27) C. Sambri, Una frontiera aperta. Indagine sui va l i ch i i ta lo - jugos lav i , 1st. di Sociología Inter- nazionale di G o r i z i a , Serie "R icerche" , 1, Bologna, Forni , 1970, str. 304. 28) E. Sussi, L'emergenza del la regione trans-frontal iera Alpe Adr ia : transazioni "oubbl iche" tra Car inz ia , Groaz ia , Fr iu l i -Venez ia G iu l i a e Slovenia, " A t t i Convegno sui Problemi e prospett i- ve del le regioni di f ron t ie ra" , 1st. di Sociología Internazionale di G o r i z i a , Trieste, L INT,1973, str . 135-146. 29) Zbornik Mednarodnega študijskega srečanja o vodenju naravnih parkov (Sesljan, 10. novembra 1973), " M o s t " , 39-40 , Trst, 1973, str. 1 -97. Ivan GAMS UDK 911.2: 551.4 +550 . 34 O TEKTONIKI PLOŠČ KOT RAZLAGI POTRESOV V ZUNANJIH DÍNARIDIH* Furlanski potresi, ki so se zače l i 6. maja 1976 s prvim sunkom ob 20^59 17 ' bodo prišl i v anale kot priče nekega dogajanja v zemeljski skor j i . Ker so imel i usodne posledice tudi za obmejne kraje v S loven i j i , so tudi pri nas na splošno vzbud i l i zanimanje za potrese in za raz lage, zakaj l e - t i nastaja- jo . Literatura potrese de l i na potrese zaradi vu lkan izma, lokalnega vdora skladov in na tektonske po- trese. S ledn j i , ki predstavl jajo devet desetin vseh potresov na svetu, so nekol iko bo l j jasni šele po najnovejših dognanj ih geo f i z i ke . Prve štir i mesece se je potresna aktivnost odv i ja la tako kot običajno pri potresih po svetu. G lavn i su- nek je imel tudi v furlanskem primeru predhodnika (v angleški l i teratur i forshock), za glavnim pa so se, kot ob iča jno, zvrs t i l i poznejši stresl jaj i (aftershocks), ki so b i l i v ncslednj ih dneh in tednih ved- no redkejši in slabotnejši. Ob iča jno je b i lo tudi t ra jan je . G lavn i potres je t ra ja l le nekaj sekund. Ne navadni potek pa so dob i l i potresni sunki septembra. Zače l i so se k rep i t i , , 11. septembra so spet do- segli rušilno moč (5,8 - 5 , 9 po Richter ju) . Sunka 15. septembra ob 4^ 15 in ob 10^21' sta dosegla jakost (6,1 - 6 , 2 ) , ki je le malo zaostajala za potresom 6. maja. Septembra 1976 ob pisanfu tega članka še ni jasno, a l i se je že sprostila glavna napetost v zemeljski notranjosti in kako se bo odv i - jala nadal jnja potresna akt ivnost . Gotovo pa j e , da pomeni leto 1976 povečano grožnjo za bivanje človeka na pr izadet ih področ j ih , ki se sprašuje, kdaj lahko pričakujemo nove potrese in k j e . Kako lahko na to vprašanje odgovori naravoslovje ? Najpre j si razjasnimo, a l i je b i l furlanski potres v svetovnem meri lu eden v e č j i h , ve l i k i h a l i celo ka- tastrofalnih. Pomen teh izrazov v raznih knj igah ni enoten. Neenake so tudi skale, v katere razvršča- jo potrese. Pri nas se na jbo l j uporabljata dve. Prva ima ime po ameriškem seizmologu ^Richterju. Na - naša se na energ i jo , ki sprožena v zemeljski g l ob in i , povzroči potres (v t o č k i , ki jo imenujemo hipo- center , za raz l iko od epicentra, k jer so stresl jaj i na zemeljskem površju na j več j i ) . Stopnje se določa- jo glede na zapis vodoravnih premikov, kot ga 100 km od epicentra opravi postavl jeni standardni po- tresomerni aparat. Iz jakosti zabeležnih premikov in oddaljenosti od potresnega središča se izračuna potresna energi ja . Vsaka naslednja stopnja v Richter