v 30. junij 2004 Rožnik . i • l'tòkh» Kakšnega zdravja je zdravstvo? V Ob 70-letnem jubileju doc. dr. Ljubice Šuligoj Zavist v kulturi in kultura zavisti GIMNAZIJA PTUJ PRAZNOVALA 135-LETNICO Kot pred desetletjem tudi tokrat srečanje v Moškanjcih X Gimnazije družili na bogatim kulturnim programom in srečanjem generacij dijakov, profesorjev, simpatizerjev ter prijateljev šole so se 29. maja zaključile prireditve ob praznovanju 135-letnice Ptuj. Kot pred desetletjem so se tudi tokrat športnem letališču v Moškanjcih. Miro Kostanjevec, drugi najstarejši maturant ptujske gimnazije. Maturiral je v šolskem letu 1930/31. "Dolga pot, ki jo je prehodila šola, ni bila vedno enostavna, vendar je vodila naprej, najbolj krizna pa so bila leta usmerjenega izobraževanja. Sprva majhna gimnazija, o kateri pa se je v slovenskem prostoru veliko slišalo, je postajala vedno bolj prepoznavna in danes sodi med najboljše in največje v državi. Veliko število bivših dijakov te šole je prepoznavnih Slovencev, med sedanjimi pa bi posebej omenila tiste, ki se ponašajo z laskavimi naslovi državnih prvakov na različnih družboslovnih področjih, znanju jezikov in športnem udejstvovanju. Razvoj gimnazije gre v smer večje avtonomije učiteljev in dijakov, razvijanja odgovornosti dijakov, samoregulativnega učenja, aktivnih oblik dela, medpred-metnega oziroma meddiscipli-narnega povezovanja, povezovanja z lokalno skupnostjo itn.," pravi ravnateljica ptujske gimnazije Melani Centrih. In kaj čaka šole ob vstopu Slovenje v EU? "Na področju izobraževanja in usposabljanja si vse članice EU ob tem, ko spodbujajo povezovanje med nacionalnimi šolskimi sistemi, prizadevajo ohraniti svoje posebnosti. Maastrichtski in amsterdamski sporazum posebej poudarjata, da poenotenje šolskih sistemov ni predvideno. Tu je določeno, da bo skupnost prispevala k razvoju kakovostnega izobraževanja s sodelovanjem med državami članicami ter po potrebi tudi s podpiranjem ter dopolnjevanjem njihove dejavnosti, obenem pa bo v celoti spoštovala odgovornost držav članic za učne vsebine in organizacijo izobraževalnih sistemov ter njihovo kulturo in jezikovno značilnost," ugotavlja Melani Centrih. V Moškanjcih se je zbralo več Nepozaben bo ostal spomin na gimnazijsko gledališko skupino, ki je navzoče nasmejala s skečem. Ravnateljica Melani Centrih je v slovesnem nagovoru med drugim povedala, da so bila za gimnazijo najbolj krizna leta usmerjenega izobraževanja. sto gimnazijcev in počastilo visok jubilej. Na ptujski gimnaziji je maturiralo že 5000 dijakov in dijakinj. Igor Brumauer, naj starejši še živeči ptujski gimnazijec, je maturiral v šolskem letu 1929/30, a se srečanja ni mogel udeležiti. Prišel pa je Miro Kostanjevec, ki je na Ptuju maturiral leto pozneje. "Veselil sem se vnovičnega snidenja s starimi prijatelji. Tudi letos so nas gostili v prijetnem ambientu letališča. Gostili? Razvajali! Nekatere je pot po končani gimnaziji vodila na različne pole zemeljske oble, tako da smo šele na letošnji obletnici nekdanjim sošolcem ponovno segli v roko. Tisto obdobje, ki smo ga preživeli skupaj, ni bilo kratko. Predvsem ni bilo katerokoli obdobje v Življenju vsakega od nas. Ne namigujem, kako lepo je bilo, ampak kako pomembno je bilo." Organizatorji letošnjega srečanja gimnazijcev so poskrbeli, daje vse potekalo v sproščenem vzdušju. Da je to zanje res dogodek, ki se ga iskreno veselijo, so dokazali minule dni. Z eno besedo: odlično! Naredili so, kar nekateri niso pričakovali in tudi uspeli so. Kot pravi Jože Glazer, predsednik sveta šole in predsednik enaindvajsetčlanskega odbora za pripravo srečanja, ni kazalo zamuditi priložnosti za obujanje spominov na najlepša leta, "ki smo jih preživeli na najboljši Jože Glazer, predsednik sveta šole in predsednik enaindvajsetčlanskega odbora za pripravo srečanja. gimnaziji vseh časov". Nepozaben bo ostal spomin na gimnazijsko gledališko skupino, ki je denimo navzoče nasmejala s skečem, v katerem so trije ptujski ravnatelji simbolizirali tri obdobja, ki jih je kljub nenehnemu skušanju hudiča njihove sodobnosti srečno preživela ptujska gimnazija ter neizogibno glasbeno spremljavo v živo. Bravo, Mambo Kings. Ivo Komik Foto: Langerholc UVODNIK/ SPREHOD PO VSEBINI Kakšnega zdravja je zdravstvo? SPREHOD PO VSEBINI Ker urejeno zdravstvo potrebujemo vsi, si ga moramo urediti tako, da nam bo čimbolje služilo in da bo tudi samo čimbolj zdravo. V organizacijskem, strokovnem in finančnem smislu zdravo zdravstvo pa je - to že moramo takoj priznati - težko doseči. Imamo pa to srečo, da smo zdaj prav pred to zahtevno nalogo in se torej nikoli v prihodnosti ne bomo mogli izgovarjati, kako so nam ga pokvarili drugi. Razkorak med zasebnim in javnim zdravstvom je namreč v naši občini in našem mestu največji v državi. Že 41 odstotkov zdravstva je s koncesijami prešlo v zasebno sfero, državno povprečje pa je 22 odstotkov. Na razpotju smo, kjer se je treba odločiti, ali se bo delež zasebnega zdravstva še povečeval. Odločitev ni lahka, ker nadaljevanje dosedanje poti prav nekje blizu že za prvimi nekaj ovinki pomeni ukinitev javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Lahka ni zato, ker natančno vemo, da takšen zavod potrebujemo, saj nam opravlja celo vrsto dejavnosti, ki jih s koncesijami ni mogoče prenesti v zasebno zdravstvo, da bi tam funkcionirale tako in bile vedno dostopne, kot so v zavodu. Nobena skrivnost ni, da so nam zdravstvene domove doslej zavidale tudi države, ki so strokovno in finančno bogatejše od nas. To pomeni, da je organizacijska formula še kako pomembna. In ni nobena skrivnost, da nacionalni zdravstveni program Zdravje za vse do leta 2004 določa zdravstvene domove za osrednje izvajalce osnovne zdravstvene dejavnosti. Kot je to najpogostejša praksa, pa zakonodaja temu načelu še ne sledi in tako nam je na Ptuju ostala osnovna dilema, kaj z zdravstvom storiti za prihodnost. Nekateri zdravniki zahtevajo koncesije in povečevanje zasebnega zdravstva, nočejo pa priznati pomanjkljivosti, ki so pri tem očitne in ki jih ne morejo obiti niti strokovnjaki sami. Politične argumente pa bi morali pri tem zavreči, saj ne sodijo v sodobno strokovno diagnozo za tako pomembno področje, kot je zdravstvo. Zdaj imamo celo posebno študijo, ki nesporno daje prednost zdravstvenemu domu. Če bi imeli še ustrezno zakonodajo, po kateri bi se finančno obnašanje zasebnega in javnega zdravstva lahko izenačilo, potem bi bila dilema preprosto rešljiva. Priznali ali ne, dilema ni niti toliko strokovna niti toliko organizacijska, kot je finančna. Če ne bi bilo tega motiva, ne bi bilo pritiska na koncesije; vse ostalo v tej zgodbi pa so pravljice za male otroke. Od leta 1994 je Zdravstveni dom dokazano investiral 250 milijonov, ustanovitelj (Ptuj) je dodal 44 milijonov, za opremo je kolektiv zdravstvenega doma dodal še 412 milijonov, 33 milijonov tolarjev pa si je pridobil še od donatorjev. Koliko so investirali zasebni zdravniki, pa niti ne moremo zvedeti. Vidimo pa, da niso vložili malo. Toda razlika je očitna. Zaposleni v zdravstvenem domu, ki so vložili tri četrt milijarde ustvarjene s svojim delom, tega premoženja ne morejo prodati, ker ni njihovo. Investicije zasebnih zdravnikov so njihova zasebna lastnina. Torej prvi niso enakopravno nagrajevani ali stimulirani za delo. Samo to bi bilo treba izenačiti - po kateremkoli receptu že - pa bi dilemo hitro razrešili. Dokazovanje majhnih nians različnosti vodi samo v zapletanje. Previdnost in modrost sta zelo potrebni, ko odločamo o naši zdravstveni mreži. Ta je kot pajkova: vrhunska, popolna in uporabna, dokler se je ne dotakne nekdo, ki ima drugačne krempeljce od njenega pletilca. Zdravstveno mrežo pa smo dolga desetletja pletli in predvsem plačevali vsi. In jo bomo tudi plačevali naprej, pa če jo bomo zdaj vzorno zgostili ali nemarno raztrgali. Tudi za zdravstvo sta potrebna zdrav razum in zdrava stroka, treznost in poštenost presojanja pa sta tako ali tako predpogoj vsake prave rešitve. Srečko Šneberger MODROST MESECA Skrb za človeško življenje in srečo in ne njuno uničevanje je edini zakonit namen dobre vlade. Thomas Jefferson (1743-1826) Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Tisk: Grafis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuj, Miljana Nenad - ZLSD, Robert Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komen-taije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. 