130. številka. Ljubljana, v četrtek 9. junija. XXV. leto, 1892 Uhaja viak dan aveeer, icim&i nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstro-og e rake dežele za vse teto 15 gld., ca pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., ca joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano brez pofiiljanja na dom za vie leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCtina se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poštnina cna&m. Za oznanila plnfinje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ie oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifitvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah st. Vi. Upravniitvu naj le blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Narodni dremež. V Mariboru, majnika meseca. Z zanimanjem in zaduvoljnostjo Čitamo v raznih časnikih dan za dnevom poročila o živahnem in zavednem gibanju bratskega nam naroda češkega. Dands sklicu to, jutri ono društvo občni zbor, da izrazi svoje mnenje o važnih dugodkih, ki se tičejo naroda češkega, da kritikuje delovanje svojih zastopnikov in postopanje vlade. Z veseljem pozdravljamo tudi poročila o neumornem delovanju narodnih društev koroških Slovencev, tudi na Kranjskem ali Primorskem čuje se zdaj tega, zdaj onega društva javni glas o našem položaju, naših težnjah in potrebah in o važnih javnih dogodkih. Samo pri nas na Štajerskem ni duha ne sluha o čem podobnem in vender je pri nas v tem oziru še toliko ledine, katero bi trebalo skrbno preorati. Kako slabo je še pri nas z občinskimi zastopi, osobito na severozapadni strani slovenskega Šta-jerja. Većina teb zastopov je še v nemškutarskih rokah in tudi tam, kjer imajo narodnjaki krmilo v rokah, uraduje se z malimi izjemami vse nemški, čemur se sicer ni posebno čuditi, ako se pomisli, da pri nas tudi nekateri slovenski okrajni zastopi jedino le nemški uradujejo. A to se godi zgolj iz nalačnosti in malomarnosti. Naš kmet je skrajno konservativen; on navadno misli, ako je do sedaj veljalo tako, bode še tudi zanaprej. In vender bi bili pri nas občinski zastopi najbolja podlaga narodni borbi. Kadar bodo občinski zastopi uradovali izključno slovenski, primorali bodo s tem tudi državne urade, da se poprimejo bol|e slovenskega uradovanja. Ljudstvo samo zahtevalo bode z večjo odločnostjo slovenskega uradovanja pri sodiščih in drugih uradib, ako bode videlo, da uradujejo občine slovenski. Kako pa zamore ljudstvo zahtevati od državnih in deželnih uradov slovenskega uradovanja, dokler niti oni uradi, ki so v njegovi oblasti in od njegove volje odvisni, ne uradujejo slovenski ? Občinski zastopi so velevažen faktor pri volitvah v okrajne zastope ter uplivajc posredno in neposredno tudi na ureditev našega šolstva. Letos vršile so se in se deloma še vršijo pri nas občinske volitve. Koliko bi se pri tem za naš narodni napredek po javnih shodih bilo lahko storilo? A storilo se ni ničesar. Mi težimo za zjedinjeno Slovenijo, a za ures-čenje te ideje ne storimo ničesar. Predno bode se ta ideja uresničila, mora o nje potrebi uverjen biti sleherni zagorski slovenski kmet in kočlar, ta ideja mora prešiniti vso maso slovenskega naroda. Šele kadar bode ogromua večiua slovenskih občin, kadar bode masa slovenskega naroda zahtevala uresničenja te ideje, smemo se nadejati, da se uresniči. Da, še do sedaj ta ideja v prostem narodu nikakor ni razširjena, to mora vsak rodoljub sicer z žalostjo ali odkritosrčno priznati. A kaj se stori za to, da bi ta ideja prodrla v vse sloje našega naroda? Ničesar. Naši državni poslanci sede v Hohenwartovem klubu, a za nas ne dosežejo ničesar. Isto tako je delovanje naših deželnih poslftncev brez pravega uspeha. V deželnem zboru so se naši poslanci že posvetovali o tem, ali bi ne kazalo zapustiti de« želue zbornice. Premagala je pri tem neodločnost in tudi ni bilo drugače pričakovati. Naše ljudstvo še za pasiven odpor ni dovolj pripravljeno in zavedno, in bati bi se bilo celo, da ostanejo poslanci na cedilu, ako bi nastopili pasivno politiko. Ko bi se pa masa našega naroda bolje ...•.vodala svojih političnih pravic, potem bi tudi naši poslanci lahko nastopili z večjo odločnostjo in njihovo delovanje bilo bi uspešneje. Tu bi trebalo, da se narodu neprestano govori o zjedinjeni Sloveniji, da se- mu razjašnjujejo koristi in dobre strani te ideje, da se narod poučuje o svojih pravicah ter o sredstvih, s katerimi jih je moči doseči, da se mu odkrivajo krivice, ki se mu godijo. Shod moral bi bo vršiti za shodom, in če bi jih vlada tudi prepovedala, imele bi tudi te prepovedi to dobro, da bi Be narod na te, njega se tičoče zadeve opozoril in da bi začel sam o njih premišljevati. To bi bila naloga političnih društev, to sveta naloga naših poslancev, da sklicujejo ljudske Bhode, da vzdržujejo politično Življenje v ueprestn-neni tiru, da je ne pustijo zadremati. Kakor