jevi skal i pomeni 31_,6-krat več jo potresno ener- g i j o . Na zemeljskem površju se pr ičnejo potresne poškodbe navadno pri 4 , 5 R (to je po Richterju). V svetovni seizmologi j i označuje jo potrese z močjo~|af i magnTfudo) 7 a l i več kot večje potrese, potrese zadn je , osme stopnje pa kot ve l i ke potrese. Točnih podatkov o jakosti furlanskega potresa 6. maja še ne vemo, poročajo pa o magnitudi 6.5. Druga, pri nas še bol j znana skala za k las i f i kac i j o potresov ima ime po treh av tor j ih - Merca l l i -Can cani-Sieberg {skrajšano MCS). Ima dvanajst stopenj, ki se določajo glede na potresne učinke na po- vrš ju. Potres t ret je stopnje MCS l judje komaj zaznajo. Pri šesti stopnji se začenjajo resnejše poškodbe. *Prirejen članek po prispevku istega avtor ja iz Jadranskega koledarja 1977 pod naslovom Furlanski potresi 1976 kot naravoslovci po jav. Pr.Ldfiyeti stopnj i te potresne lestvice (MCS) se zruši skoraj po lov ica kamni t ih in opečnih stavb, več ina ostal ih pa je neuporabna. To stopnjo imenujejo "de lno un iču joč i potres" . Pri dvanajst i ytopnj i se ne porušijo samo stavbe,ampak je močno deformirano tudi zemeljsko površje samo. Po sedaj znanih podatk ih je majski potres z na jveč j im i porušitvami med k ra j i A r tegna-Osoppo-Venzo- ne dosegel stopnjo 9 ,5 po MCS. Za pr imer javo: v le t ih 1900-1974 je b i l o po svetu letno 20 v e č j i h in v e l i k i h potresov (z jakost jo 7 stopnje po R a l i več ) . Letni povpreček v e l i k i h potresov (8 po R) je 1 - 2. Furlanski potres torej ne spada med v e č j e . Več vzrokov j e , da je zahteval t o l i ko ruševin in ž r tev . Spadal je med p l i t ve (20-30 km). G lob ine hipocentra med 60 in 300 km označuje jo za zmerne, g lobok i potresi pa imajo središče še n i že . Precejšnja rušenja in števi lne žrtve pa gre pr ipisat i tudi go- sti nasel jenost i , slabi vezav i kamni t ih hiš in potresno slabim legam nase l i j , o čemer bo govora kasneje. Po števi lu žrtev (teh je b i l o oko l i t i soč) , fur lanski potresi zaostajajo za na jveč j im i v I t a l i j i . Poglejmo samo to s to le t je : potres v Messini in Regio Calabr ia je I. 1908 zahteval 75 -123 .000 žrtev (vir i niso ed in i ) , I. 1910 pa je potres v mestu Avezzanu zahteval 30 000 ž r tev . Svetovna kronika potresov pa seveda be lež i še mnogo hujše katastrofe. Spomnimo se samo potresa I. 1920 v k i ta jsk i prov inc i Kansu s 180 000 žrtvami in toki jskega potresa I. 1923 s 145 000 ž r tvami . Se v le tu 1976 je več potresov v t u j i n i preseglo fur lanskega. Februarski potres v Guatemal i je prinssel smrt 23 000 osebam. Ob potresu (8. stopnje po R) avgusta 1976 z epicentrom na mor ju pr i južnof i l ip inskem mestu Zamboange je umrlo več tisoč l j ud i . To leto so b i l i do jeseni po svetu kar t r i j e v e l i k i potresi , na j več j i 28. j u l i j a 1976 v severnokitajskem mestu Tang-šanu (po časopisnih vesteh 8 , 2 po R), še neznanim števi lom žr tev . Ob preseženem popvprečku tega sto let ja ( t r i je , namesto enega a l i dveh na leto) iščejo nekater i , tako kot za druge naravne katastrofe tudi pr i potresih kr ivdo pri č loveku . To se zd i glede na ogromno energ i - j o , ki se sprošča pri potresih malo ve r je tno . Pri ve l i kem potresu se sprosti energi ja z oko l i 10^5 er— gov , kar je