19. redna seja mestnega sveta 4 Merila za podaljšan obratovalni čas 4 Nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča 5 Poziv za pridobitev vodne pravice 5 Pobude in vprašanja svetnikov 6 Stranke mestnega sveta sporočajo 7 10. seja kolegija županov 8 ISO standard 9001-2000 8 Varujmo primestne gozdove 9 Obvestilo o odprtem razpisu 9 Komunalno podjetje se je preselilo 10 Odlagališče v Brstju zapira vrata 10 Ptujčani uspešni v tekmovanju v prvi pomoči 11 Varnostni sosvet na junijskem delovnem srečanju 11 Preprečimo vandalizem na Ptuju 12 Prometna vzgoja v šoli 13 Mednarodni festival v Bärnbachu 13 Osnovne šole v Mestni občini Ruj 14 Intervju s Srečkom Mlakarjem 15 Premiera Nevillovega otoka 16 Zavist v kulturi in kultura zavisti 16 70 let doc. dr. Ljubice Šuligoj 17 Svojstvena osebnost Oroslava Cafa 18 Tudi na Ptuju nekoč ezl ek 18 10. rojstni dan Pomladne vetrnice 19 Srečanje diabetikov Slovenije 19 Koronarno društvo Ptuj 20 Sestavljanka zdravja 21 Sezona kartinga v Hajdošah 22 50 let padalstva na ptujskem 22 Dejan Zavec zmagal že dvanajstič 23 Množično s čolni in rafti po Dravi 23 56. kolesarska dirka Po Avstriji 23 Atletika - sezona v polnem teku 24 Atletika - priložnost za mlade 24 Malonogometni turnir na Vičavi 24 Razpis za sodelovanje na fotografskem natečaju 25 Odpiralni časi ptujskega muzeja 25 Nk Kumho Drava se zahvaljuje 25 Program Mestnega gledališča 26 Galeriia Magistrat - razstava 26 Športne prireditve 26 Počitnice v CID 26 Turizem - Terme Ruj 27 Naslovnica: Konec šole. Foto: Dušan Koštomaj 0hpčan 3 19. REDNA SEJA 28. JUNIJA Podelitev občinskih priznanj, problematika osnovnega zdravstva Na seznamu dnevnega reda za junijsko sejo je bilo uvrščenih kar 17 točk. s j ed prvimi točkami so odločali o podelitvi jvjm priznanj. Komisija za priznanja in odlikovan-(>_y v ly ja, ki ji predseduje Vlado Čuš, je mestnemu svetu predlagala, da za zasluge na področju zgodovinskega raziskovalnega dela in publiciranja zgodovine Ptuja ter okolice za častno občanko Ptuja imenuje dr. Ljubico Šuligoj. Za prejemnico zlate plakete je bila predlagana Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj ob njeni 130. obletnici strokovnega delovanja. Najobsežnejše gradivo je bilo pripravljeno za razpravo o problematiki primarnega zdravstvenega varstva na Ptuju. Problematika organiziranosti osnovnega zdravstvenega varstva kot javne službe je bila aktualna in pereča že v prejšnjih dveh mandatih mestnega sveta in še ni dočakala epiloga. Pojavi se vsakokrat, ko kaka skupina zdravnikov iz ptujskega zdravstvenega doma prične pritiskati na podelitev koncesij za zasebno zdravstveno dejavnost, ki jih po Zakonu o zdravstveni dejavnosti podeljujejo občine kot soustanoviteljice zdravstvenega doma. Letos spomladi je sedem kandidatov - zdravnikov in zobozdravnikov iz ZD Ptuj izrazilo željo za koncesije. Tokrat izgleda sprejemanje odločitev o smeri nadaljnjega razvoja osnovnega zdravstva še bolj zahtevno in občutljivo kot v minulih letih. Na Ptuju je že več kot 4l % zdravstvene dejavnosti zasebne in znatno presega slovensko povprečje, ki jo okrog 20 %. V Sloveniji je v osnovni zdravstveni dejavnosti zasebnik vsak četrti zdravnik. Bistven problem v osnovni zdravstveni dejavnosti je neučinkovita zakonodaja. Predpisi, ki veljajo za javne zavode, in predpisi, ki urejajo zasebno dejavnost, seveda niso enaki, kar se najbolj boleče odraža že pri možnostih razporejanja dobička in pri nagrajevanju dela. Zakon o javnih financah opredeljuje le javne zavode kot porabnike javnih financ, zasebnikov pa ne omen- ja. Možnosti nagrajevanja dela nosilcev zdravstvene dejavnosti v javnem zavodu so torej zakonsko omejene. Medtem ko lahko zasebniki svobodno razporejajo denar, to v javnem zavodu ni možno. Zaradi tega in zakonske možnosti, da zdravstveno dejavnost kot javno službo lahko razen javnih zavodov opravljajo tudi druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije, je interes zanje vse večji. Občine kot pristojne za odločanje o podeljevanju koncesij v osnovni zdravstveni dejavnosti morajo zdaj sprejeti odločitev o smeri razvoja, saj jim je država to prepustila. Nacionalni program zdravstvenega varstva v Sloveniji določa, da mora zdravstveni dom tudi v prihodnje ostati osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti. Enaka priporočila je izdalo ministrstvo za zdravje. Nacionalni program pa ni natančno opredelil organizacijske oblike zdravstvenega doma, kar dopušča možnost, da je lahko ta tudi zasebni. O omenjeni problematiki so razpravljali kar štirje odbori mestnega sveta (za finance, za gospodarstvo, za družbene dejavnosti ter odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo) in v svoja stališča, ki so bila predlagana mestnemu svetu, med drugim zapisah: - MO Ptuj ne nasprotuje drugačnim oblikam organiziranosti primarnega zdravstvenega varstva, če se uskladijo interesi med javnim zavodom in kandidati za zasebne koncesije z namenom kvalitetnejšega razvoja zdravstvene dejavnosti, - ZD Ptuj mora koordinirati dejavnost zdravstva tako, da se storitve zdravnikov in njihov odnos do pacientov, ne glede na obliko organiziranosti, ne bosta poslabšala, - prizadevali si bomo za širitev javne zdravstvene mreže tako, da bo usklajena z republiškimi ciljnimi normativi in v soglasju z občinami ustanoviteljicami ZD Ptuj, - ZD Ptuj naj pripravi strokovna izhodišča za uveljavljanje širitve javne zdravstvene mreže, ki se nato posreduje ministrstvu za zdravje. Matični odbor za to področje, tj. odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, je k tem stališčem dodal še poziv Zdravstvenemu domu in kandidatom za koncesije, da se vnaprej konstruktivno dogovarjajo. Vsi odbori skupaj pa podpirajo tudi sklep županov Spodnjega Podravja, ki so sklenili, da do nadaljnjega nobena občina ne bo podeljevala koncesij. Svetniki so bili pred sejo sez- Spremenila so se Merila za izdajo soglasja za obratovanje gostinskih obratov in kmetij z gostinsko dejavnostjo v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju: merila). Spremenjena merila omogočajo gostincem in kmetijam z gostinsko dejavnostjo, da ob petkih in sobotah v juliju in avgustu obratujejo nanjeni še s stališči Zdravniške zadruge Ptuj, ki jih je podpisal predsednik Branko Jerkovič. Če povzamem, člani zadruge menijo, da je odklonilno stališče Zdravstvenega doma Ptuj do podeljevanja koncesij neupravičeno (kar so pojasnili iz več zornih kotov), ker nima pravne osnove, saj nikjer v zakonodaji ni navedeno, da bi konkurenčni izvajalec vplival na kvaliteto in na obseg dejavnosti drugega izvajalca. Grožnje z ukinitvijo zdravstvenega doma in potenciranje vseh možnih posledic po mnenju zadruge ne vzdržijo in nimajo ne pravne in ne finančne osnove. Za občino je pomembno, da imajo občani kakovostno zdravstveno službo in da je ta stalna in njim čim bližje. To so prednosti, ki jih ima Zahodna Evropa, tam pa so zdravstveni sistemi na primarni ravni v glavnem zasebni. Te prednosti je tudi pri nas uvedla zasebna dejavnost. Usmeriti se je potrebno k državljanu, k občanu, k bolniku in se ne toliko ukvarjati z izvajalci, zaključujejo člani ptujske zdravniške zbornice. Milena Tbrk eno uro dlje, kot so omogočala dosedanja merila, vendar najdlje do 4. ure zjutraj. Terase gostinskih obratov in kmetij z gostinsko dejavnostjo lahko obratujejo le v rednem obratovalnem času, med 1. majem in 30. septembrom pa lahko obratujejo v podaljšanem obratovalnem času, in sicer: - gostinski obrati v stanovanjskih objektih in objektih v ŠE IZ 19. SEJE MESTNEGA SVETA Sprememba meril za podaljšan obratovalni čas MESTNI SVET/ OKOLJE IN PROSTOR Od 1. junija veljajo nižje cene nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča Zakaj spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča stanovanjskih naseljih ter območjih, ki so zraven stanovanjske namembnosti tudi poslovne, kmetijske ipd., ob petkih in sobotah do 0.30 zjutraj, ob ostalih dnevih v tednu pa do 23.30; - gostinski obrati na območju starega mestnega jedra, območju športne rekreacije in turistične rabe, območju, ki meji na glavno cesto I. reda in gostinski obrati, ki so oddaljeni od stanovanjskih objektov vsaj 50 metrov, ob petkih in sobotah do 1. ure zjutraj, ob ostalih dnevih v tednu pa do 24. ure. V primeru, da želi gostinec obratovati v takšnem podaljšanem obratovalnem času, si mora za posamezno obdobje pridobiti soglasje Mestne občine Ptuj, na Oddelku za gospodarstvo. Za informacije pokličite Mestno občino Ptuj, Oddelek za gospodarstvo, tel. 748 29 43 - Martino Zidarič Vsem gostincem in kmetijam, ki opravljajo gostinsko dejavnost želimo veliko poslovnih uspehov. Martina Zidarič Spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je mestni svet potrdil konec maja na 18. seji. S sprejetjem Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) je bilo potrebno uskladiti tudi odloke o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. 