so Mladočehi češki narod vzplamtili za češko državuo pravo, tako bi se moral navdušiti slovenski narod za zjedinjeno Slovenijo. V Mariboru se je ustanovilo pred nekaterimi leti politično „Slovensko društvo". Ali še to društvo sploh životari ali ne, je težko povedati. Ko smo se jedenkrat spomnili na to društvo, a o njegovem delovanju nismo mogli ničesar zvedeti, šli smo na mestno pokopališče v Mariboru gledat, ali ne naj* demo morda tam nagrobnega spomanika temu društvu. Zaman smo ga iskali. Morda pa voditelji tega drnštva, tako smo si mislili, iz tehtnih razlogov nalašč niso postavili prerano zaspalomu pokojniku spomenika, da bi pozneje širši svet ne zvedel, da je kedaj v Mariboru obstajalo politično .Slovensko društvo*. Da bi naši poslanci, kakor se to godi v drugih deželah, sklicevali svoje volilce k shodom, jim poročali o svojem delovanju, je poučevali o njihovih pravicah, je povpraševali za njih mnenje in ielje, to pri nas ni posebno v šegi in večina naših poslancev bila bi gotovo razžaljena, ako bi se od njih pričakovalo ali celo javno zahtevalo, da vsaj vsako leto jedenkrat zbero okrog sebe svoje volilce. A tudi druga nepolitična društva ne storijo svoje dolžnosti v polni meri. Na deželi se snujejo bralna društva, ki pa navadno le prekmalu zaspijo, ker nimajo sposobnega vodstva. Bodisi duhovniki, bodisi posvetniki se za ta društva, ki bi znala postati jako važen faktor za omiko in probujenje našega naroda, veliko premalo brigajo. Koliko dragega časa in denarja se mnogokrat po nedeljah in praznikih potrati po gostilnah! Tu bi bila najlepša prilika, da se rodoljubi po mestih in trgih zbero ter napravljajo izlete na veselice, katere bi prirejala ta bralna društva s pomočjo izletnikov. Pri tem bi našli meščani svojo nedeljsko zabavo, vspud-j m I i bi pač s svojo navzočnostjo tudi priprosto ljudstvo, osobito, ako je par pevcev v družbi in ako kateri izmej gospodov spregovori par navduševelnih besed. Čitalnice j>o mestih in trgih z malimi izjemami dremljejo. Ako se ne motimo, čitali smo nekdaj nekje, da se je v Mariboru ustanovila tudi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. A o tej podružnici zdaj tudi v Mariboru uikdo ne ve, ali še LISTEK. Nekaj od Adrije. (Berilo g. Iga Kaša v slovenskem klubu na Dunaj i dno 14. maja 1892.) Daljo.) Primerni se je in — v trenotku sem pri krmilu, katero je neki mornur ravnal po malem kazalcu, ki se je dal z jednim prstom vrteti po mali urici . . . Kako se je to godilo, ne vem povedati; čudil sem se samo, da so ljudje poznavali moje misli . . . Na zadnjem oddelku Iadije bila je velika, okrogla otlina, po kateri je zrak 8 toliko silo puhal, da je vsak puh (ali dih) pognal našo ladijo na 6 do 100 metrov kakor blisk dalje. Zvedel sem kasneje, da se ta vožnja pospešuje še s tem, da postaja pred brodom vedno zraka proto mesto, v katero „horror vacui" poganja ladijo — in jo tako sili naprej. Čude se stojim pri kraji, kar mi neki stari mornar prinese klobuk ter mi reče: Plučnice bo ga izbacile. Saj to ni nič novega pri nas; včasih padajo odrasli ljudje va nje in nedavno zagazila je vanj cela družba, ko se je na malem balonu hotela pre- peljati pred brodom. Prišli so doli na svetlo, a nekoliko so bili povaljani — drugega Be jim ni pripetilo nič. Reče, prime se nategnjene vrvi in — pogrezne se kakor vrag v pekel v ladijino osredje. „Kaj še bodem doživel!" vzdahnem pri sebi — „in kedaj ueki pridem v Dubrovnik? Za vraga, zakasniti se ne smem!" — In ravno hočem stopiti h glavarju, kar za-doni okolu naše ladje silni glas: „Ba-ba! eoeua!" Prestrašen gledam, odkod ta strašanski govor, in brzo zapazim neko malo kolesce z dvojno kožico, ki trči po tanjki žici okolo površja: in iz te male stvarice zvono oni grozni glasovi kakor trobenta sodnega dne! In že prileti moj poročnik kakor na perotih. Vesel ga pozdravim — rešitelja svojega. Sedeva na čedno klop na strani — zdaj pritisne prst na neko žebljevo glavico sredi klopi, in takoj sva sredi steklene sobane, kjer drugi že sedijo pri steklenih mizab. Ta sobana mi je bila strašna. Zdelo bo mi je, da plavamo cele po vodi, — in potipavam se, ako še nisem moker. Ciste kakor kristal bo stene, in vidi se daleko v morje. Ako pritisnem prst na svetlo steno, planejo cele jate gladnih rib nanj. — Bal sem se, da mi kateri prijazni morski volk ali brkasti vodni vrag požre izpred nosa kosove meeii, po katerem sem že kar hlepenel. — Ali mesenih kosov nisem prejel , jih niti nisem videl. Obedovali smo po najnovejšem ceniku. Najprvo prinesejo juho — v oblicih malih Liebigovih ekstraktnih kocek. Z zlatimi kleščicami vzame vsak malo kocko (v veljavi cele tase vrlo jake juhe!) in jo posadi na zlat listič, ki mu služi namesto krožnika, in z manjšimi zlatimi kleščicami vodi se v usta, kjer se stopi kakor sneg in juha je — bila užita. Pričakujem mesa. Nad mizo bila je na vsaki strani velika