila etnično čiščenje. V ozadju resolucije, ki za yecino ubijanja v BIH krivi bosanske Srbe, Beograd bi armado, stojijo ZDA, Evropa in islamske države. ^Rj, ki je še vedno članica komisije, je zahtevala glasovanje o resoluciji, samo zato, da bi bila s 45 glasovi proti enemu preglasovana.Med dvodnevnim lzTednim zasedanjem komisije je posebni preisko-valec ZN Mazovviecki dejal, da Srbi nadaljujejo Množično in sistematično pobijanje. Resolucija Poziva vse države, naj preučijo, ali se v BIH v resni-°1 dogaja genocid. Resolucija ne omenja Srbije kot ^padalca, niti ne obsoja politike sistematičnih Posilstev, čeprav je o tem pisalo v njenem osnutku. Ameriški veleposlanik v Ženevi Morris Abram je Povedal, da je močan klic k akciji proti srbski vladi, F6 Pa proti srbskemu ljudstvu. Najmočnejše orožje komisije, ki nima na voljo vojakov, so dokazi o genocidu, ki jih bodo lahko uporabili pri dokazovanju vojnih zločinov v BIH. Iranski predstavnik pa je že povedal, da islamski svet ne more biti zadovoljen 2 doseženim: »Odločalo bo bojišče,« je dodal. Slovenski veleposlanik Anton Bebler, opazovalec L® zasedanju pa je pohvalil odločenost mednarodne skupnosti, da ne bo več stala ob strani. (J.L.C.) STOCKHOLM / NEONACISTI PROSLAVILI SMRT KARLA XII. Toži se jim po preteklosti W8BK mm Wm * ** J Švedski neonacisti so v Stockholmu z dvignjenimi desnicami proslavili smrt kralja Karla XII., s katerim je švedska leta 1718 prenehala biti evropska velesila, V izgredih je stockholmska policija aretirala 50 oseb, (Telefoto AR) ki jih je predsednik Boris Jelcin dobil jeseni 1991. Opozicija je računala, da bo lahko z dvotretjinsko večino odstranila izvoljenega predsednika ali vsaj ukinila posebna predsedniška pooblastila.Toda že prvi dan je račune opozicije postavil na glavo. Kar 429 poslancev je nasprotovalo glasovanju o nezaupnici predsedniku in samo 352 za, vzdržalo pa se je 77 poslancev. Glasovi so porazdeljeni v skladu z najpomembnejšimi političnimi skupinami, opozicijsko Fronto narodne rešitve, sredinsko Državljansko zvezo in provladno Koalicijo reform. Jelcinovi zagovorniki imajo samo 270 glasov, zato je jasno, da so predsednika podprli tudi drugi. Boris Jelcin upa, da se bo enako zgodilo tudi pri glasovanju c ustavnih spremembah saj je očitno posvetil veliko časa za prepričevanje še neopredeljenih poslancev. Ruski predsednik je v svojem govoru predlagal L - moratorij na vse akcije, ki bi spodbujale nered v družbi. Zaradi očitnih kadrovskih in programskih pritiskov Državljanske zveze je ponudil široko državljansko koalicijo za reforme. Opozicija pa še naprej zahteva žrtvovanje ministrskega predsednika Jegorja Gajdarja. Jelcin ima kljub temu še en izhod. Po morebitni kongresni nezaupnici bo Gajdarja morda imenoval za vršilca dolžnosti ministrskega predsednika in skušal še naprej izvajati gospodarske reforme. PRIMANJKLJAJ / ZADNJI PODATKI Luknja v dižavnih računih se veča Vlasta Bernard drS^." Vse kaže, da je ž v j Lpnmanikl)ai ušel Naj!’6*1 rimske vlade. “ri,Tskem VMn0m pro" Pred, K dokumentu ‘hilit !)d?nih 155 tisoč Verietr!adl lir’ bo P° vsej 164hI °StJ Pristal pri Po Ql 0C milijardah, vsaj ^tžavT?111 8eneralnega Aricjr ';Aa računovodje v is,- e M°norchia, ki pa državnf1 d°da)a- da bo konc, 1L obračun ob 8icer Prvič doživel Ftesežpl-0?1611 PrimarnP kate®p k (torej tisti, v VstA9 »iao vštete 8Uje Jm država dol- hPublikp Predsednika 'aHCe L? ln guvernerja %ni dlta ia imel ob 'j|e d v Udiiskega leta Si de! 6 Pomije -deistv0 prispevalo ’ da bo p0 zelo verjetno zmanjkal predvideni iztržek (sedem tisoč milijard) od privatizacije. Državni računovodja je sicer izrazil upanje, da se moti, vendar se mu zdi precej nerealno, da bi proces privatizacije lahko zaključili pred koncem leta. Monorchio je podal tudi nekatere podatke o proračunskih potrebah za prihodnja leta, ki pa naj bi se v absolutnih vrednostih od leta 1994 naprej vsekakor začeli krčiti: leta 1994 bi morali pristati pri okrog 125 tisoč milijardah, leto kasneje pa pri 85 tisoč milijardah. Primarni presežek, ki naj bi prihodnje leto dosegel 50 tisoč milijard, pa bi moral leta 1994 doseči 76, leta 1995 pa 115 tisoč milijard. Razvrednotenje lire torej očitno ni bilo zadostno “zdravilo" za dosego večje stabilnosti ita- lijanskega gospodarstva: koristiti utegne sicer izvozu, v zameno pa bo po Manorchievem mnenju - s katerim se finančni minister Goria nikakor ne strinja - spodbudila inflacijo, ki jo je torej treba zatirati. Med povzročitelji nestabilnosti pa je državni računovodja postavil na prvo mesto visoke obrestne mere, ki odvračajo investitorje in jih gre zato čimprej znižati. Še več, za uravnovešenje javnih računov in zmanjšanje pritiska javne zadolžitve na gospodarstvo je nujno še bolj priviti davčni vijak in skrbneje zavirati naraščanje izdatkov. Dosedanji sanacijski ukrepi Amatove vlade so za državnega računovodjo zaenkrat samo zavrli ritem naraščanja državnega zadolževanja, tveganja, ki grozijo gospodarskemu sistemu, pa so še naprej nesprejemljivo velika. MINISTER ZAVRAČA VSE OBTOŽBE Marjan Krajnc: »Gre za najnizkofnejše poteze predvolilne kampanje« Kup neresnic, podtikanj in natolcevanj LJUBLJANA - Slovenski minister za promet in zveze Marjan Krajnc je včeraj v pogovoru odločno zavrnil obtožbe, ki so jih dan pred tem izrekli na seji skupščinskega odbora za proračun in javne finance na račun njegovega ministrstva in Republiške uprave za ceste. Po njegovi presoji gre za najnizkotnejšo obliko predvolilne kampanje oziroma kup neresnic, podtikanj in natolcevanj. Minister Krajnc je zanikal izjavo predstavnika ministrstva za finance Martina Jakšeta, da vlada ni potrdila sklepa o podražitvi bencina. Pokazal je sklep, ki ga je vlada sprejela julija letos, določa pa, da bo Slovenija zagotovila sredstva s povečanjem davka od prometa naftnih derivatov v višini 9,4 tolarja za liter, to je 17,1 odstotka prodajne cene na drobno super bencina v petih letih. Minister Krajnc je tudi dejal, da so del nepravilnosti, ki jih je SDK odkrila na Republiški upravi za ceste, povzročili ukazi, ki jih je pošiljalo Ministrstvo za finance. (M.C) Marjan Krajnc (Foto:S.Z.) NOVA DEJSTVA Nekdanji premier ostal sam Tri ministrstva so zanikala Peterletove navedbe o porabljenem denarju LJUBLJANA - Kot smo poročali včeraj, so v skupščini zastavili vprašanje porabe sredstev, ki so jih Jtot pomoč Sloveniji zbrali Slovenci po svetu. Z računa v Celovcu naj bi jih »sprostil« nekdanji ministrski predsednik Lojze Peterle. Ta je v svojem pismu, ki ga je naslovil na sedanjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, pojasnil način, kako so bila omenjena sredstva (9 milijonov ATS) porabljena. V njem Peterle omenja dogovor z Janezom Janšo in Igorjem Bavčarjem, denar pa naj bi bil na računu ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. Vsa tri ministrstva, ki so pri uporabi sredstev domnevno sodelovala, so Peterletove navedbe zanikala. Hkrati v Celovcu zahtevajo poročilo o porabljenem denarju. . (I. M.) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Piranski dnevi arhitekture O jubilejnem, desetem mednarodnem srečanju arhitektov na slovenski obali piše Bruno Urh. stran 3 Sodno obvestilo za Di Benedetta Pordenonski demokrščanski senator Giovanni Di Benedetto, bivši deželni odbornik za prevoze, je prejel sodno obvestilo v zvezi s preiskavo državnega pravdništva v Pordenonu o domnevnih nepravilnostih pri dodeljevanju zakupov za nekatera pomembna dela na cestah v Furlaniji-Julijski krajini. Vest je potrdil sam Di Benedetto, ki pa je odločno zanikal vsakršno vpletenost v podkupninske afere. .stran 4. Tržaške uprave snujejo proračune V Nabrežini in v Zgoniku sta tamkajšnja občinska sveta odobrila finančna proračuna za prihodnje leto. V tržaški skupščini pa bodo bilanco odobrili šele prihodnji teden. Uprava je med drugim napovedala privatizacijo podjetja ACEGA. ...................stran 6. Odmevi na reformo zrelostnih izpitov Slovenski profesorji in višješolci večinoma ugodno ocenjujejo napovedano reformo relostnih izpitov. Po predlogu ministra za šolstvo Rose Russo Jervolino naj bi odgovarjali kandidati na vprašanja iz vseh predmetov, ocenjevalne komisije pa naj bi (razen predsednika) sestavljali razredni profesorji. ..stran 5. Goriška KD o vprašanju meje V goriški KD se pojavljajo novi pogledi na vprašanja meje in sodelovanja s Slovenijo začenši z realizacijo osimske industrijske cone na Goriškem. Te nove programske smernice stranke je predsinoči pri okrogli mizi krožka »Frontiera aperta« predstavil deželni odbornik Mario Brancati, vodilni mož v goriški KD. Del stranke pa se tem pogledom upira, kot je prišlo do izraza v posegu bivšega Zupana Scara- ,.stran 8. V Sovodnjah imajo proračun Občinski svet v Sovodnjah je predsinoči odobril proračun 93. Seja je potekala v nekoliko napetem vzdušju, saj so se svetovalci manjšine umaknili iz dvorane in s tem zaradi sočasne odsotnosti nekaterih svetovalcev večine povzročili začasno nesklepčnost občinskega sveta. stran 8. S samostojnim delom proti brezposelnosti V času gospodarskega nazadovanja in širjenja brezposelnosti se veča pozornost za področje samostojnega dela, ki pa zahteva poklicno In pogosto tudi investicijsko pripravljenost. O uvajanju v samostojno dejavnost, o začasni zamrznitvi možnosti predčasnega upokojevanja, za katero je pred celovito pokojninsko reformo poskrbela Amativa vlada, o jutrišnjem seminarju združenja mešanih zbornic za območje onstran Jadrana ACCOA in o prijavi uporabe javnih nepremičnin, za katero bo rok zapadel že prihodnji petek, 4. decembra, lahko berete na gospodarski strani. ..................stran 10.. MNENJA 2 Sreda, 2. decembra 1992 KOMENTAR Boji V velikem slogu Tanja Starič Do volitev je Se natančno pet dni. Za slovensko politiko odločilnih dni, v katerih bo treba še enkrat prepričati že prepričane in če že ne uničiti, pa vsaj čim bolj onemogočiti nasprotnike v bitki, ki postaja vse bolj krvava. Res je že ob slavnih polemikah o znamenitem udbovskem dopolnilu postalo jasno, na katerih točkah se bo dobivalala in izgubljala volilna bitka. Kljub temu bi v zadnjih predvolilnih dneh lahko, na primer, izvedeli za dolgo zatajevano ljubezensko afero politi-ka. Ali za to, da predsednik te ali one stranke naskrivaj popiva, da njegovi otroci jemljejo mamila, da je utajil davke in da prireja orgije na svoji jahti nekje v tujini. Nič takega se seveda, ni zgodilo. Predvolilni boj v Sloveniji bo pač minil v velikem slogu, kot se za državo, v kateri so »zgodovinski dogodki« način življenja, tudi spodobi. Izvemo, da naj bi član vrhovnega poveljnika slovenske vojske nič več in nič manj kot izdajal državne skrivnosti. Kar obelodani sam obrambni minister. Potem državljane kar mimogrede obvestijo, da je varnostna služba do včeraj prisluškovala konzulatom in tujim predstavništvom. In da je to menda počela nezakonito. Nakar ob velikem finalu strmečim volilcem obelodanijo, kako je Slovenija dobivala orožje in kako je vojaška varnostna služba v tuji državi lovila preprodajalce z orožjem. Neuspešno. Mimogrede izbruhne afera o pranju denarja, potem izvemo, da sta se - prav pred volitvami? -spopadli obe slovenski varnostni službi. In videti je, kot da bi se v minulih letih »mlade demokracije« vse povprek kradlo, goljufalo, ponarejalo in lagalo. Ob eni sami aferi te vrste bi v tujini lahko letele glave. Pri nas lahko za začetek ugotovimo, da nas silijo k predstavi, kot da živimo v korumpirani državi. In da imamo silno čudaške politike, ki jim ni poznan izrek, da moder politik ne pove vedno vsega, kar ve. Kajti v igrah, ki se jih v tem času gra slovenska visoka politika, ni več videti pravih vzrokov in razumnih ciljev. Predvolilni boj v Sloveniji pravzaprav ni umazan v pomenu, kot ga poznajo v zahodnih demokracijah. Prav gotovo pa bo na svojevrsten način vplival na odločitve volilcev, ki bodo v nedeljo ob vsej množici »afer« in »vohunskih zgodb« izbirali med različnimi političnimi opcijami. Najbrž z zavestjo, kaj vse bo treba razčistiti, da bo Slovenija vsaj približno urejena pravna država. Po volitvah, seveda -tudi če bo navdušenje takrat v politiki veliko manjše. STRANKE - VOLITVE Metafizični smisel narodne politike Janez Podobnik -g- rsr nekaj dni sem 1^ razmišljal, na -LX.kakšen način bi opredelil položaj konservativnega (desnosredinskega boloka v slovenski politiki) kot se kaže v zadnjih dneh pred volitvami, s posebnim poudarkom na vlogi Slovenske ljudske stranke v tem bloku. Za zapis s tako vsebino me je prijazno zaprosil urednik Republike. In tako sem naletel na razmišljanje Edvarda Kocbeka Slovenci in politika, ki ga je napisal leta 1940, po svoji aktualnosti pa se zelo približuje političnemu razpoloženju, kot smo mu priča pred letošnjimi volitvami. |-r-|emeljno vprašanje letošnjih JL volitev bi moralo biti: kakšna je slovenska vizija? Ali veliko število strank in političnih gibanj, ki sodeluje na volitvah, pomeni dobrodošlo razgibanost, še več, nekakšno pozitivno narodnopolitično dinamiko. Ali pa je to le izraz pretirane strankarske diferenciacije, golega strankarskega mehanizma (ki ne premore vizij narodne in nacionalne blaginje). Odgovorov je mnogo, in sicer od socioloških, psiholoških, politoloških in drugih utemeljitev. sebno se nagi-I lbam v iskanje V_V odgovora o slovenski viziji. Prav v tej točki, ki mora biti jedro slovenske politike, so tudi najbolj vidne in tudi logične razlike med dvema poglavitnima političnima blokoma v slovenskem prostoru: levosredinskim in desnosredinskim. Za desnosredinski politični prostor nedvomno velja, da slovensko vizijo gradi na zaupanju v vrednote, ki so in še utelešajo slovenstvo in ga oblikujejo v njegovo naj-odločnejšo izhodišče -občestvenost. In tu, v tem izhodišču, ta prostor potrpežljivo čaka na osebo-politika, ki bo obdarjen s karizmo ljudskosti in vizije združeval in usmerjal celotno narodno občestvo. yX-as letošnjih voli-| tev se kaže kot V^lčas dvojnosti: negovati slovensko zgodovinsko izvirnost, ob tem pa, izhajajoč iz realnosti sedanjega časa in prostora, to izvirnost tudi presegati. Ali kot je zapisal Edvard Kocbek: iskati moramo »metafizični smisel narodne politike«. Danes bi seveda dopisali tudi besedo nacionalna politika. Zelo tvegam s prognozo rezultata desnosredinskega bloka na volitvah: zmagal bo, če je bil med slovenskimi volilci prepričljiv pri preseganju bojazni in strahov, ki se napajajo iz naše preteklosti in če je prepričljiv tudi pri oblikovanju nacionalnega programa za izhod iz nakopičenih težav. lovenska ljudska stranka bo prav v tem smislu predstavljala presenečenje na letošnjih volitvah. In to na način, kot se je bil zgodil na prvih volitvah. Javnomnenjske raziskave so ji celo predvolilno obdobje namenjale nizke deleže, v-zadnjih dneh pa je sledil vzpon in visok delež glasov. Do izraza pride njena ljudskost. To je taka drža politične stranke, ki je slovenskemu človeku domača, ki ne odbija, pač pa dopušča širino. SLS ni kabinetna stranka, nima ljubljanskega štaba. Njen program, njena moč, življenjskost in prepričljivost so v tem, da živi in se krepi v vseh slovenskih okoljih, na podeželju in v večjih krajih ter predvsem v tem, da poudarja solidarnost med vsemi sloji v slovenski družbi. svojo ljudsko us-meritvijo, ki ima odličen zgled in tudi nadaljuje tradicijo Krekovega ljudskega krščansko-so-cialnega in gospodarskega gibanja (ki je izhajal iz krščanske solidarnosti) bogati slovenski desnosredinski politični prostor in na svoj način predstavlja sintezo razmišljanj, stisk, vizij in tuid radosti slovenskega človeka. j—j aradi teh dejstev / bo SLS presene-i Jčenje letošnjih volitev. Temelj njenega delovanja je opredelitev »za«, je graditev, iskanje poti za naprej. SLS ne pozablja slovenske zgodovine. Se več, s človeško širino jo sprejema kot dediščino v vsej celoti; negativne izkušnje pa želi preraščati na način, da bomo bolj neobremenjeni in sproščeni živeli za prihodnost. Mar ni to že vizija? »Vse očitke protikandidata sem mirno požrl: da lažem, kradem, varam, da sem lopov - toda to, da sem osel, štejem za žalitev.« 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ] 11 S 12 m 13 • 14 V ■ 1 ■ lil lili 15 • 16 17 18 ' 19 • 20 21 22 23 *• 0 ' i Igjj 24 25 26 ’27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 g! Vodoravno: 1. orač, 6. podzemni žužkojed, 9. gnus, stud, 10. nizozemski šahist (Hans), 11. plaha gozdna žival, 12. nemški pisatelj (Thomas, »Čarobna gora«), 13. atletska disciplina, 14. slovenski pesnik in politik iz 19. stoletja, poslanec v dunajskem državnem zboru (Lovro, anagram MONTA), 15. vrhunski športnik, 16. ime dramskega junaka de Bergeraca, ki ga je ustvaril dramatik pod 1. navpično, 17. italijanski general, ki je vodil polarno ekspedicijo z zrakoplovom »Italia« (Umberto), 19. ribje razmnoževanje, 20. pretep, 24. magmatska kamnina, podobna granitu, 26. ime francoskega dramatika pod 1. navpično, 29. začetnici ameriškega igralca Redforda, 30. slovenska mladinska pisateljica (Kristina), 31. grška boginja nesreče, 32. Zolajev roman, 33. športni čoln na en par vesel, 34. prva ženska po Bibliji, 35. garant, 36. stara trdnjava ob Donavi v Srbiji, 37. puhlica. Navpično: 1. francoski pesnik in dramatik, ki je umrl na današnji dan leta 1918, avtor znamenitega de Bergeraca, 2. napadalec, 3. oklepno vozilo, 4. grobo domače sukno, 5. kemijski znak za radij, 6. navlaka, ropotija, 7. francoski filozof in religiolog (Ernest), 8. naslov japonskih cesarjev, 12. nekdanja švicarska alpska smučarka (Lise-Marie), 14. češki dramamtik in pisatelj iz 19. stoletja (Josef Kajetan), 16. limona (anagram GORTINA), 18. začetnici češkega skladatelja Smetane, 21. kemijski znak za aluminij, 22. vrhnunski umetnik, navadno glasbenik, 23. športnica, ki meri v tarčo, 25. pripadnik južnoameriškega indijanskega plemena, 26. prvi priimek avstrijske pisateljice Marie Esc-henbach, 27. reka, ki teče skozi drugo največje slovensko mesto, 28. glavna reka na Tajskem, 31. glavno mesto Gane, 33. bolezen ustne sluznice in jezika, gobice, 35. začetnici francoskega matematika Fermata. Simon Bizjak DEMOKRACIJA Kaj je izzvalo sesutje levice? Peter Kovačič - Peršin Govoriti o zatonu demokracije v trenutku, ko je s padcem komunističnih diktatur Evropo zajel val demokratizacije? Mar gre res za dežurno črnogledost? Ne! Družbena struktura Evrope in sveta se je prevesila v prevlado velekapitala ne le nad delovnimi množicami in celimi narodi ampak tudi nad mišljenjem in informacijskimi mediji. Demokracija pa je položaj rahlega ravnovesja med različnimi, tudi nasprotnimi družbenimi interesi. Je tisto ravnovesje, ki omogoča, da se volja ljudi sploh more javno artikulirati in politično uveljaviti. Kakor hitro se to ravnovesje poruši, bodisi v smer ideološke diktature bodisi v smer kapitalske oligarhije, je z demokracijo konec. Demokracijo pogojuje stabilna polarizacija družbenih interesov. Ge je polarizacija zvedena na variiranje enega in istega interesa -uresničiti porabniško družbo, kjer je kapital vrhovni kriterij in moč, demokracija ne more zaživeti. Tako imenovani proces demokratizacije je v tem primeru le dimna zavesa. In v takem položaju so se znašle vse dovčerajšnje socialistične družbe. Takšno je stanje na pogoriščih socializma, ki so jih zagrešile komunistične diktature. Zato v takem položaju tako demagoško zveni poziv: zaustavite desnico. Kdo naj jo zaustavi, če se vsi v slo- venski družbi uveljavljeni politični interesi drenjajo le v desni hemisferi. Ne gre za to, da je bil etiketiranec napačno izbran in da je treba radikalno desnico iskati v fašističnih skrajnostih. Porazno za razvidnost našega političnega prostora je dejstvo, da so se vsi interesi zvedli na isti imenovalec - kapital. In da torej ni več prave polarizacije družbenih interesov. Morda bo kmalu postalo razvidno, da je sesutje evropske levice, ki so jo najradikalneje razkrojili in demoralizirali prav komunistični režimi, pokopalo tudi možnost za vzpostavitev dejanske demokracije. Sesutje levice je izzvalo vznik skrajne nacistične (nacionalistične) desnice po vsej Evropi, posebej še po vzhodni. Tako se uresničuje edina možna opozicija, in sicer znotraj desnega političnega bloka. Ta zgolj kozmetična diferenciacija pa bo imela enako usodo, kot jo je imela pred II. svetovno vojno. Nacizmi bodo kot rak prekvasili in požrli ves svoj organizem, ki jim je omogočil razvoj in razcvet -družbo desne orientacije. Zaton levice pomeni tudi zaton de- mokracije. Zato bi bilo treba pozivati: obnovite levico! Tedaj bo tudi desnica tvorna in ne bo obolela za rakom nacizma. Obnoviti levico na pogorišču levega družbenega projekta pa je utopija. Tako bo Evropa, v tem stoletju že drugič, s pritišanim strahom ali kar brezbrižno opazovala pohod naciz-mov od Baltika do Jadrana in od Kavkaza do Gibraltarja. Evropa je kot utrujena starka nagnjena k hitri pozabi. Kar je včeraj oblilo to celino s krvjo in jo danes spet, je dala v oklepaj. S kraljevskim bliščem pa se spominja 500-letnice uničenja rdečega kontinenta in njegove civilizacije. Seveda kot svojega velikega civilizacijskega podviga. Tudi to govori o nezadržnem umiranju Evrope. Prav nič čudno ni torej, če fašistoidna gesla žanjejo splošno odobravanje že dodobra sfanatizirane predvolilne publike. In ni se čuditi, da sploh ni bila opažena blasfemična (bogokletna) hipokrizija politika, ki prisega na krščanski etos, pa v isti sapi izganja bosanske begunce iz podalpskega »raja«. To skri- vanje za krščansko fasado morda rabi le za volilne limance. Toda poudariti je treba, da taka politika tlakuje pot za marš nacističnih band. Kje smo tedaj, če se politični barometer v Sloveniji nagiba v prid takšni politiki, ki razglaša etnično čiščenje Slovenije? Smo pozabili, kam je vodila politika, ki je pred petimi desetletji razglasila projekt: Naredite mi to deželo zopet nemško!? Neonacističnega pohoda očitno ne bodo zaustavile niti nedolžne žrtve na Baščaršiji niti v Moellnu, kot niso nacizma neskončne žrtve holokavsta. Unproforjeve čelade in nemški policijski kordoni so videti le kot neme priče barbarstva. So le še paradni konji sesipajoče se demokracije. Očitno pa slovenska demokracija ne premore niti takšne moralne moči, kot jo zahodnoevropska. Nacizem se bo zadušil, tako uči zgodovina, le v krvi milijonskih žrtev. Vest in moč evropske civilizacije je prešibka, da bi ga zaustavila. Mar nam ostane le še z resignacijo ponoviti -z bistvenim popravkom - besede velikega protestantskega teologa, žrtve nacizna, Dietri-cha Bonhoefferja, ki je bližajoči se smrti navkljub veroval: ”Noč še ni minila, a se že dani ...” Ne, ne dani se. Mrak se zgošča! MOJE MNENJE VOLITVE PO SLOVENSKO ^ Kult tajnosti Boštjan Horvat Program povprečne stranke Srečko Zakrajšek Slovenske obveščevalne in varnostne službe očitno še vedno poslujejo po načelih angleškega politika in filozofa 16. stoletja Francisa Bacona: vlada mora vedeti vse, kar počne ljudstvo, vse kar počne vlada, je tajno. K sreči ne živimo več v dobi Francisa Bacona in ne v 16. stoletju. Vsekakor ne gre podcenjevati pomena državnih skrivnosti, vendar ne moremo kar tako spregledati nerodnosti slovenskih oblasti ob predvolilni prisluškovalni aferi. Upravljanje z državnimi skrivnostmi je zelo pomemben posel kot vsak drug posel z informacijami. Petdeset let so obveščevalne službe v času komunistične oblasti skrbele, da so skrivale svojo dejavnost pred javnostjo, ljudstvo pa nadzorovale s »posebnimi metodami in sredstvi«. Ali se je na tem področju v zadnjih dveh letih kaj spremenilo? Da se prisluškuje tudi brez sodnih odločb, smo slišali. Kako je z uporabo ostalih metod realsocialističnih političnih policij pa ne vemo ničesar. Metode vgrajevanja policijskih agentov, tajne preiskave, tajna sledenja, odpiranje in zaplemba poštnih pošiljk so skrivnosti, ki jih dosedanje parlamentarne skupine ne nadzorujejo. Bekeševi sprehodi po poštnih kleteh, zgrajenih v tiasu totalnega nadzora, ki se jih tudi nova oblast noče odreči, ne morejo odkriti njihove morabitne uporabe. Odpiranje teh problemov pri nas po tradiciji sodi le v orožarno predvolilnih manevrov, namesto da bi sistem nacionalne varnosti opremil slovensko državo z nadzornimi mehanizmi vseh represivnih aparatov. Kaj počnejo v kriminalistični službi, policiji, na obrambnem ministrstvu in v njihovih novih tajnih službah, zunanjem ministrstvu in verjetno še kje? Skrajni čas je, da slovenska država postane transparentna. Ljudje morajo v vsakem trenutku vedeti, kaj počne njihova vlada. Tudi druge države šele v zadnjih letih odpirajo svoje skrivnosti nadzoru. Tovrstno zakonodajo spreminjajo v ZDA, Franciji in nekaj malega v Veliki Britaniji. Ob koncu hladne vojne najmočnejše obveščevalne službe ponujajo svoje usluge domačemu gospodarstvu v iskanju skupne poti iz gospodarske krize. V tem procesu nikakor ne smemo zaostajati za razvitim svetom, kajti transparentne države bodo preživele, tiste države, ki bodo svojo moč gradile na kultu tajnosti, pa bodo ostale v času Francisa Bacona in se vedno bolj približevale 16. stoletju. Trenutno prednjači v programih strank od slovenskih le: Naredil bom to deželo spet slovensko in Zmago do zmage. Ge želijo druge stranke preprečiti zmagoviti pohod Nacislovencev, morajo vključiti v svoje programe slovenske elemente. V Sloveniji ima lahko uspeh le povprečna slovenska stranka, vendar se bodo posamezniki, potomci Butalcev, tokrat težko zrinili skozi volilno rešeto. Povprečna slovenska stranka in tudi sodobni Tepanjčan pa morata vedeti, da imata opravka z zelo žalostnim duhovnim, vrednostnim in upo-rabnostnim stanjem naroda in njegovimi velikimi materialnimi željami ter sposobnostjo »šimfanja«. Prej omenjene narodne »kapacitete« je mogoče opremiti s podatkom, da več kot 60 odstotkov volilcev sploh ne zna dobro prebrati malo bolj zahtevnega besedila, če pa že prepozna besedišče in pravilno razume številke, gotovo tega ne zna dobro povezati in še manj uporabiti. Obenem pa to ljudstvo zelo dobro sliši, in to le tisto, kar hoče. Opravka imate torej s funkcionalno nepismenim narodom, ki se povečini uvršča v nižji sloj (po mednarodni lestvici) in je tudi precej manj izobražen kot v resnih državah. Zato vam velja zelo pomemben napotek: če želite to »rajo« dobiti podse, nikar ne globoko- umite v Sobotnih Pr* °i, gah ali Razgledih, amp3^ raje veliko govorite' skupščini, po sejmih. televiziji, kamor vas pa pripustijo. Močno je treba pou° ^ jati tisnovne elemeI1tg programov strank. Ce -0 stranka, ki vas zanir®3^ bolj intelektualni voh potem te strani kar Pr kočite - obenem pa so*\ slovite od volilcev.VS dober program slove® . stranke mora vsebov naslednje elemente: j Rodna gruda, r° vj-kraj, moja lepa doni. na - dežela lepih, Pfr*0j, nih in bogatih ljud1’ ^g Triglav, moj do1®’.^, vrag, le sosed bo ®ge), kadar bom na ra^• Nees Ghnstiaanse otterdam),.. je hkrati stavijaia žirij0; ki je ji. razstavljenimi pro-rp.tx v Mestni galeriji lran) tokrat izbrala za d^rado Piranesi stu-de s*i dom Klausa Ka- Da^5Zstava fotografij sv nana ^eta v galeriji Gr k°-a^a’ s^ce Dušana vom „iana Pod naslona | "ommage Bosni, v SeriJi Meduza II, raz-tan m r ^Yetloba medite-voja JosiPa Ušaja in Hr-hocLDLVlde’ v Križnem sa^niku Minoritskega postana, in tudi sicer sili urnik’ 80 Pregla-^kt* 6^e študentov, po Ha 1Vneni sodelovanju arMrteianju-”Naiboliša lektura verjetno Piranski dnevi V naslovu: Z razstave Homage Bosni - Skice Dušana Grabrijana, Arhitekturni muzej Ljubljana (foto: arhiv) 'Ten Years After' je bilo vodilo letošnjega piranskega srečanja arhitektov Srednje Evrope, ki so se zaključili pretekli konec tedna. In kako so se imeli? nastaja na periferiji” je laskavo rekel gospod Frampton, - naj tako tudi ostane. Pridružujemo se željam po kontinuiteti in še večjim uspehom "Piranskih dnevov arhitekture” ob simbolični enajsti upihnjeni svečki, na torti, ki so jo podarili obalni arhitekti in vabimo h kritičnemu razmišljanju o minulih desetih letih nekaj protagonistov omenjenega srečanja. Vojteh Ravnikar (predsednik org. odbora); Vse skupaj se je začelo spontano. Prvo srečanje s pogovorom o naši (skupina Kras) razstavi, se je začelo razvijati v nekaj, za kar takrat ’še sami nismo vedeli kaj. Z leti je postalo nekakšno jedro, ki je v slovenskem prostoru preprosto potrebno. Postalo je nekakšna točka med Dunajem in Benetkami. Prej je srečanje segalo tudi na področje nekdanje Jugoslavije, sedaj pa sodelujemo le s Hrvaško. Prej smo bili nekje vmes - med vzho- Piranski dnevi 1984 (foto: arhiv) Bruno Urh dom in zahodom, sedaj pa smo na robu. Zavedati se moramo tega položaja. Nedvomno je srečanje tudi prijateljskega značaja. Vendar pa samo sproščenost ni merilo za uspeh. Toni Biloslav (direktor Obalnih galerij); Piranski dnevi arhitekture so nastali skorajda slučajno. Tik pred otvoritvijo razstave smo se odločili organizirati okroglo mizo, na katero pa je prišlo veliko več ljudi, kot smo predvidevali. Ker je bilo zanimanje veliko in se je takšna dejavnost nekako prekrivala z interesi obnove mesta, se je porodila ideja o nadaljevanju. Preprosto smo zapolnili neko luknjo na tem področju. Želeli smo vzdržati vsaj deset srečanj zdaj izgleda, da bomo še kakšno več. Vzpodbudno je prihajanje tuje arhitekturne elite iz sosednjih držav Italije, Avstrije in Nemčije in če smem govoriti v imenu institucije, ki jo predstavljam, se bomo potrudili, da se bojo srečanja uspešno nadaljevala. Branko Siladin (član organizacijskega odbora); Obalnim galerijam je z razstavo skupine Kras uspelo zbrati ljudi, ki sedaj tvorijo jedro tukajšnjega? dogajanja. V desetih letih se je mnogo spremenilo. Vse več je mladih, vplivi iz tujine so sedaj močnejši,..okrepil se je pretok informacij. Takrat, pred desetimi leti se ni vedelo kdo je investitor. Arhitektu se ni bilo potrebno potegovati za naročilo s kvalitetno arhitekturo. Danes je arhitekt odgovornejši. Verjamem v pozitivne premike. Arhitektura mladih, ki je tu prezenti-rana je sodobna, ima pa tudi specifično identiteto, ki je dobra osnova za razvoj. ______ILUSTRACIJE / OCENA_ Bolj pravljične od pravljic Vesna Krmelj Ilustracija Louise Tomasetig iz knjižice Toninac in Krivopeta V zbirki Pravce iz Benečije so izšle štiri drobne knjižice, tanjše od riževega zrna. V njih je ustno izročilo vzklilo v novo rast še negotove besede, ki s pomočjo zrelečje podobe vstaja s svoje bele podlage in nas popelje v svet pravljičnih pokrajin. Avtorja ilustracij sta L. Tomasetig in A. Patri-cig, njun predstavni svet pa je tako soroden, da v sebi pogosto nosi skupne izkušnje, razpoznavne v njunem delu. Tematika pripovedk izvira iz domačega, lokalnega tolmuna in temu sledi tudi risba obeh ilustratorjev, ki je v posameznih elementih skoraj naivno ljudska: nerodno stilizirana, skromna, v ponavljajočem se vzorcu, v celoti pa urejena po premišljenem grafičnem ključu, z dramatičnimi, skoraj grozljivimi poudarki. Ljudske pripovedi nosijo v sebi skoraj vedno nekaj grozljivega: temačne in strašne so, prav kakor nepredvidljiva narava in nerazjasnjene sanje. Podobe v temnem gozdu in silnem viharju so nejasne in spačene, prikazni iz sanj so neulovljive. Ilustracije pa ne morejo biti takšne. Za vedno odtisnjene na papirju poiščemo prav zato, da nam osvetlijo in razjasnijo našo domišljijo. Zato vsaka dobra ilustracija nosi več kot zgolj podobo; ustvarja razpoloženje. Crno-bele tehnike, perorisba, grafika itd. že zaradi svoje kontrastne narave in same risbe ponavadi delujejo nekam grozeče. Vendar navadno ne gre za odbijajočo grozo, temveč za trenutno kurjo polt, ki te zvabi, da vedno znova pogledaš v risbo, dokler srh ne mine in se moreč gozd spremeni v drevesa. V zbirki iz Benečije je čmo-bela perorisba omiljena z enobarvnim toniranjem posameznih površin, morda prav iz strahu pred strahom, ki pa ga vidijo le odrasli, otroci pa ne vedo zanj. Ilustracije L. Tomasetig v knjižicah Toninac in krivopeta in Beraška požrešnost so vsekakor bolj lirične, njen jezik je mehkejši, podobe in vzorci pa vsekakor drznejši in bolj domišljeni kot v ilustracijah A. Patriciga. Njena risba skoraj ne pozna kontur, ponavadi je to le bolj ali manj zgoščen raster, tako da so tudi bele in črne