218. člen zakona govori, da se za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu štejejo tista zemljišča, za katera jez izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture ter tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Občine so morale odloke o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča uskladiti z določbami tega člena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Mestna občina Ptuj je konec leta 2003 svoj odlok uskladila z zakonom. Pri tem so se stare vrednosti točke za nezazidana stavbna zemljišča revalorizirale v skladu z rastjo inflacije. Pri vzpostavljanju novih računalniško podprtih evidenc za nezazidana stavbna zemljišča se je ugotovilo, da je le-teh precej več, kot smo prvotno ocenili. Lastnikom je bilo poslanih več kot 500 dopisov s podatki o zemljiščih. Ugotovilo se je, da gre pri veliki večini lastnikov za zemljišča s precejšnimi površinami in bi odmera nadomestila znašala več sto tisoč tolarjev. S sprejetim popravkom odloka so vrednosti nadomestila v sprejemljivih okviijih. Namen Cona Odlok iz leta 2003, velja od 1. 1. - 31. 5. 2004 Sprememba odloka velja od 1. 6. 2004 naprej. Vrednost točke v SIT/m2 Letna višina v SIT Vrednost točke v SIT/m2 Letna višina v SIT Stanovanjska gradnja 1. 6,75 81.000 2,00 24.000 2. 5,83 69.960 1,50 18.000 3. 3,82 45.840 1,00 12.000 Poslovno-proizvodna gradnja 1. 20,26 243.120 6,00 72.000 2. 11,10 133.200 3,50 42.000 3. 6,73 80.760 2,00 24.000 V tabeli je prikazana primerjava letne višine plačila NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča po conah za zemljišče velikosti 1000 m2 (10 arov). Vrednosti so izračunane za zemljišče velikosti 1000 m2 (10 arov). Spremembe odloka so začele veljati s 1. junijem. Davčna uprava že ima podatke o vseh zavezancih za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Odločbe naj bi bile z njihove strani izdane že v drugi polovici junija. Prvi obrok plačila bo tako že konec julija, drugi pa v septembru ali oktobru. Herbert Glavič r \ Poziv za pridobitev vodne pravice za lastno oskrbo s pitno vodo Na podlagi Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) morajo gospodinjstva za lastno oskrbo s pitno vodo pridobiti dovoljenje. Dovoljenje za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, pridobi uporabnik vode iz zajetja ali več uporabnikov, če je zajetje namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo več gospodinjstev. Vlagateljem zahteve za izdajo dovoljenja za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, bo vodna pravica podeljena brezplačno. Dovoljenje za rabo vode iz zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva ali več V gospodinjstev, pridobi uporabnik zajetja ne glede na lastništvo zemljišča,kjer so objekti in naprave za odvzem vode. Lastnik ali drug posestnik zemljišča, kjer se nahaja zajetje, mora rabo zajetja za namene lastne oskrbe s pitno vodo dopustiti, če vode iz zajetja sam ne rabi ali če to omogoča izdatnost vodnega vira. Gospodinjstva, pravne in druge osebe, ki si oskrbo s pitno vodo zagotavljajo sami, morajo do 10. avgusta 2004 posredovati vlogo na Agencijo RS za okolje, Vojkova c. Ib, 1000 Ljubljana, (tel. 01/478 40 00), na obrazcu (Vloga za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo). Vse informacije dobite na omenjenem naslovu ali v pisarni Agencije RS za okolje v Mariboru, Krekova ul. 17 (tel. 02/250 77 50), kjer boste lahko izpolnili in oddali vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja. Obrazec - vlogo lahko dobite tudi v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj ali na spletnih straneh Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Mestna občina Ptuj ______________________________________J DVE POBUDI IN OSEM VPRAŠANJ SVETNIKOV Kdaj obnova zidu na Turnišču? - Drevored na Osojnikovi poškodovan! - Ceste, ceste in še enkrat ceste! Vprašanje Janeza Rožmarina: Kdaj se bo pričela obnova zidu na območju tumiškega gradu, tj. od avtobusnega postajališča v smeri proti Suhi veji do glavnega vhoda v grad? Porušeni zid ob parkujdvorca Turnišče. Foto: Aleš Šprah Odgovor: V oktobru 2003 smo v občinski upravi Mestne občine Ptuj zbrali štiri ponudbe za sanacijo ograjnega zidu in ga posredovali pristojni službi Ministrstva za kulturo. Ker z njihove strani ni bilo odgovora, smo jih v aprilu 2004 ponovno pozvali, da čimprej pristopijo k sanaciji ograjnega zidu. Na sestanku 21. maja na direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo so nam zagotovili, da bodo kmalu izvedli postopek naročila male vrednosti za obnovo porušenega ograjnega zidu. Zdenka Ristič ♦ ♦ Vprašanje Milana Petka v imenu svetniške skupine SDS: Kdaj se bo pričela izgradnja kanalizacije na Poljski cesti, v Praprotnikovi in Jurčičevi ulici? Odgovor: Kanalizacija je zajeta v projektu Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, s katerim kandidiramo za nepovratna sredstva EU. Projekt je v zaključni fazi. Računamo, da bo projekt revidiran in odobren do konca leta 2005, da bi lahko v letu 2006 pričeli koristiti sredstva. Vprašanja in pobuda Borisa Gerla: 1. Kdaj bodo prebivalci naselja nad Rabelčjo vasjo (zahod) dobili cestno povezavo z mestom? Odgovor: Cestna povezava s Peršonovo v makadamski izvedbi obstaja. Sredstva za ureditev odvodnjavanja in vozišča so zagotovljena v proračunu za leto 2004, vendar so težave pri pridobivanju zemljišč za širitev vozišča. 2. Ker je Potrčeva cesta v zelo kritičnem stanju, jo je potrebno takoj sanirati, saj obstaja tudi nevarnost prometnih nesreč. Odgovor: V proračunu za leto 2004 na žalost nimamo finančnih sredstev za celostno ureditev omenjene ceste. Cesto bomo na najbolj kritičnih odsekih poskušali sanirati v okviru razpoložljivih sredstev za vzdrževanje. V kolikor se bodo sredstva zagotovila v proračunu za leto 2005, bomo lahko pristopili k celoviti prenovi ceste. 3. Drevored - lipe na Osojnikovi cesti od železniške postaje proti policijski postaji je bil že dvakrat grobo poškodovan, saj je bilo več kot 30 dreves popolnoma uničenih. Ali se bodo ta drevesa nadoknadila, da bo drevored urejen? Odgovor: Drevored je predviden za obnovo. Manjkajoča in poškodovana drevesa bodo nadomeščena. 4. Kdo pri nas vrši pomlajevanje drevja. Ali za pomlajevanje skrbijo strokovnjaki, saj so pritožbe občanov, da se vsako leto na novo reže drevje, ki ima že neko vrednost? Odgovor: Drevje se obrezuje pod strokovnim nadzorom. V kolikor gre za naravno dediščino, se predhodno pridobi strokovno mnenje pristojne službe in opravi obrezovanje pod njihovim strokovnim nadzorom. ♦ ♦♦ Vprašanja in pobuda Avgusta Laha: 1. Kdaj se bo pristopilo k urejanju okolice Hincejeve sekvoje v Orešju oz. ostanka parka in kdaj se bo namestila označevalna tabla, da je sekvoja naravna znamenitost? Odgovor: Z odlokom je zaščitena sekvoja, ki stoji na zemljišču, ki ni v lasti MO Ptuj. Glede na navedeno ne moremo urejati okolice drevesa. V proračunu za leto 2004 ni sredstev za obeleževanje naravne dediščine. 2. Kdaj se bodo od zimskih posipov očistili pločniki ter cestišča ob robnikih vozišč na območju Vičave in Orešja kakor tudi v Maistrovi ulici in drugod, kamor ne zaide stroj za čiščenje in sesanje tovrstnih ostankov? Odgovor: Pločniki so očiščeni. Očistiti je potrebno še robove med cestiščem in pločnikom, kar pa bo storjeno, ko bo vreme primemo. 3. Na križišču pod gradom (pri parkirišču) in ob Maistrovi ulici naj se z odlokom predpiše enotne nosilce za vse oglasne table obrtnikov, samostojnih podjetnikov in drugih dejavnosti, da ne bodo neurejeno izobešene kar po žični ograji ob sadovnjaku. Odgovor: V proračunu na žalost nimamo finančnih sredstev za izdelavo celostne podobe takšnih tabel in druge mestne opreme. V kolikor se bodo ta sredstva zagotovila v proračunu za leto 2005, bomo pristopili k izdelavi projekta. Herbert Glavič ♦ ♦♦ Vprašanje Petra Letonje: Kdaj mora občan za pritožbo plačati upravno takso? Odgovor: Zavezanec za plačilo upravne takse in dragih stroškov je tisti, ki s svojo vlogo sproži postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi Zakona o upravnih taksah ali so kot stroški določeni v posameznih materialnih predpisih. Zoper upravno odločbo, izdano na prvi stopnji, imajo stranke pritožbo, za katero je treba plačati ob sedanji vrednosti točke (ta znaša 17 tolarjev) 3.400 tolarjev. Za splošno vlogo, s katero se ne uvede upravni postopek in ne vsebuje zahteve za opravo dejanj ali izdajo dokumentov, predvidenih v taksni tarifi, in jo lahko poda vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba na katerikoli organ mestne občine, se taksa ne plača. Helena Neudauer STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO ZELENI POZDRAV Ptuja Junij je najbogatejši mesec v letu. Topli dnevi poletnih mesecev so tukaj. Načrtujemo svoj dopust ali pa se zakopljemo v svoje sezonsko delo, ki ga ne moremo odložiti. Za nami so evropske volitve. Ocenjujemo svoj uspeh oziroma neuspeh. Izgleda, da nismo pokazali, zakaj si prizadevamo v našem okolju in katere vrednote zagovarjamo. Vedeti, povedati in uresničiti je potrebno mnogo tega, kar nas obdaja, kar nas bremeni, kar je naša preteklost in kar je naša bodočnost. V juniju smo osnovali svojo stranko Zeleni Slovenije. Petnajstletnico stranke smo proslavili v Ljubljani, 11.6. 