to l i ko kot oko l i 12 000 bomb t ipa Hirošime. Upoštevati je t reba, da tudi v preteklost i ve - l i k i potresi niso b i l i razporejeni enakomerno. Med let i 1974 in 1970 ni b i l o na primer nobenega potre- sa z magnitudo nad 8. Če bi leto 1976 hote l i proglasi t i za potresno le to , bi moral i zbrat i podatke o vseh potresih na svetu, teh pa l jud je zaznajo več kot m i l i j on na leto a l i povprečno dva na minuto. Seizmograf i zabe lež i jo oko l i 5 m i l i j onov potresov le tno. K sreči pr izadenejo v več in i primerov ocea- ne, morja in nenaseljena področ ja , sicer bi b i l potresni de lež med naravnimi katastrofami še v e č j i . Za razdobje 1947-1967 so i z računa l i , da so potresi zahteva l i 56 000 žrtev a l i 12 ,7 odstotkov vseh u- mr l ih zaradi naravnih katast rof - takoj za poplavami . (V Jugos lav i j i so potresi na v rhu , z last i po skop- skem potresu 26. j u l i j a 1963 z oko l i 1 100 mrtv imi in po potresu 26. in 27. okotobra 1969 v Banja- l u k i , ki se je z le malo manjšo močjo obnovi l 31. decembra 1969, kar vzbu ja vzporejanje s fu r lan- skim potresom.) Furlanski potresi so po t rd i l i izkušnje po svetu, da sunki tem bol j psihično pr izadenejo prebiva ls tvo, čim da l j t r a j a j o . Dolgot ra jno ponav l jan je zmernih potresov l jud je tež je prenašajo kot močne sunke v krajšem razdobju. Ljudje se sprašujejo, a l i se sploh splača obnav l ja t i porušene domove. Kaj j im lah- ko odgovori znanost ? N i č t rdnega, ker mehanizmi potresne dejavnost i še niso znan i . Razlage potresov so b i l e v zgodovin i vedno skladne z razvojem znanosti in pojmovanjem o sestavi ze - meljske notranjost i in procesi v n j e j . Se pred nekaj dese t le t j i ' so imel i mnogi g lavn i vzrok za zemel jski nemir v krčen ju zemeljske skor je , ki naj bi zaradi oh la ja jočega se jedrc postala preohlapna. Zače tk i sedanjega pojmovanja i zv i ra jo iz spoznanja, da vrhnja plast Zem l j e , tako imenovana skor ja , bo l j a l i manj lebdi na lab i ln i pod lag i . Seizmologi so tudi ugo tov i l i , da se v do ločenih g lob inah, ob st iku ne- enako gostih p las t i , potresni va lov i odk lan ja jo in spremenijo hi t rost. Na jbo l j znač i lno tako mejn ico so imenoval i po jugoslovanskem znanstveniku Mohorov ič iču (skrajšano M O H O ) . Bistveni skok v razvo ju znanosti so pomenila povojna oceanografska geo f i z i ka lna , grav i tac i jska in d ruga mer jen ja , ugotav l ja - nja izvorov top lo te , zajemanje globoko-morski h sedimentov i t d . Ko so z modernimi napravami snemali oceanska dna, so dob i l i predstavo o tako imenovanem oceanskem hrbtu, ki je t r e t j i najpomembnejši e- lement zemeljskega re l i e fa . To je n iz strmih, kot najv iš ja gorovja v isok ih hrbtov, ki so tektonsko pre- maknjeni in prepreženi z g lobokimi j a r k i . Ugotov i l i so, da je v n j ih zemeljska skorja razpokana in da se dv igu je . Razvoj nuklearne f i z i k e je omogoči l raz lago, da je vzrok dviganja v nuklearnih proce- sih oziroma v dv iga joč ih se tokov ih magme, ki si I i skozi razpoke zemeljske skorje na površje. Sistem oceanskih hrbtov, kater ih skupna do lž ina v vseh t reh oceanih znaša oko l i 80 000 km, je na jveč je po- tresno in vulkansko področje sveta. Ko so z vr t inami ugo tav l ja l i starost globokomorskih