površine redke. Luisa ne pozna lepih in grdih obrazov, temveč samo vesele in žalostne. Njeni skrivnostni prizori večinoma upodabljajo mesečino, skrivnost teme pa si pridržujejo mačke in sove. Prav živali in m esec pa igrajo v njenih ilustracijah še neko drugo pomembno vlogo. Zrejo v gledalca, včasih segajo celo iz kadra, drugič spet nemo opazujejo prizor in so bližje nam, ki opazujemo, kot narisanemu svetu. Vlogo opazovalca imajo; in če si sposodimo njihove oči, v gosti temi bolje vidimo. Drugi dve pripovedki, Zlodejeva služba in Točarji s točo, sta po vsebini bolj dramatični in prav take so tudi ilustracije Alvara Patriciga. Njegova prednost je gibanje, tako da najboljši prizori prehajajo s strani na stran kot radovedna sapa, ki si ne vzame časa za vzdih. So skrivnosti, ki jih bo vedno poznala le ilustracija. Sanja Muzaferija Oddaja S špraho nad špraho, ki jo vsak večer okrog 23. ure predvaja Hrvaška televizija, vsekakor sodi med najbolj gledane politično-informati-vne oddaje na Hrvaškem, pa ne samo tu. V državi, ki je obsedena s politiko, je ta oddaja osvojila gledalce, njeni voditelji pa so na vrhu spiska popularnosti, kadar se ta nanaša na televizijske osebnosti. Zaradi zares velike priljubljenosti oddaje, sta se dva mlada zagrebška igralca - Boris S vrtan in Dražen Kiihn - odločila, da bosta naredila predstavo po svoji meri in pri tem uporabila strukturo oddaje. Predstavo sta imenovala »S spiko na spiko« -in z rabo krajevnega slenga mimogrede dala vedeti, da se bo predstava posmehovala smrtno resnim političnim likom iz vsakdanjosti. Na podlagi intervjujev s politiki, njihovih izjav, novinarskih konferenc in govorov - sta S vrtan (ki je delo tudi napisal) in Kiihn ustvarila gledališke dvojnike Josipa Broza Tita, dr. Franja Tudmana, Vojislava Šešlja, Simeta Djodana, Dobroslava Pa-raga, Vesne Jurkič-Girar-di, Milana Paniča, Ibrahima Rugove in drugih mogočnežev, tistih, ki nam danes krojijo politični vsakdanjik, mi pa se jim ne upramo javno nasmejati, predvsem zato, ker nam gre večinoma na jok. 2e nekaj predpremier-nih predstav je nakazalo možnost za nastanek ta hip idealnega kabareta, s katerim bi dvojec Svrtan-Kiihn dosegel zavidljivo popularnost, z njuno igro pa mogoče tudi kultni status. Tako je bilo treba v vrstah čakati na karto za predpremiere, med katerimi je bila prva 28. novembra, na Nočni sceni satiričnega gledališča Jazavac v Zagrebu. S vrtan sijajno oponaša voditelja Dubravka Mer-liča, Kiihn pa Denisa Latina, ki sprejemata različne ugledne osebnosti iz političnega življenja, ki potem (seveda v njuni interpretaciji) natrobe-zljajo nekaj več neumnosti, kot to počnejo sicer, »v resnici«. Hajka za vstopnice priča, da je hrvaški publiki politika še zmeraj pri srcu, zlasti pa da je tudi v novi demokraciji ventil satiričnega teatra nadvse dobrodošel. Igralci sicer zagotavljajo, da komaj čakajo na tisti dan, ko se občinstvu vse to ne bo več zdelo smešno - preprosto zato, ker ne bo nikogar več tako zelo vznemirjalo. Med tem pa po Zagrebu krožijo govorice o posebni »nashvilski« lasulji, ki da bo prišla z Dunaja za Dražena Kiihna, ta v predstavi igra tudi ministrico kulture Vesno Jurkič-Girardi. Na Hrvaškem je najboj znana po svojih vrtoglavih dekoltejih, ki se prav tako pojavljajo v predstavi. Medtem ko Slovenijo navdušuje dvojica, ki posnema Tita in Jovanko, pa v Zagrebu prisegajo, da so končno dobili svoj lastni Key Horror (Theatre) Show. Predstava je bila premierno uprizorjena 28. novembra, na nočni sceni Jazavca pa jo bodo igrali vsak petek in soboto. In če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, utegne kmalu na svojo prvo turnejo po Hrvaški. Moja vas Breda Pahor Za Slovenske otroke videmske pokrajine je bila domača govorica dolgo vezana samo na pripovedovanje njihovih babic oziroma na ozek družinski krog. Na to se je navezal študijski center Nediža iz Spetra, ko je pred dobrimi 19 leti razpisal natečaj Moja vas: namenjen je bil šoloobveznim otrokom iz širšega območja videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci in pa otrokom beneških izseljencev širom po svetu. Natečaj je naletel na velik odziv, dan vsakoletnega nagrajevanja pa je postal pomemben kulturen praznik. Poslani prispevki, s pisanjem katerih so otroci istočasno odkrivali svojo lastno, skoraj pozabljeno govorico in bogato ljudsko zapu- ščino, so bili sproti objavljeni v reviji Var-tac, nekateri pa tudi v posmeznih snopičih. Letos, ko študijski center Nediža proslavlja 20-letnico delovanja, je nekaj pravljic prvič izšlo v mali zbirki, ki je prevedena v italijanščino, da se lahko tudi italijansko govoreči seznanijo z bogastvom slovenskega ljudskega izročila v videmski pokrajini. Beneške pravljice, ki sta jih ilustrirala Benečana Luisa Tomasetig in Alvaro Potricig, je v obeh jezikih (slovenska izdaja je seveda predelava narečja) izšla pri Založništvu tržaškega tiska. V Italiji stane komplet 16.000 lir, posamezna knjižica 4500, v Sloveniji, kjer jo distribuira založba Mihelič pa 1600 SIT. ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA Sreda, 2. decembra 1992 NOVICE Notranji minister Mancinu se je sestal s šefom FBI LONDON - Preiskave o mafijskih atentatih v Palermu, v katerih sta bila ubita sodnika Falcone in Borsellino, sodelovanje v boju zoper prekupčevanje z mamili, zaščita skesancev, in mednarodno sodelovanje v boju proti mafiji so bile teme, ki bi jih morali v začetku novembra razčlemb odgovorni za boj proti mafiji v Italiji in v ZDA. Srečanje je odpadlo zaradi predsedniških volitev v Združenih državah in je bilo preloženo na spomlad. Del teh vprašanj pa sta predsinoCnjim v Londonu načela italijanski notranji minister Nicola Mancino in direktor ameriške zvezne policije FBI Wilham Session. Po izjavah italijanskega notranjega ministra je Session priznal Italiji večjo angažiranost proti mafiji, zavzel pa se je tudi, da bi se v tem boju odločneje angažirala Evropska skupnost v celoti, po Mancinovih besedah je direktor FBI tudi pohvalil novo italijansko strukturo za boj proti mafiji Dio in poudaril, da bo njegova organizacija imela s sorodno italijansko strukturo privibgirane odnose. Anketa SWG o volitvah v »razdeljeni Italiji« RIM - Severna liga prva stranka v takoimenovani Severni republiki, Demokratična stranka levice v Srednji Italiji, Krščanska demokracija pa na Jugu in na otokih - tako sliko o strankah v »razdeljeni Italiji« daje anketa, ki jo je izvedla tržaška specializirana družba SWG za tednik Famiglia cristiana. Anketa je vzela v poštev »federalno delitev Italije« kot jo je predlagal ideolog Severne lige Miglio, pri Čemer naj bi k Severni republiki spadala tudi Emilija. Po odgovorih 6800 anketirancev naj bi Severna liga v »svoji« republiki zbrala 28,6 odstotka glasov, KD naj bi padla na 18 odstotkov, DSL naj bi jih imela 14,5, socialisti pa 6,5. V Srednji Italiji naj bi prejela največ glasov DSL (23,2 odstotka); druga stranka naj bi bila KD s 17,5 odstotka, SKP naj bi z 11,3 odstotka zavzela tretje mesto, Četrti pa naj bi bili fašisti z 10,4 odstotka glasov. Na Jugu naj bi Krščanska demokracija ohranila prvo mesto; zanjo naj bi glasovalo 27,9 odstotka vobvcev. Sledili naj bi ji DSL (18,8 odtstotka) in sociahsti (13,4 odstotka). Na otokih naj bi demokristjani dosegli še večji uspeh (33,6 odstotka), tu pa naj bi se uveljavila tudi Orlandova Mreža z 9,8 odstotka glasov. Nadvse zanimivi so tudi podatki o vsedržavnem razmerju med političnimi strankami. KD naj bi sicer ohranila relativno večino, a njena moč naj bi upadla od 29,7 odstotka z volitev z dne 5. aprila letos na 21,6 odstotka. DSL naj bi »narasla« od 16,1 na 16,3 odstotka; socialisti naj bi nazadovali na 8,6 odstotka (doslej 13,6 odstotka); na tretje mesto naj bi se tako povzpela Severna liga, ki naj bi zabeležila celo 16 odstotkov glasov (sedaj 8,7). Po anketi SWG naj bi v vsedržavnem merilu napredovali fašisti (7,7 odstotka) in Mreža (4), nazadovali pa republikanci (3,5), liberalci (2,5) in socialdemokrati (1,7). Tudi pivo v podporo Severni ligi RIM - Politika in podjetništvo lahko vCasih najdeta skupno korist, ne da bi zaradi tega kršili kakrš-negakoh zakona. Tako je najbrž razmišljal Rento Aramini, sicer lastnik istoimenske pivovarne in tajnik sekcije Severne lige v kraju Nizza Monfer-rato pri Astiju. In tako je nastala nova znamka piva, ki ima v skladu z Araminijevim političnim prepričanjem pomenljivo ime ”Nord du Nord”, na etiketi pa Alberta da Giussana, lombardijskega vojskovodjo, ki je v 16. stoletju porazil nemškega cesarja in njegovo osvajalsko vojsko in ki ga je Severna liga izbrala za svoj simbol. Novo pivo je, kot kaže, vžgalo. Povpraševanje je veliko po vsej Padski nižini, še posebej dobro pa gre pivo v promet v Veroni in v Vareseju, kjer bodo čez slaba dva tedna upravne volitve. »Proizvod je nedvomno dober,« je novinarjem pojasnil Aramini, »k tržnemu uspehu pa je veliko prispeval tudi simbol Lige na etiketi.« Novo pivo je dobilo tudi blagoslov nespornega liderja "lumbardov” Umberta Bossija, ki si je prav v Vareseju po nedavnem zborovanju privoščil nekaj vrčkov novega piva... kot podporo svojemu podjetnemu elanu, predvsem pa kot znak dobrih obetov za volitve v mestu, kjer se je Liga rodila, (vt) Predstavili proračun Dežele FJK TRST - Predsednik deželnega odbora Vinicio Turello ter odbornik za finance Bruno Longo sta včeraj predstavila finančne dokumente Dežele Furlanije-Julijske krajine (obračun 1991, financi zakon 1993, proračun za leto 1993 ter triletni proračun 1993-1995) komisiji za proračun in načrtovanje, ki so jo dopolnili predsedniki ostalih permanentnih komisij. Turello je poudaril, da je proračun odraz gospodarske krize, ki pretresa državo, ter da je povečanje deželnih prihodkov manjše od predvidenega, medtem ko so izdatki v različnih sektorjih znatno večji. Kljub temu, je dejal Turello, je Deželi s pomočjo krajevnih parlamentarcev uspelo vključiti v finančni zakon načelo večje soudeležbe pri davčnih prihodkih, in sicer od 4 na 5 desetin. To pomeni, da se bo v deželne blagajne leta 1994 steklo 100 milijard lir več, leto kasneje 200, leta 1996 pa skoraj 400. Nova brezcarinska trgovina na Pesku PESEK - Na mednarodnem mejnem prehodu Krvavi potok (Pesek - Kozina) je Kompas-mejni turistični servis odprl novo brezcarinsko prodajalno. To je že 25. prodajalna te vrste na slovenskih mejah. Objekt v Krvavem potoku meri veC kot 400 kvadratnih metrov, v njem pa kupci lahko dobijo cigarete, alkoholne pijaCe, parfeme, igraCe itd., medtem ko v stari, manjši trgovini ponujajo predvsem športno opremo in tehnični material. RIM / RAZPRAVA O REFORMAH VSTOPA V NAJBOLJ VROČO FAZO V dvodomni komisiji o volilnem sistemu Če ne bo odločil parlament bodo referendumi RIM - Medtem ko poslanska zbornica razpravlja o pristojnostih dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme, se je komisija, ki jo vodi krščanski demokrat Ciriaco De Mita, lotila najtršega oreha svojega programa, tiste reforme volilnega zakona, okrog katerega že nekaj mesecpv plamtijo v Italiji polemike. Reforma volilnega zakona je med vsemi reformami najbolj žgoče vprašanje, ker odmerja strankam njihovo moC, obenem pa tudi eno od najnujnejših. Če bi parlament ne bil sposoben odločati o tem zakonu, bodo o njem odločali volilci na referendumih, za katere je dal pobudo sardinski poslanec Mario Segni. Komisija, ki je včeraj dopoldne končala razpravo o dvodomnem parlamentu in nakazala smernice za spremembe dosedanjega sistema, po katerem sta bila v Italiji oba domova povsem enakovredna, se je vozla volilne reforme lotila včeraj opoldne in razprava je, v trenutku ko poročamo, še v polnem teku. Do tega trenutka so predstavniki strank in raznih skupin orisali svoja načelna stališča. Z načelnega in vsebinskega vidika je bil še najbolj zanimiv poseg referen- Vojmir Tavčar dumskega liderja Maria Segnija, ki je od komisije zahteval, naj izbira in naj zavrne vsako nejasno rešitev, ki bi omogočila, da se komisija in prek nje parlament izogne jasni izbiri. Segni je poudaril, da osebno sicer zagovarja večinski uni-nominalni volilni sistem, ker se mu zdi, da najbolj ustreza sedanjim italijanskim razmeram. Spoštuje pa tiste, ki zagovarjajo nasprotno proporčno opcijo. Toda, je poudaril Segni, vsak od dveh sistemov ima svojo logiko, ki jo je treba spoštovati in je ni mogoče sprevreči. Zato po njegovem mnenju ni sprejemljiva nobena rešitev, ki bi pomešala logiki obeh volilnih sistemov in ustvarila skrpucalo, ki bi bilo samo izogibanje izbiram. V tem okviru je Segni tudi dokaj ostro napadel predlog predsednika komisije De Mite o "pravilnem ravnovesju med proporCnim in večinskim”. Segnijevemu razmišljanju pa se je odločno zoperstavil predstavnik Stranke komunistične prenove Lucio Liber-tini, ki je sardinskemu parlamentarcu zabrusil, da ni "niti papirnati tiger, pač pa le papirnati močerad, ki ga ne bo težko poraziti”. Libertini je dejal, da se bo njegova stranka z vsemi Silami zoperstavila večinskemu volilnemu sistemu in se zavzela, da se gre na referendume, na "katerih bo Segni jasno poražen”. In medtem ko je socialist Giusy La Ganga spet predlagal neke vrste nemški volilni sistem, ki bi stimuliral sodelovanje in dogovore med strankami ter deloval proporCno ali večinsko glede na to, kako bi se stranke zaCele združevati na osnovi programov, je republikanski tajnik Giorgio La Malfa v dogajanju v dvodomni komisiji bral le krčevito voljo KD, PSI in DSL, da "ohranijo strankam vso oblast nad državnimi ustanovami”. K taki oceni je La Malfo sililo predvsem dejstvo, da so tri najveCje stranke s skupnimi močmi v ponedeljek zavrnile njegov predlog o neposredni izvolitvi predsednika vlade. La Malfi je pritegnil tudi liberalec Renato Altissimo, po katerem v dvodomni komisiji prevladuje "logika krpanja" majhnih popravkov in korektur, da bi "onemogočili državljanom resnično izbiro. Iz Vareseja, kjer se je udeležil volilne kampanje za upravne volitve, je obema odgovoril tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto, ki se je zavzel za oblikovanje pola reformatorjev, ki naj bi se po eni strani jasno distanciral od sil, ki se zavzemajo za ohranitev starega političnega sistema, po drugi strani pa tudi od tistih - in pri tem je očitno mislil na Severno ligo - ki hočejo obračunati s strankami' in z demokracijo. V odgovor socialističnemu tajniku Bettinu Craxiju, ki je v nedeljo v Genovi ponudil DSL približanje vladni večini, je Occhetto poudaril, da bo DSL pristopila samo v resnično reformatorsko vlado, ki si bo kot eno glavnih točk zastavila prav oblikovanje pogojev za izmenicnost za krmilom državne banke. Potem ko je ostro kritiziral sedanje izbire vlade, ki jo vodi socialist Giulia-no Amato, je vodja DSL opozoril, da "se vlada prenove ne bo mogla roditi, Ce je delovni ljudje ne bodo podprli s krepkimi rameni svojega soglasja". In da bi bila misel jasnejša je dodal, da sploh ne razmišlja o zbližanju s sedanjo vladno večino KD-PSI-PSDI-PLI. MEJA / ZA SLOVENIJO IN HRVAŠKO Italijanska zelena karta je veljavna! Zamenjali so jo samo v sosednjih državah Le netočno - ali slobonomerno pisanje? Drago Gašperlin TRST - Včeraj dopoldne je bilo na meji precej nevšečnosti zaradi zelenih kart, ki jamčijo avtomobilistom zavarovalno kritje v inozemstvu. Zakaj? Slovenski državljani so morali najpozneje do ponedeljka zamenjati dotlejšnje »jugoslovanske« zelene karte z novimi, slovenskimi. S tem so bili prek tiska pravočasno in dodobra seznanjeni, seveda pa se zmerom najdejo zamudniki. Ti so se pojavili še včeraj zjutraj na meji s starimi, ne veC veljavnimi zelenimi kartami, in pristojni dejavniki na italijanski strani jih niso pustili čeznjo. Zaradi tega je nastala še kar dolga kolona vozil. Slovenski zavarovanci so sicer lahko nove zelene karte takoj kupili pri obmejnih poslovalnicah Kompasa, tega pa niso mogli hrvaški državljani. Da, kajti isto velja zanje -tudi njih niso spustili včeraj na italijanska tla, ker niso imeli hrvaške zelene karte. Vsi ti so se morali vrniti v domovino, kar jih je seveda iz tega ali onega razloga precej stalo; predvsem še zaradi tega, ker je pri njih postopek za zamenjavo stare zelene karte z novo daljši. Ita- Mejni prehod pri Pesku (foto Križmančič) lijanski prepovedni ukrep, ki je zaCel veljati v ponedeljek opolnoči, je kajpak najbolj prizadel tiste slovenske in hrvaške državljane, ki se vozijo vsak dan na delo Cez mejo. Do tu vse v redu in prav. Ni pa prav, da se širijo neresnične vesti. »Z današnjim dnem morajo imeti vsi, ki hoCejo v Slovenijo in Hrvaško, novo zeleno karto, na kateri sta tudi oznaki SLO in HR,« je zapisal na prvi strani včerajšnjega Messaggera veneta, ki izhaja v Vidmu, Flavio Nanut. Glas o tem se je razširi) tudi v Trstu: včeraj dopoldne smo pri neki zavarovalnici sami sliša-li, da so zaceli zjutraj aa slovenski strani mej6 zavračati italijanska državljane, ker so imelJ na zeleni karti - tam, kjer so navedene države, za katero listina velja oznako YU (Jugoslavija)' No, Cisto nič takšnega s6 ni zgodilo. Ne samo, aa koprski policiji so naP1 zagotovili, da zaradi tega italijanskih državljan0v ne bodo preganjali seveda pa bo treba zad6' vo v doglednem čas3 urediti. TRST /PREISKAVA SE NADALJUJE V STROGI TAJNOSTI V znani kavami Tommaseo središče za razpečevanje in uživanje mamil Za zapahi lastnik kavarne Claudio Monteduro in njegova žena Nadia TRST - Danes zjutraj bo sodnik za preliminarne preiskave Vincezo D’Amato zaslišal lastnika znane kavarne Tommaseo, 40-letnega Claudia Montedura, ki se je skupaj z ženo Nadio Mussi znašel za zapahi pod obtožbo »združevanja v zločinske namene, katerega cilj je bil prekupčevanje z mamili«. D’Amato je vsega skupaj podpisal 13 zapornih nalogov, poleg številnih varnostnih garancij ter hišnih preiskav. V noči od petka na soboto so namreč karabinjerji posebnih operativnih enot (Ros) iz Milana vrdli v kavarno, iz katere naj bi po pričevanju nekega očividca odpeljali Montedura in enega od uslužbencev. Preiskovalci pa so se zaprli v neprediren molk. Namestnik državnega pravdnika Antonio De Nicolo, ki vodi preiskavo, ni hotel povedati prav nič, Ceš da je preiskava v polnem teku. Tudi karabinjerji niso bili prav nič zgovornejši. Kaže vsekakor, da kavarna ni bila samo center za razpečevanje mamil, ki naj bi iz Milana bila namenjena v Slovenijo (zaplenili naj bi kilogram kokaina v vrednosti milijarde lir), temveč naj bi ga tudi uživali v uradu lastnika. Vsega skupaj naj bi karabinjerji posebnih oddelkov po nalogu DIA (protimafijske preiskovalne direkcije) doslej aretirali deset ljudi. Kaže, da so nekateri iz Milana, kjer naj bi se bila preiskava pred meseci tudi zaCela, vendar z izjemo Motedura in Mussove ni znano, kdo so ostali aretiranci. Monteduro je v Trst prišel aprila lani. V Milanu je imel dve kavarni, ki ju je prodal, da bi kupil Tommaseo. Kaže pa, da mu posli niso preveč cveteli. Zadnje čase je ostal samo s tremi uslužbeci, zaCele pa so se širiti govorice, da svoje oskrbovalce plačuje z zamudo. Januarja letos je Monteduro karabinjerjem prijavil tatvino (neznanci naj bi ga bili »olajšali« za 4 milijone lir), a preiskovalcem je ostalo nekaj dvomov. Kdor je rad zahajal v kavarno Tommaseo, pa si bo zaenkrat moral poiskati kak drug kotiček. Trenutno je namreč pod zaplembo, in se ne ve, kdaj jo bodo ponovno odprli. Tommaseo je ena od najbolj znanih tržaških kavarn, saj njena zgodovina sega v prejšnje stoletje, in sicer v leto 1830, ko jo je odprl Tommaso Marcato, po katerem je zatem nosila tudi ime. Ko so leta 1948 sosednjo ulico poimenovali po dalmatinskem pisatelju Tommaseu, je. tudi kavama prevzela to ime. Vanjo so zahajala znani pesniki in pisatelji (Saba, Joyce), leta 1983 pa je tedanji upravitelj Papuc-ci ustanovil »študijski center Tommaseo«. Prav s kulturnimi manifestacijami se je kavarna, ki je bila nekaj let zaprta zaradi obnovitvenih del (1983-87) in ki je poznala tudi manj slavne trenutke v šesdesetih letih, tudi ponašala. Stara kavarna Tommaseo je zdaj zaprta (foto Ferrari) PORPENON / NEPRAVILNI ZAKUPI? Sodno obvestilo bivšemu odborniku Di Benedettu PO PODATKIH I Sl G lfm Na Repentabru kvaliteta življenja najboljša v deželi Le Molmacco na enaki ravni GORICA - Kvaliteta daljnjih 31 parametrov vsakdanjega življenja v zvezi z razpoložljivo* tako z družbenega kot z stjo električnega toka. stanovanja, telefona. ■ ambientalnega vidika je »zelo dobra« v Repent ' ■ pokrajir.....—„„„„ cu v videmski. Med vsemi 219 občinami r ’ - - »i-k« vodovoda, grezničnega smetarsk® bank, lekarn, kinemato* grafov in športnih objektov. Na osn°vj vseh tph iTraCimnV, zivijensKi standard, ce n« predvsem ave naj verjamemo izsled- ni, in to Repentabor in kom raziskave, ki jo je Moimacco. I mednarodno socio- »kolikor toliko auu*~ logijo ISIG iz Gorice, v kakih 80 občinah’ Raziskovalci so upošte- —• vsa vali 18 parametrov, ki so zadevali med dru gim samomore, rope, ločitve, stečaje, uživanje mamil, sprejetje v bolnišnico in otroško umrljivost, ter na- mesta, se pravi TrsL Gorica, Videm in P te na slabšem pa je 65 občin. L iv"*'., drugih PORDENON - Porde-nonski demokršCanski senator Giovanni Di Benedetto, bivši deželni odbornik za prevoze, je prejel sodno obvestilo v zvezi s preiskavo državnega pravdništva v Pordenonu o domnevnih nepravilnostih pri dodeljevanju zakupov za nekatera pomembna dela na cestah v Furlaniji-Julijski krajini. Vest je potrdil sam Di Benedetto v izjavi za tisk, v kateri pa je odločno zanikal, da bi kdajkoli zakrivil kaj nekorektnega. Sodno obvestilo gre po senatorjevem mnenju povezati s podtikanji, ki se širijo že nekaj časa in ki jih Di Benedetto odločno zavrača. Preiskava pordenon-skega sodstva je pred tremi tedni privedla v zapor arhitekta Giorgia Garlata, predsednika por-denonskega Avtomobilskega kluba in vsedržavnega svetnika cestnega podjetja ANAS. Preiskava je v teku proti drugim štirim pordenonskim načrtovalcem in proti inž. Brunu Sardiju, Tržačanu, ki je bil med leti 1987 in 1989 - takrat, ko je bil Di Benedetto odbornik -visok deželni funkcionar za ceste in prevoze. RASIZEM / MARTELLI NAPOVEDUJE Kmalu ukrepi proti rasizmu Pravosodni minister o mednarodnih povezavah desničarje* RIM - Pravosodno ministrstvo in notranje ministrstvo bosta v teku tega tedna pripravila osnutek norm za zatiranje rasističnega nasilja. Vest je potrdil pravosodni minister Claudio Mar-telli, ki je novinarjem obrazložil, da delujeta obe ministrstvi ob tem vprašanju zelo složno. Martelli je poudaril, da gre za kompleksno zadevo, saj o tej in podobni problematiki že obstojata zakona iz leta 1957 in 1975. Dodal pa je, da se sodstvo v preteklosti ni kdove kaj posluževalo sankcij, ki ju ta dva zako- na predvidevata. Se več: v teku let so nekatere interpretacije kasacijske-ga sodišča omejile »domet« zakona Scelba. O zadnjem valu rasističnega nasilja je minister menil, da gre le delno za obujanje starega; sedanja rasistična gonja ima v sebi nove klice, prav zaradi tega je treba proti takim pojavom poseči tudi na sodnem področju, ne le običajnimi policijskimi prijemi. Martelli je spregovoril tudi o morebitnih mednarodnih povezavah desničarskih skrajnežev. ue$e' »Doslej nimamo x0&' ga dokaza o medm^k0; nih povezavah, pa se strinjam z da ne le z tudi zaprtje vsekaj 11° Swia^l ceh1 tba; lom, Ceš, u“ aizIIia tolikšen razrast r , s različnih država podobnimi scen 0goc akcijami nasilja 13 jye brez tesne medse0 ^ povezanosti-« pojd vprašanje, ali °deva)i predpisi predy10 skti* hm; vanrtie brlog0 ^0- pin naziskinov. ieijo: »Z voril zelo Pr®, *ev teh zaprtjem se fabif S »h1 Sp.- li“ v ilegalo«. ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA Sreda, 2. decembra 1992 ŠOLSTVO / MNENJA O MINISTROVEM PREDLOGU O »NOVEM»ZRELOSTNEM IZPITU Profesorji in naši višješolci ugodno o reformi »mature« Profesorji so pričakovali tak predlog, dijaki računajo na »poglobljeno« oceno Nova matura postaram Minister za šolstvo Rosa Russo lervolino je najavila, da bo v teku dveh tednov predstavila vladi zakonski osnutek o »reformi« zrelostnega izpita. Po novem naj bi se »matura« dejansko vrnila na staro. Kandidati naj bi opravili ustne izpite iz vseh predmetov (namesto dosedanjih dveh kolokvijev iz izbora Štirih predmetov). Glede pismenih izpitov minister za šolstvo še koleba med dosedanjima dvema pismenima nalogama in nalogami iz vseh predmetov. Ocenjevalne komisije naj bi po novem sestavljali »domači« profesorji, edini zunanji Član naj bi bil predsednik izpitne komisije. Ce bo parlament osnutek odobril, bo novi zakon o maturah začel veljati v sol-_£kem letu 1993/94. Marjan Kemperle TRST - Prijetno presenetljivo je na lastno pest ugotoviti, kako se na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu zanimajo za tisto, kar se jih pobliže tiče. V ponedeljek je minister za šolstvo najavil zakonski osnutek o reformi zrelostnih izpitov, včeraj so bili domala vsi »zainteresirani« - profesorji in petošolci - kar dobro osveščeni o »novi maturi« in so tudi imeli že izdelana lastna mnenja o predvidenih spremembah. Ob takem zanimanju res ni bilo težko izbrati nekaj njihovih mnenj, iz katerih izhaja, da je bila reforma pričakovana, spremembe pa večinoma ugodno ocenjujejo. Na naša vprašanja so takole odgovorili. Ivan Černič, ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda Zois: »Osebno sem že od uvedbe sedanje mature ugotavljal, da tako zastavljeni zrelostni izpit ne more dokazati dijakove dejanske vrednosti, saj je slonel le na "parcialnih" izkušnjah. Dijaki petih razredov so takoj po prvem polletju zanemarili študij nekaterih predmetov, ker so "vedeli", da ne bodo prišli v poštev za maturo. Bilo je skratka mnogo pre- računljivosti. Pri ustnem izpitu so en predmet sami izbrali, za drugega pa so izrekli lastno preferenco, ki jo je notranji član "posredoval" komisiji. Izpiti iz vseh predmetov bodo huda zadeva, kot so bili huda, ko sem sam opravljal maturo; a na ta način bodo imeli profesorji res popolno sliko o dijakovem znanju. Pri tem gre omeniti, da je prav profesor, ki je skozi šolsko leto sledil dijaku, najbolj merodajen pri oceni kandidata.« Marko Oblak, profesor na zavodu Zois: »Zaenkrat je to še pred- log, ki pa je vsekakor zanimiv. Zelo pozitivno bo, če bodo lahko dijake ocenjevali profesorji, ki so med šolskim letom sledili njegovemu šolanju. Dijaki bodo pod manjšim psihološkim pritiskom. S tem ne bo prišlo do velikih razhajanj pri ocenjevanju znanja in dejanskim znanjem kandidata: ocena bo globalno odgovarjala dijakovemu znanju. Doslej tega ni bilo.« Marija Cenda, profesorica na znanstvenem in klasičnem liceju Prešeren: »Reformo smo pričakovali. Menim, da bo na ta način prišlo bolj do izraza dejansko znanje kandidata.« Lili Čebulec, profesorica na pedagoškem liceju Slomšek: »Predlog je dober; morda bi moralo biti nekaj več zunanjih elanov v komisiji, ker se lahko dogodi, da si ustvarijo profesorji v teku petletnega dela v razredu že kake stereotipe, predsodke do dijakov, ki morda ne odgovarjajo realni osebnosti dijaka. Poleg mature bi morali reformirati tudi vso italijansko višjo srednjo šolo.« Nadja Bizjak, dijakinja 5. A razreda znanstvenega liceja Prešeren: »Prej je bilo boljše. Z maturo iz vseh predmetov bo težje. Pozitivna pa bo prisotnost "domačih" profesorjev v komisiji.« Marjan Milič, dijak 5. C razreda znanstvenega liceja: »Menim, da bo z reformo boljše, kot je bilo doslej: ocena bo bolj objektiva, realna in pravična. Doslej je bilo namreč dovolj, da se je dijak pripravil iz dveh predmetov.« Evgen Ban, dijak 3. klasičnega liceja Prešeren: »Sprememba je bila potrebna, morda pa bo po novem prehudo. Doslej je bilo zelo lahko špekulirat z dvema predmetoma, a sedaj bo z vsemi predmeti res pretežko. Boljše bi bilo dobiti neko srednjo pot.« Ileana Gobbo, dijakinja 5. B razreda zavoda Zois: »Mislim, da bo po novem boljše, pokazalo se bo pravo znanje dijakov. Tudi zato, ker bodo spraševali profesorji, ki nas že poznajo. Dijaki bodo manj napeti, manj bo spodrsljajev.« David Puntel, dijak 5. C razreda zavoda Zois: »Ni prav, da bodo izpraševali razredni profesorji: mnogokrat imajo lastne preference do tega ali onega dijaka, kar lahko tudi pogojuje oceno.