plošča, kjer se je prikazalo vsakokrat imu one jedi, ki je prišla na mizo, in katero so drugi pozdravljali z veselim vzdihom — Ah! to bo dobro' — iu kar z jezikom so ploskali, česar celo umeti nisem mogel. Kajti naših jedi celo nisem videl. Mali bobi so bili, sam« izlužene, zgoščeno tvarine, ki ko se na jeziku raztalile in primerno popustile okus one jedi, katero so imele značiti. Vsak bob bila je porcija. Neke so dišale kakor ribja niejomVa, druge kakor govedina s kislimi krastavi, druge kakor pečena teletina, v maslu va-reni brancini itd.; ali joj meni! moj želodec kar nič ni bil zadovoljen teb malih koščekov. živi ali ne. In ako se morda res motimo, da bi se tukaj bila ustanovila taka podružnica, ali ni sramota za narodnjake v Mariboru in okolici, da še nimajo take podružnice, ko obstaja vender mnogo jednakih podružnic že po malih zagorskih vaseh ? Kako blagodejno bi uplivala večkratna zborovanja, večkratne zabave teh društev! Že ta zborovanja, te zabave same po sebi, ne glede na njih program, bi mnogo koristile. Shajali bi se pri tej priliki narodni elementi in že v mejsebojnih razgovorih bi se poučevali o težnjah in britkostih naše domovine, začeli bi se zanimati za narodno stvar, navdušili bi se za njo in vedno pogumneje bi se potezali zanjo. Od takega shajauja je prav tam obstanek naše narodnosti odvisen, kjer smo v manjšini, ker se sicer z vsakdanjim občevanjem z našimi nasprotniki na-lezemo tudi njih mišljenja in tako potopimo s časom v morju tujinstva. V dno srca zaboli rodoljuba, ako, opazujoč naše narodno življenje, vidi, kaka mlačnost in bojazljivost je povsod zavladala po malomarnosti naših društev. Ta bojazljivost sega tako daleč, da si možje, ki hočejo tudi biti imenovani mej narodnjaki, štejejo v junaški čin in neizmerno zaslugo za narod, če so člani kakega narodnega nepolitičnega društva, ali ako bero včasih kak slovenski list, seveda vse to čisto na tajnem. Ako pa gre za to, da bi kdo prevzel kak posel v kakem narodnem društvu ali da bi sodeloval pri kaki zabavi, tu se smete obrniti samo na najpogumniša in še ti bodo rekli: Jaz že prevzamem govor, jaz bodem že pel, pa samo, če mi jamčite, da me nikdo ne bo slišal, da tega sploh nikdo ne bo zvedel. Da, še več. Niti svojim uajintimnejim prijateljem se naši tako zvani narodni krogi ne upajo iti nasproti, ne rečem javno in slovesno, ampak celo ne v oblikah vsakdanjega prijateljskega občevanja. Tako se pri nas vedo mladi možje, ki so še komaj zapustili vseučiliško dijaško življenje, kjer so slišali in deloma sami govorili toliko ognjevitih govorov o ljubezni do domovine in o borbi za narodne pravice, tako se pri nas n * vedo samo javni služabniki, ampak tudi zasebniki. In ako vprašamo katerega i?mej naših gospodov, zakaj ne storijo ničesar za naroduost, odgovore vam: „Mi storimo mnogo ali vse na tihem, nočemo delati nepotrebnega hrupa.u Žalibog godi se to tako tiho, da niti ti gospodje sami ne morejo uičesar o svojem narodnem delovauju povedati. Ali mislite, gospoda, da bodete s tem potajevanjem kaj dosegli, da bodete si s tem pri nasprotnikih pridobili spoštovanju in ugleda, če bežite v svoja skrivališča pred vsako uasprotno sapico, ki še mnogokrat samo v vaši bojazljivi domišliji piše. Gotovo ne! Tu treba neustrašuega in vstrajnega delovanja. Neki odlični slovenski gospod v Mariboru se je izrazil, da v Mariboru „diabolus teutouicusu spi. Res spi v Mariboru „diabolus teutoni"usa, ali on spi le radi tega, ker nima posla, ker je že vse opravil. O delovanji političnega društva »Edinosti" v letu 189192. (Poročilo tajnika gospod M. (loti 6 a na obenem zboru v Trutu dne 29 maja 1892 ) (Konec.) Mesec januvarij prinesel je veliko nevarnost našim vinoroduim deželam : državna zbornica je vspre- jela trgovinsko pogodbo z Italijo, v koji je tudi poznana klavzula, glasom katere mora Avstrija znižati uvozno carino na italijanska vina od 20 gld. na 3 gld. 20 kr., kakor hitro zniža Italija uvozno carino za naše vino. V tem pa tiči velika nevarnost, kajti mi ne bodemo nikdar izvažali svojih vio v Italijo, ker imajo tam toliko domačih vin, da jih branijo celo po vodnjakih in se dogaja celo, da puščajo — v pomankaju posode — jeden del grozdja na trti. Tako vaaj mi je zatrdil mož, ki je prepotoval vso Italijo in se je prepričal na svoje oči o stvari. Ako pa je tako, zgodilo se bode narobe, Italija bode preplavila s svojim vinom naše pokrajine, kakor hitro se zniža uvozna carina. In to bi bil smrtni udarec našim vinorodnim deželam: posuši se glavni in jedini vir dohodkov ubogemu ljudstvu našemu. Ker je torej to vprašanje vitalno za našo Primorsko, osobito pa Istro, bavilo se je predsed-ništvo našega društva prav intenzivno tudi s to zadevo ter je po njega inicijativi mnogo občin odposlalo peticije proti trgovinski pogodbi 1 Italijo, odnosno gori omenjeni vinski klavzuli. Žal, da brezuspešno. In tako