2004. 25. junija praznujemo dan državnosti. Izobesili smo zastave in s tem pokazali svojo pripadnost državi Sloveniji in skupnosti držav Evrope. Bodimo ponosni na to, kar smo soglasno dosegli in to tudi pokažimo. Boris Gerì, za Zelene Ptuja SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Slovenska ljudska stranka Vsem volivcem in volivkam se zahvaljujemo za dano podporo na volitvah za evropski parlament. Slovenska ljudska stranka, Mestni odbor Ptuj. PREDVOLÌLNE PRIPRAVE ZA |fa ! SKUPNOST v EVROPI Nova Slovenija Krščanska lludska stranka Prvič v zgodovini smo tudi Slovenci volili kandidate za evropski parlament. Ta zgodovinski dogodek smo kar nekako prezrli in zato z grenkobo ugotavljamo, da smo Ptujčani to edinstveno priložnost z 20 % udeležbo zelo skromno izkoristili. Tako nizka udeležba nas resno opozarja, da se ne zavedamo pomembnosti organa, ki smo ga volili in zato je zavračanje udeležbe na volitvah s političnega vidika nedopustno in neodgovorno. Vsem, ki se ukvarjamo z javnimi zadevami, naj bo to šola za v bodoče in naloga, da vztrajno razlagamo, da je temelj demokracije pravica odločanja na volitvah. V Novi Sloveniji smo z doseženimi rezultati liste na Ptuju zadovoljni. Še posebej pa nas veseli rezultat stranke na državni ravni. Potrjeno je naše prepričanje, da je bila Peterletova ekipa najboljša izbira. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri volitvah in promociji liste N.Si, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebej pa gre zahvala vsem tistim, ki ste Peterletovo ekipo na volitvah podprli. Doseženi rezultat N.Si naj vam bo usmeritev za odločanje na jesenskih državnozborskih volitvah. Nasvidenje oktobra ob volilnih skrinjicah. Janez Rožmarin, za Mestni odbor N.Si Ptuj ŠTUDIJ SAMO ZA BOGATE? strankamladihslovenije V SMS smo z žalostjo in ogorčenjem sprejeli rezultat glasovanja, s katerim bi se zagotovilo brezplačni študij vseh 5 let in izognilo plačevanju šolnin. Ironično je, da se je to zgodilo ravno v dneh, ko se je na ulicah tisoče dijakov veselilo konca šole in začetka študija. V SMS se zavedamo, da je in bo edino, s čimer si bodo mladi lahko oblikovali dostojno prihodnost in kvalitetno življenje, znanje in izobrazba. Zato se bomo v SMS še naprej borili, da bo kvalitetno, vsem dostopno izobraževanje, neodtujljiva pravica in ne privilegij. Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj ptuj@sms.si POSLANKA LIDIJA MAJNIK PONOVNO UMESTILA PTUJ NA ZEMLJEVID EU LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Peti koridor je glavna železniška in prometna povezava južne in vzhodne Evrope med Lyonom in Kijevom. Ta prometna infrastruktura v veliki meri zadeva tudi Ptujčane, saj se je v začetku letošnjega leta skušalo v Evropskem parlamentu z amandmajem spremeniti traso V. koridorja. Po tem amandmaju bi proga tekla od Pragerskega čez Maribor, Gradec in nato do Budimpešte. To bi bilo izredno slabo za naše področje, saj je znano, da vsak kraj, ki nima dobrih prometnih povezav, stagnira gospodarsko, prometno in socialno. Zaradi pravočasnega reagiranja in aktivnosti naše poslanke v DZ Lidije Majnik je Vlada Republike Slovenije na Evropski komisiji in Svem dosegla, da ni prišlo do spremembe poteka trase V. koridorja, ki poteka tako, kot je bilo že pred leti zastavljeno, in sicer: Benetke-Ljubljana-Pragersko-Ptuj-Ormož in naprej do Budimpešte. Aktiven je tudi naš podmladek, Mlada liberalna demokracija, ki se je pred kratkim udeležil seje Sveta MLD v Slovenski Bistrici. V prihodnjih tednih pa namerava organizirati Mednarodni projekt čiščenja reke Drave v sodelovanju s hrvaško HNS (Hrvatsko narodno stranko). Najlepše se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem evropske liste LDS - Desus, da ste nam na zadnjih volitvah zaupali vaš glas. Evropska poslanca Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin bosta s svojimi dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in politično podkovanostjo kvalitetno zastopala interese Slovenije v Bruslju in Strasbourgu. Z velikim veseljem vam sporočamo, da je v osmi volilni enoti zmagala prav naša lista, v našem ptujskem okraju smo dosegli osmi volilni rezultat v državi. Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob dnevu državnosti Republike Slovenije in vam voščimo vse najboljše. Vasja Strelec, za Mestni odbor LDS Ptuj IZ MESTNE HIŠE/ MESTNA UPRAVA 10. SEJA KOLEGIJA ZUPANOV SPODNJEGA PODRAVJA 7. JUNIJA Predlog o ptujsko-ormoškem lovskem upravljavskem območju ISO STANDARD 9001-2000 tandardi so neke vrste dogovor ali tako i/ rekoč "pravila igre", za katera se v določeni , S ustanovi odločijo in se jih držijo. Obvezujoča pa postanejo, ko jih zahteva okolje, odjemalci. Standardi kakovosti so nastajali najprej na področjih vojaške in avtomobilske industrije. Leta 1987 je Mednarodna organizacija za standardizacijo - ISO izdala prvo serijo standardov za sisteme kakovosti ISO 9000. Ti so takoj postali najbolj razširjen standard v zgodovini standardizacije. Za svojega, to pomeni veljavnega v lastni državi, ga je prevzela večina članic organizacije ISO (okoli 180], med njimi tudi Slovenija. Vsak prvi ponedeljek v mesecu je velika sejna soba Mestne občine Ptuj rezervirana za redni mesečni kolegij županov. Na junijski seji so obravnavali štiri vsebinsko zahtevne teme: • strokovne utemeljitve predloga o ptujsko-ormoškem lovskem upravljavskem območju, • dogovor o možnosti opravljanja funkcije varuha bolnikovih pravic na območju Spodnjega Podravja, • poročilo o prijavljenih projektih za Neposredne regionalne spodbude Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje izvedbenih delov Regionalnih razvojnih programov za leto 2004 ter • dogovor o ureditvi zdravstvenega zavarovanja za nezaposlene osebe. Predsedujoči na kolegiju, ptujski župan, je kolegom županom pojasnil, da na dnevnem redu junijske seje ni problematike primarnega zdravstvenega varstva, čeprav je bilo v maju dogovorjeno drugače. Razlogov za to, da se ta vroča in aktualna tema, ki bo v poletnih mesecih dodatno dvigala temperaturo na širšem ptujskem območju, prestavi na julijsko sejo, je kar nekaj. Občine iz območja Upravne enote Ptuj se morajo do konca junija opredeliti do soustanoviteljstva Javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, zato si župani želijo pridobiti mnenja občinskih struktur do tega vprašanja. Zupani so zato soglašali, da do nadaljnjega nobena občina ne podeljuje koncesij za opravljanje primarne zdravstvene dejavnosti. Mag. Emilijan Trafela je županom posredoval informacije o problematiki, povezani z osnutkom lovsko-upravljavskih območij Slovenije, ki ga je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Predlagana rešitev v osnutku dokumenta korenito posega v uspešno organizacijsko obliko povezovanja in gospodarjenja lovcev na ptujskem in ormoškem območju v okviru Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Župani so podprli predlog vodstva ZLD Ptuj-Ormož, da se na območju Haloz, Ptujskega in Dravskega polja ter dela Slovenskih goric, ki spada pod UE Ptuj, ustanovi združeno ptuj-sko-ormoško lovsko upravljavsko območje. Župani so spregovorili še o pobudi varuhinje bolnikovih pravic iz Maribora za regijsko opredelitev te funkcije ter o predlogu ptujske občine za ustanovitev varuha bolnikovih pravic za območje Spodnjega Podravja. Varuh bi obravnaval pritožbe bolnikov zoper potek in posledice zdravljenja, ter neprimerno in nevljudno vedenje zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in pri koncesionarjih. Župani so soglašali, daje pred ustanovitvijo instituta varuha bolnikovih pravic v Spodnjem Podravju, ki ga predlaga Mestna občina Ptuj, potrebno predlog strokovno dodelati ter ga realno finančno ovrednotiti. Poročilo o aktivnostih na področju Neposrednih regionalnih spodbud za sofinanciranje projektov iz izvedbenih delov Regionalnih razvojnih programov za leto 2004 je županom posredoval dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra Ptuj. Za območje Spodnjega Podravja je bil s strani Agencije RS za regionalni razvoj podprt le projekt "Gradnja kompostame v okviru regijskega centra za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke v Spuhlji". Za ta projekt bo Mestna občina Ptuj kot nosilka projekta prejela 42.609.300 tolarjev. Župani so ZRS Bistra Ptuj naročili, da pripravi celostno poročilo o sofinanciranju projektov iz naslova neposrednih regionalnih spodbud za daljše časovno obdobje. V nadaljevanju so župani predlagali, da Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje na Ptuju, Center za socialno delo Ptuj in ptujska izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravijo usklajen predlog vodenja postopka za pridobitev statusa zavarovanca za nezaposlene osebe. Ta postopek naj bi bil uporabnikom