« 5§ST / POBUDA NA BORZNEM TRGU SPETER / 2000 DELOVNIH MEST V NEVARNOSTI ŠOLSTVO/VLADIMIR JURC NA LICEJU PREŠEREN Lopahin je stopil med šolske klopi Igralec Slovenskega stalnega gledališča • o igralskem delu, predstavah, Čehovu Vladimir Jurc (desno) med srečanjem z dijaki liceja Prešeren (foto Ferrari) ' l#'1 . J/ -r- C? §Wm Nmmt Jh mmmmi TRST - Lopahin Jermolaj Andrejič je včeraj opoldne stopil z odra, kamor ga je ob začetku stoletja s svojimi poslednjimi ustvarjalnimi močmi postavil Anton Pavlovič Cehov, in se podal med dijake. Zapustil je češnjev vrt preteklosti in obiskal vrt prihodnosti, kot bi lahko tudi rekli šoli in njenim protagonistom - mladim. Igralec Slovenskega stalnega gledališča Vladimir Jurc, Lopahin v Češnjevem vrtu, ki ga tačas igrajo v Kulturnem domu v Trstu, se je včeraj srečal z dijaki zadnjih treh razredov klasičnega in znanstenega liceja France Prešeren, da bi jim pred drevišnjo predstavo iz mladinskega abonmaja predstavil delo velikega ruskega dramatika, spregovoril o postavitvi, a tudi o igralčevem delu nasploh in o lastnem gledanju na gledališče. Gosta je predstavil profesor-pesnik Marij Čuk, po kratkem Jurčevem uvodu pa so si sledila vprašanja dijakov. Jurc je spregovoril o »rojevanju« gledališke predstave, o režiserjevih posegih vanjo, o pripra- vah in podoživljanju igralca, obregnil pa se je tudi ob ne vedno spoštljiv odnos slovenskih višješolcev do igralcev med predstavami mladinskega abonmaja. Objestno obnašanje mladih moti igralca pri njegovem poklicu, vse to pa vpliva na predstavo. Kaj reči ob takih žalostnih ugotovitvah? Upati je, da bo včerajšnji Jurčev »klic k razumu« na liceju Prešeren zalegel in pomiril tisto »levo krilo na balkonu«, ki ga igralci SSG med mladinskimi predstavami tako dobro poznajo... NOVICE Za res uspešen boj proti aidsu potrebna predvsem informacija ^ akcijo bodo dejavno vključili tudi šolarje po vsej Furlaniji-Julijski krajini I Ca Aidsu na Borznem trgu (foto Ferrari) svJtovn-' Vceral je bil aidsu z/311 boja Proti AIDS Združenje ANL-v Tr„Je na Borznem trgu Opevani »model Furlanija« kaze prve znake gospodarske recesije Kriza zajela tudi dva obrata v Nadiških dolinah, Frarar in Kronos SPETER - Toliko opevan in uspešno zastavljen »model Furlanija« kaže prve znake krize. Predsednik videmskih industrijcev Carlo Melzi je sicer še bolj jasen in govori že o pravi gospodarski recesiji, ki se v videmski pokrajini kaže predvsem v tekstilnem, kovinskem in pohištvenem sektorju ter v gradbeništvu. Po podatkih, ki so jih posredovali predstavniki sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL, naj bi bilo v nevarnosti več kot dva tisoč delovnih mest. O zaskrbljujočem gospodarskem položaju na Videmskem bo tekla beseda na petkovem in Rudi Pavšič sobotnem deželnem posvetu o industrijski politiki, ki bo v prostorih nogometnega stadiona Friuli. Da nastali položaj ni le začasen, pričajo tudi nekateri podatki o vpisu delavcev v dopolnilno blagajno, ki se je v zadnjem poldrugem letu povečal za 300 odstotkov, več kot 25 tisoč oseb pa je tačas vpisanih v zaposlitvene liste. Razlogov za takšno stanje je vekakor več, gotovo mednje sodi vse večja cena denarja. Ob tem gre povedati, da videmski podjetniki čakajo na 200 milijard lir, ki bi jih morali dobili v povračilo od plačanega davka IVA. Priliv svežega denarja bi še kako pomagal praznim investicijskim blagajnam. Ob tem je treba pristaviti tudi krizno stanje izvoznega sektorja, predvsem tistega, ki je deloval z državami na Vzhodu. S težavami tovrstnega značaja se srečujeta tudi tovarni v Nadiških dolinah, Frarar iz Spetra in Kronos iz Cemurja. Farmacevtska tovarna Frarar, katere tretjina delnic je last deželne družbe Friulia, ostalo pa je last družbe Fidia iz Abana Terme, trenutno zaposluje 33 delavcev in uradnikov, ki so v glavnem domačini. Zaradi novih restriktivnih zakonskih predpisov v zvezi s prodajo zdravil, naj bi tudi v tej tovarni prišlo do kriznega stanja in do odpustov. Na to so opozorili sindikalni predstavniki Filcea-Cgil, ki so se pred kratkim srečali z vodstvom tovarne. Bolj umirjajoče izjave o položaju podjetja daje njegov direktor Gianfranco Napolitano, ki ugotavlja, da nastalih težav ne bodo reševali s krčenjem števila zaposlenih, marveč z nastopom matičnega podjetja, Fidie, ki bo TRST / MEDNARODNO ZASEDANJE S ŠESTIMI NOBELOVIMI NAGRAJENCI Sini r Iir' Izročali naCrt°1Cne smrekice. V de. v Via Se dru§e pokuri a teki?1111 bo n°g°met-sejemk™;a med Udine-vecim * kakšnim slo- izkaPi<>k tVOm’ katere Proti aidsu P-°^de za boj sPr°žili =lS1.c.er pa bodo solah v L kcJ)0 tudi na Vanjo neDne) PjK oziroma U SolskoPmSn° vklinti-strani bn/ ,1110' z ene vajalir^^mjempred-TrePrečev! Spote 0 *,o«™e»oX£‘li Izdelali bodo »listino o dolžnostih TRST - Katere so poglavitve dolžnosti človeka do sveta, ki ga obdaja? Ce se je v preteklosti toliko govorilo o pravicah, o čemer so bili tudi že odobreni številni mednarodni akti, je zdaj čas, da se govori o dolžnostih. Rita Levi Montalcini, nobelova nagrajenka za medicino, je bila med prvimi, ki so to vprašanje postavile na dnevni red, ko je predlagala nekakšno »magno charto dolžnosti«. Zamisel je naletela na ugodna tla, tako da so številni strokovnjaki z vsega sveta že začeli izdelovati nekakšen prvi osnutek listine o dolžnostih. Prav evidentiranju vsebine te listine bo posvečeno mednarodno srečanje, ki bo 4. in 5. decembra v Trstu in ki se ga bo poleg same Rite Levi Montalcini udeležilo še pet drugih nobelo-vih nagrajencev: Goričan Carlo Rubbia, Pakistanec Abdus Salam, ki ga v Trstu vsi poznajo, saj vodi Mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru, ter Carleton Gajdusek iz ZDA, John Polanyi iz Kanade in Belgijec lija Prigogine. Na tržaškem zasedanju bodo sestavili delovno skupino z nalogo, da začrta seznam »planetarnih dolžnosti« človeka, pri čemer bo izhodišče zaščita človekovega življenja. In tako bo govor o zaščiti biosfere pred nadaljnjim onesnaževanjem in pred zlorabo naravnega bogastva, o nujni pomoči bogatih in tehnološko opremljenih držav ljudstvom, ki jih danes tarejo lakota, pomanjkanje in bolezni, in končno o nekakšnem »novem paktu« med mlajšimi in starejšimi generacijami. Tržaško srečanje nima namena dokončno definirati »listino o dolžnostih«, ampak samo evidentirati nekatere teme. Zato bodo temu zasedanju sledila številna druga, dokler ne bo »magna charta«, za katero se ogreva Montalcinijeva, dokončno izdelana. Na sliki (foto Magajna) Rita Levi Montalcini na Tržaški univerzi, kjer so ji lani podelili diplomo »hono-ris causa« iz medicine in kirurgije. ublažilo nastalo stanje. Cemurski Kronos naj bi do konca leta odslovil pet uslužbencev, kar je sprožilo precejšnjo zaskrbljenost med tamkajšnjini zaposlenimi, ki jih je trenutno vsega skupaj 36. Po izjavah upravitelja Luigija Rebellata morebitni odpusti niso rezultat kriznega stanja, marveč prestrukturiranja tovarne same, ki se usmerja pretežno v marketinški sektor v težnji, da ohrani zdajnšnjo ponudbo na tržišču, ki je vse bolj zahtevno in konkurenčno. Krčenje števila osebja naj bi zadevalo predvsem produktivni sektor, ki se bo odslej v večji meri naslanjal na zunanje partnerje. Tudi prodajni sektor oziroma skladišče potrebujeta reorganizacijo, da bi premostila obstoječo stagnacijo, vezano na sezonsko aktivnost. Sindikalni zastopniki CGIL so v zvezi z morebitnimi odpusti predlagali solidarnostno pogodbo, ki predvideva znižanje delovnih ur in ohranitev delovnega mesta za vse zaposlene. Podjetje se o tej možnosti ni še izreklo in kaže večjo pripravljenost za interno mobilnost. Reb e 11 at o letošnje poslovno leto ocenjuje za uspešno, saj je poslovanje zabeležilo 50 odstotkov porasta, ki naj bi se okrepilo ob povečanem izvozu v Španijo, na Japonsko in v Združene države Amerike. Srečanje med delegacijama SSk in SDP TRST - Z vedno novimi protislovenskimi kampanjami skušajo nekatere sile v Trstu, a tudi v širšem italijanskem prostoru, preprečiti priznanje temeljnih narodnostnih pravic slovenski manjšini, pa naj gre za dolgo pričakovani celoviti zaščitni zakon, ali pa za krepitev mednarodnih jamstev za ohranitev in nemoteni razvoj narodnostne skupnosti. Tako ocenjuje Slovenska skupnost najnovejšo gonjo v zvezi z načrtovanim dvostranskim slovensko-italijan-skim sporazumom o manjšinah. O tem vprašanju, a tudi o drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Slovence v Italiji, se je delegacija SSk, v kateri so bili deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsednik Marjan Terpin, tržaški pokrajinski tajnik Martin Brecelj in elan vodsva Antek Terčon, pogovarjala z zastopstvom Socialno demokratske prenove Slovenije. SDP so zastopali predsednik Ciril Ribičič, podpredsednik Peter Bekeš in pa Vojko Venišnik. Predstavniki SSk so v razgovoru poudarili, da želijo s sedanjim nizom dvostranskih srečanj s strankami, ki so zastopane v slovenskem parlamentu, izpričati zeljo po dobrih stikih z vsemi živimi silami v Sloveniji in opozarjati na naša odprta vprašanja. V novem slovenskem parlamentu pa naj bi bil potreben kontaktni odbor z zastopniki slovenskih manjšin za sprotno in neposredno obravnavo skupnih vprašanj. Predsednik SDP Ribičič je podčrtal dosledno zavzemanje svoje stranke za priznanje pravic Slovencev, in to v skladu z najvišjimi evropskimi normami in konkretnimi izkušnjami zaščite manjšin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NLA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, UL Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG Sreda, 2. decembra 1992 TRST NOVICE Tudi danes brez prometnih omejitev v mestnem središču Avtomobilisti bodo lahko tudi danes ves dan svobodno vozili po mestnem središču. Podatki Krajevne zdravstvene enote so namreč pokazali, da je bila stopnja onesnaženosti zraka včeraj spet pod varnostno mejo tako kakor že v ponedeljek, zaradi tega se pristojne občinske oblasti niso odločile za vnovično zaporo tržaškega jedra. Kako bo jutri, pa seveda ne moremo še vedeti: če se bo danes izkazalo, da je stopnja onesnaženosti ponovno preskočila varnostni prag, se bo treba sprijazniti s prepovedjo kroženja zasebnih vozil od 7. do 9. in od 18. do 20.30 na območjih, ki se raztezata med nabrežjem in Carduccijevo ulico na eni strani ter med slednjo oziroma Trgom Stare mitnice in Ulico Gatteri na drugi strani. Občinska odbornica za okolje Rossana Poletti medtem ni mirovala in je iznesla nov predlog, kako prispevati k ublažitvi zastrupljanja zraku z ogljikovimi oksidi. Tistih 300.000 milijonov lir, ki jih je nakazala Trgovinska zbornica iz bencinskega sklada za uvedbo avtobusne proge S (SVODA), ki pa jo je skupščina ACT zavrnila, naj bi izkoristili za opremljenje starih avtomobilov s katalizatorji. Skratka, retrofit, ki občutno zmanjšuje onesnaževanje z ogljikovimi oksidi, naj bi brezplačno poklonili vsem tistim ljudem »dobre volje«, ki nimajo toliko denarja, da bi za to sami poskrbeli, kaj šele, da bi si kupili avtomobil s katalizatorjem. Samo Pahor o ravnanju občinske uprave z okolico V glasovalni izjavi pred glasovanjem o obračunu ACEGA za leto 1991 je občinski svetovalec Slovenske skupnosti prof. Samo Pahor najavil svoj nasproten glas v opomin občinski upravi, ki vedno zanemarja okolico. Izhajajoč iz priznanja pristojnega odbornika Perellija, da je Kras vedno zapostavljen, je slovenski svetovalec spomnil na prizadevanje zapostavljene okolice za odcepitev Trsta v letih 1848, 1862 in 1868 ter opozoril na sedanje zbiranje podpisov za ustanovitev nove občine. »Samo s pravičnim ravnanjem z okolico,« je dejal prof. Pahor, se lahko ustavi gibanje za odcepitev. Komisar odobril bilanco Pokrajine Izredni komisar pokrajinske uprave Mario Mar-rosu je včeraj odobri finančni proračun te krajevne uprave za leto 1993. Bilanca je uravnovešena na 231 milijardah lir. Približno 24 milijard lir bo šlo za investicije v korist šolstva, nekaj več kot 15 milijard lir pa je Marrosu namenil cestnim povezavam. Marrosu bo vodil Pokrajino Trst do predčasnih pokrajinskih volitev, ki bodo prihodnjo spomlad. Skoraj gotovo 13. junija, ko bodo tudi volitve za obnovitev deželnega sveta. O škedenjski železarni v deželnem svetu Skedenjska železarna je moderen, funkcionalen in edinstven obrat v Evropi in s plinom, ki ga proizvaja, bi lahko zagotovil električni tok dvema mestoma, kot je Trst; tako je včeraj zagotovil izredni komisar Gianpaolo De Ferra v deželni komisiji za industrijo. Kljub temu pa je bila družba nepričakovano prepuščena sami sebi, njen primanjkljaj pa bodo morali kriti bodoči kupci. De Ferra pa je medtem pripravil načrt, ki naj bi železarni zagotovil preživetje. Zato se je obrnil na politične sile v deželnem svetu. S koncem tega leta bodo namreč blagajne železarne ostale prazne, saj ne bo denarja za izplačilo tako rednih kot trinajstih plač in to kljub temu, da železarna ima več upnikov; denar se bo sicer stekel v njene blagajne, vendar z zamudo. Zaradi tega je potrebno, da ministrstvo z odlokom takoj zajamči določene bančne garancije. Podpredsednik deželnega odbora Saro je vsekakor zagotovil, da je o tem vprašanju seznanjen tudi predsednik vlade Giuliano Amato. Javni upravitelji naj bolj pomagajo osvojenim z mamili Na sedežu Skupnosti San Martino al Čampo v Ul. Gregorutti 2 so tržaški podžupan Silvano Magnelli, občinska odbornica za skrbstvo Rossana Poletti in don Mario Vatta poglobljeno obravnavali vprašanje zasvojenosti od mamil in nelagodja med mladimi nasploh. Navzoči so bili tudi občinski svetovalec Giam-piero Viezzoli, direktor zadruge »Germano« Diego Romitto in številni socialni delavci ter prostovoljci. Skupnost San Martino al Čampo, ki deluje že od leta 1990, je storila že veliko, toda še veliko je tudi treba ukreniti, je naglasil don Mario Vatta in obžaloval, da njegova skupnost še zmeraj nima pravega sedeža, ki ji ga je obljubila občinska uprava. Pač pa je z zadoščenjem ugotovil, da je že stekel tečaj za socialne delavce, ki sa ga udeležuje približno dvajset mladih. Toda don Vatta zre še dlje: zaveda se, da žgočega problema mamil ne bo mogoče rešiti znotraj utesnjene tržaške stvarnosti, zato predlaga, naj se organizira poseben seminar, namenjen operaterjem tako iz Furla-nije-Julijske krajine kakor iz Slovenije; na seminarju naj bi konkretno obravnavali možnost skupnega nastopanja, obenem pa tudi dajanja pomoči pristojnim dejavnikom v Sloveniji, »ki imajo na razpolago manj struktur in možnosti kakor jih imamo mi«. Don Mario Vatta je med najhujše probleme, s katerimi se sooča, navedel pomanjkanje stanovanj in zaposlitve, kar navdaja prizadete s pravim obupom. OBČINA TRST / PRORAČUN ACEGA ne ne bo več javna last Varčevanje in privatizacija podjetjaACE-GA in smetarske službe. To sta glavni značilnosti finančnega proračuna Občine Trst, ki ga je predložil pristojni odbornik Seghe-ne, občinski svet pa ga bo odobril konec prihodnjega tedna.. V prejšnjih letih je predstavitev proračunskih dokumentov vedno politično dopolnil župan, Staffieri pa je tokrat ostal tih in bo spregovoril le ob zaključku razprave. Očitno se je hotel dobro pripraviti na današnji sestanek, ki ga bo imel v Rimu z zunanjim ministrom Colombom. Osrednja tema sestanka bo seveda Osimo. Mestna uprava računa na klestenje izdatkov in na "prilagoditev" nekaterih davkov, posebno tistega na odvažanje smeti, povišala pa bo tudi šolsko refekcijo. Občina bo s prihodnjim letom - podobno kot vse uprave-neposredno upravljala (in terjala) davek na nepremičnine (ICI). Se-ghene je glede tega rekel, da bo uprava skušala ohraniti minimalno pristojbino (4 promile), končna odločitev pa bo padla v naslednjih tednih. Do precejšnjih novosti in do varčevanja bo prišlo pri upravljanju športnih objektov, ki jih namerava uprava "ponuditi" zasebnikom. Občina se, kot rečeno, namerava postopno odpovedati podjetju ACEGA, ki naj bi se spremenilo v družbo z javnim in zasebnim kapitalom. Leto 1993 bo torej tudi v Trstu, kot kaže, leto velikih privatizacij, čeprav je treba dodati, da je ACEGA finančno gledano zdravo in poslovno uspešno podjetje. Poleg ACEGA bodo korenito preuredili tudi občinsko smetarsko službo. Jasnih načrtov sicer še ni, v nekaterih mestnih predelih pa so odvažanje smeti dali Ze v zakup zasebnikom. Uprava bo prodala več zemljišč in nepremičnin, pri čemer računa na 20 milijard lir zaslužka. Z raznimi posojili namerava Občina dokončati dom za ostarele Gregoretti, urediti kanalizacijo na Krasu in odlagališče odpadkov v Barkovljah. Med nujna javna dela so uvrstili tudi ureditev predora pod Sv. Vidom, ki je trenutno zaprt, kar ustvarja velike težave mestnemu prometu. POLITIKA / OKOLICA ZGONIK / PRORAČUNSKA RAZPRAVA V Nabrežini še ni na obzorju nove koalicije Upravo odobrila bilanco Odjuga v odnosih z opozicijo Konstruktivni poseg predstavnika SSk Joška Grudna je uprava ocenila zelo pozitivno Boris Simoneta Devinsko-nabrežinski občinski svet je v ponedeljek pozno ponoči po pričakovanjih odobril finančni proračun za prihodnje leto. Dokument so podprli svetovalci večinske koalcije SSk, PSI in KD (razen svetovalca Medelina, ki se je vzdržal), proti pa so glasovali predstavniki DSL-Komunistične skupine, MSI in Zelene liste. Razprava je bila pod pričakovanji, saj ni razčistila nekaterih temeljnih političnih in upravnih vozlov občinske uprave, ki se sooča s precejšnjimi težavami. Slovenska skupnost je z načelnikom svetovalske skupine Brezigarjem vsekakor potrdila znano stališče, da se v upravno koalicijo vključi tudi DSL, ker bi lahko tako demokratične stranke učinkoviteje reševale najbolj pereče probleme. Tudi demokristjani kažejo zanimanje za ta predlog, zelo previdni pa so socialisti, ki nočejo krize Caldijeve uprave in bi se, kot kaže, zadovoljili le z "dopolnitvijo" sedanjega odbora. Zupan se o tej zadevi ni izjasnil, a je pokazal pripravljenost za odstop, če bo ta resnično odprl pot oblikovanju nove uprave. Depangher (DSL-KS) je izrazil dokajšnje razočaranje nad potekom razprave, a je hkrati izra- Župan Vittorino Caldi zil tudi upanje, da se bodo koalicijske stranke opogumile in pokazale voljo za resnične spremembe pri vodenju Občine. Mandatna doba devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta bo zapadla sredi leta 1995, seveda če ne bo medtem prišlo do predčasnega razpusta skupščine. Čez tri leta bo gotovo stopila v veljavo nova volilna zakonodaja z večinskim sistemom in baje tudi z direktno izvolitvijo župana. Novi volilni sistem bo radikalno spremenil politično situacijo tudi v Nabrežini. Nekatere stranke (predvsem SSk in DSL) se na to že pripravljajo. Od tod tudi predlog za novo politično zavezništvo. Če sodimo po vzdušju in izjavah na ponedeljkovem zasedanju zgoniškega občinskega sveta, se uresničuje odjuga v doslej včasih mlačnih političnih odnosih med svetovalsko večino in manjšino, se pravi med Napredno listo in Slovensko skupnostjo. V zadnjih letih smo bili marsikdaj priča napetim in zaostrenim soočenjem, sedaj pa kaže, da prihaja do zaželjene otoplitve, ta zasuk pa naj bi bil pokazatelj in znanilec nove kvalitete političnih odnosov. Vsa pozornost in razprava je bila posvečena proračunu za leto 1993 in triletnemu programskemu poročilu, ki je bil odobren z glasovi svetovalske večine, medtem ko se je SSk v duhu nove politične klime dobrohotno vzdržala. Po županovi predstavitvi osnutka proračuna na prejšnji seji, je tokrat imel glavno besedo načelnik svetovalske manjšine Joško Gruden, ki je analiziral posamezna poglavja in iznesel konstruktivne pripombe in priporočila. Čeprav vsedržavni socialni konflikt vpliva na obu-božanje proračunskih postavk, je treba po Grudnovem mnenju osredotočiti pozornost na razvojni načrt glavnih gospodarskih dejavnosti. Tako naj bi bili konkretnejši posegi v korist kmetijstva (realizacija kmečkega vodovoda naj bi ne bila več potrebna) in slednjič naj bi prišlo do uresničitve obrtniške cone (župan je označil kot škandalozno obstruk-cionistično zadržanje Tržaške občine, ki noče rešiti statusa jusarskih zemljišč pri proseški postaji). Tudi namembnost enoteke - centra za komercializacijo vin naj bi bila vprašljiva in potrebna preverjanja, medtem ko naj bi program razstave vin začrtali že sedaj. Glede občinskih služb naj bi težili k racionalizaciji in torej večji funkcionalnosti s proučitvijo možnosti privatizacije nekaterih storitev. Pri smetarski službi naj bi bila nujna preobrazba. Gruden je opozoril na nekatere nedorečenosti, ki se odpirajo v sklopu prestrukturiranja kraškega vodovoda in so prisotne pri delovanju prevoznega konzorcija ACT. V zvezi z novim davkom na nepremičnine ICI je potrebna poglobljena raziskava, kateri objekti kmečkega izvora so lahko oproščeni davščine. Kar zadeva podporo kulturnim društvom je Gruden opozoril na slabe razmere, v katerih deluje cerkveni pevski zbor, kateremu naj se zagotovijo spodobni pogoji. Izdelan je tudi načrt, ki predvideva restavratorske posege na cerkvenem poslopju in zvoniku v Zgoniku s sredstvi že odobrenega deželnega prispevka. Svoj poseg je načelnik SSk sklenil s priznanjem upravi, da posveča dokajšnjo skrb socialni problematiki, ob boljšem sodelovanju pa se da še izboljšati kvaliteto storitev. Na ta poziv se je pohvalno odzval Zupan Budin, ki ceni konstruktivni pristop in se strinja s potrebo po vse bolj občutenem racionaliziranem administrativno-političnem sodelovanju. Sedaj ni več takih ideoloških pregrad, ki so v preteklosti pogojevale delovanje občinskega sveta in pozornost gre predvsem upravnim in skupnim političnim problemom, tako da ni veC pogledov na problematiko skozi strankarska očala. S tesnejšim sodelovanjem pa se bodo politične sile bolje pripravile na novo volilno reformo. Vztrajnost Staffieri ja in njegovih pri obrambi italijan-stva Trsta pos-taja že prava obsedenost. Zadnji od mnogih korakov na tej poti zadeva mestno toponoma-stiko. Občinska uprava namerava namreč preimenovati Nabrežje Man-dracchio po Padlih za obrambo italijan-stva Trsta. V teh časih stopnjevanja etnične napetosti v mestu in namernega dvigovanja politične temperature res ni potrebno posebej komentirati tega sklepa, dejstvo pa je, da takšno igračkanje s padlimi Trstu ne more koristiti. O nameri občinske uprave je pred-sinočnjim razpravljala komisija načelnikov skupin v občinskem svetu. Zanimivo je, da se je večina (DSL, Zeleni, SKP, SSk in Severna liga) na takšen ali drugačen način izrekla proti temu predlogu (s Staffieri jem so soglašali misovci, listarji, liberalci in socialisti, medtem ko sta bila demokri-stjanski in republikanski predstrav-nik odsotna), vendar je mnenje komisije, čeprav obvezno, neobvezujoče. Vprašanje je še, kam je izginila toponomastična komisija. OPČINE / OB PRISOTNOSTI ODBORNIKA PERELLIJA OBČINA / JAVNA DELA ^ Na Opčinah so včeraj odprli nov sedež smetarske službe Dela so dokončali v štirih mesecih, občinsko upravo po je zanj potrosilo 144 milijonov lir - Pozor Občine do tega kroškego predelo Smetarska služba na Opčinah ima nove prostore (foto Ferrari) Aleksander Sirk Na Opčinah, ob cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu na Fernetičih, so včeraj odprli nov in modernejši logistični center smetarske službe. Tržaška občinska uprava je namreč že pred časom sprejela tovrstni sklep, tako da so dela lahko takoj stekla. Za novo zgradbo je Občina potrosila 144 milijonov lir in sodobno uredila strukturo s slačilnicami za 30 oseb in drugimi primernimi prostori. Včerajšnje otvoritve se je poleg ostalih gostov udeležil tudi občinski odbornik Alessandro Perelli, ki je v krajšem nagovoru med drugim poudaril, da je bila ta gradnja med cilji, ki si jih je že pred časom zastavila občinska uprava. Novo zgradbo so v samih štirih mesecih uredili na področju bivše klavnice v Narodni ulici. Občinsko odborništvo je bilo namreč mnenja, da je treba novo strukturo urediti daleč od poseljenega prostora in se je zato odločila za to izbiro. Dela so bila opravljena v zelo kratkem roku in tudi s sorazmerno nizkim izdatkom. Novi center smetarske službe bo postal takoj operativen; razpolaga z dvema manjšima dvoriščema, na katerih bodo namestili dva zbiralnika za večje in železne odpadke in še druge naprave. Predvidena je tudi zgradba silosa, v katerem bodo hranili morsko sol, ki jo mno- gokrat v mrzlem zimskem obdobju uporabljajo za posipanje poledenelih cest na tem področju. S to realizacijo, je dejal odbornik Perelli, želi občinska uprava konkretno spremljati vrsto nerešenih problemov na Opčinah in na kraški planoti, na katero pogostoma opozarjata oba rajonska sveta. Odbornik Perelli je ob tej priložnosti tudi zavrnil nove pobude o ustanovitvi nove občine na kraškem teritoriju: dejal je, da Trst tega ne potrebuje, ker se s takimi iniciativami ponovno vzpostavljajo zastarele in že premeščene kontrapozi-cije. V imenu rajonskega sveta je na otvoritvi spregovorila predsednica Silvana Moro, ki je seveda pozitivno ocenila odprtje tega novega zbirnerga centra za odpadke, obenem pa opozorila na vrsto nerešenih vprašanj, ki zadevajo to območje-med temi je omenila problem težkega tovornega prometa po openski glavni ulici, nadalje probleme pokopališča, župnijske cerkve, vaških ulic in novega sedeža za mestne redarje. Vsekakor pa je izrazila upanje, da se bodo vsi ti problemi rešili, saj je občinska uprava po njenih besedah ubrala pravilno pot za reševanje vseh teh problemov. Z uposobitvijo te strukture se je torej začelo novo ob-dobje za uresničevanje posegov v tem predelu tržaške občine, ki pa bo vsekakor potrebovalo še druge posege. Na otvoritvi je spregovoril tudi inž. Devescovi z občinskega tehničnega urada, ki nosi veliko zaslug za gradnjo te strukture; poudaril je, da si je občinska uprava na samem začetku zastavila tri cilje: najprej zagotoviti primeren sedež uslužbencem, ki delujejo v tem sektorju, openskemu prebivalstvu zagotoviti zbirni center za odpadke ter zgraditi sodobno in funkcionalno strukturo. Predno so si jo gostje lahko ogledali, je prenovljeno zgradbo blagoslovil openski župnik Zvone Strubelj, ki je v obeh jezikih spregovoril nekaj priložnostnih besed in predvsem podčrtal važnost tudi takih struktur, ki so namenjene najosnovnejšim potrebam prebivalstva. Naj še dodamo, da se je odprtja nove občinske strukture udeležilo tudi precej domačinov. Konzorcij CIET: zakaj koncesije in ne licitacije? Konzorcij CIET, ki združuje nekatera najbolj znana tržaška gradbena podjetja, je od srede osemdesetih let dobil v zakup skoraj vsa najbolj pomembna javna dela na Tržaškem. To je mnenje občinskega svetovalca Slovenske skupnosti Sama Pahorja, ki je glede tega naslovil županu pismeno vprašanje, z zahtevo, naj mu odgovori v zakonskem roku desetih dni. Pahor uvodoma sprašuje Staffierija, naj mu točno pojasni, koliko javnih del je CIET (svetovalec SSk pravi, da so člani konzorcija vezani na vladajoče stranke) dobil v zakup z javno licitacijo in koliko na podlagi navadnih koncesij. Svetovalec Zeli tudi vedeti, zakaj je Občina ' nekaterih primerih prav' zaprav izbrala pot koP' cesije in ne licitacije ten če so člani omenjeneS3 konzorcija kdaj direktP® sodelovali z upravo konzulencami ali podo no, in če so sodeloval^ koliko je znašal njib0^ honorar. V uvodnej delu svojega vprašan) Pahor govori o monopo ni vlogi CIET, ki po n)®' govem zaposluje v gja g nem delavce, ki n1 doma iz našega mesta-Občinski svetova ^ na koncu napoveduj ' da če mu Staffieri n® . odgovoril v roku, ki e določa občinski praV nik, bo vso zadevo P • dal sodnikom, naj točno preverjo vejo stojnost vprašanj, )lD postavil županu. IZGINITEV / IŠČEJO GA TUDI PRlNA^ zajsetletni EleU^j rele, ki je P^lpficir italjonu Podo*Viie šole za fiua ,-pje-—. ^^™nike v CuneU eIp WM mont), se po ^raLjaS' tu ni vrnil v voj „ n T-»ronrnstO 1 ajo ga že o . ga etos- se 1® o na sli*1’ v .n marca ^ . 1. TRST Sreda, 2. decembra 1992 Za vsakih 10.000 lir nakupa dobiš srečko žrebanja Bolič ’92 KUPUJ PRI VČLANJENIH TRGOVINAH 1. nagrada VW Golf 1800 cc 2. nagrada 5.000.000.- lir v zlatih žetonih 3. nagrada 3.000.000,- lir v zlatih žetonih 10 nagrad po 1.000.000.- lir v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. januarja 1993 CASSA KUKALE ED AKTICIANA-OKICINA HRANILNICA IN K0S03ILNICA• OFČINE Od ponedeljka se z osebnimi avtomobili ne da vec voziti po cesti, ki povezuje Gropado in Bazovico. Dovoljeno je samo avtobusom. Andrej Gosar in njegovo delo Predstavil ga je zgodovinar J. Juhant r SSG / NAGRADNI NATEČAJ TRST / PREDSTAVITEV SIMČIČEVE KNJIGE V PSI »Vsega je kriva Marjana Držaj« zmagovalka natečaja SSG Komedija »Vsega je kriva Marjana Držaj «avtorja Milana KleCa je po oceni žirije najboljše delo, ki je bilo odposlano v okviru natečaja Slovenskega stalnega gledališča za novo gledališko igro. Milan KleC prejme torej odkupno nagrado v višini 8 milijonov lir. Žirija v sestavi Jože babic (predsednik), Ace Mennolja, Miroslav KoSuta in Vasja Predan so tudi predlagali upravnemu svetu SSG, da bi odkupil Se tri poslana izvirna dela, in sicer »Operacijo Tima v «Alojza Rebule, »Pokrajina st. 2«Vinka Mo-demdor-ferja in»Samomor kita »Sergeja VerCa. Žirija je o nagradah sklepala vCeraj, istočasno pa je ugotovila, da je natečaj uspel, saj je prejela kar 31 dramski besedil različnih žanrov. Po njeni oceni je Se posebej razveseljiv precejšen odmev, ki ga je pobuda doživela med avtorji ožjega prostora Slovenskega stalnega gledališča, med katerimi je svoja dela poslalo zaznavno Število mladih. Pred sklepno sejo je iz žirije izstopila Zora TavCar, ki je svoj odstop utemeljila z dejstvom, da se je med avtorji zadnji dan znašel tudi pisec, ki je z njo v sorodstvenem razmerju. TRST / VCERAJ NA SLOVENSKEM KONZULATU Umetniško darilo Zore Koren Škrk Na steni konzulata tudi Palmova marina Začasni prostori gen. konzulata R. Slovenije se včeraj obogatili z vema grafikama, ki ju Je poklonila znana slovenska umetnica Zora ^oren-Skrk. Med kratko ® zato prisrčno intimno Priložnostjo se je umet- nici za lepo gesto zahvalil generalni konzul Jože Sušmelj in pri tem poudaril, da darilo ne predstavlja pozornosti le do konzulata marveč tudi do mlade slovenske države. Slikarka je ob tem izrazila svoje zado- voljstvo in ponos, da bosta njeni umetniški deli krasili prostore konzulata Slovenije. Pred dnevi je poklonil konzulatu svojo umetniško sliko tudi znani slovenski tržaški marinist Vladimir Ražem. (jk) »Andrej Gosar, krščanstvo in socialno gibanje« je naslov najnovejše knjige prof. Tomaža Simčiča iz Trsta, ki so jo v ponedeljek predstavili v Društvu slovenskih izobražencev. Delo je pred nekaj tedni izšlo v soza-ložbi tržaške revije Mladika in ljubljanskega dnevnika Slovenec. Uvodni referat je na veCeru v DSI imel Janez Juhant, zgodovinar, filozof in profesor na teološki fakulteti v Ljubljani, ki je predvsem poudaril, da je Simčičeva knjiga pomemben prispevek k poznavanju slovenske kulture. Ob koncu pa je spregovoril tudi sam avtor te obširne raziskave o politiku, sociologu in ekonomistu Andreju Gosarju. Juhant je v daljšem poročilu povedal veliko zanimivih podatkov o Gosarjevem življenju, govoril je o njegovem delu, družbenih težavah v njegovem Času, posebno temeljito pa je obdelal njegovo misel, vseskozi prežeto s krščanstvom. Kar zadeva ekonomsko vprašanje se je Andrej Gosar zavzemal za »krščansko ureditev gospodarstva, ki temelji na človeku kot svobodni ose-bi«, je poudaril Juhant. »Upošteva svobodo posa- meznika, se zavzema za njegove pravice do zasebne lastnine in proizvodnih sredstev...« Med njegovimi konkretnimi predlogi naj predvsem omenimo, da je zagovarjal omejitev pretirane osebne lastnine, uvedbo zakonov, ki bi premožnejšim slojem določili natančne dolžnosti do družbe, odpravo anonimnega kapitalizma, ureditev razmerja med delodajalcem in delavcem z zakonom, za socialno zaščito, naCelo soupravljanja, to po-meni, da morajo imeti tudi delavci vpogled v delovanje in biti udeleženi pri vodenju podjetja. Gosar je svoja dela napisal v obdobju med obema vojnama, ko je kapitalizem doživljal najvecjo krizo, je še dejal Juhant, saj je moral po vojni do svoje smrti leta 1970 prisilno živeti v kulturnem molku. VeCer se je zaključil s pogovorom med avtorjem in publiko. Prof. SimCiC se je na tem srečanju zahvalil obema založbama in Lojzetu Peterletu, avtorju spremne besede h knjigi, ki je tudi dal pobudo za to obširno raziskavo o Andreju Gosarju, (hjj Na sliki (foto Križ-mancic) od leve Janez Juhant in Tomaž SimCiC. -Hromet / prepoved vožnje Med Bazovico in Gropado vožnja samo z avtobusi GOLF in ZLATI žetoni na OPČINAH BOŽIC 92 od 15.10. do 31.12.1992 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Štiridesetletnica gledališkega dela Mire Sardoč Anton Pavlovič Cehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal DANES, 2. decembra, ob 20.30- Abonma red D KINO ARISTON - 16.00- 18.05-20.10-22.15 »Un’estranea tra noi«, r. Sidney Lumet, i. Mellany Griffith. Jutri: -17.00, 18.45.20.30, 22.15 »Otello», i. Orson VVelles. EKCELSIOR - 16.45, 19.30 ,22.00 “1492 - La conquista del paradiso”. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00,20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Ossessione d‘amore », i. Sharon Stone. NAZIONALE III -16.00, 22.00 »Nera, calda e dolce», prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE IV - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Hovvard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. EDEN - 15.30, 22.15 »La maggiorata orale e .» , pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00,18.00, 20.00, 22.10 »Basic instinct«.; i. Michael Douglas, Sharon Stone. Prepovedano mladini pod 14. letom. LUMTERE - 17.00,18.45, 20.00, 22.15: »Prosciutto prosciutto«, r. Bigas Luna; i.Stefania Sandrelli, Anna Galiena, Juan Diego. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nel continente nero«, r. Marco Risi, i. Diego Abatantuono. RADIO - 15.30, 21.30 »Orgie sfrenate« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANEŠ Danes, SREDA, 2. decembra 1992 BIBA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22- Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 12.15 in zatone ob 24.00, Jutri, ČETRTEK 3. decembra 1992 FRANC VREME VCERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1027 mb narašča, brezvetrje, vlaga KD ROVTE K0L0NK0VEC Ul. Monte Semio 27 vabi na predavanje dr. M. Gregoriča jutri, 3. 12., ob 20. uri O UPORABI PROTIZAJEDALSKIH SREDSTEV 72-odstotna, nebo oblačno, padlo je 4 mm dežja morje skoraj mirno, temperatura morja 14,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Davide Mischis. UMRLI SO: 71-letna Giulia Schiavon, 86-letna Albina Franco, 69-letni Leonardo Galiotta, 84-letni Ferruccio Cagnato, 61-letni Riccardo Milla, 84-letna Caterina Marsich, 81- letni Renato Pozzetto, 86-letna Teresa Leban, 89-letna Maria Slobez, 67-letni Marcello Polacco, 92-letna Angela Lenardon, 82- letna Emilia Faraguna.. H LEKARNE Od ponedeljka, 30. novembra , do nedelje, 6. decembra 1992 Normalen umik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 35 (tel.. 727089), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. M PRIREDITVE SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - V nedeljo, 6. decembra 1992, ob 10. mi koncert za flavto in klavir. Nastopata Erika Buzečan in Katja Milic. Na sporedu Bozza, Poulenc, Prokofiev. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. KD IVAN GRBEC -SKEDENJ vabi na Miklavževo razstavo knjig, ki bo v dmštveni dvorani 3., 4. in 5. decembra od 16.30 do 19. me. Na otvoritev so posebno vabljeni otroci, katere bo zabavala skupina animatork Lupusinfabula. OBVESTILO ŠPORTNIM IN KULTURNIM ORGANIZACIJAM TER DRUŠTVOM Publiest sprejema voščila za tradicionalne božične in novoletne strani na Primorskem dnevniku DO 10. DECEMBRA na tel. št. 7796688 ali pa neposredno v uradih v Ul. Montecchi 6, lil. nadstr., od 8.30 do 17. ure vsak dan, razen v soboto in nedeljo. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Zaradi uvedbe nove tehnologije se je urnik sprejemanja oglasov za objavo naslednjega dne spremenil kot sledi: - osmrtnice, zahvale in sožalja od 8.30 do 15. ure, - uokvirjeni oglasi, obvestila in mali oglasi od 8.30 do 12.30. PUBLIEST, UL. MONTECCHI 6 lil. nadstropje, telefon 7796611 3 OBVESTILA SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešča vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Angelčki bodo zbirali darila v petek, 4. decembra, od 18. do 21. ure v OS v Cerovljah. Pohitite po darila! ZSKD ponuja tečaj kitare - rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD -Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1992/93 še dva teCaja: teCaj osnovne informatike MS DOS 5 windows (40 ur) in teCaj windows (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 11. decembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37, tel. 394515. SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 - vabi na 5. redni občni zbor v petek, 4. decembra, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem. SKD VIGRED sporoča, da sv. Miklavž prihaja v Sempolaj. Srečali ga boste v šolskih prostorih v petek, 4. decembra, ob 19. uri. Angelčki bodo sprejemali darila v sredo od 16. do 17. me in v Četrtek od 15.30 do 17. me v društvenih prostorih. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak veCer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite! KD RDEČA ZVEZDA in Občinska knjižnica v Saležu obveščata, da bo Miklavžev knjižni sejem odprt v Občinski knjižnici v petek, 4. t. m., od 16. do 19. ure in v soboto, 5. t. m., od 15. do 17. me. MALI OGLASI BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprbosmi-co. ToCi belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Valter v Medjavasi št. 16. MILIC ima odprto osmi-co v Zagradcu. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICA je odprta -zajčja farma v RepniCu. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. VESELI GODCI, veCer polk in valčkov, torek, 8. 12., Ljudski dom pri Korošcih. Tel. 228333 od 17. do 19. me. IZREDNA PRILOŽNOST! Novoustanovljena družba z vec kot desetletnim uspešnim delom na ameriškem tržišču na področju prehrambenih integratorjev, začenja svojo uspešno pot tudi v Italiji. Nudimo izredne možnosti zaslužka, glede na osebno sposobnost. Možnost tudi part-time. Iščemo osebe med 20. in 40. letom z višješolsko izobrazbo, ki so dinamične, samostojne, sposobne in ambiciozne, za razvoj prodajne mreže na celotnem območju FJK. Planirana filiala v Sloveniji! Poslati curriculum vitae in naslov Cimprej na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, z oznako ECO na kuverti. ARHITEKT išCe kakršnokoli delo. Tel. na št. 003851 - 271002. V VARSTVO sprejmem otroka na svoj dom ali na otrokovem domu, najraje iz okolice Križa, Nabrežine, Proseka. Tel. na št. 220662. GOSPA, 50 let, išCe delo pri družini za oskrbo 7 starejših oseb. Tel. 003851 -271002. GOSPA iz Istre išCe delo za oskrbo starejših ljudi. Tel. 003851 - 271002. MOŠKI srednjih let išCe delo na področju oskrbe konjev. Tel. 003851 -271002. UGODNE cene za nahrbt-ne kosilnice (decespugliato-ri), visokotlačne naprave (idropulitrici) in pumpe za pretakanje vina lahko dobite v Semenarni Furlani v Ul. Milano 25 (mnik: od 8. do 13. in 15.30 do 18.30), tel. 632200. AVTORSKE slike prodam zaradi selitve. Tel. na št. 229347. PRODAM fiat 127, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. na št. 226274. PRODAM domačo repo za kisanje. Tel. na št. 291169. PRODAM debelo repo, tel. od 19. do 21. ure na št. 226322. IŠČEMO smučarske Čevlje in smuCi za 6-letnega otroka. Tel. ob večernih urah na št. 229508. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu, tel. 722872. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindira-na vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na St. (040) 228834. PODARIM tri srčkane mlade kužke nizke rasti. Tel. na št. 213592 od 8.30 do 13.00 ali 15.30 do 19.00. t Zapustila nas je naša draga Angela Lenardon vd. Lozej Pogreb bo jutri, 3. decembra, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo sinova Nino z Anito in Mario z Luciano, sestra Nina, vnuki Nadia, Sonia in Marina ter drugi sorodniki Trst, 2.12.1992 Žalovanju se pridružujeta nečaka Livia in Pino Lozei z družinama Žaluje družina Visentin ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili ob strani v tem trenutku in vsem, ki so počastili spomin Vojka Bandlja Posebej se zahvaljujemo dr. Senčarju, dr. Lupincu in prof. Plesničarju ter openskima cerkvenemu pevskemu zboru in zboru KD Tabor. Družina in drugi sorodniki Opčine, 2. 12. 1992 1. 2. 1991 2. 12.1992 Leto dni je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi Stanko Gherlani Z ljubeznijo se ga spominjajo vsi njegovi Prosek, Kontovel, 2. 12. 1992 GORICA Sreda, 2. decembra 1992 NOVICE Združenje Italija-Slovenija o pogovorih Colombo-Rupel Združenje Italija-Slovenija, ki si prizadeva za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja med sosednjima narodoma in državama izraža zadovoljstvo nad potekom pogovorov, ki sta jih pred kratkim imela ministra Colombo in Rupel. Združenje jemlje z zadovoljstvom na znanje, da je Slovenija prevzela pravno nasledstvo šestinštiridesetih mednarodnih sporazumov vključno z Osimskim sporazumom in da bo to osnova za še boljše sodelovanje med državama. Upoštevajoč dejstvo, da so meje dokončne in nedotakljive, pa je v drugačnem vzdušju, ki je zavladalo po osamosvojitvi Slovenije, mogoCe na novo zasnovati ekonomski del osimskih dogovorov. V tem duhu iskrenega sodelovanja bo mogoCe enakovredno zaščititi manjšini v obeh državah. Združenje poziva ministra Colomba naj nadaljuje po začrtani poti ter izraža pripravljenost na najširše sodelovanje. Avtobus od Rdeče hiše na Andrejev sejem Občinska uprava je ob skorajšnjem Andrejevem sejmu (začel se bo v soboto) uvedla novo začasno avtobusno progo med RdeCo hišo Travnikom in Verdijevim korzom (avtobusno postajališče pri Glavni pošti). Novo zvezo bodo vzpostavil že jutri, delovala pa bo ob delavnikih do 15. decembra v sledečih Časovnih pasovih: od 7.30 do 9.30 (prva vožnja od RdeCe hiše), od 12.30 do 14.30 od 17.30 do 19.30 (obakrat prvi vožnji z Verdijevega korza). Vožnje bodo povprečno vsakih 20 minut. Z novo progo nameravajo razbremeniti mestno središče, kjer bo v dneh sejma težko krožiti in še težje najti parkirni prostor. Vse obiskovalce vabijo, naj se zato poslužujejo prostornega parkirišča pri RdeCi hiši in naj se v center mesta podajo z avtobusom. Konferenca o knjižničarstvu V pokrajinskem muzeju na gradu bo danes celodnevni seminar o urejanju in preurejanju javnih knjižnic na Goriškem. Pripravlja ga odborništvo za kulturne dejavnosti v sodelovanju z javnim večnamenskim kulturnim središčem v Ronkah. Simpozij se bo pričel ob 9.30. Predavanje o von Czoernigu Institut za družbeno in cerkveno zgodovino prireja drevi ob 18. uri v dvorani P. Cocolin večer o Karlu von Czoernigu, zgodovinarju, znanstveniku in tudi pospeševalcu turizma v Gorici. Menda je prav Czoemig pogruntal znano geslo, da je Gorica avstrijska Nizza. O znamenitem možu bosta spregovorila prof. Paolo Ziller in prof. Hans Kitzmueller. Nastop Teatra Stabile V Verdijevem gledališču bo nocoj ob 20.30 v okviru italijanske abonmajske gledališke sezone Teatra Stabile FVG uprizoril igro Bohumila Hra-bala»Una solitudine troppo rumorosa«. Režiser predstave, ki so jo prvič uprizorili na letošnjem Mittelfestu v Čedadu, je Giorgio Pressburger, v glavni vlogi pa nastopa Paolo Bonacelli. Štandrež: šola v naravi Učenci Stan draške osnovne šole Frana Erjavca so tudi letos imeli zanimivo izkušnjo pouka v naravi. Z učiteljico Majdo Zavadlav, ki jih je pred tem poučila o pomenu varovanja okolja in skrbi za drevesa, so se uCeci 3. razreda podali na polje in sami nasadili nekaj rastlin. Tokrat so sadili sadno grmovje kot je ribes in podobno. Sadike, orodje in zemljišče je dala na razpolago zdravnica Dorina Tomasi. Tatovi na pohodu v Rupi Karabinjerji v Gabrjah skušajo izslediti tatove, ki so pred dobrim tednom opravili noCni obhod po Rupi in tudi nabrali precejšen plen. Niso sicer vlamljali v stanovanja, paC pa so se usmerili na brskanje po avtomobilih (večji del odklenjenih) in odnesli denar, dokumente pa tudi bencinske bone, kjer so jih našli. Karabinjerji so doslej prijeli nekaj prijav, vendar je slišati, da naj bi bilo oškodovancev veC. Priprli vsiljivega prodajalca V priporu se je znašel 20-letni maroški državljan Ahmir Said, ki je sicer prijavljen v Jesolu, ukvarja pa se s prodajo na domu. Pri tem je bil pretirano vsiljiv in je ženska v ul. Gen. Papa, kjer je Said potrkal, poklicala policijo. Said je skušal odnesti pete. Policisti so ga ustavili, vendar se je tudi do njih obnašal precej nasilniško. Nataknili so mu lisice in ga pospremili na varno. II V KATOLIŠKI KNJIGARNI V GORICI bodo danes, ob 17.30 predstavili knjigo »PIJEM, TOREJ SEM« dr. ANTONA PRIJATELJA Uvodna beseda dr. Bernard Špacapan. Knjigo bo predstavil dr. Edmund Kovačič SOVODNJE / NAPETA SEJA ZA PRORAČUN GLASBA / SEZONA GM IN CENTRA KOMEL Težave zaradi nesklepčnosti Manjkalo je pet svetovalcev večine Vlado Klemše Za ponedeljkovo sejo občinskega sveta v Sovodnjah, kjer so razpravljali o obračunu in proračunu ter o delni porazdelitvi pribitka iz obračuna leta 1991, lahko zapišemo, da je bila napeta in predvsem dolga. Ze ob prvem vprašanju, ko so trije svetovalci SSk odšli iz dvorane, ni bilo namreč več legalnega števila. Prisotnih je bilo samo sedem svetovalcev večine. Sledila je skoraj triCetrturna prekinitev seje. TaCas je na domovih odsotnih svetovalcev brnel telefon. Prekinitev so upravitelji izkoristili tudi za preverjanje izjav, ki jih je v začetku seje Igor Petejan dal načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič, da namreč ni imel na razpolago gradiva za sejo, tako kakor predvideva zakon. Izkazalo se je, da so se dogodki odvijali nekoliko drugače in zato je bilo ob nadaljevanju seje slišati nekaj težkih besed med podžupanom Petejanom in omenjenim predstavnikom manjšine. Svetovalca Kovic in Fajt sta dokončno zapustila dvorano, v Časovnih presledkih pa so na sejo medtem prišli trije svetovalci večine. Zadostno število svetovalcev je bilo tako zagotovljeno in seja, ki jo je vodil župan Primožič se je labko nadaljevala. Tako je občinski svet z večino glasov in ob nasprotnem glasu edinega predstavnika manjšine sprejel na znanje ugotovitve nadzornega organa glede obračuna 1991, ki ga je občinski svet odobraval dvakrat. Odbornik za proračun Igor Petejan je zatem izčrpno obrazložil finančni načrt za leto 1993, ki predvideva 4.036 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Znesek tekočih stroškov je bil opredeljen v višini 1.083 milijonov lir, investicij pa v višini 2.209 milijonov lir. Najbolj zajetne postavke med investicijami se nanašajo na preurejanje občinskih stavb (550 milijonov lir), urejanje in vzdrževanje cest (600 milijonov lir), posodabljanje vodovodnega omrežja (273 milijonov). Po izčrpni obrazložitvi finančnega naCrta, o Čemer bomo še poročali, je imel dolg in razvejan poseg svetovalec Černič. Drugih posegov, razen krajšega vprašanja Marjana Devetaka iz vrst občinske enotnosti, ni bilo. Za proračun je glasovalo deset svetovalcev, eden je bil proti. Precej besed je bilo glede triletnega proračuna (1993-95). Podžupan Petejan je opozoril na nemoC občinskih uprav glede programiranja, predstavnik manjšine pa je upravi očital, da nima jasnih pojmov. Glasovanje je bilo enako prejšnjemu: deset za, eden proti. Zadnje vprašanje se je nanašalo na porazdelitev pribitka iz leta 1991. Z večino glasov so sklenili da se nekaj nad 144 milijonov milijonov za nakup posebnega vozila za pobiranje smeti. Dizno, pogumno dejanje tržaških glasbenikov Na prvem abonmajskem koncertu v Katoliškem domu je zbor J. Gallus izvajal zborovske skladbe Marija Kogoja Dekleta zbora Gallus na nedeljskem koncertu v Gorici (foto Studio Reportage) Tatjana Gregorič Programi koncertov na Primorskem so letos veliko bolj kot prejšnja leta pretkani z notami ustvarjalcev, ki so kakorkoli krojili našo glasbeno preteklost in katerih obletnice rojstva ali smrti se spominjamo letos. Se največ poklonov bi v zadnjih mesecih lahko našteli Mariju Kogoju ob njegovi 100-letnici rojstva. Ob tej priložnosti se vrste številne zanimive prireditve na Tržaškem in v samem mestu, kjer se je skladatelj rodil, spominski programi, ki so jih tu pripravili pa potujejo (na srečo) tudi na Goriško. Tako sta si tudi Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in goriška Glasbena matica za prvi letošnji abonmajski koncert v dvorani Katoliškega doma izbrala veCer Kogojeve glasbe in v goste povabila zbor Jaco-bus Gallus iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret, dirigent, ki je že pred leti na gramofonsko plošCo posnel in s tem dovolj izvirno predstavil nekatere otroške zborovske bisere Marija Kogoja. Preteklim izkušnjam je zborovodja dodal Se svoje nedvomno z ljubeznijo prepojeno vedenje o Kogoju kot skladatelju del za mešani zbor in s tem oblikoval program, ki odraža drzno, pogumno zamisel, a nikakor ne lahko nalogo za poustvarjalno zborovsko telo. Ženski del zbora (dekleta!) je vsekakor na veCeru opravil levji delež. Celotni prvi del koncerta je bil namreč v znamenju njihovega drobnega, krhkega petja, ovit v neko namišljeno pravljično vzdušje glasbe k igrici “V kraljestvu palčkov” za otroški zbor, klavir in flavto. Ambient, megleno nizkotlačno nedeljsko popoldne in zagotovo tudi odgovornost do vloge, v kateri so se znašla dekleta na odru, so prepreCavali, da bi začutili vse prvinskosti pravljičnega sveta in se z njimi obogateni v nadaljevanju prepustili globokim izraznim razsežnostim - Četudi otroškim, ki nam jih ponujajo skladbe kot so Sveti Jurij, Cicifuj, Kaj ne bila bi vesela... Dekletom je ob izvedbah nekaterih skladb zvesto stal ob strani pianist Aljoša Starc, nepogrešljiva vloga piščali v uvodni glasbi pa je bila zaupana flavtistki Eriki BuzeCan. Enkratno (programsko) glasbeno popotovanje se je v drugem delu veCera zaustavljalo na odkrivanju zvočnega sveta, kakršnega je Marij Kogoj prenesel v enajst skladb za mešani zbor. Poustvarjalne veščine sicer tudi tu niso dosegle kriterijev, ki bi si jih najbrž ob izvedbah želel avtor, kajti do predvidljivega odslikavanja občutenih zborovskih potencialov manjka ansamblu še marsikatera intenzivna vaja. Ob zapisanem še naslednje: ob poklonu tržaških glasbenikov Mariju Kogoju bi akterjem veCera rada iskreno dodala še moj poklon - zaradi njihovega poguma, volje, vztrajnosti, zagnanosti, predvsem pa želje, da Kogojeva ustvarjalnost, tista, ki je bila doslej mrtva na partitur-nih zapisih (rokopisih), zaživi in s tem morebiti odmisli teze mnogih, ki menijo, da je Marij Kogoj fenomen, o katerem je potrebno še veliko pisati, manj pa tudi izvajati njegova dela. MEJA / NOVI POGLEDI PRI OKROGLI MIZI KRQ2KA»FRONTIERA APERTA« a PRIREDITVE □ OBVESTILA V KD spopad med dvema vizijama razvoja mesta in sodelovanja ob meji Brancati zagovarja mešano industrijsko cono, Scarano ji nasprotuje Očitno je, da nov položaj na naši meji nudi tukajšnjim politikom in gospodarstvenikom nove izzive. V goriški KD so nekateri vodilni ljudje prišli do spoznanja, da je treba pustiti ob strani jokavo politiko “pred-straže pred slovansko nevarnostjo” in konkretneje stopiti na pot sodelovanja s sosedom, upoštevajoč tudi tukajšnjo večjezično stvarnost in srednjeevropsko pozicijo, ki ne sme biti omejena samo na gospodarsko stvarnost. Iz tega izhaja tudi predlog o premestitvi mešane industrijske cone iz Trsta v Gorico. To je bilo nedvoumno poudarjeno na ponedeljkovi okrogli mizi krožka Frontiera aperta. Dejanski vodja goriških demokristjanov Mario Brancati je pred polno dvorano prebral zajeten dokument o viziji goriške prihodnosti. Pritrdil mu je predsednik Trgovinske zbornice Bevilacqua, pritrdila sta mu rektorja tržaške in videmske univerze Bor-raso in Strassoldo, ki sta očitno sodelovala pri izdelavi dokumenta. Nasprotnega mnenja pa je v debati bil nekdanji župan Scarano, ki je ostro napadel Branca-tija in Be-vilacquo. Povedal je, da je mešana cona na meji nesmiselna in naglasil “nevarnost”, da bo, takrat ko bo Slovenija sprejeta v EGS in bo preseljevanje ljudi prosto, spet prišlo do naseljevanja Slovencev s podeželja v mesto. Brez dvoma bo o vsem tem precej žolčnih polemik, saj kaže, da je v teku spopad v goriški KD. V debati so sodelovali Longo, sen. Darko Bratina, Marko VValtritsch, Mulitsch in German. Bratina je pozdravil te nove poglede v nekaterih goriških krogih in dejal, da je prav, da se odpravijo doslej napačna gledanja na našo zgodovino. VValtritsch je prikazal sedanje politične in gospodarske razmere v Sloveniji ter nekatere pomanjkljivosti v gledanju Gorice na dogajanje, iz katerih pa so izvzeti slovenski podjetniki kot tudi tisti italijanski, ki niso bili prežeti s protislovensko mentaliteto. Razpravi je sledilo številno občinstvo (foto S. Reporta- SEJMI / OD JUTRI DO NEDELJE DSL / SREČANJE Z BRATINO Mednarodni sejem Eurovite 92 Prisotnih bo stopetdeset razstavljalcev iz dvanajstih držav Osimo, industrijska cona in zaščita vseh manjšin Stopetdeset razstavljalcev iz dvanajstih dežel bo prisotnih na mednarodnem sejmu Eurovite 92, ki ga bodo jutri odprli na razstavišču ob locni škem mostu. Letošnja prireditev se odvija v za vinogradništvo in vinarstvo težavnejših pogojih kakor prejšnji dve. Prav zato so prireditelji v organizacijo vložili dodatne napore. Izhod iz krize vinogradništva in vinarstva je namreC samo eden: zagotavljati Cim višjo kakovost. In prav v dosego tega cilja je usmerjena goriška sejemska manifestacija, ki si je v kratkem roku dobrih dveh let pridobila in utrdila sloves doma, v Evropi in tudi v svetovnem merilu. NajveC prostora bodo na sejmu namenili razstavi cepljenk in tega, kar se okrog te dejavnosti suka, vključno eksperimentiranja novih vrst podlage, pridobljenih s kloniranjem. Dodatna ponudba pa se seveda nanaša na naprave in opremo za vinarstvo in vinogradništvo. Razstavno dejavnost bodo dopolnila strokovna srečanja o specifični in širši problematiki. V to se uvršCa tudi mednarodno srečanje pokrajinskega konzorcija čebelarjev kjer bodo obrazložili razloge za predlog, da se tudi za proizvodnjo medu uvede zaščitna znamka, po vzorcu vin z zaščitenim geografskim poreklom. Sejem Eurovite so gmotno podprli deželna zveza posojilnic in hranilnic, Tržaška hranilnica, Pokrajina Gorica in skupina kemičnih tovarn, ki izdelujejo zaščitno sredstvo Cymoxanil. Sejem bo odprt do nedelje, 6. decembra. Pokrajinsko taništvo DSL se je te dni sestalo z goriškim senatorjem Darkom Bratino in obravnavalo vprašanja v zvezi z obnovo Osimskih sporazumov. Na srečanju so takoj izključili - beremo v sporočilu za tisk - vsakršno pogajnje o meji, ki je bila v skladu s helsinško listino dokončno določena z Osimskimi sporazumi. Druga pomembna točka za razvoj gospodraskega sodelovanja je po mnenju DSL vključitev konkretnih obvez glede prometnic s posebnim ozirom na avtocesto Nova Gorica - Razdrto. Prav tako pomembni bi bili tudi dragi ukrepi v korist gospodarstva, predvsem pa selitev mešane proste industrijske cone s Tržaške na Goriško. Posebnega pomena, so nadalje poudarili, pa je v perspektivi sodelovanja s Slovenijo in vzhodom razvoj univerzitetnih institucij, ki morajo pridobiti večjo vlogo in avtonomijo. Govor je bil tudi o vprašanjih zaščite manjšin, tako slovenske v italiji kot italijanske v Sloveniji in Hrvaški. S tem v zvezi se D S AL zavzema, da bi vse manjšine bile zaščitene po evropskih standardih. KD DANICA prireja v petek, 4. decembra, mik-lavževanje v KSC na Vrhu. ZaCetek prireditve bo ob 18.30. KD BRIŠKI GRIČ prireja v soboto, 5. decembra, ob 20. uri miklavže-vanje v domu na Bukovju. Sodeloval bo tudi lutkar Cveto Sever z igrico Janko in Metka. SKD HRAST vabi na veselo miklavževanje v soboto, 5. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Najmlajši se na ta praznik skrbno pripravljajo z veselo igrico. Darove sprejemajo v soboto, od 17. ure dalje. SKRD JADRO prireja v petek, 4. decembra, ob 18.30 veselo miklavževanje v občinski dvorani v Selcah. Sodelovali bodo otroci iz vrtca in osnovne šole v Romjanu ter elani mladinske dramske skupine PD Podgora z igrico »V Miklavževi delavnici«. V SOVODNJAH bo Miklavž obiskal otroke v soboto, 5. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu. S seboj bo pripeljal tudi lutkarja Cveta Severja, ki bo predstavil pravljico Janko in Metka. V tem okviru bo tudi pobuda “Darilo za nasmeh”, ki jo pripravlja Z SKD PESNIK MARKO KRAVOS bo predstavil pesniško zbirko “Obzorje in sled” jutri ob 18. mi v knjižnici Damir Feigel v Gorici (Križna ulica 3). Srečanje prireja Kulturni dom Gorica. Kravos bo predstavil Jan Bednarik, dijak liceja P. Trubar. NA SEDEŽU PRO SENECTUTE v Ul. Car-ducci 8 bo danes ob 16. uri predavanje o grofu Guglielmu Coroniniju. Govoril bo Albo Bertoni,. V OBČINSKI DVORANI V RONKAH bo urednik težaškega sedeža RAI Fulvio Molinari danes ob 18. uri govoril na temo: Jugoslavija - znotraj vojne. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL danes do 13. ure ne bo poslovala. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ' GORICA priredi v nedeljo, 27. decembra veselo silvestrovanje v gostišču Al Fogolar v Galianu pri Čedadu. Prijave od 2. do 16-decembra na sedežu i® pri poverjenikih. KINO GORICA VITTORIA 19.45' 22.00 »I protagonisti>>- Režija Robert AltmaU’ igrata Tim Robbins i11 Greta Scacchi. CORSO 17.45-22.0° »Io speriamo che me t cavo«. Paolo Villaggio VE RDI 20.30 gleda' liška predstava »Uua solitudine troppo rum0 rosa«. TR2IC COMUNALE Zaprto-EXCELSIOR Zaprt0; Jutri 17.30-22.00 versioni di una segre ria«. Prepovedan ml® ni pod 14.letom. I; LEKARNI DEŽURNA LEKAR^A V GORICI rrn. ALL’ORSO BLANCA Korzo Italia 10 D™mcA^ V TRŽIČU . j Občinska lekarna ^ - ul. Terenziana 26 - 410341. pogRBS ob li* PRIMORSKA Sreda, 2. decembra 1992 KOPER / Istra ena sama Franc Orešnik Združena lista daje Pobudo za spremembo ustave, po kateri bi pokrajina postala obvezna (ne samo možna) sestavina države. Pristojnosti °bcin bi se razširile, namesto državnega sveta bi oblikovali zbor pokrajin kot drugi zbor dvodomnega parlamenta. Skupaj z državnim zborom bi odločal o vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje s prostorom, komunalno uredit-vijo, lokalno skupnostjo in razporejanjem dena-raja zanje. To pobudo sta vCeraj predstavila v Kopru Peter Bekeš in Aurelio Juri. Juri je tudi predlagal, naj bi Slovensko Istro (za kar se nekateri zavzemajo) imenovali kar Istra ali pa Južna Primorska. S tem bi se izognili nepotrebnim dvoumnostim ali temu, da bi zaceli hkrati govoriti o slovenski, hrvaški in italijanski Istri. To, da Sega Istra prek državnih ^reja, ne bi smelo biti hoteče, kot ni poimeno-Vanje Koroške ali Štajerske. Združena lista, ki je s 120 tisoC elani najmoc-?ejša skupina strank, se l6 odločila, da bodo njeni Poslanci v državnem ?boru popolnoma svobodni glede obravnavanja °«MaVe' Vk,|u' tlasta-Spre8ov°ril sQV]JlJanju podo kot s; n°sti med naroc tniptomu naciom Univerzitetni docent prof. dr. Arnold Suppan lizmov. Najpogosteje so se manifestirali v humorističnih Časopisih (dunajski Kikiriki, beograjski Nin in Jež, zagrebški Jazavac idr.). Karikature so največkrat izražale stališče enega naroda do drugega in utrjevale stereotipe o njih. Dunajski mediji so preko njih prikazovali karakteristike Cehov in Slovakov, Slovencev in drugih narodov v okviru monarhije. Najostrejši pa so bili proti Srbom, posebno pa uboju pre-stolonaslednika Ferdinanda v Sarajevu. Prikazovali so jib kot šoviniste, atentatorje, zaostal narod. Zelo podobna situacija je nastala med Slovenci in avstrijskimi Nemci v Času plebiscita na Koroškem. Pisanje medijev in karikiranje negativnih lastnosti drugih narodov je v zavest prebivalstva zasidralo stereotipe, ki jih je želo težko spremeniti. Pozitivne spremembe so v Evropi nastale v zadnjem desetletju med Nemci in Francozi, deloma med Avstrijci in Italijani po ureditvi južnotirolske-ga konflikta in v zadnjem obdobju med Slovenci in Avstrijci. Nastajanje podob prijateljstva pa bi moralo biti načrtno dejanje z jasnim ciljem, predvsem pa je treba odstraniti poglavitne vzroke -socialno ekonomsko odvisnost enega naroda od drugega, uvedbo enakopravnih odnosov ter, kar je zelo pomembno, razrešiti vprašanja manjšin. (H.V.) PRIREDITVE DANES, 2. decembra. TINJE - Galerija Tinje, ob 19.30 odprtje razstave del Karla Pekka - pasteli in olkja. JUTRI, Četrtek, 3. decembra ŠMIHEL NAD PLIBERKOM - Gostilna Loser, ob 19. uri predavanje »Zdravje in plodnost tal«. Predava Peter Kopeinig s štajerskega inštituta za ekološko kmetovanje. V petek, 4 decembra TINJE - Dom Sodalitas, ob 18. uri, slavnostna podelitev Einspielerjeve nagrade dr. Antonu Pelinki. Sledi njegovo predavanje v okviru ciklusa Avstrija -Evropa, stari predsodki, nove strukture. Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj Beljak * Hodiše Bekštanj * Kotmara vas Bilčovs * Labot Bistrica ob Zilji * Loče Brnca * Ločilo Borovlje * Miklavčevo Čajna * Podrožca Galicija * Podgorje Globasnica * Psinja vas Goselna vas * Podklošter Rožek * Šmihelj/Pliberk Selo * Št. lij pri Skocijanu * št. Primož Svafne * Struga Šteben * Tinje Šentilj * Velikovec Šentjakob * Vernberk Škocijan * Vrba Šmarjeta * železna v Rožu Kapla Šmohor * Žrelec 16 Sreda, 2. decembra 1992 LJUDJE IN DOGODKI Z NOVICE Revščina v bogatih ZDA: tuberkuloza na pohodu NEW YORK - Newyorške zdravstvene oblasti so zaskrbljene, saj so lani zabeležili kar 4 tisoč primerov tuberkuloze, kar zgovorno dokazuje, da te bolezni niso likvidirali, kot se je to domnevalo. Tuberkuloza je na pohodu med reveži, brezdomci, zasvojenci od mamil in med seropozitivnimi. Po mnenju posebne komisije, ki jo sestavljajo epidemiologi in sociologi, se bo lahko bolezen zaustavilo, le v primeru, da se bolnikom nudi ustrezne strukture, kjer bi bili vse do ozdravitve pod zdravstvenim nadzorstvom. Taka rešitev pa bo povzročila newyorškim zdravstvenim oblastem finančne in prostorske težave. Trije mrtvi pri Aigheru ALGHERO (SASSARI) - V čelnem trčenju med avtoma alfa 75 in ford fiesta v predmestju sardinskega Alghera so življenje izgubile tri osebe. Po prvih ugotovitvah prometne policije je 34-let-nega karabinjerja Angela Marsio, ki je bil za volanom alfe 75, zaradi prevelike hitrosti zaneslo na drugo stran cestišča, tako da je čelno trčil v nasprotivozečo fiesto, v kateri sta bila 37-letni Andrea Albiani in 24-letni Maria Chessa. Trčenje je bilo tako silovito, da ni nihče od treh preživel nesreče. Kardinal John Krol si je zlomil stegnenico NEW YORK - Bivši philadelphijski nadškof kardinal John Krol si je zlomil stegnenico, tako da ga bodo operirali v prihodnjih urah v bolnišnici Thomas Jefferson v Phila-delphiji. Kardinal Krol se je svoji funkciji odpovedal pred leti, a je nadaljeval s svojimi nasveti papežu Janezu Pavlu II., s katerim ga veže dolgo prijateljstvo. Zdravniki so nekoliko zaskrbljeni, saj ima kardinal Krol 82 let, v taki starosti pa so podobne operacije precej zahtevne. Najbolj dobrosrčni dijak Italije je iz Fossombroneja RIM - Odbor, ki vsako leto izbere najbolj dobrosrčnega dijaka Italije, se je letos odločil, da bo to 10-letni dijak Gabriele Parmegiani iz Fossombroneja pri Pesaru. V motivaciji je navedeno, da je kot prvi od treh otrok mizarja in delavke staršem že od malega pomagal pri negovanju invalidnega strica in kronično bolne babice. Po smrti obeh sedaj s starši skrbi za paralizirano babico. Eva Klotz je besna ker so arhivirali primer Christiana Kerblerja BOČEN - Voditeljica nacionalistične Union fiir Sudtirol Eva Klotz je včeraj kot »škadalozen« ocenila sklep o arhiviranju sodnega postopka proti generalu karabinjerjev Enricu Ferrariu in policijskemu funkcionarju Renatu Compagno-neju, ki sta osumljena, da sta Christianu Ker-blerju ukazala, naj ubije Luisa Amplatza in Jorga Klotza, očeta Eve Klotz. Ukaz je Kerbler le delno izpolnil, saj je Amplatza ubil, Klotza pa le ranil. Za sodnika Morija, ki je vso zadevo arhiviral, ni zadostnih dokazov, da je bil v odsotnosti obsojeni Kerbler res policijski konfi-dent, Se manj pa je dokazov, da bi oba osumljenca res ukazala likvidacijo obeh južno-tirolskih skrajnežev. Eva Klotz sedaj upa, da bo javni tožilec Guno Tarfusser, ki je sprožil sodni postopek, sprožil priziv na sklep sodnika Morija. V Rimu dobili 5 kil čistega kokaina RIM - Agenti finančne straže so včeraj na rimskem letališču Fiumicino zaplenili 7 kilogramov zelo čistega heroina. Operacija je stekla v okviru nadzora nad mejnimi prehodi in v sodelovanju s skupino finančne straže, ki je zadolžena za boj proti prekupčevanju z mamili. Pošiljka droge je bila v dvanajstih zavojčkih, v Italijo pa sta jo prinesla dva Južna Američana, ki sta obmejnim organom pokazala ponarejene francoske potne liste. Sicer pa so nanju cariniki postali pozorni, kakor hitro so ugotovili, da prihajajo iz Bogote in da so namenjeni v Barcelono. Za sedaj še niso sporočili istovetnosti obeh potnikov, oba pa sta zaprta v rimskem zaporu. Kaže, da ni prvič, da so prekupčevalci izkoristili Rim kot vmesno postajo, tokrat pa so finančni stražniki postali pozorni na dve osebi, ki ta se nekam zelo previdno obnašali na območju, ki je namenjeno potnikom v tranzitu. RIM / PREISKOVALCI IMELI SREČO Rop v bolnici: trojica v zapor Osumljenci iz vrst »umazane desnice« RIM - Policija je pred-sinočnjim priprla tri Rimljane, ki so osumljeni petkovega ropa na podružnico Banca di Roma v otroški bolnišnici Bambin Gesu, v katerem je bil ubit zapriseženi stražnik Mario Petra. Po izjavah odgovornih pri letečem oddelku rimske kvesture in Digosa pripadajo 29-letni Andrea Donati, 32-letni Massimiliano Taddeini in 22-letni Gianluca Pagnanelli tako imenovani »umazani desnici«, kjer se prevratniška desnica prepleta z navadnim kriminalom. Preiskovalci so v stanovanju enega od treh našli 22 milijonov lir, v stanovanjih ostalih dveh pa še 10 milijonov lir. Po prvih ugotovitvah naj bi bil denar plen petkovega ropa, trojica med drugim nima alibija, tako da je sodstvo odredilo njihov preventivni pripor, saj so preiskovalci prepričani, da so ujeli prave ljudi. Tudi sam rop je za las Vojaški elektronski sistem zaslepil varnostne naprave dveh zlatarskih podjetij BENETKE - Preisko- Iz prostorov družbe valci skoraj nimajo Sicor so odnesli 300 dvomov, da so med kilogramov zlata in 50 sobotno tatvino v pro- kilogramov srebra, v štorih zlatarske družbe glavnem še neobdela-Sicor pri Vicenzi upo- nega in ki je bilo vred-rabili vrhunsko elek- no najmanj 3 milijarde tronsko napravo, ki je lir. Podobna tatvina se zaslepila vse alarmne je pripetila 25. novem-naprave in prekinila bra v Camisanu Vicen-radijske zveze med fino, kjer so odnesli za podjetjem in neko za- 700 milijonov lir zlata sebno varnostno služ- in srebra. Karabinjerji bo. Sele v nedeljo so ne izključujejo, da je zapriseženi stražniki naprava, s katero so ugotovili, da z njihovi- zatemnili alarmne in mi sprejemnimi napni- radijske sisteme vojaš-vami nekaj ni v redu in kega izvora, prihajala z so tako odkrili tatvino, nekdanje Jugoslavije. lil iH Rezervoar za shuttle je nared «■—a« Orjaška posoda za gorivo vesoljske ladjice shuttle, ki bo vzletela k letu, je že nared podoben onemu iz leta 1985 na isto podružnico. Tudi tokrat so se roparji kot leta 1985 pritihotapili v bolnišnico z orožjem skritim v otroškem vozičku. V petek pa je prišlo do tragičnega zapleta, ko se je enemu od roparjev sprožila pištola, strel pa je ubil zapriseženega stražnika Maria Petro. Roparje je to tako zmedlo, da so se zadovoljili s kakimi 60 milijoni lir gotovine, ki so bili na pultu in niso počakali, da bi jim uslužbenci odprli želeno blagajno. V njej je bilo več kot 700 milijonov lir namenjenih za plače uslužbencev otroške bolnišnice Bambin Gesu. Tudi to je bilo roparjem usodno, saj je pred podružnico v, vrsti čakalo precej uslužbencev, ki so zločince podrobno opisali, tako da je bilo delo preskovalcev precej olajšano. Trojica je bila preiskovalcem že dalj časa znana. Taddeinija so priprli leta 1986 v zvezi z neko preiskavo o prevratniški desnici in so ga morali izpustiti leta 1988 zaradi prekoračenja pripornega roka. Donati je bil leta 1985 vpleten v preiskavo o nekem dvojnem umoru, medtem ko je bil Pagnanelli večkrat aretiran zaradi ropov in nasilnih dejanj. PERU Teroristi zelo aktivni AYACUCHO (PERU) -V nizu napadov skrajnole-vičarske teroristične skupine Sendero luminoso je na območju And pri Aya-cuchu (450 kilometrov vzhodno od Lime) življenje izgubilo deset oseb, so včeraj navajali perujski policijski in vojaški viri. Poleg oboroženih napadov so teroristi izvedli kar 50 bombnih atentatov, ki so povzročili precejšnjo gmotno škodo. LONDON / SLIKA ZA 5, 5 MILIJONA FUNTOV Cezanne na dražbi 26 milijonov Američanov prejema od dižave posebne bone za prehrano VVASHINGTON -Število ameriških državljanov, ki prejamajo bone za prehrano, je prvič preseglo 26 milijonov, septembra pa se je povečalo za celih 575 tisoč. Glasnik zadevnega ministrstva je sporočil, da se število viša in je odvisno, pravijo strokovnjaki, predvsem od globoke gospodarske krize, v ka- teri se nahajajo ZDA, gre pa tudi za posledico orkanov, ki so od avgusta do danes prizadejali veliko škodo v Floridi, Louisiani in na Havajih. V Floridi se je število onih, ki dobivajo bone po zadnjem orkanu povečalo za 25 od sto v primerjavi s prejšnjim mesecem in za 43 odst. v primerjavi z letom prej. LONDON - V angleškem glavnem mestu so prodali na dražbi eno najbolj znanih Cezannovih slik, Človeka s pipo. Dražba je bila v prostorih znane družbe Christie’s-Cezannovo olje so prodali za 3, 52 milijona funtov Sterlingov, se pravi več kot 7, 3 milijarde lir in skoraj 500 milijonov tolarjev. Človeka s pipo je veliki francoski mojster narisal med leti 1890 in 1895, deset ali petnajst let starejšo sliko Pet kopalk, ki j° je narisal leta 1880, pa so včeraj prodali za poi milijona funtov Sterlingov manj: neznani kupec jo j6 odnesel za 5 milijonov funtov Izberite svojega kandidata LDS v svoji volilni listi IZ KRIZE I. volilna enota 21. Matjaž Peskar, Jesenice 21. Evgenija Korošec, Radovljica 21. Jože Dežman, Radovljica 21. dr. Slavko Gaber, Škofja Loka, Kranj 21. Marija Pičulin, Kranj 21. Sašo Govekar, Kranj 21. Judita Belhar, Tržič 21. Zoran Thaler, Škofja Loka 21. Maksimiljan Lavrinc, Kamnik 21. dr. Bogomir Kovač, Idrija II. volilna enota 19. Jožef Školč, Tolmin 19. Jaša L. Zlobec, Piran 19. mag. Janez Jug, Izola 19. Jadranka Sturm Kocjan, Koper 19. Miran Bavčar, Koper 19. Davorin Terčon, Sežana 19. mag. Stanislav Prosen, Ilirska Bistrica 19. Bogdan Biščak, Postojna 19. Borut Bašin, Nova Gorica 19. Črtomir Špacapan, Nova Gorica 19. Edvard Oven, Ajdovščina III. volilna enota 15. Maksimilijan Turšič, Cerknica 15. Roman Jakič, Vrhnika 15. dr. Miran Mejak, Ljubljana 15. primarij Dunja Piškur Kosmač, Ljubljana 15. dr. Pavel Gantar, Ljubljana 15. Davor Valentinčič, Ljubljana 15. Marico Golob, Ljubljana 15. Vika Potočnik, Ljubljana 15. Janez Kopač, Ljubljana. IV. volilna enota 14. mag. Vinko Pintar, Kočevje 14. Miha Kozinc, Ljubljana, Ribnica 14. Metka Mencin, Grosuplje 14. Miha Jazbinšek, Ljubljana, Litija 14. Mile Šetinc, Ljubljana 14. Tone Anderlič, Ljubljana 14. Janez Jančar, Ljubljana 14. Jože Lenič, Domžale V. volilna enota 5. Ivan Jager, Šentjur pri Celju 5. Vinko Žgajner, Celje 5. Zdene Podlesnik, Celje 5. dr. Janez Zupanec, Žalec 5. Nikolaj Rožič, Žalec 5. Rade Rakun, Mozitje 5. Alojz Kovše, Velenje 5. mag. Herman Rigelnik, Velenje, Ravne na Koroškem 5. Peter Petrovič, Slovenj Gradec 5. Maks Sušek, Dravograd-Radlje VI. volilna enota 14. Boris Mužar, Cmomelj-Metlika 14. mag. Boštjan Kovačič, Novo mesto 14. Janez Dule, Trebnje 14. mag. Marjan Šetinc, Brežice 14. Branko Janc, Krško 14. Samo Hajtnik, Sevnica 14. Slavko Spiler, Laško 14. Miran Jerič, Hrastnik 14. dr. Janez Drnovšek, Trbovlje, Zagorje VB. volilna enota 18. Marjan Aralica, Šmarje pri Jelšah 18. mag. Dragan Černetič, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice 18. Tone Partljič, Maribor, Ruše 18. mag. Jože Protner, Maribor 18. Rudolf Moge, Maribor 18. Jasmina Vidmar, Maribor 18. dr. Davorin Kračun, Maribor VIII. volilna enota 19. mag. Janez Širše, Lendava 19. Branko Kukec, Ormož 19. mag. Pavel Sere, Ljutomer 19. Geza Džuban, Murska Sobota 19. Dane Katalinič, Murska Sobota 19. Janez Erjavec, Lenart, Gornja Radgona 19. Bogomir Mesner, Pesnica 19. Bogomir Vaupotič, Ptuj 19. Gabrijel Berlič, Ptuj 19. Milan Jager, Ptuj SLOVENJA. ZGODBAOUSPEHUl Z glasom za LDS izberete jasen izhod iz krize. Zdaj je trenutek, ko moramo izbrati uspeh. Uspeh nam je potreben kot kruh. Uspeh zagotavlja Drnovškov vladni program, ki je: 1. ZANESLJIV Iz vrhunskih strokovnjakov, ki so sooblikovali vladni program, se je ustvarila trdna ekipa najboljših. Vsak med njimi je odprt za sprejemanje idej drugih, odločen pri zagovarjanju svojih in garač pri uresničevanju obojih. 