nam ne kaže drugače, nego okleniti se nade — po mojem prepričanji pa prazne nade —, da se Italija ne posluži velike ugodnosti, zagotovljene jej v omenjeni trgovinski pogodbi. Kon-statovati mi je tu, da so za predlog manjšine, to je, da se prično nova pogajanja z Italijo — glasovali vsi trije poslanci-kandidati našega društva: Ivan Nabergoj, dr. Matko Lagi n j a in Vekoslav S p i n 6 i Ć. Dne 15. februvarja t. I. smo izgubili primorski Slovenci odličnega rojaka, nekdanjega prvoboritelja, soustanovitelja našega političnega društva, bivšega urednika listu „Edinost* ter slavnega pesnika Prana C eg nar j a. Pri pogrebu — na pokopališči sv. Ane slavil je predsednik našemu društvu primernimi besedami slavnega pokojnika. In nas vseh je dolžnost, da se tu spominjamo uzornega našega Frana ter da vskliknemo: Slava Cegnarjevemu spominu. Iz meseca aprila t. 1. nam je zabeležiti do • godek, ki je posledica gori omenjeni dopolnilni vo-litvi v Istri z dne 30. oktobra 1891; dogodek, ki je presenetil in neprijetno iznenadil ne le nas Slovence in Hrvate, ampak vse kroge, kojim je do konstitucijenelnih načel, s kojimi je v tesni zvezi imuniteta poslancev. Zato je ta afera vzbudila senzacijo na vseh straneh. Ker pa ministerstvo še ni odgovorilo na tozadevne interpelacije in ker se v kratkem izreče tudi državno sodišče v tej zadevi, ne kaže danes obširneje govoriti o tem! Slavni zbor je gotovo že pogodil, da mi je tu na misel odpust poslanca in profesorja Spinčića iz državne službe. Le to mi je naglašati, da je odbor „Edinoati" — z ozirom na to, da je gosp. prof Spiučie kandidat našega društva, iu ker je bil odbor uverjen, da pri možu, kakoršen je Spinčić, niti ni mogoče, da bi deloval v protidinastiškem zmislu — dne 1. maja sklenil izreči posl. in prof. Spinčiču zaupanje in svojo zahvalo na njega delovanji kot državni poslanec, posebno pa za to, da Be je gosp. poslanec strogo držal sklepov lanskega občnega zbora društva „Edinost". Zaupnica se je prijavila v listu „Edinost". Uprav te dni vrše se v državnem zboru posvetovanja o reguliranji valute. Ker pa po razsodbi mož strokovnjakov ne bode koristno nameravano vrejenje valute, odposlalo je predsedništvo našega društva brzojavko na veliki shod, vršivši se nedavno temu na Dunaji, kojemu shodu je bil namen, proteatovati proti vravnavi valute. Tako vidite, gospoda slavna, da nam je biti težak boj na vse strani: za gospodarske koristi, politiška in narodna prava ter tudi narodno čast. In uprav dogodki poslednjega društvenega leta pričajo nam — žal — da še ni konca boju; ampak daleč je še tako, da izvestno obnemoremo, ako se ne oborožimo žarkim rodoljubjem, ter politiško zna- Ko pride sadje, si mislim, se bom že napolnil ubogega trpina. Ali amotil sem se. — Prinesejo spet kocke zgoščenega soka hrušek, smokev, črešenj, melon in grozdja, ali nič za mojega škri-povca. — „Se-li dobi tu vina V" prašam nevoljno. „Da, da — prosim, poslužite se!u »Kaj? to je pijača!u viknem. „Da! Poslužite se. Evo Vam črnine, tu imate pivo, tu malaga — tu morsko vino iz dežele cingar-sko-slovaoskih goric okolo Blatnega jezera"! — Ali bile so s u 111 l* krogljice otrplega vinskega soka. Moje morsko vino — nekdaj moj ljubljenec — tukaj ga vidim v obliki nesrečne krogljice! Studi mi se — Oj ti nesrečno — Če bi le vedel, katero stoletje naj zarotim? — In zabava! Nekateri so govorili latinski, pa množina so ue pomenkovali v bedastem svetovnem jeziku, ki ima samo tri samoglasnike, o, i, in o in nekoliko glavnih soglasnikov b, y, /, n in .v — strašansko otročje se je glasil! Po latinskih govorih čul sem, da snuje romanska samovlast novi polk zračnih topničarjev, da si brani naselbine na Veneri; da so v Germaniji izmislili na vsem tihem merilna zrcala, « katerimi solnčne žarke ali tudi mesečino in električno svet- | ljavo kakor bombe in granate mečejo na sovražnika, da ga na sto milj pobi jo. Neki drugi govorili so o oni veliki zračni bitki, v kateri so pred dvajset leti pobili Germani zadnjikrat okolo vrhov belega Montblanca zapadne Romane. — Tretji naznanja o stanji delnic za oBušitev Merkurjevo — same stvari, ki se me toliko tičejo, kakor da bi ležal v grobu in bi mi kdo rekel: Na — prižgi si smodko! — — In pri tem donesejo — črno kavo — v nežnih kockah. Želel sem pušiti smodko, ali na strah zapazim, da nimam nikake pri sebi. Namignem natakarju — kamarijer — smo mu nekdaj rekali —. On se pokloni: „Že vem!" in prinese mi srebrno lulico. Hvala Bogu, vender nekaj evropskega! po rečem, primem lulo in zahtevam duhana in ognja. „Prosim, samo potegnite!" reče mi strežaj. Potegnem sapo, — zamolklo poči nekaj v luli, in — usta so mi polna duhanovega dima, — in na krat se me poloti nezavest in omedlevica, kakor da Bem izpušil temno viržinko do kraja. Moj poročnik mi ponudi krogljice šampanjca. Hvaležen jo pogoltnem in dobro sem čutil, ko je počil cepič v želodcu — in nakrat se mi pokadi bodeča oglena kitdioa prijetoo po nosu. (Dalje prib.) čajnostjo in odločnostjo. Ne puščajmo iz vida svojega plemenitega, velikega cilja. In ta cilj je: vre-sničenje narodnih naših idealov pod okriljem slavne dinastije habsburške. Tudi prihodnjega odbora čaka veletežka naloga. Ne hotel bi sicer prejudikovati njega sklepom, vender Bi usojam naglašati glavne točke — seveda po mojem mnenji — programa bližnje bodočnosti. To pa storim zato, da se vsi društveniki zavedo velikih dolžnosti, ki teže na našem društvu ter da tudi oni podpirajo odbor in njega delovanje. Pozornost našo treba obrniti v prvi vrsti žalostnim gospodarskim odnošajem po okolici ter nadaljevati že lani zapričeta posvetovanja, kako bi se dalo zbolj-šati gospodarstvo po okolici in po takem materijalno blagostanje; podpirati slovenske stariše Tržaške v njih naporih za priboritev slovenskih šol v mestu našem — katera zadeva je baš sedaj na dnevnem redu, — organizovati mnogobrojni naš element v mestu ter intenzivneje delovati za politiško vzgojo naših ljudi po okolici in v mestu. V prvi vrsti bi pa opozoril častite družabnike, da bodemo imeli najbrže v mesecu decembru volitve v deželni zbor, odnosno mestni svet Tržaški. Izrekajoč nado, da se bode prihodnji odbor neprestano zavedal svojih dolžnosti ter da bode izvrševal rodoljubno nalogo svojo vestno in neumorno, ne plašeč se neprilik na desni ali na levi, sklepam to svoje poročilo. Na poziv predsedniku, je-li ima kdo kaj pripomniti k temu poročilu, oglasi bo za besedo gospod Drag. Mar te lan c, obžalovaje, da se poročilo ne spominja umrlega člana in bivšega odbornika And. Martelanca iz Barkovelj. Tajnik obžaluje ta uedostatek, obečajoČ, da popolni poročilo svoje v tem pogledu. Politični razgled. H o t ran Je a so bili voljeni: g. baron Henrik Lazarini s 112 glasovi, g. A r tur F o I a ko v sk y s 112 glasovi, g. Fra u Povše s 101 glasom in g. Vinko Ogorelec s 83 glasovi. Podružnice, katerih število se množi od leta do leta, so prijavile okolu 30 predlogov in nasvetov, o katerih so bile deloma živahne debate. Zborovanje trajalo je do ya2. ure popoludue. Obširno poročilo prijavimo prihodnjič. — (Okrajna konferencija učitelj-stva slovenskih in slovensko-nemških ljudskih šol Ljubljanskih) bode dne 3 0. junija t. I. ob 8. uri dopoludne v mestni dvorani Ljubljanski. Dnevni red: 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisuikarjev. 2. Opazke gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Frana Le v ca o nadzorovanih šolah. 3. „Domoznanstvo v ljudski šoli s posebnim ozirom na razumevanje zemljevidov". — Predavanje gospoda c. kr. glavnega učitelja prof. Fr. Orožna. 4. „Risanje v ljudski šoli." — Predavanje gospoda mestnega učitelja Antona Razin-garja. 5. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1892/93. 6. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. 7. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. — Dotične nasvete je najkasneje do 25. junija t. 1. pismeno naznaniti knjižničnega odbora načelniku gospodu mestnemu učitelju Fr. K oka 1 ju. 8. Volitev treh članov knjižničnega odbora za leto 1892/93. 9. Volitev stalnega odbora za I. 1892/93. 10. Samostalni predlogi, katere je najpozneje do 25. junija t. 1. pismeno zglasiti pri stalnem odboru. (Op. ured.: To naznanilo smo priobčili že v predvčerajšnji številki, toda z nekaterimi jiomotami, katere je zakrivil običajni poprazniški tiskarski „škrat".) — (Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik.) Dne 20. t. m. bode na Dunaji prvi redni občni zbor družbe za lokalno Železnico Ljubljana-Kamnik, ki je začela redno voziti dne 1. marcija lanskega leta. V preteklih 16 mesecih vozilo se je 80.950 osob po železnici in je prevažala 213 880 m stoto v tovornega blaga. Kosmatega dohodka je bilo 57.092 gld. 49 kr., čistega dohodka pa je bilo 28.477 gld. 68 kr, ki se bode vporabil za odkop 5% obrestnega kupona prijoritetue delniško glavnice 566.700 gld. Ostanek 4902 gld. 96 kr. pride v rezervni zaklad. — • (Občinske volitve.) V občini Hre-noviški v političnem okraji Postojinskem voljen je bivši župan g. Hinko Kavčič z Razdrtega znova županom, svetovalci pa so: Filip Kavčič z Rardr-tega, Jožef Jurca iz Bukovja, Matevž MilharčiČ iz Hruševja, Franc Milavc iz Studenca, Jernej Počkaj iz Uuelskega, Janez Slejko iz Predjame, Anton Skrjanec iz Hruševja iu Jakob Turk iz Hrenovic. — V Uranšici v Kamniškem okraji voljen je bil županom Franc Ručigaj v Dobenu, svetovalcema pa Andrej Aleš iu Janez Kreč, oba v Uraušici. — V Medvodah voljen je bil županom Franc Svoljšak s Svetja, svetovalci pa so Anton Kuralt z Zg. Senice, Janez Stare s Sp. Senice, Franc Drešar s Svetja in Jarnej Kavčič iz Medvod. — (Toča.) Okolo Metlike padala je predvčerajšnjim zopet hudo toča. Po nekaterih mestih se je kar te vsipala. Zraven je bil hud ma! dežja, ki je zopet dosti