sedimentov, so spozna l i , da se starost veča z oddal jenost jo od hrbta. Tako je zrasla predstava o rasti oceanskega dna . ki se razmika ob razpoki vzdo lž oceanskega hrbta. Strnjena magma pa razpoko sproti maši. Nastala je teor i ja o razš i r jan ju oceanov. Ce bi d rža la , bi se moralo zemeljsko površje razš i r ja t i . N a d a l j n j i raz - vo j te teor i je ni po t rd i l . Ugo tov i l i so, da oceanska skor ja , ki raste, tone pod robne kont inente . Pre- 12 deri pa si bomo pogledal i procese, ki spremljajo to g iban je , se moramo poglobi t i v znanje o sestavi zemeljske skor je. Že dolgo je b i lo znano, da je vrhnj i del zemeljske skorje l a ž j i . Sestavljen je v glavnem iz gnajsa in granita feiaI) in ima gostoto 2^7. N iže je težja (3) plast iz bazalta oz . andezita Jsima), ki seže pod kont inent i do 25 km globoko, pod oceani pa mnogo manj. Pod skorjo se začenja plašč, ki je labi len in t ež j i (nad 3) . Skraja so domneval i , da so glavni premiki na stiku skorje in plGšča. Potem pa so ugotov i l i premike v samem plašču. G i b l j i v i de l , ki zajema zemeljsko skorjo in vrhn j i del p la - šča, so p r iče l i imenovati l i tosfera, n i ž j i del plašča pa astenosfera. Zaradi procesov, ki še niso enot- no pojasnjeni , l itosfera na lab i ln i podlagi ne miruje. Ker njeno gibanje po vsej Zeml j i ni enako ,p r i - haja do razlomov i n d o nastanka tako imenovanih plošč oziroma razloml jenih delov l i tosfere. Poeno- stavl jeno s lo j ih lahko predstavljamo kot plošče ledu, ki se pri neenakem toku vode medsebojno tare jo, nar ivajo na sosednje a l i tonejo pod nj ihove robove. To je poenostavl jeno zasnovana teor i ja o tek ton i - k i [p lošč L ki je hi t ro osvoj i la svet, zlasti anglosaško znanost, in ki bo v bodočih geoloških raziskova- n j ih gotovo še doživela popravke in dopoln i tve. Najprej so govor i l i o oceanskih in kont inentaln ih p lo - ščah, k jer so nemirni s t ik i najbol j znač i l n i . Na takem stiku se ocean ^gT6HT~V~gtobDfe^mdrške jarke. Po domnevi se kontinentalna plošča zaradi trenja na robu drobi in drobci se skupno s tonečo oceansko ploščo v v e č j i g lob in i r a z t a p l j a j o . Nad narivom se kontinentalna plošča guba. Rastejo gorovja in ob v u l - kanskem loku se skozi razpoke na površje a l i v podzemeljske vot l ine (plutoni t i ) i z l i va magma. Ves ta širok rob kontinentalne plošče je potresno ak t i ven , s hipocentr i ob st iku l itosfere in astenosfere,ki to - ne pod kotom 15-75° . Razpoke zemeljske skorje (glej skico) segajo ponekod iz oceanov v kont inente, od kater ih so nekateri sestavljeni iz več plošč. Že pred le t i so tako poročal i o oko l i dvajset ih ploščah, n j ihovo števi lo v l i - teratur i še vedno raste. Stjke med ploščami de l i j o na konstrukt ivne, k jer se plošče razmikajo in se ši- r i j o , destruktivne in na konservativne. Pri s lednj ih drsijo plošče latera lno, kot je primer v A n a t o l i j i , k jer se ob hor izontalnih drsah jav l ja jo pogosti potresi, ruši lni zlast i tam, k jer so na površju nap lav i - ne. Teor i j i o tek ton ik i plošč je v kratkem času uspelo pojasnit i ve l i ko večino vulkanskih in potresnih ob- moči j na svetu. Pojavi , ki spremljajo stike plošč, se zd i jo tako preučeni , da lahko že po n j ih skle- pamo na obstoj stikov