2. MOČAN V njem so najboljše rešitve za oživljanje gospodarstva, ki bodo Slovenijo dvignile in jo postavile na trdne noge. 3. BOGAT Izkušnje in ideje svetovljanskega politika in izkušenega gospodarstvenika so oplemenitile tenkočutno poznavanje Slovenije, njenih razmer in priložnosti v svetu. 4. PODPRT Svet Evrope, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in druge mednarodne ustanove poznajo vladni program slovenskega razvoja in ga podpirajo. 5. SOCIALEN Obnovljeno gospodarstvo, partnerstvo Slovenije v svetu in oživljena gospodarska rast so osnovni pogoji za boljše življenje. Brez tega so vse druge obljube prazne. NE1EV0 MIK ZNANJE Sreda, 2. decembra 1992 RAČUNALNIŠTVO / KVALITETNIH STORITEV Sl NI MOGOČE MISLITI BREZ ZMOGLJIVE RAČUNALNIŠKE OPREME Krajša pot od ideje do končnega izdelka - integriran strojniški sistem Trženje visokih tehnologij je odvisno od gospodarske rasti in investicijskega ciklusa na trg izredno velik vpliv dobavitelji računalniške strojne opreme, ki silovito reklamirajo MlPS-e in FLOPS-e, kupec pa potem misli, da velike številke na performanCnih tabelah pomenijo tudi dober tehniški informacijski sistem. Seveda se z bolj zmogljivim računalnikom tudi hitreje dela, vendar pa je še bolj pomemba celovita rešitev, t.j. strojna in programska oprema, izobraževanje uporabnikov, pomoC pri uvajanju...Velik problem je tudi to, da je pri nas delo razvojnih strokovnjakov podcenjeno. V Nemčiji stane inženir 100 nemških mark na uro; Ce mu damo sodobno opremo, bo naredil vec in oprema se bo relativno hitro izplačala. Pri nas pa stane inženir 500 nemških mark na mesec! Vpraš.: Kakšni so obeti za trženje vrhunske tehnologije CAD/CAM pri nas v letu 1993? Odg.: Trženje visokih tehnologij je odvisno predvsem od gospodarske rasti in z njo povezanega novega investicijskega ciklusa. Predvsem morajo zaživeti velika in srednja podjetja, ki naj bi bila finaCno dovolj moCna, da bodo lahko nosilci tehnološkega razvoja. Seveda pa šo zanimiva tudi mala, ambiciozna podjetja, ki s svojimi proizvodi želji prebiti na zahtevne trge. Za nas je pomembno, da se pojavljamo na našem tregu in da potencialni kupci poznajo zmogljivosti sistema Bravo in naše ekipe, ki jim bo pomagala, Ce se bodo odločili za nakup. Vpraš.: Bodo podjetja, ki nimajo moderne računalniške opreme, sploh še konkurenčna, bodo sploh lahko preživela? Odg.: Mislim, da je to vprašanje Časa. Dokler bo delovno sila poceni, imajo podjetja brez računalniške opreme na tehnološko nezahtevnih tržnih segmentih še možnost. Vsekakor pa ne morejo računati na to, da bodo dolgoročno uspešna. Konkurenca je vedno bolj ostra, trg zahteva vse veC kvalitetnih proizvodov. V Sloveniji je kar nekaj podjetij, v katerih trdijo, da so preživeli le zaradi sodobne opreme. Vpraš.: Kdo se je ustavljal ob vaši stojnici? Odg.: Za nas se zelo zanimajo študentje, kar je povsem normalno, pa tudi poznavalci sistemov za osebne računalnike. Ti ali delajo primerjave ali pa jim mali sistemi ne zadoščajo veC in išCejo boljše, bolj celovite rešitve za specifične probleme, ki jih njihovi sistemi rešujejo slabo ali pa jih sploh ne. Zelo redko pa nas obiščejo vodilni ljudje iz podjetij, tako imenovani decision-makerji, t.j. srednji in gornji vodilni sloj. Vpraš.: Kaj bi svetovali vodilnim v podjetjih, da bi ti lahko v proizvodne sisteme kar najbolj hitro in učinkovito vgradili CAD/CAM? Predvsem se morajo zavedati, da je izbor sistema za tehniško informatiko resen projekt, ki bo zelo vplival na njihovo uspešnost v prihodnosti. V projektni skupini naj bodo vsi, ki bodo imeli opraviti s sistemom CAD/CAM. Izdelajo naj podrobne kriterije, po katerih bodo sistem izbrali - to naj ne bo le cena. Denar, ki ga na ta naCin porabimo, ni zapravljen, ampak investiran. Računati je treba na to, da sistem CAD/CAM prinese v podjetje veC sprememb, kot sicer mislimo. Razmišljati moramo dolgoročno in ga postopno uvajati in širiti. Predvsem moramo paziti na to, da bomo sistem lahko kasneje razširili na vse segmente, ki jih potrebujemo. Kasnejše spreminjanje sistema in povezovanje njegovih delnih aplikacij je zamudno, ponavadi pa tudi neuspešno opravilo. Zelo pomembno je tudi to, da opremo kupimo pri proizvajalcu, ki ima vizijo dolgoročnega razvoja. Najpomembnejši del investicije, na katerega zelo radi pozabljamo, pa je izobraževanje ljudi, ki bodo s sistemom delali. Tudi to ni strošek, temveč investicija. Branko Gantar sti, predvsem finančne, pa manjhne. Vpraš.: Koliko takšnih sistemov je v Sloveniji in koliko npr. v Italiji ali Avstriji? Odg.: Trenutno je v Sloveniji instaliran en tak sistem, kar nekaj podjetij pa se zanj zanima. Zal za Italijo nimam podatkov, v Avstriji pa je prek 30 instalacij sistema Bravo. Med uporabniki so tako velike firme, kot je AVL, ki razvija motorje z notranjim izgorevanjem, pa tudi posamezni orodjarji in instituti. V svetu pa je ta sistem vgrajen v vec kot 17.000 delovnih mest, sistem Bravo pa uporabljajo tudi podjetja kot sta na primer Ford in Toyota. Verjetno za svetom zaostajamo zato, ker nimamo dovolj denarja. Nekatera podjetja pa imajo tudi slabe izkušnje iz preteklosti, ko je bilo denarja sicer še dovolj in so nabavljali drage sisteme, ki pa niso nikdar zaživeli in povrnili vloženih sredstev. Do tega je prišlo bodisi zaradi propada firme, ki je opremo potem paC prodala, bodisi zaradi tega, ker podjetja niso dovolj vlagala v izobraževanje ljudi ali pa je bila oprema zastarela, niso pa poskrbeli za nakup novih verzij sistema oz. zaradi njegove strukture tega ni bilo mogoCe razširiti na vse potrebne segmente. Pri nas imajo Dušan Mernik - Branko Gantar Branko Gantar, dipl. ing., je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani leta 1986 na temo Metode končnih elementov. Od septembra leta 1986 je bil zaposlen v podjetju Iskra Elektrooptika kod analitik mehanskih konstrukcij, marca leta 1990 je v istem podjetju postal vodja oddelka za tehniško informatiko, od leta 1989 do leta 1992 pa je bil izreden asistent na Oddelku za vozila in delovne stroje na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Od januarja leta 1992 je direktor podjetja Oading d. d. Vpraš.: Predstavite Prosim vaše podjetje in njegovo dejavnost. Odg.:Cading, podjetje 2a mehanski inženiring CAD-CAM, smo ustanovi konec leta 1990 kot delniško družbo v privabi lasti. Kot že samo 1IQe pove, so naša osno-Vna dejavnost inženiringe storitve na področju strojništva. Kvalitetnih storitev na visoki tehno-°ški ravni pa si brez računalnika danes sploh 116 moremo veC predstavljati. Delamo s sistemom Bravo CAD/CAE/ ^Mvl, ki je med najbolj 2lSogljivimi, in z računalnikom VAXstation. Uspelo nam je pridobiti Pomembne partnerje, ki Verjamejo v nas in našo Razvojno perspektivo. ako smo partner firme £;Pplicon Schlumberger, 1 se ukvarja s sistemom pavo CAD-CAE in AM, in partner podjetja t-S, ki je generalni astopnik firme Digital ,a Slovenijo. Vsak od Oženirjev strojništva, ki majo v Cadingu, ima f ec kot šest let prakti-nih izkušenj s siste-]• 0l^ Bravo. Imamo mdi, ki so strokovnjaki a svoje področje. Smo “aen redkih prodajalcev r°8ramske opreme, ki ' o tudi sami servisirati ^obro sodelujemo s Podjetjem Iskra Ter-r lnad> 8 katerim skupaj fvijamo oblikovno t 0 zahteven nov tele-ooski aparat. Model ga aparata, ki ga razstavo na INFOS-u, je dokaz, da ne ponujamo samo lepih slik na računalniškem monitorju. Sodelujemo pa tudi z veC orodjarnami. Vpraš.:Zakaj ste ustanovili zasebno podjetje, kje so vaše prednosti, kaj lahko ponudite uporabnikom? Odg.:Zasebno podjetje smo ustanovili zato, ker so družbena podjetja v veliki krizi, v njih ne vlagajo veC v sodobno opremo, pa tudi naredimo in zaslužimo lahko na ta način veliko veC. Ustanovitev zasebnega podjetja, ki naj bi se ukvarjalo z visoko tehnologijo, ni enostavna stvar. Predvsem se moraš zavedati, da hitrih uspehov na tem področju ni. Mi trdno zaupamo v kvaliteto programskega produkta, ki ga prodajamo, in seveda tudi vase, saj moramo svoje znanje o njem prenesti kupcem. Ponujamo najbolj integriran strojniški sistem CAD/CAE/ CAM, skupaj s kupcem pa potem premislimo, kako bi ga lahko v podjetju najbolje uporabili. Vpraš.: Kdo so potencialni kupci vaše opreme in vaših storitev? Odg.: Računamo predvsem na strojno industrijo, orodjarne, projektivne biroje in izobraževalne institucije. Vsekakor so naši potencialni kupci vsi, ki proizvode razvijajo - brez strojniškega razvoja pa pravzaprav ne moremo izdelati nobenega proizvoda. Najpomembnešji kupci so podjetja, ki potrebujejo celovite rešitve, projektno vodenje, ker razvijajo tehnološko oz. oblikovno zahtevne proizvode. V takih podjetjih se namreč prednosti sistema Bravo najbolj pokažejo. Pri storitvah pa poskušamo izvajati Cim zahtevnejše projekte in ponuditi Cim bolj celovito ponudbo. Na primer: po lesenem modelu telefonskega aparata ETA 100 smo izdelali njegovo računalniško različico, programe za stroj CNC in njegov prototip iz alumini- ja. Seveda so pri razvoju sodelovali tudi oblikovalci in strokovnjaki iz Iskre Terminalov. Vpraš.: Ali odziv interesentov ustreza prednostim, ki jih takšen CAD/CAM ponuja,? Odg.: Dosti jih sprašuje, Ce je ta sistem podoben AutoCAD-u in Ce lahko z njim delajo na osebnih računalnikih. Povedati moram, da sistem Bravo poteka po delovnih postajah in verjetno ne bo nikdar prestavljen na PC. Sistem Bravo CAD je sicer podoben Auto-CAD-u, le da je dosti bolj zmogljiv. Strokovnjaki za razvoj pri podjetju Applicon, ki dobro poznajo probleme tehnološkega razvoja proizvodov, so ga izpopolnjevali 22 let. Dosti menedžerjev v podjetjih je prepričanih, da imajo dobro tehniško informatiko že, Ce risalne deske zamenjajo z osebnimi računalniki in risbe delajo z risalnikom. Iz teh risb na to programerji strojev CNC podatke in napake znova vnesejo v programe, ki jih preskušajo na strojih. Ob vsaki konstrukcijski spremembi pa se postopek ponovi. NihCe ne raCuna Časa, ki ga tako izgubimo zaradi napak, dragega stroja CNC, ki je med dolgotrajnim in večkratnim testiranjem programov neizkoriščen... Vodilni ljudje v podjetjih vidijo le relativno veliko investicijo, ki jo zahtevata nakup in uvajanje bolj zmogljivega, integriranega sistema CAD/CAM. Le redki pa vidijo resnične prednosti integriranih rešitev. Mnogi se odločajo za tako imenovane »otočne rešitve«, to pomeni, da vsak segment (CAD, CAE in CAM) rešujejo posebej, vendar te segmente kljub naporom sistemskih inženirjev zelo težko uspešno implementiramo. Za naš sistem pa se zelo zanimajo neposredni uporabniki, ki so že delali ali pa še delajo z zmogljivimi sistemi in jih zato dobro poznajo. Želje so velike, možno- Veliki planeti in življenje ____________ Pripravil P. Ziherl_____________ Brez največjih planetov bi bilo oson- diska prahu in plinov. V začetku sta Cje polno smrtonosnih kometov, ki bi s nastali kamnito-ledeni jedri, približno pogostimi trki ob Zemljo onemogočili petnajstkrat težji od Zemlje; ti sta nato s razvoj naprednejših življenjskih oblik, svojo težnostjo pritegnili velike množi-Jupiter in Saturn sta plinasta velikana: ne okoliškega vodika in helija. S tem sta imata kamnito jedro, ki ga obdaja debela nastali atmosferi z mnogo večjo maso atmosfera vodika in helija. Prvi je 318- od jeder. Jupiter in Saturn sta se razvija-krat, drugi pa 95-krat tecji od Zemlje. V la na bolj zapleten način kot Zemlja, času nastajanja našega osončja sta mo- Okoli novonastale zvezde krožeči plin eni teznostni polji teh planetov dobese- se na primer ne sme utekočiniti, dokler dno izstrelih milijarde kometov v med- se ne izoblikuje kamnito jedro planeta, zvezdni prostor. George VVetherill z V nasprotnem primem se iz jedra ne vvashingtonskega inštituta Camegie je razvije dovolj velik planet, ki bi iz oson-vec let z računalnikom simuliral, kako cja pometal smrtonosne komete. Morda se iz drobcev, ki krožijo okoli novona- je naše osončje nekaj posebnega zaradi stalih zvezd, oblikujejo planeti. Ne- velikih planetov. Ce bi bili veliki planeti davno je predstavil rezultate raziskav, v vseh sončnih sistemih, bi ti ob nastan-pri katerih šta bih masi omenjenih pla- ku pognali v medzvezdni prostor mili-netov le petnajstkrat večji od mase Zem- jarde kometov. Po nekaterih ocenah bi lje. Odkril je, da bi iz takega osončja Ju- morah v preteklih nekaj sto letih, odkar piter in Saturn v medzvezdni prostor ljudje resneje spremljajo komete, videti pognala mnogo manj kometov, ki bi za- samo en medzvezdni komet. VVetherill to zadevah ob Zemljo. V sedanjih raz- pravi, da bi odstotnost hiperboličnih merah pade na nas planet velikanski ko- kometov lahko pomenila, da mnoge met približno vsakih 100 milijonov let. zvezde nimajo planetov, velikih kot Predvidevajo, da je katastrofalni trk s ko- Jupiter in Saturn. Misel, da sta Jupiter in metom ah asteroidom pred 65 milijoni Saturn bistvena za nastanek razvitih let povzročil izginotje dinozavrov in življenjskih oblik, bi prav lahko imeli za mnogih drugih vrst. Tako kot vsi planeti ugibanje. Morali pa bi upoštevati tudi sta se tudi Jupiter in Saturn razvijala iz takšne možnosti, saj imajo osnovo. ZGODBA Eksperimentalni planet Zemlja in anomalizem Bojan Rauter Kosič -j—kred več desettisoč leti na planetu, ki naj ga ime-uJnujem Zeros... Planet poseljujejo Številne rastlin-JL ske in živalske vrste, krono pa nosijo pokončno hodeča bitja z imenom Zerci. Le-ti so se v svoji nekajti-sočletni zgodovini oddaljili od ostalih življenjskih oblik s pospešeno hitrostjo in tako izrazito, da o njihovi vsestranski izjemnosti nihče ne bi mogel resno dvomiti. V čem so bili tako posebni? Medtem ko so se druga živa bitja v največji meri prilagajala okolju, so Zerci enako ali Se bolj intenzivno okolje prilagajali sebi; medtem ko je bilo živalsko vedenje determinirano z enoličnimi instinktivno-nagonski-mi reakcijami, so Zerci delovali z zelo Široko paleto akcij in reakcij; medtem ko so se živali odzivale zgolj na trenutne dražljaje in brez odloga, so Zerci svoje potrebe za nekaj časa odložili, zavestno pretehtali dani problem, domislili najboljšo možno rešitev ter jo naposled zavestno realizirali; medtem ko najmzvitejSa od živalskih vrst očitno ni poznala abstraktnega mišljenja in logičnega sklepanja, so Zerci operirali z visoko abstraktnimi pojmi, s katerimi so mogli razumevati najgloblje zakonitosti stvarnosti, sklepati o preteklosti in predvidevati prihodnost; medtem ko je živalski svet komuniciral z bomo količino preprostih znakov, so se Zerci sporazumevali z bogatim repertoarjem verbalnih ter neverbalnih znakov in simbolov, tako s pomočjo svojih telepatskih sposobnosti kot s pomočjo tehnično visoko razvitih telekomunikacijskih medijev... Bilo je namreč nekaj vpmSanj, zlasti teoretičnih, na katem Se niso našli zadovoljive odgovore. Nekaj je bilo takih, na katera iz objektivnih mzlogov niso niti mogli odgovoriti, zato si z njimi niso belili glave, nekaj pa je bilo takih, ki so jih mogli razvozlati le s kakih velikopoteznim eksperimentom. Eden najbolj vročih tovrstnih problemov, ki se je kar najtesneje tikal njih samih, se je glasil: kqj je bil osnovni vzrok za tako izrazit odmik njihove vrste od odstalih življenjskih oblik, za tako dmstično dmgačen način njihovega zunanjega in notranjega, individualnega in kolektivnega življenja? Okrog tega vprašanja se je znanstveni svet razdelil na dva velika tabora, pač odvisno od tega, katero od dveh obstoječih hipotez, ki sta obveljali za možen odgovor, je kdo zagovarjal. Prvi, imenovani evolucionisti, so menili, da je pojav njihove vrste povsem naravna posledica kontinuiranega razvoja življenjskih oblik; njihove posebnosti (mišljenje, simbolna komunikacija, tehnika...) so zgolj izraz visoko razvitih značilnosti, kakršne v neznatnih količinah posedujejo tudi ostale živalske vrste, zlasti bolj razvite. Skratka, po njihovem mnenju pojav Zercev v biološkem pogledu ni bil nič posebnega, bil je zgolj nasledek poprejšnjih naravnih razvojnih procesov, njihov način življenja skozi zgodovino naj bi bil normalen izraz vsakokratne stopnje njihovega nadaljnjega mzvoja... Pripadniki drugega tabora so zagovarjali povsem drugačno hipotezo: pojav njihove vrste je posledica neke primarne biološke anomalije, ki je doletela njihove namvne prednike v nekih zelo nenormalnih in v kozmičnem merilu malo verjetnih mzmerah. Najbolj neposreden izraz te anomalije je bil v pojavu imaginarnega sveta, ki je preplavil zavest Zorcev, se vrnil v normalno percepcijo in jih oddaljil od stvarnosti. Vse drugotne posebnosti (zlasti razvoj znanja in tehnično prilagajanje sveta sebi) pa so bile zgolj specifične, odtlej edine možne oblike prilagoditve njihove spremenjene mentalne strukture namvnemu okolju. Skratka, biološko gledano je pojav Zercev patološki padec, njihova nadaljnja zgodovina pa serija bolj ali manj uspešnih poskusov vzpostavitve harmonije nenaravnega bitja z naravnim okoljem... Evolucionisti so jo utemeljevali z različnimi prednostmi in pozitivnimi vidiki civilizacije, drugi, imenovani anomalisti, pa so v ospredje postavljali negativne vidike, ki jih resda ni bilo malo, vendar niso bili usodni; za pozitivne so namreč menili, da so kvečjemu nadomestilo za izgubljene sposobnosti in da se z njimi ni vredno preveč ponašati. Tabora pa nista imela nikakršnih neizpodbitnih dokazov, s katerimi bi mogla dovolj prepričljivo potrditi ali ovreči svojo oziroma nasprotnikovo hipotezo. Zerci kot Zerci seveda niso obtičali na ravni spekulacij in brezplodnih kontroverz, ampak so se lotili eksperimenta, ki je zaposlil številne generacije znanstvenikov in tehnikov. S svojimi superhitrimi kozmičnimi plovili so poiskali dva planeta, ki sta bila po fizičnih, kemičnih in biooloških karakteristikah karseda podobna njihovemu Zerosu - brez bitij, podobnih Enega od teh planetov so imenovali »kontrolni planet« in so ga nameravali zgolj opazovati, na drugem, »ekspeiimantalnem planetu« pa so naredili tole: eksperimentalna bitja so postavli v izjemne razmere, ki jih je hipoteza anomalistov predvidevala kot krivca za pojav biološke anomalije, nakar so se umaknili na primemo razdaljo ter opazovali, kaj se bo zgodilo. Ce bodo eksperimentalna bitja zares pričela živeti in delovati, kakor so v svoji rani zgodovini pričeli živeti Zerci, kontrolna bitja pa ne bodo pokazala nobenih tovrstnih sprememb, bo hipoteza evolucionistov ovržena kot napačna, hipoteza anomalistov pa potrjena kot pravilna... Kaj menite, kako se dandanes imenuje planet, ki so ga Zerci izbrali za svoj eksperiment? Jim je eksperiment uspel? ŠPORT Sreda, 2. decembra 1992 Pomembno priznanje za SD Sovodnje Coni nagradil sovodenjsko društvo za delo z mladino Vili Prinčič V nedeljo zjutraj je v saj le-to predstavlja sejni dvorani Pokrajin- potrditev, da društvo skega sveta v Gorici igra pomembno vlogo, potekala slovesnost, ki zlasti še pri delu z, jo je priredila goriška najmlajšimi, sekcija združenja vete- " Naj omenimo še, da ranov športa pod pok- se je slovesnosti ude- roviteljstvom krajevne- ležil tudi Massimo ga CONI-ja. Ob prisot- Bella Pergola, Tržačan nosti odbornika za po rodu, ki pa živi in šport na goriški Pok- dela v Milanu. Bella rajini Edoarda Bressa- Pergola je znan zlasti v na, predsednika dežel- športno-novinarskih nega CONI-ja Emila krogih, saj je bil eden Felluge, predsednika prvih povojnih ured- goriškega CONI-ja Elvia nikov znane »Gazzette Feriga ter številnih vid- dello šport«. Se bolj n ih predstavnikov iz znan pa je po tem, da je krajevnih športnih kro- izumitelj Sisala, tj. gov, so podelili priz- predhodnika Totocal- nanja zaslužnim cia, kasneje pa še šport-goriškim športnim ne stave Totip. Zani- delavcem. miv je zlasti naCin, Priznanje pa so kako je do športnih prejela tudi tri društva, stav prišlo. Bella Perij. društva, ki veliko gola je med vojno svojega truda posvečajo aktivno deloval v ita- vzgoji in kulturni rasti Iijanskem odporniškem mladine. Med temi naj- gibanju. Med veliko demo tudi Športno racijo je za las ušel faši- društvo Sovodnje, ki ga stični policiji in se je za nagrado neposred- zatekel v Švico, kjer pa no predlagal goriški so ga internirali v zbir- CONI. Poleg diplome no taborišče. V dolgih društvu, je lično priz- mesecih brezdelja in nanje ter kolajno preje- dolgčasa pa je tuhtal, lo še deset mladih kako po vojni pomagati sovodenjskih šport- dvigu in razvoju ita- nikov (pet nogome- lijanskega športa. Tako tašev in pet odbojka- se je rodila zamisel o ric). športnih stavah, ki Nedvomno gre za danes pomenijo dragoceno priznanje, ki pomemben delež pri ga je bila deležna ta finansiranju italijan- naša športna sredina, skega športa. NOGOMET CICIBANI Primorje - Portuale 4:1 (0:0) STRELCI: Švara 2, Tomizza, Kante. PRIMORJE: Furlan, Antonini, Milic, Tomizza, Kante, Švara, Pilat, Pavletič, Fusilli, Emili, Lonza. Naši igralci so brez problemov dosegli dve točki proti šibkejšemu nasprotniku, Čeprav so gostje prišli prvi v vodstvo. ProseCani so celo tekmo napadali in imeli veC priložnosti za gol. Vsi goli so padli v nadaljevanju. Povedli so gostje, nato je proseška ekipa reagirala in dosegla štiri zadetke. MLAJŠI CICIBANI Primorje - Montebello 2:0 (1:0) STRELEC: Pipan 2. PRIMORJE: Suc, Edvin Stoka, Martin Stoka, Pilat, Milic, Boroteo, Pipan, Gibi, Rebecchi, Guštin, Lonza, Furlan. Mlajša proseška ekipa je brez večjih težav odpravila šibkejšega nasprotnika. Po zaslugi odličnega Pia-pana so dosegli po en zadetek na polčas. Pohvaliti velja Pipana, Mihca in Suca. (Gorazd) MLADINSKE IGRE NSS Ascoli - NSSI. Trinko 5:4 po streljanju 11-m (0:0,1:1) STRELEC: Florenin. NSS I. TRINKO GORICA: B. Bevetak, PrinCiC, Moro, Jarc, Petejan, Ferletic, M. Bevetak, Jelen, Florenin, E. Černič, M. Cemic (Mažgon, Morgut, Bav. Bevetak). Z minimalnim porazom po streljanju enajstmetrovk, se je NSS I. Trinko iz Gorice žal poslovila od nadaljnjega tekmovanja. Zares škoda, kajti predstavniki naše šole so bili vso tekmo boljši nasprotnik. Povedli so nasprotniki z edinim strelom v vsej tekmi. Naši so izenačili in stalno napadali, vendar se rezultat ni menjal. V zadnji minuti drugega podaljška, je sicer naše moštvo doseglo povsem regularen gol, ki pa ga je sodnik razveljavil; Ceš da je šlo za off-side. Pri strelih z bele točke pa so bili bolj prisebni nasprotniki. (Vili Prinčič) Obvestilo SK BRDINA organizira 20. decembra avtobusni izlet v Kranjsko goro ob tekmi svetovnega pokala. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131, na Opčinah, vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30 do 14. decembra. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SK BRDINA sporoča, da je sedež kluba odprt vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30. Prosimo vse, ki so prinesli smučarsko opremo za sejem in je niso še prišli dvigniti, naj se zglasijo na sedežu kluba. SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira zimovanje v Bohinju od 26. 12.92 do 2.1.93. Možnost smučanja na Voglu in Kobli, udobna namestitev v penzionu, cene ugodne.Na razpolago je še nekaj mest. Prijave sprejema Francko v večernih urah na tel.št. 200782. ________KOŠARKA / DRŽAVNI MLADINCI_ Jadran Farco zdržal samo tri četrtine Rebula najboljši strelec - Pettirosso poškodovan KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI Kontovel se ni pustil presenetiti, pričakovan poraz cicibonašev Kontovelci ohranili 3. mesto no lestvici Ivo Milič (z žogo na prvi tekmi proti Reyerju) v ponedeljek ni igral (Foto Križmančič) Reyer - Jadran Farco 107:79 (48:44) REYER BENETKE: Vorano 2, borin 8 (2:2), Pizzolato 16, Herich 21 (2:2), Causin, Berta, Men-duto 4, Marini 11, Zec-chin 11 (3:5), Rigo 4 (2:2), Babetto 22 (2:2), trener Vitucci. JADRAN FARCO: Pavlica 7 (2:2), BrišCik, Kapun 3 (3:3), Starec 2, Pettirosso 12 (4:5), Rebula 28 (9:13), Tomšič 11 (2:2), Bordon, Gregori 16 (2:2), trener Drvarič. SODNIKA: Besio in Paron iz TržiCa. PON: Zecchin (42), Gregori (45), PM: Reyer 9:11, Jadran Farco 22:27. TRI TOČKE: Pizzolato 2, Herich 1, Marini 1; Gregori 2, Pavlica 1, Rebula 1, Tomšič 1. MESTRE - Jadran Farco je v drugem delu državnih mladincev igral v Mestrah proti prvou-vrščenemu Reyerju brez svojega standardnega »play-makerja« Iva Milica, kar se je še kako poznalo. Če dodamo še, da na tekmo ni mogel niti »vojak»Jan Godnič in da se je 14 sekund pred koncem tekme precej hudo poškodoval Matej Pettirosso, ki bo moral nositi mavec kar 20 dni, je bilo gostovanje v Mestrah vse prej kot srečno. Vseeno pa so bili jadranovci enakovredni močnim gostiteljem kar tri Cetrine, po tretji so namreč zaostajali le za osem točk (65:73). V zadnji pa je v Jadranovih vrstah prišla na dan utrujenost, Jan Gregori si je kaj kmalu prislužil peto osebno napako in domačini so bili v teh zadnjih 12 minutah znatno boljši od naših in si tako z razliko 34:14 v tem delu tudi prislužili visoko zmago 28 točk. DrvariCevi varovanci so zaceli srečanje dokaj odločno in samozavestno in so vseskozi držali korak z gostitelji. Po mož-moža obrambi v prvih devetih minutah so jadranovci ubrali consko varianto in s tem tudi delno zaustavili nasprotnikove strelce. Tudi v drugi Četrtini je bila tekma zelo izenačena, saj so gostitelji vodili le za štiri točke, v tretji pa so dosegli rahlo prednost osmih točk, v zadnji pa so gostje popustili na vsej Črti. Beneško moštvo, ki ima na razpolago večje število enakovrednih menjav, je tako imelo lahek posel z utrujenimi in z zdesetkami jadranovci ter visoka zmaga je bila tu. V vrstah domačinov so se predvsem izkazali Pizzolato, Herich in Babetto, pri jadranovcih pa Kristjan Rebula, ki je bil spet najboljši strelec srečanja, ter Jan Gregori in Matej Pettirosso, ki je imel zvrhano mero smole, (bi) OSTALA IZIDA 6. KOLA: Stefanel - San Dona 124:88, Menta Piu -Benetton 104:127. LESTVICA: Reyer Benetke in Menetton Tre-viso 10, Stefanel Trst 8, Menta Piu Gorica 6, Jadran Farco 2, Pall. San Dona 0. PRIHODNJE KOLO (7.12.): Jadran Farco -Stefanel, Benetton -Reyer, San Dona - Menta Piu. Z derbija mladincev Kontovel - Bor Radenska (F. Ferrari) ODBOJKA / PRVA MOŠKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM Valprapor Vini Pintar in 0lympia potrjujeta vlogo favoritov skupine A za uvrstitev v finalno fazo Valpraporovci nadigrali Mosso, Olympia je ronškemu Adiju prepustila niz - Gladek poraz mladih fantov Soče Valprapor - V skupini B je Naš prapor proti Krminčanom po nepotrebnem zmagal šele po 5 setih SKUPINA A Mossa - Valprapor Vini Pintar 0:3 (9:15, 5:15, 5:15) VALPRAPOR VINI PINTAR: Uršič, Ferfolja, Devetak, Gravner, Populin, Brisco, KoreCiC, Kovic, Maraž. ZaCetek je bil slab, ko pa je trener Jakopič pri rezultatu 0:4 za gostitelje med minuto odmora »stresel« svoje fante, so se stvari na igrišču povsem spremenile. Valpraporovci so izenačili pri rezultatu 6:6, nato pa je bila pot do uspeha prosta. Najboljše so gostje zaigrali v tretjem nizu, v katerem so res zadovoljili in pokazali lep napredek v igri, kakršnega od ekipe, ki meri na uvrstitev v naslednjo fazo tudi pričakujemo. Fincantieri - SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje 3:0 (15:4,15:3,15:13) SOČA VALPRAPOR: Makuc, Radetti, Bonan, MužiC, Graunar, Plesničar, Devetak, C. Cemic, M. Černič, Pintar. Mladi fantje Soče Valprapor tokrat niso igrali dovolj dobro. Boljše so zaigrali šele v tretjem setu. Velja vsekakor omeniti, da za Fincantieri igra kar šest nekdanjih pripadnikov Članske ekipe C-2 lige tržiškega društva. (Alino) Adi Ronchi - 01ympia 1:3 (15:13, 7:15, 3:15, 3:15) OLVMPLA: Lutman, Hlede, Cevdek, Pintar, Čavdek, Bensa, Breganti, Jarc, Seni, Braini. Goriška Olimpia je zabeležila drugo zaporedno zmago. Ronško ekipo sestavljajo precej mladi in neizkušeni fantje, zato bi morala biti razlika med ekipama na igrišču precej vidna, a tako ni bilo. Goriški fantje so tekmo zaceli precej nekoncentrirano in so podcenjevali nasprotnika, tako da so nepričakovano izgubili niz. Tudi v drugem setu so se naši fantje znašli v težavah, saj so izgubljali s 5:0. Nakar so reagirali in s precej učinkovitejšo igro na mreži, in to predvsem v napadu, nadigrali nasprotnika in mu prepustili le dve toCki. Tretji niz je bil zelo važen in to se je občutilo tudi na igrišču. 