zemlje odplavil. — (Ži vinozdravniška služba v Ljutomeru.) Piše se nam iz Ljutomera: Tu v Ljutomeru je izpraznjeno mesto živinozdravnika, in zaradi tega vsa Murska dolina od Radgone do Ljutomera nima zdaj zvedenca, ki bi pomogel pri bo-lezuih raznih živalij. Kadar so kaka uradna opravilu v tej stroki, mora sem prihajati celo živino-zdravnik iz Radgone. Želeti bi bilo, da bi se kak slovenski živinozdravnik takoj tu nastanil ; domač živinozdravnik imel bi obilo opravila. Konjereja je pri nas velikega pomena, tudi reja goveje živine se lepo razvija, torej zvedenca silno potrebujemj. Do-zdauji živinozdravnik, ki je pred onim mesecem umrl, imel je deželno subvencijo, katero more dobiti tudi novi živinozdravnik. Odlagati ni dolgo. Slovenca bo okraj z veseljem vsprejel. — (Roparski napad.) V nedeljo popo-ludne prišel je čedno oblečen tujej k železniškemu pazniku Jarneju Bergležu, nastavljenemu blizu postaje Poličane na Spodnjem Štajerji. Ponudil mu je lep nož za 40 kr., a ko je Berglež segel v žep iu hotel tujcu odšteti zahtevane novce, prijel ga je ta za vrat in, prete mu z odprtim nožem, mu otel šiloma denarnico ter utel ■! v bližnji gozd. — (Razpisane službe.) Razpisani sta mesti okrajnih sodnikov na Ptuj i in v Sevnici. — (Srčan mož.) Neki petletni dečko, Marij Jelen v Trstu, padel je v 18 metrov globok vodnjak. Utonil bi bil gotovo, da ni takoj za njim skočil delavec Alojzij Pečeta in ga iz vodnjaka izvlekel živega in zdravega. — (Poskusen Bamomor.) V Trstu hotel je mlad mož, Andrej Ščuka, v hipu duševne odsotnosti, skoi-iti v morje, a zapazil ga je še pravočasno neki redar in ga odpeljal v bolnico. • — (Mrtvo telo) utopljenca našli so ribiči pod Kontovelom blizu Trsta. Mrtveca ni bilo več spoznati, ker je bil že del j časa v vodi. Pri njem so našli listič z angleškim napisom, iz česar se da sklepati, da je bil ponesrečenec angleški mornar. — (Iste rs k i Lahoni) ža sami u9 vedo, s kakšnimi lažmi bi ljudstvo begali. Sedaj razširjajo mej prebivalci Koperskega okraja grozno in pretresujočo vest, da toži italijanska stranka državnega poslanca dr. Laginjo pred sodiščem zaradi — njegovih govorov v državnem zboru. Smešna ta laž karakterizuje kaj dobro inteligencijo in sploh duševna svojstva isterskih irredentovcev. — (Shod slovanskega dijaštva na Dunaji.) Ideja slovanske solidarnosti razvnela je tudi slovansko dijaštvo. Lani vršil se je v Pragi prvi splošni shod slovanskih dijakov in takrat se je določilo, da je prirediti drugi shod letos o bin- koštih na Dunaji Na ta shod so bili povabljeni dijaki češki, poljski, maloruski, hrvatski in slovenski, da odpošljejo svoje delegate. Vršil se je na binko-štno nedeljo na Dunaji v prostorih „Slovanske besede". Došli so odposlanci slovanskih dijakov iz vseh krajev, seveda tudi zastopniki slovenskih ve-likošolcev Dunajskih in Graških. Predsednikom bil je izvoljen Malorus Le vic k i. Zhorovalce pozdravil je s presrčnimi besedami tudi državni poslanec dr. Kaizl v imenu raladočeškega kluba. Posamni odposlanci poročali so nato o delovanji dijaštva dotične narodnosti iu vsestransko se ju poudarjalo z zadoščenjem, da je delovauje in napredovanje zlasti v literarnem oziru Izvrstno. — Na binkoštni ponedeljek določena seju pa se ni mogla vršiti, ker jo je — policija prepovedala. — (Mejuarodna dirka v Zagrebu.) Klub biciklistov „Hrvatskoga Sokola" priredi dne 2G. t. m. v Zagrebu prvo mejuarodno dirko. — (Električna razsvetljava v Zagrebškem Maksimiru.) V torek zvečer bil je za petindvajsetletnieo kronanja kralja ogerskega in hrvatskega krasni perivoj Maksimir prvikrat električno razsvetljen Id sicer glavni drevored do kioska iu pa novo postavljeni restavracijski paviljon. Tako bode bivanje v krasnem parku tudi v poznih večernih urah prav prijetno. — (S e u j s k o semenišče — prazno.) V semenišči v Senju je bilo doslej 31 klerikov; sedaj ni nijednoga več, ker so vsi izstopili prostovoljno, tako da so morali semenišče zapreti. Uzrok temu so bile zadnje volitve. V Senju kandidoval je na podlogi programa stranke prava dr. Erazmu Barčie; semeniŠki vodja, hud Madjaron, pa je agitoval za vladnega kandidata tir. Lobmayra, kateri je tudi zmagal. Klerik! priredili so vsled tega zoper seme-niškega vodjo majhno demonstracijo, zaradi katere jim je škof dr. Posilović naložil kazen, namreč pripor v sobi in post« Kleriki pa so zmatrali izrečeno kazen za krivično in zato vbi vkupe oBtavili semenišče ter se odpeljali v Reko, kjer so dr. Barčieu izročili posebno adreso, potem pa šli domov. — (Izgredi na Reki.) V nedeljo nastala je na Reki mej Reškimi honvedi iu mestnimi redarji prava pravcata bitka, katera je trajala dve uri. Prestrašeni meščani bežali so v hiše in na la-dije. Honvedi napadli so prav brez razloga redarje in tako se je začel« borba. Pobiti se bili honvedi; ranjenih je namreč bilo 14 teh junakov, a tudi nekateri redarji so nevarno poškodovani. Redar Peric dobil je 24 ran, redar Votava 18, a redarju Padovanu treba bode amputirati roko. Tudi neki Ljubljančan Jos. Drekaler je težko ranjen. — (Afera Vesteneck.) Pred porotnim sodiščem Solnograškim na dan 7. t. m. določena kazenska obravnava proti dr. .Juliju vitezu Frftnzl-Vestenecku se ni mogla vršiti, ker — zato-ženca ni bilo blizu. Sodišče izpustilo je bilo namreč Veste mrka iz preiskovalnega zapora in sicer vsled upliva mogočnih sorodnikov Vesteneckovih, a zato-ženi vite/, bivši okrajni glavar Litijski in kolovodja kranjskih ueniškutarjev je zdaj — ušel! Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj 9. junija. Za vdove in sirote pi'ibramskih ponesrečencev odkazanih 10.000 gl., daroval cesar v svojem in v imeni cesarice. Dunaj 9. junija. (Ješko narodno gledališče završilo sinoči s Smetane „Prodano nevesto" vrsto predstav. Po končani predstavi ogovoril občinstvo ravnatelj Šubert najprej češki, potem nemški, zahvaljuje se za vzpre-jem in želeč, da bi postala umetnost vezilna moč mej narodi v radost presvetlega vladarja. Publika klicala navdušeno Slava in Hoch! Dunaj 9. junija. Vsled deževja nastale v mnogih krajih velike povodnji. Dunav narašča vse bolj in bolj. Mnoge druge reke v Alpah preplovile že obrežja. Z mnogih stranij se poroča o veliki škodi in o nesrečah. Dunaj 9. junija. Italijanska vlada naročila v tovarni za puške v Steyru 80.000 komadov Mannlicherjevih pušek. Pribrani D.juuija. Nadvojvoda Ludovik Viktor poklonil za vdove in sirote ponesrečencev 1000 gld. Pariz 9. junija. „Estafette" javlja, da je veliki knez Konstantin pred odhodom iz Nancvja dobil brzojavno naročilo zagotoviti Carnota prijateljske naklonjenosti carja in znova potrditi solidarnost rusko-francoskih interesov. London 9. junija. Mejnarodni rudarski shod vsprejel resolucijo, da je dati delavcem pravico imenovati rudarske nadzornike, katere naj plačuje država. Razne vesti. * (Ruski slikar VereŠČagin,) o katerem se je nedavno pisalo, da ga je popadel stekel pes, okreval je zopet. Te dni je prišel v Moskvo, kjer se misli stalno nastaniti in opustiti svoje nomadiSko življenje. Prodal bode celo svoj slavnoznani Pariški atelier. V Moskvi pričel bode slikati Vereščagin več novih slik, katerim bode za predmet rusko francoska vojna iz I. 1812. Večino svojih znanih slik iz rusko-turške vojne prodal je v inozemstvu za 160 000 rublje v. * (Redilna moč zemlje.) Neki amerikanski list prijavlja zanimivo statistiko o redilni moči zemlje glede na to, kaj se pride! j uje na njej Da se jednega človeka redi z mesom, treba je okolu 10 hektarov zemlje, če se na isti zemlji pridela žito, zadošča za 42 ljudij, oves za 88, krompir, koruza, h ž za 176 ljudij. Te številke govore v prilog vegetarizmu. * (Na biciklu okolu Sredozemskega morja.) Neki Hamburški biciklist hoče s svojim prijateljem podati se na biciklu na pot okolu sredozemskega morja in po zapadni Vziji. Odpeljala se bodeta iz Pariza preko Milana v Genovo od tam ob obali italijanski, francoski in španski do Gibraltara. Z ladijo prepeljeta se v Tanger na afriški obali in dalje ob vsej obali in preko Aleksandri je, Sueza, Jeruralema in Damaska v Aleppo. Vrniti ae hočeta pogumna potovalca tudi na biciklu. * (Svojo ženo razsekal.) V vasi SereHije pri Bosanski Dubici umoril je kmet Mile Miljuš svojo ženo na grozovit način. Mnogokrat bil je mej njima prepir in tudi pretep. Ko sta se po noči zopet sprla, zgrabi Mile sekiro in začne ves besen mahati po ženi, da jo je popolnoma razsekal na kosce. Potem je šel do bližnje orožniške postaje ter se ovadil sam. ********* lii i li 11 ********* a a iiaj> „LJUBLJANSKI Z70N" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zalivala. Slavna „ Posojilnica v Ribnici" blagovolila je tukajšnji revni šolski mladini podeliti 15 gld., za koje ae podpisanca v imenu šolske mladine prav iskreno zahvaljujeta. Loški potok, dne 8. junija 189*i. Jakob Hordi*. Frančišek (»olmajer, predsednik kraj. šol. sveta. šolski voditelj. TllJCl: 8. junija. Pri M»ll«i t \Veiss, Stan, Kiimerer, \Vagner z Dunaja. — Bukovar, Buchta iz Kočevja. — Uliha, Hribar iz Rudolfovega. — Sele iz Bistrice. — Plese z Gorenjskega. — Palna, Hočevar iz Trsta. Pri aloau: Korošič, Krelja, pl. Gorainb iz Trsta. — krmil, Braisach z Dunaja. — Gross iz Zagorja. — Kesaler s Krškega. — Skopek iz Prage. — Pire z Gorenjskega. Umrli so t I Jultljanl: 5. junija: Augusta Suppan, zasobnica, 56 let, Frančiškanske ulice št. 12, caries. 6. junija: Avgusta Golser, hči nadzorovatelja delavčev, 13 let, Marije Terezije cesta v Kolizeji št. — otrpnjenje možgan. 7. junija: Marija Conžek, gostilni carjeva hel, l"/, leta, Marijin št, 3, božjast. V deželni bolnici: 6. junija : Johana Komlar, delavčeva hči, 7 dni, os-1 ab ljenje. Tržne cene v LJubljani dne 8. junija t. 1. Plenica, hktl. Rož, Ječmen, , 0 re«, , Ajda, n Proso, „ aorm-.il, , Krompir, , Leča, „ Grah, t Fižol, , Maslo, Mast, Spe;» triseu kgr. *l. kr. ! 