prijazen, prispeval pa naj bi k krajšim administrativnim postopkom v državi. Župani se bodo ponovno sestali na kolegiju v juliju, ko bo na dnevnem redu aktualna in vroča tema primarno zdravstveno varstvo. Branko Novak Tendenca kakovosti po standardu ISO 9001-2000, ki gaje pripravil Tehnični odbor Mednarodne organizacije za standardizacijo ISO/TC 176 (vodenje in zagotavljanje kakovosti), je poenotenje sistemov v podjetjih in v državni oz. javni upravi. Ta sistem mednarodne standardizacije lahko vključuje skorajda vse delovne ustanove, tako recimo na drugem koncu sveta v Afriki kot pri nas v Evropi, in je med vsemi najbolj razširjen sistem kakovosti. Izvajajo ga v dvesto državah sveta. V Angliji je po tem standardu certificirano okrog 90 % podjetij. V Sloveniji je od leta 1990 do danes prevzelo standard kot sistem vodenja kakovosti že preko 2000 ustanov, med njimi tudi javni zavodi, zdravstvene ustanove, občine ... Večinoma pa proizvodna podjetja. Večje organizacije po Sloveniji vključujejo v enoten sistem vodenja, ki mu je osnova standard ISO 9001, tudi ostale sisteme: - sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, - sistem zdravja in varnosti po standardu OHSAS 18001, - družbena odgovornost po standardu SA 8000, - živilsko-predelovalna industrija sistem proizvodnje varnih in zdravstveno ustreznih živil HACCP. V zadnjih dveh letih pa prevladujejo storitvene organizacije s področja turizma, inštituti, javni zavodi, tudi zdravstvene organizacije. Slovenska javna uprava je s svojo politiko kakovosti vzpodbudila uvajanje sistema vodenja kakovosti v upravne enote. Do danes jih je certifikat pridobila več kot polovica. Mestne in občinske uprave šele začenjajo z uvajanjem. Podeljenih ni bilo niti 10 certifikatov. V naši bližnji okolici sta certifikat pridobili Občinska uprava Duplek in Mestna uprava MO Maribor. V Mariboru, kot primer velike mestne občine, so za uvajanje potrebovali dobro leto dni. POGLED V ZGODOVINO RAZVOJA KAKOVOSTI PROIZVODNJE Pojem kakovosti se je v industriji uveljavil že davno in najprej pri proizvodnji orožja, kjer je bila potrebna čim višja mera zanesljivosti. Obrtniki so sami odgovarjali za kvaliteto svojih izdelkov in storitev. V prejšnjem stoletju se je močno razmahnila proizvodnja vseh vrst in pojem kakovosti je postal še pomembnejši. V avtomobilski industriji recimo velja, daje lahko le 100 delov na en milijon slabih, pri izdelavi raket pa eden na milijon. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je bilo odločilnega pomena vprašanje, kako razviti čim boljši marketing. Tisti, ki so to obvladovali, so uspeli. Ko je bilo takih že veliko, se je pričela naslednja selekcija in uspel je le tisti, ki je bil na trgu prvi s kakšno novostjo, tako v proizvodnji kot v storitvah. Razvoj je šel še dlje in vsi, ki niso neprestano inovirali in razvijali, so propadli. Slovenija po inovativnosti daleč zaostaja za Evropo. Danes je pika na i, kako poenostaviti procese in se čim bolj približati strankam, kupcem. Govorimo o sonarav- MESTNA UPRAVA/ OKOLJE IN PROSTOR nosti procesov. Delovne ustanove, ki skrbijo ob vsem naštetem še za etični odnos do okolja, kjer delujejo, do kulturne dediščine, do lokalne skupnosti, do strank, zaposlenih, gostov, turistov ... dosežejo sonaravnost procesov. ISO V SLOVENIJI Slovenija je od vsega začetka članica organizacije ISO. Nacionalni organ za standarde je Slovenski institut za standardizacijo, ki preko svojih komisij (preko 100 jih je) pripravlja standarde za skoraj vsa področja: od tehničnih ved do zdravstva in tudi do varnosti za igrače. Standardi za sistem vodenja kakovosti ISO 9000 so bili do danes že trikrat obnovljeni, veljavna je izdaja iz leta 2000, ki je znana kot serija standardov za sisteme vodenja kakovosti. Za proizvodna podjetja pomeni prevzem standardov v poslovanje vstopnico na mednarodno tržišče. Dandanes je certificiranje skorajda že obvezno za podjetja, ki želijo poslovati z zahodno Evropo, kajti ti kriteriji poslovnemu partnerju zagotavljajo določen nivo poslovanja in kvalitete. Namen vsake organizacije je ekonomska uspešnost, ki se meri z doseganjem rasti. Stalna gospodarska rast je določena s produktom in realnimi prilivi. V posloven svetu to pomeni povečanje prodaje in dobička. Zato je uvedba zanje tako pomembna. Da je neka organizacija prevzela in uvedla zahteve standardov v svoje poslovanje, ugotavljajo neodvisni certifikacijski organi, ki po pregledu organizacije izdajo certifikat, daje organizacija uvedla sistem vodenja v skladu z zahtevami standardov kakovosti. UVAJANJE ISO STANDARDA V OBČINSKO UPRAVO MO PTUJ Občinska uprava MO Ptuj je začela s projektom izgradnje in uvajanja sistema vodenja kakovosti letos v maju. Po načrtu ga bo zaključila v enem letu. To je smelo, vendar realno pričakovanje, saj je realizacija tega plana odvisna predvsem od pripravljenosti vodstva in vseh zaposlenih, da je možno posamezne dejavnosti, kijih občinska uprava izvaja, še izboljšati. Ta se je pokazala v začetku projekta in tako ni bojazni, da projekta ne bi pravočasno zaključili. Novosti v sistemu vodenja kakovosti so predvsem sledeče: - prehod na obvladovanje procesov in zagotavljanje njihove transparentnosti, - doseči merljivost uspešnosti in učinkovitosti delovanja na podlagi skupnih kazalnikov za organizacije v javnem sektorju (CAF), - sledljivost dokumentacije in postopkov, - na podlagi analiz rezultatov sprejemanje ukrepov za stalno izboljševanje procesov, - partnersko sodelovanje z vsemi sodelujočimi s skupnim ciljem: izpolniti zahteve in pričakovanja občanov in zagotoviti stalen razvoj občine. Ko se sistem kakovosti vpeljuje v neko ustanovo, se najprej ugotavlja, kakšno je stanje. Ko je vpeljan, se nadzira, ali so rezultati primerni. Za vzpostavitev dobrega sistema delovanja je ključnega pomen zadovoljstvo zaposlenih, kar posledično vpliva na zadovoljstvo strank. Med drugim se vpelje tudi model samoocenjevanja. Vsi sistemi vodenja imajo nekaj skupnega: stalno je treba dokazovati, da delujejo in ocenjevati njihovo učinkovitost, ali so v celoti vpeljani, in uspešnost glede na vložena sredstva. Dosežke stalno preverjajo organizacije same. Enkrat letno pa jih preverja tudi organ, ki je za sistem podelil certifikat. Ob taki spremljavi, ki redno ugotavlja slabosti in prednosti sistemov, morajo biti napredek in izboljšave zagotovljeni. Milena Turk Varujmo primestne gozdove! O tej temi smo že govorili v našem Ptujčanu. Te dni poteka razprava, kakšen naj bi bil odnos na podlagi starih in novih spoznanj. V naših primestnih gozdovih in gozdovih nasploh lahko opazujemo nesmiselno početje v obliki čiščenja, obsekovanja, krčenja, pretiranega sprehajanja po izven-potju, onesnaževanja, ustvarjanja malih deponij in tudi prisotnost zelo nevarnih odpadkov. Če smo tak nepravilen odnos do naših gozdov spoznali, ga lahko popravimo in s tem bistveno pripomoremo k boljšemu uspevanju primestnih in gozdov nasploh. Bogat je tisti gozd, ki ima pestro rastlinsko in živalsko združbo. Znano je, da so v nekaterih sicer urejenih državah vzorno uredili parke, zelenice, kar se pa tiče gozda, je stanje bistveno slabše. Monokultura smreke je zadala gozdarski stroki, biologom, ekologom mnogo glavobolov. Tako so nastali puščavski gozdni predeli, ki so izpostavljeni različnim parazitarnim in drugim obolenjem. Ravnovesje v gozdu omogoča raznolik drevesni sestav, obogaten s podrastjo, grmovnicami, glivami, praprotmi itn. Med živalmi so za gozd zelo pomembni glodalci in ptice, ki raznašajo semena tudi tja, kjer jih ni bilo. Primestni gozdovi morajo biti negovani sonaravno, to se pravi v skladu z zakoni narave, trajnostno. Naš odnos do gozda ne sme zasledovati samo naš ekonomski interes, temveč dopušča energetsko prehrambeno ravnotežje gozdu samemu. Primestni gozdovi so bogati samo takrat, ko jih ne skubimo, takrat, ko se postavimo v vlogo opazovalca in ne izkoriščevalca. V takšnem gozdu najdemo rastlinsko in živalsko pestrost, ki je drugod ni. Takšen gozd mora imeti dovolj veliko strnjeno površino. Večja kot je površina gozda in manj kot je posegov vanj, večje bogastvo življenja bomo lahko občudovali v njem. Seveda pa moramo biti potrpežljivi. Resnično polnovreden gozd lahko dobimo v tristo letih, če smo gozdu že na samem startu dali proste roke. Danes ima skoraj vsaka hiša ali družina hišnega prijatelja, psa, mačke ... Lahko ga gojite tako, da ne plašite in vznemirjate gozdnih živali. Tudi ostarela propadla drevesa so del narave in kot takšna nujno sodijo v gozd, zato jih je potrebno varovati prav tako in v takšni obliki, kot jih je dala narava. Nešteto rastlin in živali je odvisnih prav od teh na videz grdih dreves. Mag. Boris Gerì /OBVESTILO O ODPRTEM RAZPISU ZA\ POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA Zainteresirana mala podjetja, podjetnike posameznike in