plošč in plošč samih. Za potresno in paleogeografsko dogajanje v sredozemskem prostoru je najvažnejši stik afriške in ev raz i j - ske plošče, ki ju je še v mezozoiku loč i l dolg ocean Tethis. Zb l iževan je pa menda ni potekalo Tstosmer- noT~T5~hekih navedbah se je afriška plošča od srednjega triasa (to je od oko l i 200 m i l . let) do zgo r - nje krede (130 m i l j . ) premikala glede na Evropo proti_ vzhodu. Nato je do konca eocena (okoli 140 m i l j . let) sledi lo drsenje prot i zahodu-severozahodu. Od takrat pa do danes naj bi ta plošča po istih v i r i h pr i t iskala prot i severozahodu. Skladno s temi premiki naj bi se nagubala južnoevropska gorovja. Znanje o premikih plošč v geološki zgodovini so v Sredozemlju kot povsod po svetu obogati la paleo- magnetska mer jenja. Odkladnina se pri usedanju namagneti glede na trenutno magnetno pol je na Zem- l j i . Slabo magnetenost obdrži tudi v naslednjih geoloških razdobj ih , ko so se magnetni po l i že spreme- n i l i a l i se je spremenila lega plošče. Ker so magnetna nihanja v preteklosti bo l j a l i manj znana, so mogl i ugotov i t i , da so imeli južnoevropski polotoki v geološki preteklosti drugačen položaj glede na ostalo Evropo, kot ga imajo danes. Iberski polotok se je zavrtel za 35° , Korzika za 21° in Apenin i za oko l i 40 ° v nasprotni smeri urnega kazalca (glej sk ico). Ti de l i skorje so se torej premikal i samo- stojno. Od n j ih nas najbol j zanima apeninski de l . Če nanj prenesemo že omenjeno shemo o pojav ih ob ak t ivn ih robovih plošč, uv id imo, da tvor i enoto s sosednjim Jonskim in Jadranskim morjem, Padsko n iž ino in Beneško-Furlansko n iž ino . Te niž ine so danes kopno samo po zaslugi intenzivnega nasipava- nja alpskih rek v hladnih kvartarnih razdobj ih , ko ni b i lo gozda do dna dol in in ko so j i h v znatnem delu p rekr iva l i leden ik i . Pri v r tan j ih so ugo tov i l i , da sega predkvartarna osnova večidel pod morsko g lad ino, mestoma celo globje od dna v Jadranskem a l i Jonskem morju. Če bi torej postrgali kvartarne sedimente, bi segalo morje od A lban i je do prvih obronkov A lp na severni in Apeninov na južni strani Padske n iž ine . Iz njega bi gledalo le nekaj o tokov. Zato tu govorim o apeninsko-jadranski p lošči , ka- tere skupna rel iefna značilnost je v iš j i in dv iga joč i se jugozahodni rob v Apeninih in toneči severo- vzhodni stik ob Dinarskem gorstvu. Poglejmo si podrobneje te st ike. Na jugu omejuje našo ploščo globok morski ja rek , ki sega od S ic i l i j e mimo Kalabrijskega polotoka 13 prot i _v z hodu v Grški jarek in ki pomeni stik z afriško ploščo. Manj jasen je jugozahodni stik naše plošče z afriško po drugih mnenjih korziško ploščo, k jer so globoke morske k o š n j e v Tirenskem morju, manpjasrro pa v Ligurskem morju. Oba stika naše plošče sta v znamenju po javov, ki so t ip i čn i za jao- dr ivanje ene plošče pod drugo.