01ympia pa je ohranila mimo kri in zaigrala kakor zna in tako tudi prepričljivo zmagala. V tretjem setu so naši brez težav spravili rezultat na varno. (Poldo) OSTALI IZID 2. KOLA: Caldini - Intrepida Mariano 3:0. VRSTNI RED: Valprapor Vini Pintar, Fincantieri in Olympia 4, Caldini in SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje 2, Acli Ronchi, Intrepida in Mossa 0. SKUPINA B Naš Prapor - Libertas Cormons 3:2 (15:7, 15:11, 13:15,10:15,15:11) NAS PRAPOR: Sošol, KorsiC, Boškin, Paulin, Mik-luš, Legiša, Gulin, BevCar. Briška šesterka je zmagala tudi v 2. kolu, le izid je bil tokrat veliko bolj tesen, pa Čeprav povsem po nepotrebnem. Brici so namreč brez težav osvojili prva dva seta, v tretjem pa že vodili z 10:0, a so vseeno dovolili nasprotniku, da jih je prehitel in osvojil 2 niza Se dobro, da so se v tie breaku igralci Našega praporja spet zbrali, sicer bi se lahko tekma tudi slabo končala. OSTALA IZIDA 2. KOLA: Torriana - San Luigi Kmečka banka 0:3 (3, 4, 6), Corridoni - Fossalon 3:0 (10, 3, 8). VRSTNI RED: San Luigi Kmečka banka 4, Lib. Tur-riaco, Lib. Cormons, Naš prapor in Corridoni 2, Fossalon in Torriana 0 (Fossalon in Turriaco imata tekm manj). NA TRŽAŠKEM MLADINKE Virtus - Bor Friulaxport 1:3 (1:15, 7:15,15:10,9:15) BOR FRIULEXPORT: Vodopivec, A. in M. Faimann, Gmden, Zadnik, Pitacco, Guštini, Benevol, Calligaris, Sacca, Mamolo, Dolhar. Borove mladinke so po nerodnem izgubile set z nasprotnicami, ki jim v prvem in drugem setu niso bile dorasle. Toda po zlahka osvojenih setih, je mladim borovkam popustila koncentracija, kar so nasprotnice izkoristile in predvsem z močnejšim servisom osvojile tretji set. Precej borbe je bilo tudi v Četrtem setu, saj so se igralke Bora Friulexport težko spet zbrale in iztisnile iz sebe toliko moCi, da so zmagale. Velja povedati, da pri plavih ni bilo nekaterih najboljših in da se po daljši odsotnosti zaradi poškodbe v igro spet vraCa Gustinijeva. Kontovel - Inter 1904 89:71 (41:33) KONTOVEL: Ban 8, Gulič 15 (3:6), Žerjal, Milic, Križman, Kralj 13 (4:6), Hmeljak 15 (3:7), Daneu 10 (2:4), Černe 3 (1:1), Vodopivec 4 (2:4), Turk 21 (3:6), trener Furlan. TRI TOČKE: Kralj 3. Kontovelci so v 7. kolu deželnega mladinskega pvenstva po pričakovanju premagali skromno peterko Inter j a 1904, imeli pa so do zadnjih minut dokajšnje težave s požrtvovalnimi gosti, ki nikakor se niso vdali. Izid sicer ni bil nikoli vprašljiv, gostje pa so z zelo požrtvovalno in zagrizeno igro le malo zaostajali za našo ekipo, ki je dosegla večjo prednost le ob polčasu, ko je bila razlika 11 točk v korist naših predstavnikov. Tudi v nadaljevanju se je ponovila slika iz prvega dela, ko pa je eden boljših gostujočih igralcev moral na klop (tehnična in peta osebna napaka), je nastala pri Inter ju 1904 vrzel, ki j° gosti niso mogli zapolniti. Delo Kontovelcev je postalo tako mnogo lažje in tako tudi visoka zmaga ni izostala. Kot že na članski tekmi v soboto v Miljah so bili tudi na tej najboljši posameznik1 Danijel Gulič, Mark0 Hmeljak in Aljoša Dane0 ter Stefan Turk. Kontovelci so trenutno na tretjem mestu lestvice. Cicibona Radenska' Libertas 64:106 (29:56) CICIBONA RADEN' SKA: Punis 9 (2:2 -Korošic 3, Rudež 8 (2:3h KrižmanCiC 8 (2:4), Bari' ni 6, I. Bajc 19 (7:l2b Umer, Škabar 11 (3:5), h Bajc (0:4), trener Jogan-PON: KrižmanCiC (3 SON: 22. TRI TOČM" Punis 1, KrižmanCiC 1-Za cicibonaše je b1 predvsem usodne pr1j. polčas, ko so igrav porazno predvsem obrambi. Ze saD1^ naraščanje razlike koših jasno kaže na pr moC gostov: 20:8, 34d,! 40:17. V tem delu so gostitelji predvsem s bil’ lab1 t oN ;ab’ pri zapiranju pr°s pod košema, pa tudi napadu se niso izkaZ1 saj so dosegli le 29 to^ V drugem polčasu ^ si cicibonaši malo °P.jj mogli, predvsem so borbenejši v obramb’ -nekoliko toCnejši Y metu na koš. Dobro 6 tem delu igrala k-t manCiC in obča5 Rudež. (VJ) MLADINSKA ODBOJKA / ZAČENJA SE PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV IN NARAŠČAJNIC Kontovel pri dekletih napoveduje boj za vrh, ostali nabirajo izkušnje Ze jutri prvi slovenski derbi med sokolovkami in borovkami - Od slovenskih ekip pri dekletih manjka le Breg - Pri naraščajnikih slogaši in borovci z mlado ekip0 Ta teden se začenja prvenstvo naraščajnikov in naraščajnic. V tem prvenstvu nastopajo torej najmlajši odbojkarji: tisti, ki so se doslej ukvarjali z miniodbojko in se bodo zato spopadli s pravo odbojko na velikem igrišču in pa pravi začetniki, ki se šele učijo tehničnih prvin odbojke. Zato pa je v takem prvenstvu zelo težko dajati ocene in napovedi, saj je treba šele videti, kako se bodo vsi igralci in igralke držali na igrišču. Poleg tega pa lahko vsi igralci in vse ekipe med samim prvenstvom veliko napredujejo, tako da se lahko razmerje moCi med ekipami v teku prvenstva spremeni. V prvenstvu naraščajnic nastopa letos 12 ekip, med temi pa šo tudi vsa slovenska druš-va, razen Brega. Tekme bodo v glavnem odigrane v soboto in nedeljo. Izjemo pa predstavlja tekma, ki bo odigrana v jutri, 3. decembra, ko bo v Nabrežini na sporedu prvi letošnji spopad med slovenskima ekipama. Sokol se bo namreč pomeril z Borovimi narašCajnicami. Od predstavnikov društev, ki smo jih zaprosili za nekaj informacij o nastopajočih ekipah, je samo predstavnica Kontovela Jana Ban odkrito povedala, da ne skrivajo določenih ambicij in da računajo na visoko uvrstitev. Ekipo letos vodi Dušan Kušar, sestavlja pa jo 14 igralk letnika ’79 in ’80, ki veC let trenirajo skupaj. Letos se na prvenstvo pripravljajo že od septembra in sicer trikrat na teden. Od nasprotnikov pozna malo bolje le slovenske ekipe in misli, da bodo Bor in Sloga tudi med najboljšimi v prvenstvu. Borove narašCajnice trenira Betty Nacinovi. Ne upa si dajati napovedi, saj nasprotnikov ne pozna. Ekipo sestavlja 15 igralk letnika ’79 in ’80. Lani so bile te še razdeljene v dve ločeni skupini, letos pa so se združile v ekipo, ki trenira trikrat na teden. Nacinovijeva je z igralkami zadovoljna, saj dobro in marljivo delajo, zato pa bodo verjetno tudi v prvenstvu naredile lep vtis. Tudi Slogina vrsta je precej številčna, saj jo pravzaprav sestavljalata dve ekipi (letnik ’79 in ’80), ki tudi loCeni trenirata pod vodstvom trenerjev Peterlina in Čača. Zato tudi vse te igralke ne bodo mogle vedno nastopati, ampak se bodo morale na tekmah vrstiti. Tudi ČaC drugih ekip ne pozna, zato noCe dajati nobenih napovedi o možnih uvrstitvah. Cilj ostaja le nabiranje izkušenj in izboljšanje. Tudi Sokol nima nobenih visokih ambicij, saj je letošnja ekipa sestavljena iz samih začetnic. Igralke redno trenirajo dvakrat na teden in se skušajo naučiti osnovne odbojkarske tehnične elemente, med prvenstvom pa si nabrati Cim veC izkušenj, ki jim bodo prišle prav v prihodnjih nastopih. Pri naraščajnikih nastopata obe naši društvi, ki gojita moško odbojko: Bor in Sloga. Tudi tu je zelo težko dajati napovedi, saj je za te igralce najvažnejše le igranje, šele potem pa rezultat. Slogina ekipa šteje malo igralcev, ki so vsi letnika ’80 . Ti igralci seveda nastopajo privic na večjem igrišču, zato bodo verjetno na za se imeli nekaj težav, ^at° na njem znajdejo- ^ pa bo zanje to p^6. jji pomembna izkušal av bodo z igranjem V ,g. gotovo stalno napre, vali. Podobno je Borovem taboru- jgt-en igralec je narm® vgi nik ’79, drugi pa s 6° leto mlajši. Od teht^jg-je večina začela u ti z odbojko šele septembra, zato Silva Meulja ne z^V' visokih uvrstitev- vgč no je, da fantje gpy igrajo in pri tem ŠPORT Sreda, 2. decembra 1992 __________KOŠARKA / V 2. KOLU EVROPSKEGA POKALA_ Tesna a zaslužena zmaga Smelt Olimpije s Hapoelom Doslej najboljša igra Maria Kraljeviča v dresu Ljubljančanov Jure Zorcic Smelt Olimpija - Hapoel 78:77 (44:45) LJUBLJANA - DVORANA TIVOLI GLEDALCEV: 1.500. SODNIKA: JaCoviC (CSFR) in Reatto (Italija). SMELT OLIMPIJA: Horvat 10, Daneu 6 (1:2), Cooper 7 (3:3), Hauptman 5 (0:3), KrajeviC 24 (0:1), Gorenc 10 (3:4), Djurišič 8, Langston 8. HAPOEL: Navi 2 (2:3), Fair 2, Amsalen 10, Thirdkill 22, Schteinhauer 14 (0:3), Zlotikman 8 (4:4), Dobraš 19 (5:5). Košarkarji Smelta Olimpije so v drugem kolu pokala pokalnih zmagovalcev presenetljivo, vendar povsem zasluženo, ugnali zelo dobro izraelsko ekipo. Ljubljančani so tekmo pričeli medlo, nervozno, brez poškodovanega centra Kotnika in Petra Vilfana, kar je vsaj v začetku nedvomno vplivalo na igro domačinov. Gostje so v prvem delu v glavnem vodili, domači so prvič povedli šele v zadnji minuti in sicer 44:43. Smelt Olimpijo so v prvem polčasu večinoma reševale trojke, svojo najboljšo tekmo v dresu ljubljanskega kluba pa je igral center Mario Kraljevič. Odlično je skakal pod obema košema in bil tudi zelo učinkovit v napadu. Slabše je igral prvi ljubljanski strelec Hauptman (vsega pet točk) vendar sta zato tokrat boljše zaigrala Američana Langston in Cooper. Gostiteljem se je poznalo, da je pod košema manjkal visoki Kotnik, to pa so nadomestili z zares odlično obrambo v drugem polčasu. Sam začetek drugega polčasa sicer ni obetal nic dobrega, saj so najprej gostje ušli za pet točk, nato pa je Langston v 28. min. izenačil na 57:57. Od tega izida dalje so Ljubljančani večinoma vodili, njihovo Uajvecje vodstvo pa je znašalo 10 toCk (74:64), ob zaključku tekme pa so zopet popustili. Postava Langston, Cooper, Kraljevič, Daneu in Horvat je zelo dobro igrala posamično obrambo na Uajbolj nevarnih gostih Američanu Thirdkillu in Bosancu Dobrašu. Ljubljančani so tako osvojili prvi točki v evropski konkurenci, gostje pa bodo morali Priložnost za zmago v gosteh poiskati drugod. Pri domačih velja pohvaliti prav vse igralce, ki so dokazali, da se ob hitrejši in borbenejši igri lahko kosajo hidi z dobrimi evropskimi ekipami. Sodnika sta sodila slabo. S Thirdkillom (v temnem dresu) je imela obramba Smelta precej dela (Foto TRIO) V Španiji zdaj po napovedih V ZRN Bayern še naprej vodi V Franciji na čelu Nantes Dimitrij Križman MUENCHEN - Po blesteči zmagi v gosteh so nogometaši Bayema spet dokazali, da bolje igra na tujem kot pa na domačem 01ympia stadionu. S sicer dobrim Karlsruhejem je le izenačil (3:3) in tako izgubil že peto domačo točko. Bavarci so imeli vseskozi pobudo, odlično je zaigral tudi Matthaus, vratar Aumann pa je z dvema napaka izničil napor soigralcev. Na dve točki sta se tako Bavarcem približala Eintracht in VVerder Bremen, ki sta odpravila Uerdingen in Saarbriicken. V odlični formi je ta Cas zlasti Borussia Dortmund, ki je povsem nadigrala Nurmberg. V boju za obstanek je tokrat Koln bržkone zapečatil usodo Bochuma. V španski ligi se je stanje povsem normaliziralo, saj so prva tri mesta zasedli Barcelona ter s točko manj madridska Real in Atletico. Barcelona je tudi ta teden napolnila nasprotnikovo mrežo, tokrat celo v mestnem derbiju z Espanolom. Real Madrid je mukoma doma obračunal z Oviedom, strelci pa so bili Hierro, Milla in Martin Vasquez. Presenetljivo zmago v gosteh je dosegel Atletico in tako prekinil ambicije Seville po državnem naslovu. Z izredno zmago na tujem se lahko ponaša tudi Atletic Bilbao, ki je s 4:0 zrušil Gijon in ga dohitel na 5. mestu. La Coruna je zašel v krizo in brez gola igral doma proti Valencii. V Franciji je bilo ta teden na sporedu izredno važno srečanje med Monacom in P. St. Germainom. Zmagali so Rainerjev! »podložniki« in se spet vključili v boj za naslov . V vodstvu je Nantes, sledi mu Pariš St. Germain, za dve točki pa zaostajata glavna favorita 01impique Marseille in Monaco ter outsider Amcerre. Na Nizozemskem je PSV Eindhoven povečal prednost pred Ajaxom in Fejenoordom na 6 točk, tako da je pozornost lahko že usmeril v srečanje z Milanom . V zaostalem srečanju 1. angleške lige pa je Chelsea tik pred koncem srečanja premagala Leeds in napredoval na presenetljivo 4. mesto. BEOGRAD / ZAPLETI V NOGOMETNI ZVEZI JUGOSLAVIJE ZAGREB / NOGOMETAŠI GROZIJO V igri za novega predsednik tudi direktor Zvezde Džajič Nogometni prvoligaši zagrozili s prekinitvijo prvenstva BEOGRAD Hpraznjani ns Pisarni prei ^ °gometne ^goslavije je s Prečil igranje dveh kol je Prvenstva v Postopku vo Uovega predsi Prišlo do nesoj ogometno zvi i je vztrajal uovo vodstvo 1 0 takoj) in s Prv°ligašev, ki alprej volitve glinah Vojvodina in !,ele Potem v vj°Vega pred ^zadovoljni delon Predstavniki sk prejšnjem tedi rratom zagrozil Prvenstvo preki i Nevarnost j /uhom velik 9ala v srbskem ip f1 od četrtka Hp1 me.d s ^didata Veze Srbi Uii P\Uja ter EEF Pijavo Uove Qve v v S zal kovic Kocenu Maja Marsičevič v katerih ne bi bilo prostora za birokrate in anonimne delavce, dovolj nam je večnih nogometnih mešetarjev, prišel je Cas za spremembe - je izjavil Spiro Vukovič, predsednik skupnosti prvoligašev. Če bi sodili po njegovih izjavah in stališču prvoligašev, se zdi, da naklepi nogometnih birokratov tokrat ne bodo uspeli. Zelo občutljivi položaj bodočega novega predsednika NZJ v državi, ki je pod embargom, ki ima oslabljeno ligo, od vseh nogometnih delavcev zahteva, da za prvega človeka organizacije postavijo osebnost, ki je cenjena in priznana v svetu in ne kogarkoli izmed številnih birokratskih brezimnežev, kot se je to dogajalo doslej. Zaradi teh razlogov je bil predlog, naj se v pisarno na Terazijah 35 vseli Dragan Džajič, legenda jugoslovanskega nogometa, pri večini nogometnih delavcev sprejet z navdušenjem. Nekaterim očitno ni bilo všeč, da bi na Celo organizacije stopil Človek, s katerim ni mogoCe zlahka manipulirati, in tako so se v igri pojavila tudi druga imena (Ivan Curkovič, Nemanja Stankovič, dr. Aco Obradovič in druga). Uspešnemu tehničnemu direktorju Crvene zvezde poseganje v ta nejasni položaj ne diši preveč in tako se je predvolilni tekmi odrekel, v želji, da ne bi bil nikogaršnja lutka, v času, dokler se odnosi med Nogometno zvezo Srbije in prvoligaši ne razčistijo. Ker pa so volitve zaradi intervencije ministra Cvetkoviča preložene, prvenstvo pa se nadlajuje, lahko pričakujemo, da se bo popularni »Džaja« vendarle vrnil v kombinacijo. MogoCe bi bila to tudi najboljša rešitev za v tem hipu oslabljeni jugoslovanski nogomet. Ge paC nimamo na voljo, kot pravi Žarko Pavlovič, pokrovitelj kruševskega Napredka, Slovencev, Hrvatov, Makedoncev... in bi bil predsednik lahko tudi Oblak. AMERIŠKI NOGOMET / V SEATTLU Boj za jajčasto žogo med divjimi konji Denverja in morskimi jastrebi Seattla t ^ * <— n>4 Hf ,801.' ,. Vanče Johnson (82) je v tekmi NFL lige v ameriškem nogometu med moštvoma Denver Broncos in Seatlle Seahavvks pretekel 9 jardov. Davis (34) gaje zaman oviral Pri Hašk Gradžanskem se farsa z neverjetnimi zahtevami še nadaljuje ZAGREB - Potem ko so napisali odprto pismo predsedniku republike v stilu »Druže Tudman, mi ti se kunemo...«, so igralci zagrebškega kluba HASK Gradžanski nadaljevali s svojo načelno borbo za pravico, se pravi za izplačilo zasluženih plač in premij, in pri tem seveda uspeli. Potem ko so javnosti natresli celo vrsto floskul in »načel«, so v Četrtek zasedli klubsko trofejno dvorano in jo spremenili v spalnico, ki je niso hoteli zapustiti toliko Časa, dokler ne bo pravici zadoščeno. Trenerju Miroslavu Blaževiču je vendarle uspelo, da jih je za kratek Cas zvabil na trening pred pomembnim dvobojem z Osijekom, saj bi Gojko Marinkovič morebitna zmaga pomenila, da bi nekdanji Dinamo postal prvak brez enega samega poraza, in jih potem pregovoril, da so odšli spat domov. Kljub novici, da je denar prišel, napovedujejo, da se bodo v ponedeljek znova preselili v klubske prostore in v njih vztrajali toliko časa, dokler ne bodo izpolnjene tudi njihove druge zahteve, ki se v glavnem omejujejo na spremembe v vodstvu kluba, te pa ne zadevajo trenerja. Če nas spomin ne vara, so se tako končevali tudi štrajki v nekdanji Jugoslaviji. Dovolj je bilo malo požugati in denar, ki ga sicer ni bilo, je že prišel od nekod. Tako se je zgodilo tudi zdaj, čeprav gre za vsoto, ki bi zadoščala tudi za kakšno veliko hrvaško podjetje, saj zagrebški igralci z žogo zaslužijo po 4000 nemških mark na mesec, delavci pa niti 100. Se ena zanimivost v zvezi s tem štrajkom: medtem ko živijo delavci na Hrvaškem popolnoma brez pravic, pahnjeni v revščino, in je Hrvaška edina nekdanja socialistična država, v kateri zaposleni niso dobili niti dinarja bonusa, ampak morajo »svoje« odkupiti sami, se nogometaši vedejo tako, kot bi bil klub od nekdaj in za zmeraj samo njihov. Očitno imamo opraviti z novo avantgardo. KOŠARKA / PRIMORSKA LIGA Derbi 5. kola v Trstu med vodilnima Jadranom TKB in Kraškim zidarjem TRST - V okviru članske Primorske košarkarske lige bo drevi ob 21. uri v tržaški športni palači derbi 5. kola med Jadranom TKB in Kraškim zidarjem iz Sežane, ki s šestimi točkami po 4 kolih vodita na lestvici te lige. Obe ekipi sta se doslej že srečali v več prijateljskih srečanjih in vse tekme so bile dokaj izenačene in napete, kar pričakujemo tudi drevi. Tekma pa bo še kako koristna za Jadranovo moštvo, ki se vneto pripravlja na zelo pomembno nedeljsko prvenstve- no srečanje proti enemu izmed tekmecev v boju za obstanek, moštvu iz Porta S ant’ Elpidia. Medtem ko so današnje srečanje v Kopru med domačim moštvom Micom Marcus in Borom Radenska preložili, bo Kontovel v telovadnici pri BrišCikih ob 20.30 igral proti tržiške-mu Italmonfalconu, ki po 9. kolu s 16 točkami vodi sam na lestvici C lige. Naj omenimo tudi, da so TržiCani v 4. kolu Primorske lige povsem zasluženo premagali jadranovce. Za Kontovelce bo dre- višnja tekma zelo pomemben test pred sobotnim prvenstvenim derbijem D lige z Borom Radenska. Banovi fantje, ki so v spodnjem delu lestvice, si novega prvenstvenega poraza ne morejo privoščiti. Jutri pa bo ob 19.30 v telovadnici M. Štrukelj v Novi Gorici domaCa Iskra igrala svojo tretjo tekmo v tej ligi proti tržaški ekipi Servolana Latte Carso, ki nastopa v tretji italijanski ligi in ki jo vodi znani ljubljanski trener Peter Brumen, ki je pred tem vrsto let sedel na Jadranovi klopi. NOVICE Hokej na ledu Olimpija Hertz: Celje 8:3 (3:1, 1:2,4:0) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, gledalcev 1000, sodniki Vister (Jesenice) ter Lešnjak in Zahtel (oba Ljubljana), Strelci: Beribak in Gorenc po 2, pajič, Sagissor, Moore in Kontrec po 1 za Olimpijo Hertz; Sahraj, Mihdragovič in Vnuk po 1 za Celje. IzkluCitve: Olimpija Hertz 6 minut, Celje 6 + 10 minut disciplinske kazni. Ljubljančani so v 16. kolu še Četrtič premagali Celjane. Domači hokejisti so že v 14. minuti vodih s 3:0, nato pa so popustih in gostje so zmanjšali razliko na 4:3. V zadnji tretjini so zelerio-beli pokazali, kaj znajo, in štirikrat premagali sicer najboljšega igralca tekme Ušakova. Triglav:Bled 1:2 (1:0,0:1,0:1) KRANJ - Drsališče na Gorenjskem sejmu, gledalcev 300. Strelci: Potočnik 1 za Triglav; Rožkov in Anfjorov po 1 za Bled. Izključitve: Triglav 8, Bled 4. Blejci so presentljivo težko premagali Triglav, pri katerem je blestel vratar Bolta. Gostje zmagoviti gol dosegli 6 minut pred koncem tekme z igralcem več. Tretja tekma 16. kola državnega prvenstva Slavija Beton - Acroni Jesenice bo danes ob 18. uri. Francoz Denis Rey najhitrejši na treningu VAL D’ ISERE - Francoz Denis Rey je bil včeraj najhitrejši na neuradnem treningu za prvo preizkušnjo za SP v smuku, ki bo v petek v francoskem Val d’ Iseru. Rey je bil s časom 2:01, 34 prvi, drugi je bil njegov rojak Adrien Duvillard (2:01, 90), tretji pa Avstrijec Patrick Ortlieb (2:01, 98). Prvi od Italijanov je bil Krishan Ghedina, ki je dosegel osmi čas (2:02, 91), deseti pa je bil Pietro Vitalini (2:03,33). Angleški bookmakerji: Milan in Juventus favorita MILAN - VVilliam Hill, eden največjih londonskih bookmakerjev, je včeraj v Milanu predstavil kota-cije glede letošnjih evropskih nogometnih pokalov. Milan je zanesljivo na prvem mestu (1, 65) pred francoskim 01ympiqueom iz Marseillea (5,50). V pokalu UEFA je stanje bolj izenačeno. Vodi pa Juventus (3, 25) pred Real Madridom (6), Ajax in Roma (7), Benfica in Borussia (10) ter Saint Germain in Amcerre (13). V pokalu pokalnih zmagovalcev je prvi Atletico Madrid (kotiran 3), druga pa je Parma (4, 30). Glede italijanskega prvenstva pa Hill seveda napoveduje Milanovo zmago (1, 20), Juventus in Inter (7, 50), Sampdoria in Torino (21). Liverpool v četrtfinalu pokala pokalnih zmagovalcev BERN - Liverpool bi lahko igral v četrfinalu nogometnega pokala pokalnih zmagovalcev, Čeprav ga je v osmini finala izločil moskovski Spartak. Kaže pa, da je s Spartakom igral nogometaš, ki ni pravilno registriran za moskovski klub. Gre namreč za Mihajla Rusajeva, ki je še poleti igral za Oldenburg v drugi nemški ligi, nakar pa je iz neznanih razlogov zapustil klub in se vrnil v Moskvo. Rusajev je za Spartak v pokalu proti Liverpoolu igral tako na prvem kot na povratnem srečanju (obakrat pa je vstopil na igrišče v drugem polčasu).»Za sedaj kaže, da je z registracijo Rusajeva vse v redu,« je dejal eden od predstavnikov evropske nogometne zveze,« ne vemo pa, kako je bilo s prestopom tega nogometaša iz nemškega k moskovskemu klubu. Trenutno poizvedujemo in upamo, da bo vsa zadeva Cimprej jasna. «Eden od predstavnikov moskovskega kluba pa je izjavil:«Ne vem, Cernu toliko prahu ob tem primem, saj je zadeva zelo jasna. Se Mo Enroe ločuje? NEW YORK - Sta nekdanja filmska igralka Tatum 0’Neal in znani tenisač John McEnroe pred ločitvijo? Po pisanju časopisja v ZDA naj bi se popularna Tatum po šestih letih zakonskega življenja in treh otrokih odločila za povratek na sceno, Čemur pa McEnroe nasprotuje. Baje je večkrat tudi izjavil, da si ne žeh žene, ki bi zaradi delovnih obveznosti zaupala otroke tujim ljudem, Kaže, da se je v soboto v zvezi s tem znova sprl z ženo, z otroki jezen zapustil dom v New Yorku in se preselil v Kalifornijo. »USA today« poroCa, da je oCe Tatum 0’Neal, znani igralec Ryan 0’Neal, rotil hčer, naj se zaradi otrok premisli. Pa tudi premoženje McEnroea ni odmuh: cenijo ga na 150 milijonov dolarjev. Italijanske košarkarske ekipe v evropskih klubskih pokalih RIM - Tudi ta teden Čaka italijanske peterke pester spored v evropskih pokalih. V evropskem klubskem pokalu bo Scavolini iz Pesara jutri gostoval v Zagrebu, medtem ko bo Skansijev Benetton igral doma prod madridskemu Estudiantesu. Ze danes bodo štiri italijanske ekipe nastopile v Koračevem pokalu. Vse pa bodo igrale doma: milanski Philips proti Leonu, rimski Messaggero prah Anhbesu, Phonola iz Caserte prah Barceloni in Clear iz Cantuja prah Fenerbahceju. Magic Johnson ni edini seropozitiven v NBA NEW YORK - »Magic Johnson ni edini košarkar NBA, ki je seropozitiven!« je včeraj dejal na sprejemu v Cambridgeu dejal slavni čmopolh ameriški teniški igralec Arthur Ashe, ki je tudi sam okužen z virusom aidsa. Po Asheovem mnenju je vsaj še nekaj košarkarjev NBA okuženih z boleznijo tega stoletja. Samo Magic Johnson je doslej priznal, da je seropozitiven, ostali pa molčijo, ker se bojijo prenagljenih ukrepov zveze. PRIREDITVE Sreda, 2. decembra 1992 TRST / SINOČI PREDSTAVILI KNJIGO MARKA KRAVOSA TRI PRAVLJICE Sladek, rahel in skoraj moder pravljični svet Odprli tudi razstavo izvirnih ilustracij Klavdija Palčiča BOLJUNEC / OBČNI ZBOR KD FRANCE PREŠEREN Iz starih korenin morajo zrasti nove oblike dela Delovanje društva prevzema ob sodelovanju s starejšimi skupina mladih odbornikov V prostorih knjigarne "Cooperativa fra Servi di piazza” je v teku pobuda, ki nosi naslov: "...Znanost ... Ustvarjalnost”. Prejšnji Četrtek so na temo mladinskih poljudnoznanstvenih izdaj založbe Editoriale Scien-za spregovorili založnica Helene Stavro, podpredsednica Studijskega centra ”A. Alberti” Silvia Blezza Picherle in odgovorna za didaktični odsek znanstvenega imaginacija Paola Rodari. SinoCi je zaživel ustvarjalni veCer s predstavitvijo knjige Marka Kravosa ”Tri pravljice, ena sladka, ena rahla, ena skoraj modra”, ki je lani izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Srečanje z avtorjem je dopolnilo odprtje razstave izvirnih ilustracij, ki jih je za knjigo ustvaril priznani tržaški slikar Klavdij Palčič. Pred nedavnim so bili isti izvirniki na ogled na knjižnem sejmu v Pordenonu. Ob tej priložnosti je Palčič razstavljal tudi ilustracije za knjigo o "Martinu Krpanu”, ki je prav tako izšla leta ’83 pri Založništvu tržaškega tiska in za tekst "Dohtar, ti jezični dohtar”, ki je izšel v založbi Prešernove družbe iz Slovenije leta ’89. Palčič se že vrsto let uspešno posveča ilustraciji tekstov za najmlajše. Od zgodnjih šestdesetih let dalje smo zasledili vrsto uspešnih izdaj, ki dokazujejo Palcičevo sposobnost vživljanja v otroški domišljijski svet, ki si ga je s svojo izvirno likovno govorico kaj kmalu pridobil. Med številnimi knjigami, ki jih je Palčič opremil, naj omenim ”Abece-riino” na verze Miroslava Košute (ZTT, 1980) in Kosmačevo knjigo "Kamen in njiva pravljica o maku”. Palčičev domišljijski svet je vsebinsko bogat in raznolik, tako predstavlja vsak tekst za bralca novo odkritje, Čeprav ostaja umetnikov stil jasno spoznaven. Največkrat se Palčič poslužuje mešanih tehnik, prav ker se pri delu odloča za različne likovne prvine, ki mu jih ena sama tehnika ne bi dovoljevala. Z enako sproščenostjo seže po svinčniku, peresu ali Čopiču. Živi barvni kontrasti se mehko prelivajo, svetlobni učinki, ki jih umetnik doseže z uporabo vode pritegnejo gledalca k duhovnemu podoživ-ljanju podob. V ta prav-ljicni svet nas vodijo vesele Crtovne igre in lahkotni barvni madeži. Pravljice so tri: ena sladka, ena rahla, ena skoraj modra. Prav tako zasledimo pri ilustracijah preplet različnih likovnih prvin: od sončnih prav-ljiCnih prizorov, do poetično bolj izpovednih podob, kjer se modri barvni odtenki prelivajo do luninih obrisov. Posamezne ilustracije zaživijo tako kot avtonomne umetniške stvaritve na tej bogati razstavi, ki dovoljuje tudi odraslim polet v poetični svet pravljične domišljije, ki ga Cas ne omejuje. Podobno se dogaja tudi s protagonistom pravljice, ki se znajde v brezCasovnem prostoru v katerega popelje s sabo še do 7. decembra vse, ki si želijo razstavo ogledati in odkriti, da se umetniško ustvarjanje prav tako nahaja razpet nad omejenostjo Časa in je prav zato enako blizu odraslemu, kot otroku. Damjana Ota Po štirih letih negotovosti in - še posebno v zadnjem dveletju - skorajšnje odsotnosti vaškega kulturnega delovanja bo KD France Prešeren iz Boljunca zaživelo ob delu in razmišljanju skupine 14 mladih odbornikov, ki so si na petkovem obenem zboru prevzeli to nalogo, ob njih pa bo še vedno skupina starejših društvenih odbornikov. Glavno novost skupščine elanov boljunškega društva pravzaprav predstavlja izvolitev tako mladega odbora, ki naj bi po večletnemu obdobju uspel spodbuditi delovanje, še posebej pa mu vliti svežih moCi in novih prijemov. Seveda se s tem društveno življenje ne bo bistveno spremenilo, saj bo še vedno ohranjalo svojo navezanost na vaško okolje, na slovenske tradicije - še posebno značilne vaške običaje. Novi odbor bo tudi iskal sodelovanje in soočenje z drugimi delovnimi skupinami, ki so prisotne v vasi in v širši okolici. Upanje in željo, da bi»poteza«uspela, je v svojem posegu izrazil predsednik ZSKD Ace Mermolja. Se posebno zadovoljstvo bi bilo, ko bi se skozi delo novega društvenega odbora lahko Petkova skupščina članov KD France Prešeren (Foto Magajna) razvijala in bogatila kulturna stvarnost te breške vasi. »Cilji in smernice društva se še držijo starih korenin«, je v uvodnem poročilu poudarila bivša predsednica Nadja Švara, »iz njih pa morajo zrasti novi načini delovanja, nova zanimanja, nove pobude.