kmetovalce obveščamo, da je odprt Javni natečaj za dodelitev sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/04). Najpozneje do 30. oktobra je možno podati vlogo za dodelitev sredstev. Sredstva se dodeljujejo kot krediti pri Novi KBM, d. d.. Podružnica Ptuj z rokom odplačila do 5 let po 3,72 % nominalni spremenljivi letni obrestni meri (vezano na gibanje TOM-a po posameznih mesecih). Klavdija Petek, Komunalno podjetje iz Žnidaričevega nabrežja v Puhovo ulico semindvajsetega maja je bila v Puhovi ulici tf J 10 v Budini slovesnost ob otvoritvi novih poslovnih prostorov Komunalnega podjetja, ki jih je oktobra 1998 pričel graditi Gradis Gradbeno podjetje Ptuj. IMa tej lokaciji so servisno-delavniški in garažno-skladiščni objekti, parkirišče za zaposlene in upravna stavba. V slednji uprava deluje od začetka letošnjega aprila. skupaj simbolično zasadili lipo. Na slovesnosti sije bilo razen sodobnih objektov moč ogledati razstavljena likovna in literarna dela ptujskih osnovnošolcev na stopnišču in v avli upravne stavbe, na platoju pred upravno stavbo pa tudi razstavo komunalne opreme. Na novinarski konferenci pred slovesnostjo je direktor Jože Cvetko predstavil današnji pomen in stanje družbe, ki zaposluje okrog 195 delavcev (njen osnovni kapital znaša 169.286.000 tolarjev), vizijo prihodnosti in pomembnejše mejnike v razvoju komunalne dejavnosti na Ptuju. Taje začela samostojno delovati leta 1953 pod imenom Mestna komunalna ustanova. Pred tem je bila vključena v občinske službe. Leta 1958 so se od ustanove odcepili delavci, ki so opravljali Nova upravna stavba Komunalnega podjetja v Puhovi ulici. Foto: Janko Bohak Otvoritvene slovesnosti so se med drugim udeležili župani nekaterih občin Spodnjega Podravja in poslovni partnerji podjetja. Slavnostni govorniki so bili poslanka državnega zbora RS Lidija Majnik, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, državni sekretar iz ministrstva za okolje, prostor in energijo Marko Slokar in direktor Jože Cvetko, ki so pred poslopjem OSNOVNI PODATKI O LOKACIJI Velikost parcele 818/1 k. o. Ptuj: 1 ha 38 a 46 m2 Skupna zazidalna površina objektov je: 3.852 m2, od tega pa zavzemajo: - 2.850 m2 objekti namenjeni operativi in pripadajočim službam in - 1.002 m2 upravna stavba (pritličje 491 m2, nadstropje 511 m2). Parkirne površine s pripadajočimi komunikacijami za zaposlene (100 parkirnih mest): 1.500 m2. Skupna naložbena vrednost izgradnje vseh objektov znaša: 610.000.000 tolarjev. Ministrstvo za to gradnjo ni prispevalo sredstev, ampak jo je družba v celoti financirala sama. Glavni izvajalec del je bil Gradis. Projektno dokumentacijo za vse objekte je izdelalo podjetje Projekta inženiring, d. o. o., iz Ptuja. Odgovorni projektant je bil Branko Čepič. dimnikarske storitve in ustanovili svoje podjetje. V začetku 60. let so komunalne dejavnosti na tem področju opravljale tri sorodne organizacije: Zavod za komunalno dejavnost, Zavod za vzdrževanje občinskih cest in podjetje Ptujski vodovod in kanalizacija v izgradnji. Leta 1961 seje klavniška dejavnost predala v upravljanje Perutnine Ptuj. Zaradi težav v posameznih organizacijah je januarja 1963 občinski ljudski odbor Ptuj odločil, da se vse tri navedene organizacije spojijo v novi Zavod za komunalno dejavnost Občine Ptuj s sedežem v Ptuju, na Pristanu 4. Ta pa je bil leta 1966 na podlagi akta o ustanovitvi spremenjen v delovno organizacijo Komunalno podjetje Ptuj. Milena T\irk Odlagališče v Brstju dokončno zapira svoja arefvlf nrllnnanin nrinarlltnu u Rrct-.in if» vrata ačetek odlaganja odpadkov v Brstju je Cbilo neurejeno divje odlaganje odpadkov f\/ v opuščeno gramoznico. To se je dogajalo vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je občina v sodelovanju z okoliškimi krajani pričela aktivnosti za sanacijo obstoječega divjega odlagališča in širitev z izgradnjo novega odlagališča. Za projektante je bil to velik izziv, saj zakonodaje, ki bi predpisovala varno gradnjo odlagališč, pri nas še nismo imeli. Potrebno se je bilo zgledovati po izkušnjah iz tujine. Tako smo leta 1994 dobili prvo sodobno odlagališče v Sloveniji, zgrajeno po strogih standardih varovanja okolja, ki so bili pri nas uzakonjeni šele dobrih šest let kasneje. Lahko bi celo rekli, da je bil način gradnje našega odlagališča model, ki se je kasneje začel uporabljati tudi drugod po Sloveniji. Po svoji kratki življenjski dobi, ki sta jo narekovali teritorialna omejenost in neposredna bližina strjenega naselja, se odlagališče dokončno zapira. V teku je namreč javni razpis za izbiro izvajalca gradnje, ki bo predvidoma zaključen sredi avgusta. Gradbena dela, v ocenjeni vrednosti 72 milijonov tolarjev (brez DDV), obsegajo izvedbo prekrivnih in rekulti-vacijskih plasti na južnem, zadnjem aktivnem delu odlagališča, ki bo ostalo ograjeno, saj je upravljavec zaprtega odlagališča dolžan vršiti monitoring oziroma kontrolo vplivov na okolje še 10 let po zaprtju odlagališča, medtem ko se bodo vse ostale površine uredile v asfaltni ali gramozni izvedbi ali kot zelenice. Dela bodo predvidoma zaključena konec septembra in takrat bodo zemljišča tudi vrnjena lastnikom. Alenka Korpar 10 (fytycan Ptujčani sedmi na evropskem tekmovanju v prvi pomoči lovenska ekipa prve pomoči se je udeležila £/ 17. evropskega tekmovanja ekip prve pomoči, ki je 12. junija potekalo v avstrijskem Bad Hovgesteinu. M tekmovanju s 26 evropskimi udeleženci je ekipa prve pomoči Civilne zaščite Mestne občine Ptuj v sestavi: Matjaž Antonič, Tomaž Bombek, Bojan Kramberger, Darko Kuzma, Janez Fridl in Milan Kunčič zasedla sedmo mesto. Naši predstavniki v Bad Hovgesteinu priSalzburgu. Foto: T. Mohorko Tekmovanje ekip prve pomoči Rdečega križa se je odvijalo v celotnem naselju Bad Hovgesteina na dvanajstih delovnih in dvanajstih pripravljalnih prizoriščih. Na delovnih mestih je ekipa nudila prvo pomoč maskiranim poškodovancem, kar je bilo točkovano. Pripravljalna mesta pa so bila namenjena za ureditev opreme in pripravo na delovno točko. Svoje znanje so morali prikazati pri reševanju poškodovancev na naslednjih delovnih mestih: prometne nesreče, nesreča v baru, delovna nezgoda pri delu v gozdu, več vrst kombiniranih delovnih nezgod v različnih dejavnostih, nesreča pri bazenu, bančni rop, različni partiji ... Velik poudarek je bil dan tudi prikazu oživljanja in nudenja prve psihosocialne pomoči psi-hotravmatiziranim osebam, na kar je bila slovenska ekipa dobro pripravljena, saj se na evropskem nivoju velika pozornost namenja prav tovrstni pomoči. Rezultat ptujske ekipe dokazuje, da lahko s trdim delom dosežemo dobre uvrstitve tudi na mednarodnih tekmovanjih. Na državnih preverjanjih so zasedli v prvem letu skupnega dela osmo mesto, v drugem letu peto, tretjem drugo in v zadnjih dveh letih prvo mesto, kar jih je pripeljalo do uvrstitev na evropska preverjanja znanja iz prve pomoči. Ekipa, ki je bila v letu 2003 v Pragi šestnajsta, je v letu 2004 sedma v Evropi. Ekipa je tudi dober primer homogenega delovanja, saj so bili na mnogih točkah ocenjeni z najvišjo oceno za usklajenost in organizacijo dela. Izrednega pomena so bili zbranost, znanje in koordinacija vodje ekipe Matjaža Antoniča. Uvrstitev na sedmo mesto Rdeči križ Slovenije ocenjuje kot napredek, saj v prejšnjih letih slovenske ekipe na evropskih tekmovanjih še nikoli niso prehitele toliko ekip, kot jih je ptujska v zadnjih dveh letih. Druge države imajo daljšo tradicijo, predvsem pa jim nacionalni sistemi zaščite in reševanja omogočajo znanje iz prve pomoči večkrat uporabljati v praksi. V Sloveniji v primeru večje naravne ali druge nesreče prvo medicinsko pomoč nudi služba nujne medicinske pomoči. Ekipe prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ji služijo kot dodatna pomoč. V številnih državah pa ekipe prve pomoči nudijo prvo pomoč v primeru nesreč, sodelujejo pa tudi na večjih dogodkih, kot so koncerti, športne in zabavne prireditve ter s tem v praksi utrjujejo svoje znanje. Organizatorji tekmovanja so se zelo izkazali, saj je bilo v samo organizacijo vključeno kar 650 dobro uigranih pripadnikov RK iz cele Avstrije. Slovenski ekipi je tekmovanje prineslo prijetno doživetje z mnogimi izkušnjami in izzivi, s čimer ekipa zori. 2. oktobra bo v Žetalah regijsko preverjanje ekip PP. Ekipa, ki bo prva v regiji, se bo uvrstila na državno preverjanje. Ob tej priložnosti bi zraven čestitk ekipi za dobro opravlje- no delo veljalo izraziti zahvalo vsem, ki so pomagali: MORS -Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Rdečemu križu Slovenije, Območni organizaciji RK Ptuj, manekenom, predvsem pa predavateljskemu kadru, pri čemer se je posebej angažirala Rozika Ojstršek. Mnogo pa je pomagal tudi Darko Čander. Sodelovanje na tem tekmovanju pomeni tudi promocijo prve pomoči Republike Slovenije in Mestne občine Ptuj. S prvo pomočjo pa je