7 20 ; 5)80 4 23 2 77 5 80 4 23 4 60 3 30 11 — 10 — 9 — — j 86 — 66 — 56 Speh povojen, kgr. . —!64l Surovo maslo, „ . |[—72. Jajce, jedno : . , . :|—j % Mleko, liter .... — 10 Goveje meao, kgr. 1 — mm Telečje , , —54, Svinjsko , „ 1—64 Koštrunovo „ . — 40, Pišanec......— 55 Golob......U—18 Seuo, 100 kilo . . J 1 78 Slama, „ „ ... 2 20 Drva trda, 4 rjuietr. 6 60 „ mehka, 4 , j 4 60 MeteorologiČno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. H.junija 7. zjutraj 2. popni. 9. zvečer 733-4 m. 7346 nn. 735 5 nn. 13-6° C 17-4° C 13 2° C si. jzh. si. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. l*50ss. dežja. Srednja temperatura 14*7°, sa 3-4° pod normalom. ID~cLrDLaJe*lc£L borza doc 9. junija t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 95-75 Srebrna renta ..... „ 95-40 /■data renta.......112*75 5°/0 marčna renta ... „ 100-85 Akcije narodne banke . . , 994*— Kreditne akcije .... „ 320*25 London........ 119*40 Srebro......., —•— Napol........n 9-49» C. kr. cekini.....„ 5-67 NemSke marke .... , 58*55*'/, 4" , državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4n/,....... Ogerska papirna renta 5°/„...... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/t°/a zlati z-ist. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke ... 120 . Tramway-drnšt. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 95-70 „ 9535 „ 112 75 „ 100-90 „ 319-50 - 119*45 9*491/, 5*67 58-50 — kr. 75 „ 45 , 65 . 60 , 75 „ 141 gld 182 . 110 „ 100 „ 121 „ 116 „ 189 , «3 , 154 , 238 „ 50 Učenec vsprejme se takoj v neko tukajšnjo kavarno. Kje V pove upravništvo „Slov. Naroda". (670) Trava na vrtu za trojno košnjo na prodajo v hiši it. 16 v Urad lici. (652—3) NARODNI TISKARNI je izšla knjiga: v UUBUANI I-a©*ro.sv*n. Češki spisal Vacnlav Benes-Tfeblssky. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 523 stranij. Cena 70 kr., po pošti ao kr. Spreten dacar z dobrimi spričevali, želi premenitl tavajo službo. Uloži kavcijo do 200 gld. — Naslov pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (672—1) Šivalni stroj (Manchester) ^66-2) za čevljarj«% v prav dobrem stanu, proda g. A. Rus, trgovec v dmartin.ii prt IJ1IJI. V gostifnici „Pri raku" na Krakovskem nasipu se dobivajo vsak dan ©Trežie xiloe In. rstlel kakor tudi gorka in mralra Jedila, Izvrstno dolenjsko, hrvatsko in Štajersko vino ter dobro pivo. Za obilni obisk se uljudno priporoča I v n n n Kovač (644—3) gosti Iničarica, star, pristen. Naravnost iz Cognac-a (Francosko). Zdravniki ga priporo-čujejo kot sredstvo, ki posebno krepča slabotne, bolne in prebolele. Mala steklenica */l0 litra 1 gld. 76 kr.; velika steklenic * 10 litra 3 glđ. Piccoli jeva lekarna X X^J$|P'/ pri angeJjU« 1 v Ljubljani, Dunajska cesta. 2 t nanja nmročilm se »roti povzetju svu t o ■ točno izvršujejo* (59—2) \ Štajerska deželna Rogaška kiselina. Tempeljska in Stvrijska slatina. Sveža polnitev v novozgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. C(478—2) Te glavberjevosolne kiseline, katera ni samo Izborno sredstvo proti boleznim prebavnih organov, nego tudi Jakoprijetna hladilna pijača, jflF~ «»* samenjatl "^Blk z drugimi kisolinami, katere se prodajajo pod imenom „ Rogaške". Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani: Mihaelu Kaatner|u in Morlca vVaguerJu vdovi, kakor tudi v vsuh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicah iu dro-guorijah, ki so na dobrem glasu. Samo še tri dni je videti! Telegram: V . Največja in najmočnejša orjakinja, ki se je do- » zdaj kazala MISS ZEPHORA. Dalje dražestna MISS ALINA 17 letna, popolnoma transparentna dama, največje čudo nove dobe. (071) Dama ima tudi dar, da vse ug-ane. Videti vsak dim od 9. uro zjutraj do tO, uro zvečer v Ljubljani, ,,pnd Trančo-' it. J. v prodajnlnici na vogalu. Vstopnina: I. prostor 20 kr., II. prostor 10 kr. natron-litijonova Xi A> T I Izborno sredstvo zoper protln in bolezni na mehurji. — Osveževalna pijača, odlikujući! se po tem, da ima v sebi Jako mnogo ogljikove kiseline. — Ceniki se dobo povsod, kjer imajo to Blatino na prodaj, pošilja je pa tudi ravnateljstvo zdravilo a (379—7) Radinj na Štajerskem. Razprodaja modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode pri Andr. Druškovič-u trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10. Dobiva Be tudi vsakovrstno hišno In kulilujnUo orodje po najnižji oenl. — S tem ponuja se vsem p. n. groMpodarJeua, SjONtlluiČarJein, predHttofulArtvoui bolni« itd. naJbol|aa prilika, svoje hlAno In kublujtiko orodje po eeul dopolniti ali pa si novo omisliti. NeVfiStam Pr'P°r°čam svojo nalaič za novo sjospodarstvo sestav- ljeno lil*iio potrebttfilno Is selesa od gld. 10*— do gld. aOO-—. I MtMitJn umrnčklm me takoj im vestno izvrši, (54—42) Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 021611