SMO dorasli Kardeljevi misli?
To vprašanje se je kot rdeča nit vleklo na posvetu o ustavnih spremembah. ki so ga pripravili v Tacnu v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, v počastitcv spomina na njcnega dolgoletncga krajana. vclikega misleca in revolucionarja Edvarda Kardelja.
Miscl Edvarda Kardelja je še kako živa in široku. saj kot je uvodoma dejal Franc Šetinc. član predsod-stva CK ZKJ. on je utemeljitcv vseh ustavnih spre-memb, v katerih je odpiral dolgoročno vizijo našega razvoja socialističnega samoupravijanja. Izhajal pa je iz realnega. možnega in z mislijo, da se spremembe sevcda ne porajajo in uresničujejo kar čez noč.
»Edvard Kardclj jc razvil čudovito mctodo dcla. v sodclovanju s štcvilnimi strokovnjaki in v polcmiki z njimi je prihajal do rezultatov. Takc mctode dcla žal dancs nimamo. Prevcč je presliža. Za tako mctodo so polrcbni pravi Ijudjc« je k lemu rckcl Franc Šctinc. Tudi od tod jc vprašanje, i(li smo njegovim mislim zares dorasli?Na to vprašanje je bilo v razpravi. katc-re se je. ob vdovi Pepci Kardelj. udelcžilo vcliko število krajanov KS Edvarda Kardelja, prcdstavnikov drugih KS in družbenopolttičnih delavcev občinc in mcsta, slišati prccej odgovorov. pojasnil. načctc so bile štcvilne dilcme okrog nujnosti sprcmemb. dopol-nilev ustavc in ponovno odprta že znana vprašanja - kritcriji. ki jih jc že CK ZKJ sprcjel in dai v preso-jo. Kaj hočemo doscči z ustavnimi spremembami, ali se krepi enakopravnost republik in pokrajin, ali sa-
moupravljanje dokazuje ekonomsko učinkovitost, ali se odpiramo v svct itd. Žal pa je v razpravi bilo slišati marsikatero trpko besedo in bridko resnico o tem, da smo očitno še vedno preveč razpeti med vizijo - žc-Ijami in dejanskim stanjem. Načelno smo za spre-membe, ko pa je treba preiti iz besed k dejanjem, pa obstanemo. Edvard Kardelj je vedno opozarjal, da je ustava lahko le papir. Res smo razpeti med želje in ovire in to je realnost. Ukinjanje tozdov, ki sc siccr ne dogaja povsod. prenašanje delegatskih pravic na de-lavske svete. premajhna vloga komune - vse lo govo-ri, da potrebujemo spremembe. Konfno je zdaj širo-ka javna razprava in lahko bi oblikovali tudi novi amandma o komuni. Scveda pa javna razprava nika-kor ne smc biti sama sebi namcn. Vanjo naj bi sc vključilo čitn več krajanov oz. občanov in dclavcev v združenem dclu. Kako jih bomo organizirali glcde na hudo stisko s časom, je voliko vprašanjc, kajti zavedati se moramo, so mcnili razpravljalci. da zclo malo Ijudi pozna našo ustavo iz lcta I974. brcz pri-mcrjavc z njo pa bo kaj tcžko ugotavljati, kjc jc bistvo sprememb. In kako bomo te amandmajc k ustavi sprejemali. jc bilo ob koncu posveta še slišati. Franc Šctincje pojasnil, dajc bolje, čc jih posamično sprcje-mamo. kajti v nasprotncm bi lahko prišlo do ustavnc krizc, kcr zaradi manj pomcmbnih vprašanj ne bi mogli sprejeti žc usklajenc amandmaje.
Vera Vogrinčič