tako, da se nanjo mnogi spomnijo šele takrat, ko jo potrebujejo. V ptujski občini se zavedamo, da je takrat prepozno. Zato se trudimo, da se prostovoljno delo čimbolj približa profesionalnim dosežkom. Mag. Janez Merc VARNOSTNI SOSVET NA JUNIJSKEM DELOVNEM SREČANJU Težišče razprave - sodelovanje lokalne skupnosti, policije, Pozornost namenil tudi obratovalnemu času gostinskih lokalov jj ed pregledom stanja varnosti je Varnostni sosvet na junijskem delovnem srečanju ugotovil, da je to že dalj časa nespremen-jeno in ugodno. V večini primerov mladoletniškega ^ w v prestopništva se celo izboljšuje. V letošnjem letu je vidno poslabšanje na področju vanda-lizma. Razlogi za ogrožanje varnosti prebivalcev pa imajo vzvode pretežno v družinskih odnosih in razmerah, kar marsikdaj ostane javnosti prikrito in ni evidentirano. Ne glede na neodvisnost posameznih služb: lokalne skupnosti, policije, inšpekcije, sodnika za prekrške, tožilstva in sodišč bi te morale sodelovati in prioritetno reševati aktualne oblike ogrožanja varnosti. Mestna občina in policijska postaja se bosta aktivno vključili v pripravo programa skupnih ukrepov, še posebej v kritičnih nočnih in jutranjih urah v soboto in nedeljo. Na aktivu ravnateljev se bo več pozornosti posvetilo vsebinam in metodam preventivnega dela z mladimi. Predstavljen je bil Program varnosti cestnega prometa 2004/2005 v MO Ptuj, ki zajema aktivnosti celo do leta 2007. Program je ocenjen kot nov pristop k zagotavljanju večje varnosti na najbolj nevarnih odsekih v prometu (Zagrebška cesta, Potrčeva cesta, Maistrova ulica, Ormoška cesta, Osojnikova cesta ...). Vključeno je tudi izobraževanje vseh kategorij udeležencev v prometu. O programu bo razpravljal tudi mestni svet. Ker je pred nami začetek počitnic, je bilo mnogo predlogov za zagotovitev večje varnosti v tem času. Policija bo povečala nadzor na bolj izpostavljenih lokacijah in v "aktivnejših" časovnih terminih. Pri zagotavljanju nadzora prodaje alkohola mladoletnim in vinjenim osebam bo zagotovljeno skupno sodelovanje policije in inšpekcijskih služb. Poskrbljeno bo za čim širše obveščanje javnosti o programih aktivnosti med počitnicami in možnostih preživljanja prostega časa, ki ga organizirajo Center interesnih dejavnosti, šole in razne organizacije ter društva. O zagotavljanju večje varnosti otrok v naslednjem šolskem letu bo razpravljal Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu. Kot novost bo cel september organizirano prometno varovanje in spremljanje otrok, kar bodo izvajali člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Razpravljali so tudi o odpiralnem oz. zapiralnem času lokalov in letnih vrtov v poletnih mesecih, kjer se srečujejo različni interesi. Nekateri bi zaradi prometa, turizma in oživljanja mesta obratovalni čas med vikendi podaljšali, drugi bi zaradi nočnega miru in varnosti ta čas omejili. Ob mnogih pomislekih je na koncu prevladalo mnenje, da se obratovalni čas za bare ob vikendih podaljša iz sedanje 1. ure na 2. uro ponoči. Kljub mnogim aktivnostim se člani sosveta zavedamo, da zagotavljanje varnosti ni nikoli končano delo. Mnogo tega, kar mora izvajati sosvet in represivne službe, pa ne bi bilo potrebno, če bi svoje vloge odigrali družina in druga primarna okolja, kjer poteka vzgoja in kjer mnogi posamezniki ne razvijejo odgovornega odnosa do soljudi ter ne zadovoljijo primarnih potreb. Ne glede na to, ali je sankcija za kršitelja vzgojno sredstvo ali zgolj kazen, se moramo vprašati, kdo naj bi na odgovornost poklical in kaznoval tiste, ki niso pravočasno prevzeli odgovornosti za odraščanje neke mlade osebnosti v kršitelja predpisov ter zanemarili svoje pristojnosti. Mag. Janez Merc na Ptuju Preprečimo vandalizem J/\ tujčane, ki se sprehajamo ob sobotnih in Cnedeljskih jutrih po ptujskih ulicah in trgih, pričaka zadnjih nekaj let neprijeten prizor. Tla so onesnažena s črepinjami vinskih in pivskih steklenic, po tleh leže rože in zemlja iz prevrnjenih betonskih cvetličnih korit. Uničeni so prometni znaki, smeti iz uničenih smetnjakov in smetnjaki so raztreseni naokoli, razbite so okenske šipe in izložbena okna ... Kdo bo rešil ta ptujski problem? Kdo je za te probleme pristojen? Kako se lotiti reševanja teh problemov? To so samo nekatera od vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti v tem sestavku. IZ TEORIJE Če želimo uspešno rešiti katerikoli življenjski problem, moramo vedno upoštevati naslednje štiri korake: 1. Postavimo si prihodnji cilj. 2. Ugotovimo današnje stanje glede na postavljeni cilj. 3. Poiščemo najugodnejše poti od današnjega stanja do postavljenega cilja. 4. Uresničimo vse iz korakov 1 do 3. Prve tri korake si zamislimo v našem duhu (zavesti), četrti korak pa zahteva psihofizične aktivnosti in je zato morda najtežji. Opišimo na kratko vse štiri korake. 1. Postaviti si moramo visoke cilje, višje kot pričakujemo, da jih bomo v resnici dosegli. V teoriji o sistemih je znano dejstvo, da sistem skoraj vedno doseže nižji cilj od postavljenega. 2. Pri ugotavljanju dejanskega stanja moramo biti pošteni do sebe in do okolja, saj nam ugotovitev pravega stanja pomaga, da uspešneje postavimo aktivnosti, s katerimi dosežemo postavljeni cilj. 3. Poti do cilja je ponavadi več, vsaka pa ustreza svojemu kriteriju, glede na katerega izberemo pot. Npr. če želimo doseči cilj v najkrajšem času, se bomo vedli drugače kot v primeru, da želimo doseči cilj z najnižjimi spremljajočimi stroški. 4. Potem ko ugotovimo korake od 1 do 3, je najugodneje razliko (= napako) med 1. in 2. točko še poudariti (ojačati) in nato sprožiti aktivnosti, s katerimi dejansko stanje postopno približamo postavljenemu cilju. Takšne aktivnosti so študij, prepričevanje, pisanje in govorjenje o napakah, organiziranje duhovnih, duševnih in telesnih aktivnosti ob uporabi orodij, strojev itn. O REŠITVI PROBLEMA Verjamem v sposobnosti samostojnega razmišljanja odgovornih za opisani problem in v to, da se bodo sami znašli, ob upoštevanju zgornjih navodil, s problemom vandalizma. Nakazal bom le nekaj bistvenih točk. Kdo je kompetenten za rešitev tega problema? Pri razpravljanju o tem, kdo je in kdo ni pristojen za reševanje nekega problema, porabimo pogosto več energije, časa in denaija, kot bi jih porabili, če bi se odločila katerakoli od vpletenih strani, da bi problem rešila sama. Zagotovo pa obravnavani problem ni izključno v pristojnosti policije, saj ima le-ta še mnogo drugih nalog na ptujskem področju. Zakaj se mladina vede tako? Tako se ne vedejo vsi mladi, pač pa le nekateri od njih. Eden od osnovnih človekovih vedenjskih motivov je motiv po uveljavljanju. Nekateri od mladih, zlasti agresivnejš, se očitno v svojem okolju ne morejo dovolj uveljaviti. Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, katere aktivnosti pripraviti za te mlade. Kako z nizkimi stroški zmanjšati opisani problem? Vpeljemo lahko npr. honorarno dežurno službo ob petkih in sobotah, od 22. ure do jutra. Takrat naj po mestu krožijo redarji, ki naj nadzirajo stanje, povezani pa naj bodo s policijo, ki naj posreduje ob težjih prestopkih. Stroški takšnega vzdrževanja bodo minimalni, vsekakor pa manjši od škode, ki jo povzročajo izgredniki. Kdo naj bodo redarji? Zlasti mladi, najbolje iz vrst sedanjih izgrednikov. S tem, ko bodo morda dobili primerna oblačila in (minimalno) plačilo, bo zadoščeno tudi njihovi potrebi po uveljavljanju. Menim, da se bo zato bistveno zmanjšalo število izgredov v nočnih urah ob vikendih. Obstajajo že kakšne podobne izkušnje? Problem nasilja, zlasti pretepov, na ptujskih mladinskih plesih so pred slabimi 40. leti ptujski ansambel Orfeji rešili za mnogo let tako, da so postavili nekdanje pretepače za redarje na in jih za ta posel tudi (minimalno) plačali. Ti redarji so preprečili vsak nastajajoči pretep in mladi so se brezskrbno zabavali. Izkušnja je znana tudi iz psihologije množice in jo je mogoče uporabiti tudi v primeru rastočega ptujskega vandalizma. Seveda ni to edini način rešitve tega problema. Menim pa, da je eden optimalnejših, če upoštevamo hkrati kriterija minimalnih stroškov in najkrajšega časa rešitve tega problema. Dolgotrajnejši je seveda način prek ustrezne vzgoje in izobraževanja mladih. Dr. Adolf Žižek VARNOST/ MEDNARODNO SODELOVANJE Opravljanje kolesarskega izpita v osnovnih šolah Mednarodni festival v Bärnbachu Prometna vzgoja vključena v šolski učni program s/ inistrstvo za šolstvo, znanost in šport jvjf (MŠZŠ) je na podlagi Nacionalnega progra-ma varnosti v cestnem prometu (NPVCP) vključilo v šolski učni program prometno vzgojo. Za šolsko leto 2003/04 je bilo določenih 36 šolskih ur prometne vzgoje. Podjetje Primotehna iz Maribora je pripravilo program "Varno s kolesom v šolo", ki gaje verificiralo MŠZŠ. Program je po ocenah strokovnjakov med boljšimi v državah EU in je namenjen učencem 