^f l išno gorovje v obalnem področju in seizmična, v južni I ta l i j i tudi vulkanska dejavnost. Na j iz raz i te jš i so ti pojavT ob jugozahodnem oglu apeninsko-jadranske plošče,kjer gre ver jetno za trojno stičišče plošč: iz g lobin morfa se "strmo dv iga jo obalna gorovja i n ' t u ' s o ak t i v - ni vu lkan i Etna in na Liparskih o tok ih . Tudi bočni st ik i južnega dela plošče so i z raz i t i : ak t ivn i v u l - kan Vezuv in ob vzhodu globok jarek Jonskega mor ja, ki doseže gladino 1 330 m. Ob njem se izza toneče obale dviga albansko in črnogorsko gorovje. V Črni gori so z vr t inami dokazani nar iv i . Vzdolž obale se jav l ja jo močni potresi, od kater ih je najbol j znan potres iz I. 1667_, ki je v razrušenem Du- brovniku zahteval kak ih 5 000 žr tev. V severnem delu apneninske I ta l i je je v geotektonski zgradbi po- lotoka viden pri t isk korziške plošče prot i vzhodu-severovzhodu. Zgradbene enote, prelomnice in nar iv i so polkrožno razporejeni vstran od Korzike in so g lavni re l ie fn i element med Genovo in pokraj ino La z i o , k jer je b i l v starejšem kvartar ju živahen vulkanizem. V srednji I t a l i j i ni znakov močnejšega pr i - tiska od zahoda v sedanjosti in morda je to vz rok , da ob vzhodnem Jadranu, med Splitom in Zadrom, ak t ivn i stik plošče ne pride do to l i ke rel iefne in potresne ve l jave . Grezanje obale je manj napredo- valo in v za led ju , v območju zahodnobosanskih kraških po l j , je hribovje v območju Zunanj ih Dinari^- dov na jn iž je . Ver je tno je b i l tukaj dv ig gorovja najmlajši v D inar id ih , saj je b i l še v srednjem p l ioce- nu nizek rel ief z razsežnimi terc iarn imi sedimenti. To je menda tudi vz rok , da najdejo biospeleologi severozahodno in jugovzhodno od tod dokaj razl ične vrste jamskih ž i v a l i . Tukajšna orogeneza je b i la v smislu tektonike plošč najbol j akt ivna v starejšem kvartar ju ob vulkanizmu v Laziu. Severozahodne- je je ugrezanje Jadranske obale najbol j napredovalo v Kvarner j^ in v "jVžaškem za l i vu . Tu obala še da nes tone, kot govori tudi najnovejša karta recentnih dviganj zemeljske skor je, nastala z mednarodnim sodelovanjem geologov in geodetov (redaktor prof. L i l ienberg). Vzhodni stik apeninsko-jadranske plošče bo še dal j časa sporen. Na srednji sk ic i podobe 1, ki je pov- zeta iz geološke l i terature, zajema tudi Dinar ide. Tak st ik na severnem robu Dinar idov, ki segajo po novem pojmovanju na sever Sloveni je do Centra ln ih A lp in ki j im skrcjneži prištevajo še slavonsko o- zeml je , po potresni kar t i sicer ni i zk l jučen . Vekakor pa ima stik ob vnanj ih Dinar id ih znatno več po- javov , ki so znač i ln i za akt ivne stike plošč. V tem smislu je na skic i št. 2 povzeta jugozahodna me- ja Dinar idov, ki v Jadranu m e j i j o s conami, ki j i h geologi imenujejo dolnje-albansko-epirska cona, osrednje-sredozemsko-morska semioceanska plošča v Jonskem morju na sever do črte Gargano-Palagruž, jadranski predgorski lok i td . V zaledju na jbo l j prot i severu napredujočega grezanja, to je ob Kvarnerju in izza Tržaškega za l iva oziroma Furlanske n iž ine , je potresna cona preko V inodo la , Reke in Kastava-I l i rske Bistrice obenem tudi nar ivni pas ter strmo se dvigajoče gorovje V e l e b i t , Gorski kotar , N. Snežnik, Trnovski gozd, Jul i jske A lpe . Ob Dinar id ih v Jadranskem morju in na obal i ni miocenskih a l i p l iocenskih sedimentov, kLso obi lno zastopani v I t a l i j i . To dokazuje istočasen dvig Apeninov in napredovanja Jadranskega morja j j r o t i v z - hodu. V tem oz i ru sta Padska in Furlanska nižina nekol iko iz jemni . Eocenski f l i š , ki gradi furlansko in beneškoslovensko predalpsko gr ičev je i rThr ibov ja , tako T