«V svojem posegu je omenila tudi težave z društvenimi prostori. Občinsko gledališče namreč še ni nared, kar je bistveno ohromilo redni potek dela KD France Prešeren. Edina društvena skupina, ki ni prekinila svojega delovanja, je tamburaški ansambel, ki je ob rednih vajah tudi velikokrat uspešno nastopil ob raznih priložnostih. Plesna šola pa je pred dvema letoma pre- nehala z vajami, v glavnem zaradi nerazpoložlji-vosti primernih prostorov. V zadnjih letih je bilo KD France Prešeren»pri-sotno«predvsem z običajnimi letnimi prireditvami, kot sta štefanovanje in proslava ob dnevu slovenske kulture, na začetku poletja pa je redno bila vaška šagra. Pred kratkim je boljunško društvo postavilo spominsko plošCo na pročelje hiše, v kateri je živel in ustvarjal preminuli glasbenik in pevovodja Drago Žerjal. Nadja Švara je svoje poročilo sklenila z razmišljanjem ob seznamu predlaganih imen za novi društveni odbor. V zadnjih letih je namreč društvo »izbiralo « različne načine vodenja: od tradicionalne oblike s predstavniki različnih generacij do skupinskega dela po odsekih in odgovornimi za posamezne tematske sklope. Iz vsega tega izhaja ugotovitev, da lahko dobro dela le skupina ljudi, ki se že med seboj dobro razumejo in jih torej Človeški odnos veže že mimo skupnega dela v društvenem odboru. S temi značilnostmi se predstavlja skupina novih odbomnikov, ki so jih elani KD France Prešeren soglasno izvolili na petkovem obenem zboru. Ustvarila se je torej nova duša kulturnega delovanja v tej breški vasi: prisotni elani KD Prešeren so skupini mladih izrazili dobro mero zaupanja. NOVICE TRST /SEZONA GM OPČINE / PREDSTAVILI KASETO ODRČEK POJE TRST / DREVI KONCERT Začenja se seminar ZSKD o osnovah glasbene vzgoje Danes se ob 17.15 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20, H. nadstropje) prične seminar osnovne glasbene vzgoje po metodiki E.J. Dalcroza, ki ga prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu. Seminar, ki se bo nadaljeval še naslednjo sredo, 9. decembra in soboto, 12. decembra ho obsegal tako praktično delo kot tudi teoretične osnove in bo razdeljen na tri poglavitne vsebinske sklope: telesna ritmika, gibalna in izrazna improvizacija, prosta in intonirana vokalnost. Seminar vodi prof. Clau-dia Mattiotto, pianistka, ki se je posebej posvetila specializaciji Dalcrozeve metodike. Andersenove pravljice v gledališču Cristallo Gledališka skupina Contrada je tudi letos pripravila niz otroških predstav, ki jga tokrat posveča pravljicam Hansa Christiana Andersona. V nizu»Povem ti pravljico«bo nastopilo več skupin, med temi tudi elani Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Njihova predstava, ki bo v nedeljo, 13. decembra ob 11. uri, bo istočasno zanimiv poskus podajanja pravljice v slovenščini s pravodom v italijanščino. V takšni dvojezični izvedbi bo SSG podalo pravljico »Cesarjeva nova oblačila«. »Pravljični «niz se je v gledališču Cristallo zaCel s klasikom: Giorgio Amodeo in Cristina Prima-vera sta prejšnjo nedeljo zbranim otrokom podala znamenitega »Grdega račka«. To nedeljo, 6. decembra ob 11. uri bo nastopila gledališka skupina Archivolto iz Genove s »Čudežnim vžigalnikom«. Predstave za najmlajše se bodo nadaljevale vse do začetka februarja. Občinsko gledališče Verdi se pripravlja na sezono Medtem ko se je gledališka sezona v vseh drugih gledališčih že začela, tržaška operna hiša še ni odprla svojih vrat občinstvu. Za to obstaja tehten razlog, saj so zaradi popravil začasno (za nekaj let) zaprli) staro gledališče Verdi, ki so ga že zaceli obnavljati. Za letošnjo in verjetno še za kakšno sezono bodo usposobili takoimenovano gledališko dvorano Palatripcovich: nekdanjo (grdo) avtobusno postajo postajo bodo preuredili v gledališče z dvorano in ostalimi potrebnimi prostori. Dvorana naj bi bila nared 16. decembra, ko se bo sezona uradno začela, vendar pa s koncertom in ne z opero ali baletom, kot je to običaj. Otvoritveni koncert bo posvečen Beethovnu, orkester in zbor gledališča Verdi in soliste bo vodil dirigent Carl Melles. Med mrzličnimi pripravami na otvoritev sezone oziroma na selitev v novi sedež - preureditev je omogočilo podjetje Tripcovich - pa so že v polnem teku vaje na prvo predstavo letošnje sezone. Gre za sloviti balet Cajkovskega»HrestaC«, ki bo prvič na sporedu 12. januarja prihodnje leto. Slovenski filharmoniki na koncertih v Trstu in v Novi Gorici Obakrat je z orkestrom nastopila harfistka Jasna Corrado-Merlak Ivan Srne Simfonični orkester Slovenske filharmonije je 12. novembra v Novi Gorici, naslednjega dne pa v Kultunem domu v Trstu odigral koncert z istim sporedom: L.v. Beethoven: Simfonija v B-duru op. 60 št. 4, Kogoj-Merku: Pet malenkosti za orkester, J.J. Rodrigo: Concierto de Aranjuez za harfo in orkester, R. Strauss: Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla za veliki orkester op. 28. Orkester je obakrat vodil Marko Letonja, kot solistka pa je nastopila harfistka Jasna Corrado-Merlak. To je bil že drugi abonmajski koncert v Novi Gorici, v Trstu pa je z njim začela sezono Glasbena matica, ki letos v svojem sporedu poudarja ustvarjalnost Marija Kogoja ob njegovi 100-letnici rojstva. V Trstu je navdušenje poslušalcev osvojil izbor iz Kogojevega klavirskega opusa - Pet malenkosti, ki jim je Pavle Merku dal orkestrsko dimenzijo. Polna dvorana je z zanimanjem pričakovala tržaško harfistko Jasno Corrado-Merlak in mladega dirigenta Marka Letonjo, ki se je predstavil z dobro pripravljenim orkestrom in s svojsko zasnovanimi interpretacijami. Iz njih smo lahko spoznali umetnika posebne pronicljivosti, dojem-lji-vosti in izredne sposobnosti vodenja orkestra oziroma sugestivnega prenašanja ustvarjalne prodornosti na orkester, ki ustvarja izjemno oblikovalno napetost. Morda je bilo te v drugem in tretjem stavku Beethovnove simfonije nekaj manj v Novi Gorici, veC pa v Trstu, kjer je tudi orkester v nekoliko boljših akustičnih pogojih zazvenel bolj polno. Sicer pa sta bila oba koncerta enakovredna. Priznanje je treba dati pihalom in trobilom pri izvedbi Straussove simfonične pesnitve, osebno pa še Melini Todorovski za njen prispevek v Ada-giu pri Rodrigovem koncertu, ko je muzikalno nazorno dialogizirala s harfo. V tem koncertu je pri harfisticnem izvajanju bilo vedno v ospredju muzikalno pretanjeno, občuteno muziciranje, ki izvira iz vrhunske, spretnostne igre, Čvrstega ritma, jasnega fraziranja in naravnanosti k zaokroženosti oblikovanega dela. Izrazitost njene povednosti je prišla še do večje nazornosti v Trstu, kjer je harfa imela večji volumen kakor v prostorski utesnjenosti v Novi Gorici. Zasluga dirigenta je, da je s precizno delujočim orkestrom strnil koncert v nazorno celoto. Koncert je zaključilo Straussovo delo, na široko razpeto med lirične utrinke do najsilnejše vzpone, zapleteno v svojih kontrastih v razgibano dramatičnost, ki jo je dirigent izpovedal v veliCasnto in prepričljivo. Poslušalci so oba koncerta zapustili z odličnim vtisom o vseh izjavalcih. Veseli otroški songi ob 254etnici Tabora N. Miklavčič in M. Košuta o svojem delu Avtorja glasbe Miklavčič (levo) in košuta (desno, sedi) na Opčinah (Foto Videoteam) V zelo dobro obiskani dvorani Prosvetnega doma je SKD Tabor z Opčin v soboto odlično zabeležilo svojo 25-letni-co. Požrtvovalni openski prosvetni delavci so želeli predvsem poudariti svoje delo z mladino in so zato ob tako pomembni obletnici izdali pri novogoriški založbi Arthea glasbeno kaseto z naslovom ”OdrCek poje”, ki nudi v prijetno poslušanje vse songe iz Taborovih odrskih uprizoritev za mladino, zraven pa prilaga še knjižico z besedili in podatki o avtorjih glasbe Neviu Miklavčiču in Miranu Košuti. Oblikovalka prikupne naslovnice je likovnica Jasna Merku. Kakor je v uvodnih besedah poudarila Nori Jeric, ki je veCer tudi povezovala, sta vse songe iz štirih uprizoritev prispevala avtorja Nevio Miklavčič in Miran Košuta. Prva izmed štirih igric je bila Kekec iz "davnega” leta 1984, dve igrici sta še živi - Ni lahko biti pes in Zmajčkov rojstni dan -Četrta, Geniji v kratkih hlačah, pa je v zadnji pripravljalni fazi pred premiersko uprizoritvijo. Za vse uprizoritve sta poskrbeli režiserki Olga Lupine in Edita Frančeškin, nastopali pa so otroci, ki obiskujejo srednjo in osnovno šolo na Opčinah. Avtorja sta spregovorila o preprosti, a zelo posrečeni ideji, ki je botrovala nastanku kasete - zabeležiti glasbene trenutke gledaliških predstav, zahvalila pa sta se seveda SKD Tabor, ki je omogočilo realizacijo te ideje. Spomnila sta se vsega truda, ki je bil potreben za nastanek kasete in vseh sodelavcev, ki so prispevali k rojstvu. Posebej je Miran Košuta označil delo z otroki kot najodgovornejše, ker pomeni naložbo v kontinuiteti dela in izziv, ker ne pozna sprenevedanja. Posebne pohvale sta bili deležni poleg nastopajočih solistov in ostalih otrok obe režiserki, ki sta z društvom Tabor znali dati pravo mesto avtorski glasbi pri odrskih nastopih, tako da je postala vsem drugim elementom na odru enakovreden Člen, kar včasih pri poklicnih gledališčih pogrešamo. Nastopili so nato mladi igralci, ki so v svojih kostumih in ob toplem odobravanju občinstva zapeli nekaj najbolj značilnih pesmi s kasete. To jih je že sproti nagrajevalo z aplavzom, toliko bolj moCno pa je bilo priznanje na koncu, ko so solisti, ostali nastopajoči, režiserki, likovna oblikovalka in oba avtorja stopili na oder ob zaključku prijetnega veCera. (-jec) Kantavtor Locasciulli v Rossettiju Andro Merku Drevi ob 21.00 bo v tržaškem gledališču Ros-setti koncert Mimma Locasciullija. Trst je Četrta etapa njegovega toura (po koncertih v Bologni, Rimu in Milanu), na katerem kantavtor predstavlja svojo enajsto LP ploš-Co»Delitti perfetti«. Pred kratkim je Locasciulli izjavil, da je Hitchcock le pretveza: njegovim pesmim je namreč podlaga spletka. Nov album vsebuje v glavnem stare pesmi, ki jih avtor nudi občinstvu v novim aranžmajih, vendar brez olepšav. Kantavtor se pač zrcali v njih v prvinski in preprosti obliki. Verjetno bo mlademu občinstvu najbolj znana novejša pesem»Povero me«, ki jo je Mimmo Locasciulli napisal skupaj s prijateljem France-scom De Gregorijem. Le ta jo je tudi vključil v i zadnjo LP pl°^' mzoni d’amore«, j° i jesenskih najbolj56 inih velikih plošC v’ . Poleg prijateljsU3 ivem glasbenikom5, ivost, da se Loca i v marsičem zgl® po svojem mecen1/ je povsem upriJ , kajti sam De Gr6, ga je v polovi6 ndesetih let vpefi : lahke glasbe.. , casciullija bon nljali Greg Coh6 , Massimo BuZ la), Massimo F^ 1J, O Leid.ilu J .0 a) in še Clano (klaviature), iredprodaji vs odec, tržaško °. ne ceni in ®or le pozna tega h kremnega kan ^ PRIREDITVE Sreda, 2. novembra 1992 21 SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 18. uri (Gallusova dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear - zaključena predstava za Liberalno demokratsko stranko. Avtor projekta Radko Polic, režija: DuSan Jovanovič. LDS vabi vse svoje simpatizerke in simpatizerje, predvsem pa ljubiteljice in ljubitelje dramskih umetnosti, naj brezplačne vstopnice prevzamejo pri blagajni CD. Prijazno vabljeni! Informacije vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure. Tel: 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 20.30 v Klubu Drama - Pavle Lužan: Živelo življenje, Luka de (za izven in konto). Mono-dramski nastop Poldeta Bibiča. V PRIHODNJIH DNEH: 4.t.m. ob 19.30 Gregor Strniša: Samorog (za izven in konto) 4.t.m. ob 20.uri (Mala drama) Aldo Nicolai: Prva klasa (za izven in konto. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave. Informacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19. uri J.Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Dirigent: Loris Voltolini. Pojejo: Lotrič, N. Radovan, Gracelj, Milenkovič, Jeric, Vasle, KovaCiC, Kores.. JUTRI: ob 19. uri G. Verdi: Nabucco. Dirigent Marko Gašperšič. V PRIHODNJIH DNEH: 4.t.m. ob 19. uri Puccini: Tosca; 5. t.m. ob 19. uri Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19: ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in ll.uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V PRIHODNJIH DNEH: 4.t.m. ob 18. uri (Mala scena) 2.Petan: Don Juan in Leporella. Za izven in konto. Vstopnice so v prodaji v PIC MGL od 10. do 12.00 ure in uro pred predstavo. Tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 uri Dramski observatorij Zenit -za izven. Predstava SMG in Rdečega pilota.. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji na Trgu franc, revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 153-312, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: 5.t.m.ob 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene. Igrata Ivo Ban in Iztok Valič. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 9. do 13. ure in °d 16. do 19. ure v Jelovškovem salonu in uro pred Pričetkom pri blagajni doma. šentjakobsko gledališče V PRIHODNJIH DNEH: 4. decembra predstava (za Izven) A. Dumas - A. Stojan: Trije mušketirji. Informacije na tel. 061/312-860. MARIBOR SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA-BALET DANES: ob 19.30 balet(za izven) Luna nad Mississipijem (Razprodaja grehov). Po motivih Brechtovega baleta 7 smrtnih grehov. Koreografija, Jazija in scenografija Maja Milenovič VVorkman. Dramaturgija in scenarij: Vilma Štritof. V glavnih vlogah plešeta Ljiljana KeCa-Rošker in Georgeta Ra-dašan. JUTRI: ob 19.30 Puccini: La boheme (za red modri) Dirigent: Simon Robinson. Pojejo: Lotrič, Solkan, Gracelj, Ogner, Baronik, Cursina. Cena vstopnic za premiero 525, 315 in 210 SIT. blagajna gledališča je odprta ob delavnikih med 11. *n 16. uro in uro pred predstavo. Tel. 062/221-206. VELENJE DOM KULTURE VELENJE . JUTRI: ob 19.30 (gledališki abonma in izven) Lui-j? Pirandello: Kaj je resnica. Gostuje mestno gleda-^eJjubljansko (nadomestitev predstave z dne 29. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ DANES: ob 19.30 uri premiera novega slovenske-Pa musicla Mi se ne damo. Besedilo je napisal Mi-^ Dekleva, režiral Boris Kobal, konponiral Lojze Kranjc— 1----js—1 ^ • tt • r ----"“n 'vidiu m iv.lu.cui ucivic v a, onciiugimi ja j uz-c °gar. V posameznih vlogah nastopajo pevka Roma-a Kranjčan, Slavko Cerjak, Matjaž Višnar in Uroš °64/2^C ter c*ru8*‘ Informacije in rezervacije na tel. bohinjska Bistrica ne 7^NES: ob 19 30 uri Miro Gavran: Mož moje že-I^njfo^fovanje Mojega gledališča. Igrata: Ivo Ban in kulturni dom DrY PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. 12. ob 20.00 uri san' aVa Gledališča Lepljenke Postojna Kaligulove VaJe' Cena vstopnice 500 SIT. Informacije in rezer-acije na tel. 067/21-077. djrionija-Juliiska krajina trst KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Uehn °9'20'30 ponovitev predstave A. P. Mire^ jSnjev vrt, ob 40-letnici gledahškega dela Paio- 0C' -Abonma Red E. Ob jubilantih nasto-Vlari; .j® Blagovie, Lučka Počkaj, Adrijan Rustja, lovfr?’ Alojz Svete, Stojan Colja, Lidija Koz-Aloi»'v?nimir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Bojjj Minu Kjuder in Vesna Hrovatin. Režija abontn°^tVe: v Petek, 4. decembra, ob 20. uri izven ttia RPa ^ X s°boto, 5. decembra, ob 20.30 za abon-ahonrna R torek. 8. decembra, ob 16. uri za ULEDALISCE rossetti DAS0S8l!daliSCeF,K C6schii r °° ™ ponovitev dela Vittoria Fran- ®lnlnn i jC . 0 sventratore (Jack razparaC). Izvaja Teatrn S, ecIaligce FJK v sodelovanju z Nuova Scena V glastoni in InterAction. Režija Nanni Garella. ttiajn „ j v ogi Alessandro Haber. Predstava v abon-Prod ’ Z6k št' 4. -Red sreda popoldan, gajnj v Ja vstopnic in rezervacije pri osrednji blažitve Protti in v gledališču Rossetti. Pono- vključno 6. decembra. Vp^JSffGOVICH °Ivorite " .NJIH DNEH: v sredo, 16. decembra, se bo^nV prostorov v dvorani Tripcovich, kjer Ven; knn V^a*e Predstave gledališča Verdi. Otvorit-y°dil r„ ?ert orkestra in zbora gledališča Verdi bo ar Mohr, .Bes- Solisti Tiziana Sojat, Helga Miil-an, Etienne Dupre in Robert Holzer. Vpp^AJJSCE CRISTALLO tyHODNJIH DNEH: v soboto, 5. decembra, ob 20.30 Carpinteri & Faraguna Due paia di calze di seta di Vienna v izvedbi La Contrada. Režija France-sco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Orazio Bobbio. GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. SLOVENIJA LJUBLJANA na zemlji - ameriški film režiserja Jima Jarmuscha , iz programa letošnjega FilmArtFesta. Vstopnina 250 SIT.Informacije na tel. 061/222-815. KLUBK4 JUTRI: ob 22. uri We’ll be back - zadnji žur SV 92; poslovilni žur Študentske vlade. Koncert Psiho-modo pop. Totalni DJ program z Markom Plahuto, Igorjem Ivaničem ter Mitjo Prezljem. Vstop z vabili, ki jih dobite na informacijskih točkah. V PRIHODNJIH DNEH: 7. t.m. ob 21. uri bo VeCer tibetanske kulture - predstavitev raznih šol tibetanskega budizma. 8. t.m. ob 22.uri bo Povolilni benefit balkantanz. V najboljši tradiciji decembrskih balkan partijev v Klubu K4. Dobiček večera in honorar DJ-jev bo namenjen fondu za nabavo šolskih potrebščin za mlade begunce. Informacije na tel.061/113-282. BISTRO NA LEVEM BREGU IN NA PREŠERNOVEM TRGU SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 19.30 uri v Veliki dvorani Gala koncert, ki ga Slovenska filharmonija v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske poklanja šampionom XXI. slovenskega tekmovanja mladih glasbenikov. Orkestru SF bo dirigiral Borut Smrekar, nastopili bodo: Vuk Krakovič, violina, Gregor Marinko, violončelo in Diana Tanovič, klavir. Program. Mozart. Elgar, Rahmaninov. Vstopnina za mladino je 80 SIT, za odrasle 150 SIT. Tel. 061/322-367. V PRIHODNJIH DNEH: 8. in 9. decembra Revija odraslih pevskih zborov. GRAD TIVOLI (MGLC) DANES: ob 18. uri v prvem nadstropju koncert Muza pri Muzi: nastopil bo petnajstletni violinist Žiga Cerar, ki obiskuje 1. letnik SGS v Ljubljani. Koncert organizira Glasbena mladina ljubljanska. Vstopnine ni. Tel. 061/322-367. CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 4. decembra (Gallusova dvorana) ob 20.00 uri (Zeleni abonma) Koncert simfonikov RTV Slovenija. Dirigent: Urs Schnei-der, Nemčija. Solist: Roberto Metro, klavir. Sodelujeta: Slovenski komorni zbor in zbor Consortium Musicum. Dirigent: Mirko Cuderman. Solista: Sonja Milenkovič, sopran; Neven BelamariC, bas. Program: Mihevc, Mozart, Beethoven. Cena vstopnice od 270 do 440 SIT. 4. decembra ob 23.00 uri (Velika sprejemna dvorana) Dirty Dozen, New Orleans jazz - za ples in žur. Cena vstopnice v predprodaji 990 SIT, na dan koncerta 1200 SIT. 5. decembra ob 19.30 (Gallusova dvorana) Spominčice Vlada Kreslina . Nastop s SVEO- pihalnim orkestrom. Cena vstopnic je 700 in 500 SIT. Informacije na tel. 222-815, prodaja vstopnic vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure. OPERA SNG LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 20.uri bo koncert basista Franca Javornika v okviru Cikla Mojstri pevci, ki ga organizira Festival Ljubljana. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-948. MARIBOR KAZINSKA DVORANA JUTRI: ob 19.30 Koncert baritonista Josipa Lešaje, pri klavirju Emin Ermano. Blagajna je odprta vsak dan razen nedelje od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure in uro pred koncertom. Tel.: 062/221-206. 5/25-608. DANES: ob 16. uri Samoreklama cirkusa Kansky - nastopa gledališče Ane Monro. Ob 20. uri Marko SimCič: Pesmi Ervina Fritza. JUTRI: ob 16. uri Skupno predvolilno zborovanje Združene liste na Prešernovem trgu. Ob 17. uri Ko-cert ansambla Pop Design. Ob 20. uri Cirkus Kansky - Gledališče Ane Monro. V PRIHODNJIH DNEH: 4.t.m. ob 17.uri Promenadni koncert Godbe na pihala. Vse prireditve so v okviru predvolilne kampanje Združene liste. Informacije na tel. 061/329-196. DOMŽALE KNJIŽNICA JUTRI: ob 17. uri bo predstavitev knjige Zenske v Sloveniji: Ko odgrneš sedem tanCic. Na začetku predstavitve se bo z avtorskim koncertom predstavila Jerca Mrzel, potem pa se bodo udeleženci lahko pogovrajali z avtoricami: Marijo Cigale, Matejo Kouh-Novak, Mojco Jogan, Jerco Mrzel in Anjo Barbič. Predstavitev organizira Združena lista Slovenije, svoje poglede na položaj ženks v Sloveniji bosta predstavila tudi njena kandidatav Domžalah Stane Oražem in Igro Lipovšek. Vstopnine ni.. Koroška HODIŠE Počitniško naselje v Plešerki ob Habnerskem jezeru Od 4. do 6. decembra Nacionalno valovanje. Kam plavajo pisatelji? Srečanje pisateljev narodnostnih skupnosti v organizaciji Slovenske prosvetne LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, S.t.m. ob ll.uri (Kosovelova dvorana) Otroška Miklavževa matineja - mikalvževanje z Janezom Bitencem. Za Miklavževe dobrote bo poskrbela slaščičarna Biskvitek. Vstopnina je 200 SIT. Informacije na tel 222-815. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI DANES: ob 9. in 10.30 uri Andersen-LainšCek: TRST KULTURNIDOM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 16. uri Zborovska revija v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 11. uri koncert Giuliana Fontanelle (violina) in Monice Bertagnin (klavir). Na programu Tartini in Beethoven. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. GLEDALIŠČE MIRI.A NAPOVEDUJEMO: v Četrtek, 17. decembra, ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Peder-sen.VeCer organizira Tržaški jazzovski krožek. Snežna kraljica. Zaključena predstava za osnovne šole. V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke - Andersen-LainšCek: Snežna kraljica. Prodaja vstopnic vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Jelovškovem salonu in uro pred pričetkom pri blagajni doma. LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 11.00 in 15.30 uri Kubatova-Loboda: Oh, te princese. Gledališka blagajna je odprta v sredo, Četrtek in petek in uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/314-795. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. decembra ob 10. in 16. uri otroška igrica s prihodom Miklavža: Medvedek na obisku. Cena vstopnice za otroke od 150 do 200 SIT, za odrasle od 200 do 300 SIT. Vstopnice so že na volje pri gled. blagajni med 17. in 19. uro, pa t dve uri pred predstavo. Tel.:061/312-860. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 21. uri koncert kantavtorja Mimma Lo-casciullija z naslovom “Delitti perfetti". Predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. NAPOVEDUJEMO: 25. januarja 1993 koncert Fran-cesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7. decembra, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bo skupina LHomme Arine. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.30 dobrodelni koncert Češkega orkestra Statny Komomy orchester Zilina. Dirigent VValter Atta-nasi, pri klavirju Paolo Restani. Na programu Purcell, Cikker, Chopin, Janaček in Dvorak Večer je organiziral Svet slovenskih organizacij pod pokroviteljstvom občin Tržič, Gorica in Čedad, ponovili pa ga bodo v petek, 4. t m. v Tržiču in v soboto, 5. t. m. v Čedadu. Izkupiček koncerta je namenjen pomoči otrokom, ki se nahajajo v begunstvu v Sloveniji in na Hrvaškem. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 9. decembra, koncert Stanislava Bunina, ki je bil napovedan za 27.11. Na sporedu Bach, Schumann in Chopin. GORICA GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 4. decembra, ob 20.30 dobrodelni koncert Češkega orkestra Statny Ko-momy orchester Zilina. Dirigent VValter Attanasi, pri klavirju Paolo Restani. Na programu Purcell, Cikker, Chopin, Janaček in Dvorak VELENJE TITOV TRG V PRIHODNJIH DNEH: 5. t.m. ob 16. uri -Prihod sv. Miklavža. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE JUTRI: 3. decembra predpremiera otroške igrice H.C. Andersen: Slavček v prostorih Poslovno trgovskega centra Merkur Rožna dolina. 4. decembra premiera otroške igrice H.C. Andersen: Slavček v avli O.S. Fran Erjavec. TRŽIČ KINODVORANA DANES: ob 16.30 in 18.00 uri bo na sporedu otroški musical Miklavž na zemljo ne more v izvedbi Gledališča Tone Čufar iz Jesenic. Vstopnine ni. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 3. decembra, ob 20. uri gostovanje SLG Nova Gorica z otroško predstavo Viktor ali otroci na oblasti. PORTOROŽ AVDITORIJ V PRIHODNJIH DNEH: S.t.m. ob 16. uri A.GoljevšCek: Čudežni kamen. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. ČEDAD SEŽANA GLEDALIŠČE RISTORI V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 5. decembra, ob 20.30 dobrodelni koncert Češkega orkestra Statny Ko-momy orchester Zilina. Dirigent VValter Attanasi, pri klavirju Paolo Restani. Na programu Purcell, Cikker, Chopin, Janaček in Dvorak Koroška HODIŠE , Počitniško naselje v Plešerki ob Habnerskem ježem Od 4. do 6. decembra Nacionalno valovanje. Kam plavajo pisatelji? SreCanje pisateljev narodnostnih skupnosti v organizaciji Slovenske prosvetne zveze. LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20. uri (Kosovelova dvorana) NoC KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA DANES: ob 9.30 in 11.00 uri A. GoljevšCek: Čudežni kamen. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.ZA NAJMLAJSE Furlanija-Juliiska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 6. decembra, ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica L’acciarino magico v izvedbi gledališke skupine Archivolto iz Genove.Primavera. Vstopnice pri blagajni gledališča Cristallo pol ure pred pričetkom predstave. Koroška MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 10.30 in ob 15. uri pravljica Kitajski slavček (Die chinesische Nachtigall). LJUBLJANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCen-ce v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. ALERIJA LABIRINT Do 22. decembra so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan razen ob nedeljah, od 10. do 19. ure. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tel. 061/225-632. , CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. JAKOPIČEVA GALERIJA Samo še danes je na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. Tel. 061/223-340. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. VODNIKOVA DOMAČIJA Samo še danes je na ogled razstava skulptur kiparja Ceneta Ribnikarja. V PRIHODNJIH DNEH: 3. decembra ob 18.00 uri bo otvoritev razstave del slikarja Poldeta Miheliča. Razstavo bo odprl dr. Ivan Stopar. Razstava bo odprta do 5. jauarja. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. SKUC Do 11. decembra bo odprta razstava skulptur Rene Rusjan. Odprto od 12. do 20. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/216-540. KD SPANSKI BORCI Do jutri bo odprta fotografska razstava devetih avstrijskih fotografov iz mesta Deutschlandsberg. Odprto vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA KAPELICA Do jutri bo na ogled razstava Svveet Surrender.. Nakit: Lara Bohinc, fotografija: Miha Skrjep; videospot Lara Bohinc vam predstavlja, sladke obleke: Leo-nora Mark; fotografije: Rajko Bizjak; oblikovanje razstave: Jurij V. Krpan. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 17. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/113-282. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA EQURNA Do 15. decembra bo na ogled razstava Marka Pogačnika Litopunktura Severne Irske - podoba boginje. Vstopnine ni. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, v sobota pa od 10. do 13. ure. Tel. 061/223-932. GALERIJA PIC LEK Do 11. decembra bo na ogled razstava Slovenija. Denarništvo - zgodovina, ki jo prirejata Lek in Numizmatični kabinet Narodnega muzeja. Razstava je odprta vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15. do 19. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.; 061/182-161. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. GALERIJA KUD FRANCE PREŠEREN Do 5. decembra bo na ogled razstava slik akademske slikarke Nives Palmic. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/33 22 88. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je skupinska razstava fotografij na temo-tihožitje. Galerija je odprta od 8.00 do 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. dišCine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. PETEROKOTEN STOLP NA LJUBLJANSKEM GRADU Do 4. decembra je na ogled razstava natečajnih del anketnega arhitekturno-urbanisticnga natečaja za Topniško vojašnico in anketnega natečaja za širše območje Centrlng stationa v Ljubljani. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t.m. bo na ogled razstava Maribor skozi Cas -na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR Do 6. decembra bo na ogled razstava Anton Martin Slomšek. Tel. 062/211-851. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13. decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. GALERIJA IZBA Do 5. decembra bo na ogled prodajna razstava Vladimirja Pezdirca - blagovne znamke Cultable. KOPER GARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 3. januarja je na ogled je razstava Arhitektura Vesne in Mateja Vozliča. Predstavitev zadnjih del mladih arhitektov. Galerija je odprta med it), in 15. uro, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/216-010. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON Še danes je na ogled razstava avstrijske umetniške fotografije. Galerija je odprta od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/448-920. SREDNJA POLICIJSKA SOLA TACEN Na ogled je razstava stripov akademskega slikarja Kostje Gatnika. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem. Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Do 5. decembra je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. SOLA ZA ARHITEKTURO Do 10. decembra bo v 1. nadstropju Šole za arhitekturo, Cojzova 5, na ogled razstava 01ypia 2000. Predstavljen bo projekt študentov tehnične univerze iz Berlina: Vizije olimpijskega mesta 2000. GALERIJA LOŽA V petek, 4. t.m. ob 18.uri bo otvoritev razstave grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-1’oeil. Razstava bo na ogled do 10. januarja. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA H Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. jn 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA SV. DO-NAT Do 10. decembra bo na ogled razstava fotografij Damjana Galeta. 11. decembra ob 19. uri bo otvoritev razstave skulptur in olj Janeza Boljke. Galerija je odprta ob delavnikih med 10. in 12.30 ter med 16. in 19. uro, v soboto in nedeljo od 10. do 13.ure. Vstopnine ni. Tel.: 066/76-883. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 5. decembra je odprta razstava akademskega slikarja Stefana Planinca. Razstavišče je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ter ob sobotah od 10. do 12.ure. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Če si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Božidaja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCvju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Do 8. decembra si lahko ogledate avtorsko razstavo Odsevi, barvnih fotografij Dušana Lipovca. F-JK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. me. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi, 16 Do 10. decembra bodo razstavljali izbrana dela Emilio Greco, Concetto Poz-zati, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. me. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 11. decembra je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13.00. GLEDALIŠČE MTEI.A Na ogled je razstava Erevvhon. Razstavljaljo Odi-nea Pamici, Barbara Strath-dee in Giorgio Valvasori. JULIET UL. Madonna del Mare 6 V petek, 11. decembra, ob 18. uri bodo o tvorili razstavo Antonelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Ul. S. Nicolo 20 Od 3. do 15. decembra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 15. decembra je na ogled razstava slikarja Roberta Terminija. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote, od 9. do 14. me. Ob praznikih zaprto. VIDEM VIDEMSKI GRAD Do 27. decembra so na ogled slike, ki jih je Aurelio Mistruzzi zapustil videmski pokrajini. Razstavo si lahko ogledate od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob praznikih od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. GALLERIA DEL CEN-TRO Via B. Odorico da Pordenone 3 V petek, 4. decembra, ob 18.30 otvoritev razstave akvarelov Camilla Lovisattija. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 13. decembra razstavlja furlanski slikar Clau-dio Čolaone. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erhar-da Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. KNJIŽNICA SISKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ni. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne de- MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna TINJE GALERIJA TINJE Danes, ob 19.30 odprtje razstave pastelov in olj Karla Pečka. RUBRIKE Sreda, 2. decembra 1992 REPORTAŽA Drago Medved So koline še praznik? Danes se rejeni pujsi spreminjajo v klobase brez prazničnega vzdušja, važno je le, da napolnimo zmrzovalne skrinje opravi delo, da se žival ne muči. Danes jo že marsikje prej omamijo s strelom v Celo. Včasih pa je veljalo, da komur se prašič smili - recimo dekli, ki ga je krmila -ne sme biti pri klanju, ker se potem žival predolgo muci... Poseben postopek je CišCenje SCetin, ki ni povsod enak. Ko je žival obeljena, jo prenesejo v prostor, kjer jo razkosajo. To opravilo pripada mesarju oziroma domačemu mojstru, ki se je s prakso, po naCelu iz roda v rod, naučil raztelesiti žival. Poznamo veC načinov, pa tudi gospodinja ima pri tem kar nekaj besede. A kakor hitro mesar loCi drobovino, že ženske pripravijo malico iz svežih jetrc. Te najprej dobi mesar, šele nato perice Črev in pomočniki, ki so držali prašiča. Ko je vse to opravljeno, se lotijo izdelave klobas. Zanje morajo biti dobra Čreva in lesene »Spile« iz ma-klenovih vejic. Za krvavice, brez katerih si ni mogoCe zamisliti poštenih kolin, so zelo pomembne tudi začimbe. Včasih hudo-mušneži mesarju, ki klobase šteje, le-te skrivajo. Ostalo meso da mesar v razsol, od tam pa Cez približno štirinajst dni roma v dim. Slastna šunka Čaka na Veliko noC, kraCe in vratovina na pusta ali pa na posebno pomembna, največkrat težaška dela pri hiši; enako velja za suhe klobase... Vse je namenjeno za povsem določen namen. Najintimnejši trenutek je večerja, kamor so povabljeni, tudi sosedje in del sorodstva. Najprej se stiskajo k peci in se delajo, kakor da niso prišli zato, da bi sedli za mizo. Kmalu se ob vinu in dobri jedači ogreje kri in razveže jezik. Kjer je tudi harmonika, se zavrtijo pari. To je vesel Cas, kajti opravljeno je veliko in pomembno delo. Pri hiši je meso, je mast, so ocvirki. Zavlada občutek varnosti in dobrega gospodarjenja. Gospodinja pridene veCerji tudi kakšen kos mesa od prejšnjih kolin, da s tem pokaže, kako je znala gospodariti. S kolinami so povezani tudi duhovi prednikov, ki zahtevajo svoj delež. Danes jih poosebljajo tisti, ki so vabljeni na koline. Vabilo na koline je velika Čast, ki je ne kaže odklanjati... Ponekod so vrgli košček mesa v svinjak, da bi tudi drugo leto »dobro rodilo«, ali pa so vrgli nož Cez streho takoj, ko so svinjo zaklali. Starim poganskim šegam so sledile krščanske navade z »žegnano vodo«, s katero so poškropili prašiča. Danes so koline po- nekod le še Cisto navadno opravilo, brez posebnega vzdušja; potrebno je le napolniti zmrzovalno skrinjo. Kdor ni vajen kmečkega dela, tudi ne prenese umazanije in značilnega vonja po topli krvi in drobovini... Raje se zanese na sindikat in njegovo ponudbo tako-imenovanih svinjskih polovic ali pa kupi kar nekaj vaakumsko pakiranih zarebrnic. Najlepše je priti na koline tedaj, ko je že vse delo opravljeno -razen večerje seveda... TV T)ega dni so ljudje |\ I v hladnih zim-X XI skih dnevih klali več vrst živali, da so se oskrbeli z mesom za vse potrebne opravke med letom, od te navade pa so ostale le še tiste koline, ko se rejeni pujsi spremenijo v klobase in prekajeno meso. Na Slovenskem so bile koline največji praznik pri hiši, ki je terjal nekaj dni skrbnih priprav. Na podeželju je pri večini domačij še danes tako, Čeprav so se prehrambene navade že nekoliko spremenile. V 19. stoletju postane Cas kolin pomemben mejnik v hišnem gospodarstvu, saj se je družina preskrbela z mesom za vse leto. 2e dan pred kolinami so skrbno pripravili nože in ostale rekvizite, ki so potrebni za »fu-rež«, kot pravijo kolinam na Štajerskem. Na dan kolin celo otrokom ni bilo treba v šolo. Možje so se zbrali že zgodaj zjutraj in srknili dišečo slivovko, ženske so si dale opraviti okoli kropa. Najtežje je bilo spraviti prašiča iz svinjaka, kajti revež je ponavadi že slutil svojo zadnjo uro. Nemalokrat se je zgodilo, da se je prestrašena in vznemirjena žival izmuznila številnim rokam in jo je bilo teba loviti po dvorišču ali po vasi... Ponavadi tisti, ki streže kri, drži tudi nož in ga, brž ko je svinja na tleh, poda mesarju. Spreten in dober klavec hitro Obe fotografiji: Srdjan Zivulovič/TRIO RECEPT Špinačni rezanci s školjkami SESTAVINE; 1 kg klapavic, 2 dl belega vina, 100 g masla, 80 g moke, sol, poper, limonin sok, 2 rumenjaka, peteršilj ČAS PRIPRAVE: 20 minut, kuhanje 10 minut Sveže, užitne klapavice dobro okrtačimo in položimo v posodo z zelo malo vrele tekočine -pol vode, pol belega vina. Kuhamo jih pokrite. Večkrat jih pretresemo, dokler se školjke ne odpro. Odcedimo jih na cedilu in izluščimo meso odprtih klapavic iz lupin. Medtem iz masla in moke pripravimo belo omako, ki jo zalijemo s precejenim odcedkom klapavic in dobro prekuhamo. Dolijemo nekaj belega vina, začinimo s soljo in popopramo, pokapamo z limoninim sokom in vtepemo rumenjak. Nato dodamo v omako meso školjk in na drobno sesekljan peteršilj. Pustimo, da se vse prepoji, ne sme pa več zavreti. S tako pripravljeno omako prelijemo špinačne rezance, dodamo parmezan in toplo ponudimo. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Pastinakova juha SESTAVINE: 300 g korenin pastinaka, 220 g špinače, 1,25 I vode, 2 žlici masla, 1 žlica bele moke, 1 žlica koruzne moke, sol, muškatni cvet, curry Mlade korenine pastinaka operemo, ostrgamo, skuhamo, odcedimo in zmeljemo v mešalniku. Pire zlijemo v pastinakovo vodo. Špinačo poparimo z vrelo vodo. odcejeno nasekljamo in zmeljemo v mešalniku. Špinačno vodo zlijemo k pastinakovi. Belo in koruzno moko zmešamo in z maslom zamesimo masleno kroglico. Vržemo jo v juho za zgostitev. Mešamo, začinimo in kuhamo še 5 minut (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen) Debele knjige strokovnjakov in ljubiteljev se lotevajo življenja in dela dr. Franceta Prešerna. Pa vseeno ostaja občutek, da o tem človeku še ne vemo vsega. Danes slovenska država stoji v pozoru, ko zadonijo njegovi verzi. In prav je tako, saj smo lahko prepričani, da se je s slovensko suverenostjo uresničil tudi davni sen tege genialnega vihravca, ki so ga uklepala suhoparna pravniška opravila. Komaj si moremo predstavljati vulkanski izbruh pod Gorjanci, kadar so se na Smoletovem Prežeku sprostili duhovi Franceta, Anastazija in Andreja. Vemo le, da si je oskrbnik v obupu pulil lase. Kdo ve, kaj vse je vrelo v pesniku, ko je iskal miru na dolgih sprehodih po ljubljanski okolici ali s Čopom na prodnatih brežinah Save, ki mu je nosila pozdrave iz rodne Vrbe, kjer se je rodil 3. decembra leta 1800. Najbolj so mu očitali prav tisto, s čimer je na svoj način protestiral zaradi zadušljivega bremena predsodkov in konformizma. Grmada, ki je v sramoto tistih, ki so si prilastili pravico odločati o usodi naroda, gorela na dvorišču kranjskega dekana Da-garina, je použila in uničila zapis njegovih sanj. Ostala pa je drobna knjižica Poezij in prebujenja slovenska samozavest. "Tk Tarava ničesar ne |^k| zavrže in nikjer 1 3 ne zapravlja. Ce hočemo kot dobri vrtnarji slediti tem zgledom, spremenimo odmrle dele rastlin in druge odpadke nazaj v rodovitni humus. Takšno »sodelovanje« z naravo ter skrb za njeno obnovo in zaščito bosta bogato poplačana; pridelki bodo prihodnje leto obilni tudi brez uporabe drugih gnojil in zaščitnih sredstev, ki jih zdaj nepremišljeno uporabljamo pri predelavi hrane. Kompost naj torej postane najboljše domače gnojilo. Marija Omahen v knjigi Moj biovrt celo pravi, da bi morali po zgledu mnogih evropskih držav po večjih mstih organizirati zbiranje ostankov v trgovinah od kupljene zelenjave in jih kompostirati, da bi v predelavo bolj zdrave hrane poleg vrtičkarjev lahko vključili tudi kmete. Da ne bodo naša zavzemanja za Evropo ostala zgolj na papirju, še pred zimo postavimo kompostnih na svoj vrt ali manjšo njivo. Vreme je primerno, pa tudi kakšna stara deska se bo najbrž našla. Sicer pa so za kompostiranje primene tudi razne kadi, vreCe in žičnate posode. Ponavadi je kompostnih sestavljen iz dveh delov. V prvem odpadke samo zbiramo, zrezane na pet centimetrov dolge koščke. V Vsebino večkrat pre- Z naravnim gnojenjem do boljšega pridelka Milka Pance - ČZP Kmečki glas mešamo. V drugi del damo za drenažo in dovod zraka najprej narezane vejice in trda stebla rastlin, nato pa še debelejšo plast premešanih odpadkov, po katerih lahko potresemo živalski gnoj ali kostno moko (pri nas jo pripravlja Koto). Hranilna vrednost komposta bo še večja, Ce bomo dodali razna zelišča. Sledi tanka plast vrtne zemlje. Tudi plevel lahko kompostiramo, vendar naj pred tem nekaj dni gnije v vodi. Kompostnega kupa jeseni ne tlačimo, ker pri zorenju potrebuje zrak. Po potrebi ga tudi zalivamo, najbolje z zeliščno gnojnico iz ga-beza in kopriv. Na koncu kopmpostni kup pokrijemo s primernim pokrovom, pod katerim pustimo prostor za kroženje zraka. Hud mraz namreč razkrajanje odpadkov ustavi. Za spodbujanje teh procesov v vedru mlačne vode raztopimo 100 gamov sladkorja, dobro premešamo, da se sladkor raztopi, in poškropimo po kompostiranih odpadkih. Za tiste, ki pa že imajo zrel kompost - to je tak- rat, ko se vsi odpadki spremene v rjavo gru-diCasto prst z značilnim vonjem po gozdni prsti in gobah - pa nasvet: nikar komposta ne vnašajte v zemljo z globokim lopatanjem. Presejanega le potresite in plitvo primešajte gornji plasti. Cvetje Amarilis ali vitezova zvezda je tudi pri nas ena najbolj priljubljenih lonCnic. Tisti, ki jo znajo negovati pravilno, so oktobra Čebulico, polno hranilnih snovi za nov cvet, prenesli z vrta v stanovanje. Nekateri že v loncih, drugi pa jo bodo mofali še posaditi. Zemlja je lahko vrtna. Ce smo jo zalivali dovolj skopo, se je do novembra popolnoma osušila. Lonec lahko zdaj postavimo v temen in zmerno hladen prostor za tri mesece. Pri nas začnemo s siljenjem običajno konec januarja ali februarja, lahko tudi marca. Takrat Čebulice presadimo v svežo humozno zemljo. Da korenine ne bodo gnile, dno lonca prekrijemo z glino-porom ali drobnim peskom. Močno zalijemo. Ko zraste cvetno steblo 12 cm visoko, začnemo z rednim zalivanjem. Uvele cvetove sproti odstranjujemo. Ce smo pri jesenskem presajanju ob večji Čebulici opazili še veC manjših, jih previdno odstranimo in posadimo v manjše posode. Po treh letih presajanja bodo zagotovo zacvetele. Seveda je Čebulice amarilisa mogoče kupiti v cvetličarnah, kjer prodajajo tudi posebne, preparirane čebulice. Te zacvetijo že pet tednov po tem, ko smo jih posadili v lonec. Amarlis ali vitezova zvezda ZDRAVA HRANA y^Vd pomladi, ko I 1 sem imel na V^Z slovenski televiziji tri kratke oddaje o seitanu, je povpraševanje po tem Čudovitem "mesu” zelo poskočilo. Zanj sem prvikrat izvedel od kanadskih Indijancev. Pri nas se širi kot nikjer drugod po svetu, Čeprav so vegetarijansko usmerjeni zen-budistiCni menihi z njim že pred stoletji nadomestili živalsko meso. V primerjavi z vsakim drugim mesom je seitan neprimerno bolj zdravo, poceni ter ekološko o neoporečno beljakovinsko živilo. Prav Čudno je, da v želodcu ne povzroča teže. Za pripravo dobrega kilograma seitana potrebujemo 3 kg pšenične moke (najbolje tipa 850), ki jo lahko kupimo v zavojih po 5 kg. Na 5 kg moke vlijemo 2,5 litra in en ko- zarec (tople) vode, nakar dobro zamesimo in testo pustimo ležati Četrt ure do nekaj ur. Posodo, v kateri leži testo, nato napolnimo z vodo in maso izpiramo pod vodo z rokami, dokler se voda ne nasiti s škrobom: vodo izlijemo, nakar posodo znova napolnimo in izpiranje ponovimo (dobro je izpirati izmenično s hladno in toplo vodo). Izpiramo toliko Časa, dokler voda ni skoraj Cista. Z malo prakse bo seitan (oziroma gluten) v petnajstih minutah Cist. Seitan potem kuhamo eno uro. Če položimo na dno posode plast petršilja in ga prekrijemo z aluminijasto folijo, se seitan ne bo prijel. Tako pripravljen seitan traja v hladilniku kakih deset dni, vakuumsko pakiran dva meseca, zamrznjen pa v nedogled. Seitan zelo dobro tekne popražen s če- bulo in papriko ter zacinjen s tarnanjem ali kakšnim drugim sojinim sokom, majaronom, Česnom in kumino. Tako pripravljen seitan nima okusa po moki, ampak po mesu. Čeprav je najbolje, da ga delamo sami, se za začetek vendarle prepričajmo o kakovosti tega revolucionarnega odkritja tako, da ga kupimo. V Sloveniji je zaenkrat edini kontrolirani proizvajalec “Izvor”. Konec oktobra je Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo ugotovil, »da je “meso”, imenovano seitan, higiensko neoporečno«. Njegov okus so ocenili kot »primeren, prijetno blag, specifičen, skoraj neslan. Na otip in pri žvečenju ima prožno konsistenco kot peCeno meso. Drugih tujih priokusov nima.« RADIO TV Sreda, 2. decembra 1992 ODDAJE V SLOVENŠČINI RAI 1 RETE 4 SLOVENIJA 1 Videostrani Denver - poslednji dinozaver, 5/20 del ameriške risane nanizanke Po belih in cmih tipkah, 8., zadnji del oddaje, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani EP video strani Poslovne informacije Iz življenja strank, 1.12. 92, ponovitev TV dnevnik I Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke TV dnevnik H, vreme, Šport Film tedna: CukrCek, nemški film, VPS 2010 Sprehodi po Stari Ljubljani, 8/9 oddaja TV dnevnik HI, VPS 2215 EP Video strani SOVA: Radio FM, 10/13 del ameriške humoristične naniz., VPS 2250 Beverly Hills 90210, 22.. zadnji del ameriške nanizanke, VPS 2315 Video strani Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: La bella Otero, vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provini a Scommettiamo che..? Italijanska kronika Film: L’avventura di Martin (dram., 1985) Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Film: Giorno maledet-to (dram., ZDA 1955) Caffe italiano H fuoco nucleare Dnevnik Boksi Ncita-McKinney (SP v superpetelinji) kat.) SLOVENIJA 2 RAI 2 Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Haggard II, 6/7 del ameriške nanizanke Beverlv Hills 90210, 21/22 del ameriške nanizanke Slovenska kronika Regionalni programi - Maribor Psiho EPP TV dnevnik HTV Besede, besede, besede, tv igrica Športna sreda Bodi zdrava, domovina - Ljubljanski oktet KANAL A m Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, 42. del ameriške nadalj..ponovitev Volitve ’92: Strankarski dvoboj, ponovitev Male živali Kult-ura, pol ure kulture Napoved sporeda in vreme Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 11. del Dovolilnica, ameriški filma - Po napornem tednu gredo Štirje marinci v mesto, kjer naj bi preživeli še en zanimiv konec tedna. Toda tega vikenda ne bodo nikoli po- Volitve ’92: Strankarski dvoboj (Skupna lista- SNS) Drugačen svet, 43. del ameriške nadaljevanke Vreme Pomčila v angleščini: Deutsche Welle Metropolitan Police Otroški variete Ristorante Italia Film: Abbasso la ric-chezza (kom., It. ’46) Nam; Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostrr Dnevnik, Gospodarstvo, O motorjih, vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Nan.: Poliziotti alle hawaii, nato šport Nan.: Hunter Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: II cielo no cade mai (2. del) Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz Dok.: T, Todorov Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Una famiglia americana Nad.: Marcellina, 10.30 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Febbre d' amore TG4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e šervita TG 4 vesti T Nad.: Gloria, 20.30 Manuela Variete: Questo e amore (vodi S. Vicario) TG 4 nočne vesti CANALE 5 ^ Na prvi strani M Variete: Maurizio Co-■ stanzo Shovv (pon.) iiflHfl Nan.: La časa nella prateria (j. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota dellafortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Aktualno; Affari di famiglia, 22.00 Scene da un matrimonio Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv, vmes (24.00) TG 5 vesti B koper llllll 11 |g j Primorska kronika Studio 2 mladi j1j pij A RAI 3 O ITALIA 1 Pregled tiska V kioskih, Televideo Otroški variete Drobci Nanizanke Kratke vesti iz Milana Odprti studio Proza: Acqua cheta Nan.: Lepotica in zver Deželne vesti Otroški variete Popoldanski dnevnik Variete: Unomania Sola se posodablja Nan.: Happy Days Samo za šport Varieteji: E’ pericoloso Športna rubrika Derby spori, Twin Clips, Black and Bine 17.25 Mitico Dok. oddaja: Geo Film, nato šport D. Raffai odgovarja Variete: Karaoke Vreme in dnevnik Film: Ho vinto la Lot- Deželne vesti teria di Capodanno Telegiomale Zero (kom., It. 1989, i. Pao- Variete: Blob lo Villaggio) Una cartolina Film: Party Line-L'as- Mi manda Lubrano sassino ehiama due Dnevnik ob 22.30 volte (krim., 1991) Milano. Italia Odprti studio, pregled Nanizanka tiska in Studio šport ® TMC 0 Koper OtO Hrvaška 1 Tedaj angleščine Rayanovi, ameriška Poročila Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka TV koledar glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Zgodbe iz Monticel- Rubrika: Zenska TV stralska nadaljevanka la,13. del Nan.: Doris Day Shovv Škrlatna maska, am. Poročila Variete: Kosilo z Wil- pustolovski film; TV šola mo igrajo: Tony Curtis in Ameriška angleščina TMC News - Šport drugi Zgodbe o lisici, 9. in Film: Ninočka (kom., Glasbeni vrtiljak 10. del ZDA 1939, r. Ernst Lu- Novice Poročila bitsch, i. Greta Garbo, Čarobna svetilka, Ko se svet vrti, 13.del Melvyn Douglas) otroški program ameriške nadaljev. Risanke: Snack Robin Hood iz vesolja, Monofon BE Variete: Amici mostri risana serija Poročila m Rubrika: Zenska TV Deček Dominic, 9. del Slika na sliko m Vesti: TMC Nevvs angleške nadaljevanke S klovni so prišle sol- Pravljica Festival avtorske po- ze, ponovitev 6., Nan.: Maguy - Medico pevke, ponovitev 1. zadnjega dela nemške o non medico oddaje nadaljevanke Variete: 93 (vodi Um- Primorska kronika Poročila berto Smaila) Vse danes - TV dnev- Divji svet otrok, 9. del Variete: T’ amo TV nik Poročila (vodi Fabio Fazio) Rayanovi, ameriška Santa Barbara, 264. TMC Nevvs in vreme nanizanka del ameriške nadalje- Športna oddaja: Mon- Zdravniki s krili vanke docalcio (vodi Luigi Bersaglio Dnevnik 1 Colombo) Sok modeme umetno- Antoineta, francoski Nan.: Ai confini sti film delPArizona - Un tal TV dnevnik Moja hišica, moja svo- Kil Roy Opičji prijem, avstral- bodica, dok. oddaja Aktualno: CNN Nevvs ski film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja 5 9 ITALIA 7 id flitojf Avstrija 1 Risanke Nad.: Gara a čara Nan.: I Campbell’s USA Today News Nad.: Aspettando il domani, II tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Nan.: Diamonds Film: L'uomo che fuggi dal futuro (fant., ZDA 1971, i. Robert Duvall) Newš Line - Vesti Variete: Colpo grosso story Film:E ora, punto e a capo (kom., ZDA 1979, i. Burt Rey-nolds) Kino in News Line £$ TELEFRIULI Jutranji spored, ponovitve raznih oddaj Moj oče-moj sin, pon. ameriškega filma Sinha Moča, 57. del Lorentz in sinovi: Življenje gre naprej Jaz in ti, otroški program Niklaas - deček iz Flandrije, risana serija Zaklad v snegu, lutkovna igrica Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice Mini čas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Blagoslovljena dvojica: Umor dekleta na poziv Dekliška leta kraljice, avstrijski ljubez. film Zorc-človek brez meja Čudna zgodba, fr. film Hrvaška 2 Video strani TV koledar Kje je zlato, ponovitev ameriškega filma Glasba in tv spored Dnevnik Šport Najstrašnejši umor, 4/6 del humoristične nanizanke Reka, dokumentarni film Mavrica, 1/3 del nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop Kratke vesti Starlandia Nanizanka Nad.: Destini Večerne vesti 2 Rubrika o obrtništvu Pili Ena rastlina na dan Film: Moše (zgod., It. 1976, 2. del) Rubrika Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Avstrija 2 Čas v sliki Leksikon umetnikov Skupaj vami Zemlja in ljudje Ura duhov Zarjovi lev, igra Lokalni spored Čas v sliki, vreme Kultura Sibirija, avstrijski tv film Mediji - mnenja Cas v sliki Športna napoved Don Grolnick Quin- tet, z dunajskega jazz festivala 1991 Poročila, Tisoč moj- strovin @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Na konju smo, 36. del nemške serije Miami Vice, am. krim. Igra Poročila SP v rokometu za ženske, prenos Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 109. del mehiške serije Svet denarja Za boljši jezik Igra Risanke Dnevnik, telešport Miami Vice Muhasti letni časi Madž, dok. serija Dnevnik —-_TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.15 Kaj vse bi dala za ljubezen! Uspešni tandem: igralka Marianne Sagebrecht in režiser Percy Adlon I junakinja si p °) življenja nave-Pust an’ že kar turobno gledLVsakdan k 6ien=>,- — -craiša z Čemer)em televizije, pri 0groir,^SeTeda zaužije še ^ekto!ne.)^odi::ine sladic. *ot0g dne Pa ji v mo-Se2e v Vožnji metroja glas m SJC,e voznikov fiann« debelušna Ma-v°lasp0Se zaljnbi v planika r8a’ mladega voz-tak0 ° Pa se ne bi bilo Usodr,nenavadno niti ktariar,0’ Ce ne bi bila žen D la za svojo ljube-VeCi kovrav jena storiti i® mogoče. vsa preroje- Ca;nenadl isa 7a"J0Ina nima več Zije, c .Sledenje televi-sVoje I mora izslediti 8a ljubega. Tudi po sladicah ne sega več, razmišlja o novi pričeski, kupuje erotično perilo, parfum, lasuljo in ploščo s pesmijo svoje mladost Cukrček. Prisrčen, včasih komičen in dobrodušen lik Marianne je upodobila Marianne Sagebrecht, ki je zaslovela s filmom Bagdad Cafe' režiserja Percyja Adlona, ki je hkrati tudi scenarist in režiser filma Cukrček. Z odlično igralko je ustvaril film drobnih kretenj, humorno obarvanih trenutkov, očarljivih čustev, ljubkih prizorov, v katerih poudarja neizmerno srečo in medsebojno predanost ljubezenskega para . RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16,00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo; 22.30 Znane melodije; 23,05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Shovv; 12.00 Opoldne; 12,10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; ; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.25 Politične reklame; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po* pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Iz sporedov EBU; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Rossinijeve opere; 19.35 Intermezzo; 20.00 Radioteka; 21.30 Ansambel Tragicomedia; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek, Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19,00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Tolar ni vse; 10.30 Primorski val 202; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15,15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Kandidati za državni svet; 17,00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Zaključek - prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Black notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12,00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Od komične popevke do demencialnega rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16,20 Kulturni koledarček; 16,50 Rock slovar; 17.20 Single tednna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Spomin iz Italije; 18,45 Novi glasbeni tokovi; 19.20 New Age; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Slov. glasba; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantav-torji; 12.40 Ceciljanka 1992; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na go-riškemvalu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Po poteh slovenskega gledališča; 18.30 Spirituals; 19.20 Zaključek sporedov, Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Obzornik, Glasbena sreda, Poročila. SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice, The Mix; 12,30 Finančne novice; 12.40 Media Europe; 13.30 Novice; 14.00 Inside edition; 14.30 Se-rie Noire, 16.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19,30 Se-rie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22.00 Novice, reportaže; 22.45 US Market WRA; 23,00 Becky Sharp (ZDA); 0.40 News Watch; 1.10 Focus, The Mix ali Night; 2.00 China News Europe. SKY ONE 6.00 DJ Kat Show; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let.s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsevvhere; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20.30 S.I.B.S.; 21.00 The Heights; 22.00 Melrose Plače; 23.00 Studs; 23.30 Star Trek. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Tenis; 11.30 Aerobika; 12.00 Evrogoli; 13.00 Golf: trofeja Hassana; 14.00 Nogometna zgodba; 15.00 Tenis: turnir ATP (finaledvojic); 17.00 Nogometna zgodba; 18.00 Polaganje rok; 19,00 Motošport: ; 21.30 Športne novice.; 22.00 Eu-rotop Event; 0.30 Športne novice SCREENSPORT 8.00 Košarka; 8.30 Longitude; 9.00 Nogomet; 10.00 Kickboks; 11.30 Motošport; 12.00 Aerobika; 12.30 Kegljanje; 13.30 Ameriški nogomet; 15.30 Boks; 17.30 Konjeništvo; 19.30 Kegljanje; 20.00 Boks; ; 20.30 Kolesarstvo: šestdnevna dirka; 21.30 Global Adventure Šport; 22.00 Košarka; 24.00 Golf. MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Avvake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17,45 Trije od enega; 18.00 The Real VVorld; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23,15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23,45 Trije od enega; 24.00 Post Modern; 2.00 Video; 3,00 Yoi; 3,30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11,00 Baby of the Bride; 15.00 Just a Regular tertainment Tonight; 11.00 Baby " 5.00 Just a Regu' kid; 16.00 Lies of the Heart; 19,00 Baby of the bride; 20,40 Enter-tainment Tonight; 21.00 Narrow Margin; 23.00 Revenge; 1.05 Wild Orchid; 2.55 Death Flash; 4.00 Pink Cadillac. MOVIE CHANNEL 9.20 Asterix and the Big Fight; 10.45 Oh Rosalinde; 12.35 treasu-re Island; 16.00 The Fire in the Stone; 18,00 Mrs. Lambert Remem-bers Love; 24.00 Internal Affairs; 2.00 Checking Out; 3.40 Rude Avvakening. PRO 7 5.30 Serije: Agencija Maxwell; 6.20 Vicky, 6.40 Risanke, 8.15 Neizprosna a prisrčna, 9.10 Agentka s srcem; 10.10 Sledi v pesku (VB 1978); 12,05 Ulice San Francisca; 12.55 Shovv Billa Co-sbyja; 13.25 Colt za vse primere: Prepovedano se je zaljubiti; 14.15 Talec (Kan. 1991); 15.50 Neizprosna, a prisrčna: Temne ure;16.40 Risanke; 18.30 Shovv Billa Cosbyja: Sanje o letenju; 19.00 Ulice San Francisca: Vohljač Benji; 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason in trmoglavka; 22.10 Jake in McCabe: Vrnitev mašCevalke; 23.00 Parker (krim,, VB 1984, i. Bryan Brovvn, Kurt Rasb); 0.40 Poročila; od 0.50 do 3.35 E.N.G,, 1.45 Poročila, 1.55 Sedem mrtvih v očeh mačke (krim., 1973); 3.25 Poročila; 3.35 Harry Fox. RTL 6.00 Jutranji program; 8.45 Serije: Ovven Marshall, 9.45 Bogati in lepi; 10.05 Marcus Welby; 11.00 VI-va, 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Točno opoldne; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser: Žrtve prometnih nesreč; 17,00 Nagradne igre: Tvegano, 17.30 Cena je vroča; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Nogomet; 22.15 TV Štern, magazin; 23,15 Nočni shovv Gottschalk; 24.00 Sunset Beat; 1.00 Strašno prijazna družina; 1,30 Ponovitve in serije: Quincy: Prekršeni tabu, 2.30 Marcus Welby, 3.30 Hans Meiser, 4.30 Eksplozivno, 5.10 Enajst 99. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Drops; 9.30 Halo, Hei-noi; 10,20 Let 90: Nesreča na Po-tomacu (ZDA 1984); 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV Borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15,05 Colbyjevi; 16.00 MacGyver: Vitez MacGyver; 17.05 Pojdi na vse; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Sezonski Petelin (kom.); 22.00 Žgoče; 23,40 V deževni noči (ZDA-lt. 1977); 1.30 MacGyver; 2.20 Pregled programa, Videotext. TELES 6.25 Vrhunski model; 6.500 Bim Bam Bino; 9.20 Sosedov primer; 9.50 Evening Shade; 10.15 Umik; 10.45 Hop ali Top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča; 13.00 Bim Bam Bino; 16.10 Wildcat; 16.35 Igra z ognjem; 17.00 Sosedov primer; 17.25 Evening Shade; 17.55 Zakon orožja; 18.45 Fazit; 18.55 Umik; 19.35 Hop ali top; 20.15 Nočna patrulja; 21.10 Ni upanja za sanje (ZDA 1989); 22.50 Sam proti mafiji: Prikrita resnica; 23.45 Dick Barton: Tajni valovi (VB 1949); 0.55 Bradburyjev kabaret groze; 1.55 Worldnews Tonight; 2.55 Ponovitve: Slučaj in nasilje, 3.45 Mafija, 4.30 Kabinet groze, 4.55 Nočna patrulja, 24 Sreda, 2. decembra 1992 VREME EVROPA / OBLAČNO S PADAVINAMI, V SREDOZEMLJU ŠE SONČNO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ pod -20 C' O-20/-10 C” EH-10/a c° Oo/io c° O10/20 C” n 20/30 C’_ nad 30 C” jasno poloblačno oblačno nevihta * sneg megla topla fronta hladna fronta VREMENSKA SLIKA Ob jugozahodnih vet- Nad britanskim otoč- rovih priteka k nam jem in Skandinavijo je toplejši in hladen zrak. obsežno ciklonsko ob-okluzija močje. Hladna fronta bo danes zajela Alpe. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... 1/1 OSLO.......... 0/0 STOCKHOLM... 4/5 K0BENHAVN... 3/6 MOSKVA......-16/-18 BERLIN........ 3/6 VARŠAVA..... -2/4 LONDON...... 6/13 AMSTERDAM... 8/13 BRUSELJ..... 8/12 BONN........ 10/15 FRANKFURT... 3/14 PARIZ........ 6/14 DUNAJ....... 0/5 MUNCHEN..... 2/10 ZURICH...... 3/7 ŽENEVA...... 3/7 RIM.......... 6/17 MILAN....... 8/11 BEOGRAD..... -3/6 NICA........ 12/16 BARCELONA... 6/17 BUKAREŠTA... -8/7 CARIGRAD.... 6/9 MADRID...... 4/9 LIZBONA..... 13/19 ATENE........ 7/17 LARNAKA..... 11/17 TUNIS........ 4/21 ALŽIR........ 5/19 MALTA....... 11/20 JERUZALEM... 4/15 KAIRO....... 12/23 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.25 in zašlo ob 16.18. Dan bo dolg 8 ur in 53 minut. Luna bo vzšla ob 12. uri 12 minut in zašla ob 00. uri 00 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 3,37 najvišja 26 cm, ob 11.53 najnižja -5 cm, ob 13.45 najvišja -5 cm, ob 20.19 najnižja -20 cm Jutri: ob 4.31 najvišja 30 cm, ob 12.23 najnižja -16 cm, ob 17.18 najvišja -6 cm, ob 21.42 najnižja -14 cm ALPE-JADRAN / ZMERNO DO PRETEŽNO OBLAČNO, V ZAHODNIH KRAJIH PADAVINE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 4/6 TRST........ 12/13 CELOVEC.... 3/6 BRNIK......... 7/6 MARIBOR.... 2/7 CELJE...... 4/6 NOVO MESTO 3/5 NOVA GORICA 7/11 MUR. SOBOTA 2/4 PORTOROŽ. POSTOJNA . IL, BISTRICA KOČEVJE... ČRNOMELJ SL. GRADEC BOVEC.... RATEČE... VOGEL.... KREDARICA VIDEM.... GRADEC.... MONOŠTER ZAGREB... REKA..... 13/13 3/5 4/7 3/5 4/5 4/6 3/5 1/6 1/2 3/2 8/10 3/4 1/3 2/4 9/11 V SLOVENIJI: Zmerno do pretežno ob- SOSEDNJE POKRAJINE: Zmerno do pre-lačno, popoldne ponekod v zahodnih težno oblačno, V krajih vzhodno od nas krajih že dež. Ob obali bo začel pihati še delno jasno, V Alpah in v severni Italiji jugo. Najvišje dnevne temperature od 8 bo začelo deževati, ob Jadranu pa bo do 13 na Primorskem do 15 °C začel pihati jugo. ONESNAŽENOST ZRAKA rrr zraka: Ljubljana Maribor Povprečne 24-urne koncentracije SOg v mikrogramih na rrW 7rnitn • 44 91 79 Trbovlje 76 Hrastnik 49 Zagorje 109 Šoštanj 12 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 147, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 56, Sava HE Mavčiče: —, Sava Radeče: 170, Sora Suha: 116, Ljubljanica Moste: 157, Savinja Laško: 121, Krka Podbočje: 92-Kolpa Radenci: 94, Soča HE Solkan: 235. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Serce M M. M kh OVEN 21-3/20-4 : Zakaj denar tako hitro polzi iz vaših rok? Ponovno ste z njim ravnali nepremišljeno, vendar ste kljub prazni denarnici zadovoljni nad kupljenim. BIK 21-4/20-5 : Popolnoma postranska službena zadeva vas bo zelo razjezila. Zdi se vam, da brez vaše navzočnosti sodelavci nikakor ne znajo pravilno reagirati. DVOJČKA 21-5/21-6 : Odprl se vam je strahovit apetit na službenem področju. Silovito ste se zagnali in prepričani ste v uspešnost svojih idej; da bi vam le še ostali zaupali. RAK 22-6/22-7 : Sicer ste zadovoljni z izhodom, kljub temu pa vas razjeda crv dvoma. Ne morete si razložiti, zakaj je nasprotnik po vztrajnem odklonu končno le pristal, LEV 23-7/23-5 : Nekoliko si boste oddahnili in si obljubili, da se v podobno situacijo ne boste veC spustili. Včasih se vam zaradi drugih ne da prav nic narediti. DEVICA 24-8/22-9 : Ob živce vas bo spravila neubogljivost mlajše osebe. Morah bi si vzeti vec časa in ji postopoma razložiti, kaj hočete, potem pa trdno vztrajati pri tem. TEHTNICA 23-9/22-10 : Sprijaznili ste se s sedanjim položajem, saj vam je v veliko zadoščenje priznanje nadrejenega, ki vam hkrati obljublja tudi proste roke. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Včasih se počutite popolnoma izgubljeno, kot da bi vam drugi v celoti krojih usodo, sami pa nimate moči, da bi odločno in bolj ostro nastopili. STRELEC 23-11/21-12 : Oseba ženskega spola vas ima v zobeh. Čeprav že dolgo veste, da med vama ni nobenega prijateljskega sodelovanja, se počutite ogorčeno in prizadeto. KOZOROG 22-12/20-1 : Zastavili ste si nalogo, ki je precej težka, vendar boste s pikolovsko vztrajnostjo, sicer v daljšem časovnem obdobju, najverjetneje uspešno prispeli na cilj. VODNAR 21-1/19-2 : Želite si, da življenje ne bi bilo tako komplicirano in ne bi vedno znova pred vas postavljalo težkih preizkušenj, ki jim v tem obdobju niste kos. RIBI 20-2/20-3 : Zablesteli boste z do sedaj prikritim znanjem, in sicer na takem področju, za katero nihče ni pričakoval, da bi ga lahko tako obvladali. CESTE / MOKRE IN SPOLZKE Okarlovac REKA OPAZIN ®i ZASTOJI ^MM X “PRTA CES1 K ZIMSKO ~ OPREMO OOO ŠPORTNA PRIREDITEV V jutranjih in večernih urah bo po nekaterih kotlinah in rečnih strugah megla zmanjševala vidljivost. Opozarjamo tudi na spolzka cestišča. Sicer so ceste normalno prevozne, le komunalno podjetje Grosuplje sporoča, da je na regionalni cesti Grosuplje — Višnja gora na odseku pri Smetišču začelo z deli pri odvodnjavanju vode. Zapora tega odseka je med 7.00 in 17.00 uro. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen za tovorna vozila na mejnem prehodu Dolga vas. 1 GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR beli in 1 — ^ ® ekološka barva ambient za ies V VEDNOST Tl Kroženje vode na zemlji Vedenje o kroženju vode med kopnim, oceani in atmosfero je eden temeljev hidrologije, znanosti o pojavih in gibanju vode na Zemlji. Gre za Čudežen stroj narave, ki se nikoli ne ustavi, ker ga nenehno poganja energija Sonca. Cepmvje celoten proces zapleten, so v jedru dogajanja naslednji dogodki: voda iz oceanov izhlapeva v atmosfero, po kondenzaciji pare s padavinami pade bodisi neposredno nazaj, bodisi na kopno od koder površinsko in podzemno odteCe v oceane in se tako krog sklene. Najbolj buren del kroženja se vrši v atmosferi, saj se vsa vlaga zamenja 40-krat na letb. Prostornina vse pare preračunana v vodo je človeškemu razumu težko predstavljiva količina 13x10 12 m3. Kljub temu pa vlaga v atmosferi predstavlja le stotisoCi del celotne zaloge vod na Zemlji. Na kopnem v krogotoku pretežno sodelujejo tokovi rek in nekoliko manj podzemne vode. NajveCji del vode na kopnem, celo 98 odstotkov, je namreč ujet v ledu. Cepmv reke sodeluj jo v vsej vodi na kopnem s SeststotisoCimi delu 5 količine velike. Po velet0 Amazonki odteka v P°,g preCju vsako sekuu .. 220.000 m3 vode, kar zadostovalo za vodooslau 110.000 Ljubljan. ,. Oceani kot najveCp . zervoarji vode na Ze sodelujejo v kroženju z neznatnim deležem■ voda v njih naj bi se njala enkrat v 2.597 'e ce. Torej, če bi se voda iz v anov vključila v krojNve. Času Aleksandra donskega, bi je bilo ° f daj zamenjane okoli desetin. , uA- Zal so ogromne koh re vode v-kroženju P ;to tako prostorskom ^ vno razporejene, ^ Človeštvo lahko s pr ^ iporabi le njzjae ne s; Vsaka, Se tako ic. 'lot letos poleti je v sve^° motnja krogotoka jr ^ 'oveNl1 ovtiei11 zafle' mornja Kruguiv,— , rzp-ča veliko preglaV‘foveniji stanek padavm v ovned1 merilu bila majhna’^ ^ marljiva nepravi! o nam ne more bi s\edi' žbo, saj so za nas P cebilehude.^o}i0vJjC