4. razreda osemletke oziroma 5. razreda devetletke, ki želijo s soglasjem staršev pridobiti pravico do samostojne vožnje s kolesom v cestnem prometu. Priprave na praktični preizkus znanja potekajo na šolskem poligonu pod vodstvom učitelja -mentorja. Ko ta ugotovi in oceni, da so učenci uspešno opravili teoretični preizkus znanja in obvladajo tehniko vožnje, šola organizira ulično vožnjo v spremstvu policistov. Po uspešno opravljenem praktičnem delu izpita šola učencu izda "šolsko izkaznico". Mladostnik, ki pridobi navedeno listino, se lahko s soglasjem staršev samostojno vozi s kolesom. Otrok, ki kolesarskega izpita ni opravil oziroma še ni dopolnil 14 let starosti, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe (126/2. čl. ZVCP). Učitelji prometne vzgoje so morali opraviti 24-umi tečaj, ki gaje organiziralo MŠZŠ. SPVCP MO Ptuj je za vse mentorje priskrbel tudi učbenike v klasični obliki z ostalimi pripomočki. Za uspešno opravljanje kolesarskega izpita morajo imeti šole na razpolago šolski kolesarski poligon in pet koles. Do izgradnje poligonov bodo šole organizirale priprave za praktični del preizkusa na šolskih igriščih, ki morajo biti opremljena s potrebno cestno prometno signalizacijo. Ravnatelji so opozorili, da programa ne bodo mogli uspešno izvajati, ker nimajo zagotovljenih finančnih sredstev za nabavo koles. SPVCP MO Ptuj je takoj naslovil vlogo na več kot 30 ustanov na območju MO Ptuj, da bi pomagali pri nabavi koles. Odzvalo se jih je le nekaj. Z nji- hovo pomočjo smo uspeli osnovnim šolam izročiti 15 koles. Glede na potrebe bi jih potrebovali vsaj 26. Kolesa so kupila ali po pogodbah z MO Ptuj nakazala sredstva naslednja podjetja: Družba Mobitel Slovenija (3 kolesa), Cestno podjetje Ptuj (2 kolesi), Komunalno podjetje Ptuj (2 kolesi), Senčar, d. o. o., Ptuj, Obrtniška ulica (2 kolesi), Cisto mesto Ptuj (1 kolo), Zavarovalnica Adriatic - PE Maribor (1 kolo), MO Ptuj (4 kolesa). Kolesa smo skupaj s predstavniki sponzorjev izročili ravnateljem in mentorjem prometne vzgoje, in sicer: osnovnim šolam Breg, Mladika in Olge Meglič, vsaki po 3 kolesa, OŠ Ljudski vrt 4 kolesa in OŠ Grajena 2 kolesi. S pomočjo navedenih donatorjev smo pripomogli, da se bodo osnovnošolci lahko uspešno usposabljali in da bodo kot udeleženci v cestnem prometu vami. Veliko so pomagali staršem, ki želijo, da njihovi otroci opravijo kolesarski izpit, da njim ne bo potrebno voziti otrok in koles v času izvajanja priprav na kolesarski izpit v šolo. Mnogi zaradi delovnih obveznosti tega ne bi mogli storiti. Otroci zlasti iz primestnih četrtnih skupnosti pa bi bili prikrajšam, ker ne bi mogli pridobiti šolske izkaznice za vožnjo s kolesom. Vsem donatorjem se učenci navedenih OŠ in člani SPVCP zahvaljujemo za pomoč. Z aktivnostmi za zagotovitev potrebnega števila koles bomo nadaljevali. Tiste, ki tokrat niso pristopili k akciji, prosimo, da nam pomagajo pri nabavi še naslednjih 11 koles. Franc Kozel, Furlanija ärnbach, manjše mesto zahodno od Gradca v Avstriji, je 19. in 20. junija priredilo že četrti Festival pokrajin, na katerem so bile prisotne avstrijska in slovenska Štajerska in Julijska krajina iz Italije. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan z ženo in predstavniki drugih mest. Foto: Marjan Varvoda Prireditev je bila v mestnem parku v središču mesta. Park sicer ni velik, pa vendar se ponaša s prireditvenim prostorom in vodnjakom. Po parku so bile postavljene velike stojnice, na katerih so predstavniki pokrajin razstavljali svoje izdelke in kulinarične dobrote. Čeprav so se ponudniki vin VTC 13 in predstavniki kmetij, ki sodelujejo tudi na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, dobro založili z vini, zaseko, domačimi klobasami, bučnim oljem, keksi, potico in siri, so komaj sledili vsem željam in povpraševanjem gostov, ki so se do polnoči trli pred stojnico. Veliko je bilo tudi zanimanja za izdelke iz gline društva Ozara, za izdelke Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in za turistično ponudbo mesta Ptuj. Na prireditvenem prostoru so zaplesali člani folklorne skupine Bolnišnice Ptuj, harmonikarji iz Hajdoš pa so bili celo povabljeni, da zaigrajo v VIP šotoru, v katerem so sedeli povabljeni gostje: župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, župan mesta Bämbach, županja italijanskega mesta Maniago in predsednik dežele Štajerske iz Avstrije. Muhasto vreme ni moglo pokvariti dobrega razpoloženja, ki je vladalo med razstavljavci in obiskovalci vse tja do polnoči. Prijetnega druženja in kramljanja prav tako ni mogla pokvariti ital- Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj v meščanski noši. ijanska skupina "Opera”, kije obiskovalce zabavala zvečer, saj ni bilo potrebno kričati, da bi te sogovornik slišal. Lahko upamo, da bomo tudi mi sedaj, ko smo v "Evropi", enkrat že končno doumeli problem onesnaževanja s hrupom? Tanja Ostrman Renault Glineni izdelki Ozare. Osnovne šole v Mestni občini Ptuj VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE včeraj, danes, jutri (II.) PADANJE ŠTEVILA ROJSTEV PODATKI O ŠTEVILU ROJSTEV ZA SLOVENIJO Leta 1954 seje v Sloveniji rodilo 31.828 otrok, leta 2002 pa le še 17.501, oziroma le še 55 % otrok, rojenih leta 1954. Leto Število rojenih otrok v SLO Indeks na 1. 54' 1954 31.828 100,00 1964 29.184 91,69 1974 28.625 89,94 1984 26.274 82,55 1994 19.463 61,15 2002 17.501 54,99 Grafikon 1 : Število rojenih otrok v SLO Leto PODATKI O ŠTEVILU ROJSTEV ZA MESTNO OBČINO PTUJ Podobno situacijo glede padanja števila rojstev izkazujejo tudi podatki za Mestno občino Ptuj (MOP). Trendu upadanja števila otrok se bo potrebno organizacijsko prilagajati tako v osnovnih šolah pri formiranju števila oddelkov kakor tudi pri oblikovanju vizije razvoja osnovnega šolstva v MOP. Prikaz števila rojstev v MOP v obdobju od leta 1989 do leta 2002 Leto Število rojstev v MOP Indeks na 1. 89' 1989 269 100,00 1990 275 102,23 1991 289 107,43 1992 226 84,01 1993 243 90,33 1994 247 91,82 1995 252 93,68 1996 228 84,76 1997 190 70,63 1998 205 76,21 1999 188 69,89 2000 199 73,98 2001 189 70,26 2002 198 73,61 grafikon 2: Število rojstev v MOP Skupni podatki za vse osnovne šole na ptujskem področju za omenjeno obdobje kažejo naslednje podatke (brez OŠ dr. Ljudevita Pivka): Leto Skupaj število vpisanih otrok v vse OŠ MOP Indeks na 1. 70' 1970 2.408 100,00 1980 2.691 111,75 1990 2.778 115,37 2000 2.038 84,63 2004 2.027 84,18 2006 1.853 76,95 2010 1.703 70,72 Grafikon 9: Skupaj število vpisanih otrok v vse OŠ MOP Vpisi otrok na posamezne OŠ v MOP po letih. Leto OŠ Breg OŠ Ljud. vrt OŠ Grajena OŠ Mladika OS O. Meglič SKUPAJ 1995 36 77 22 58 60 253 1996 46 75 18 70 52 261 1997 37 97 17 62 49 262 1998 38 78 23 45 42 226 1999 39 66 26 49 31 211 2000 44 80 20 39 50 233 2001 29 82 26 50 46 233 2002 30 60 24 60 34 208 2003 30 62 12 30 30 164 2004 24 56 19 54 28 181 2005 28 58 18 41 28 173 2006 25 59 12 52 37 185 2007 28 61 11 44 29 173 2008 33 57 17 45 30 182 Grafikon 10: Letni vpisi otrok v OŠ v MOP l-e—OSBteg —«-OSL»K>Mvt -A-OĆ Gujina -a-06 Medla -M-OSOJMgM -»-SKIPAJ | Komentar k navedenim podatkom verjetno ni potreben. Poudariti je umestno, daje trend upadanja števila rojstev prisoten, kar vpliva na število vpisanih otrok in na potrebne kapacitete v osnovnih šolah. (sledi nadaljevanje) Ivan Vidovič "Izhajali smo iz spoznanja, da ocena ne pomeni več znanja." Intervju s Srečkom Mlakarjem, ravnateljem Osnovne šole Tingvallaskolan v Saffleju rečko Mlakar je Slovenec iz Grajenščaka pri Ptuju, ki živi na Švedskem od 10. leta starosti in vseskozi navezuje in ohranja stike s Ptujčani. Srečko Mlakar Foto: Darija Erbus K nam prihaja veliko pozitivnih informacij o vašem šolskem sistemu, ki velja za enega najboljših na svetu in je zgled tudi našemu. Vaše šole opisujejo kot šole prijazne otrokom, kjer so otroci veseli in sproščeni, šole brez številčnih ocen, brez piflanja. Pri vas učenci dobijo ocene šele v 8. razredu, torej pri štirinajstih letih. Prednost dajete znanju za življenje in vrednote, razumevanju le-tega, šele nato pomnjenju informacij in ocenam. Kako ste to dosegli? Gre za proces, ki smo ga pričeli uvajati pred dvajsetimi leti. Izhajali smo iz spoznanja, da ocena ne pomeni več znanja. Nasprotno: boj za ocene je vzpodbujal negativno konkurenco med učenci. Sedaj, ko ocen ni, so učenci bolj pripravljeni sodelovati med seboj. Nismo obremenjeni s faktografskimi znanji. Pomembneje se nam zdi razvijanje znanj in izkušenj za življenje. Nekaj let že izmenjujete izkušnje s tukajšnjimi šolniki, kjer ste nekoč živeli in kjer živi vaš oče. Kaj ste ugotovili ob primerjanju našega in vašega šolskega sistema. Prednosti in slabosti enega in drugega? Naši strokovni delavci imajo več svobode pri izbiri vsebin. Pomembno je, da dosežejo letne cilje. Ne izgubljajo se v podrobnostih. Sicer se mi zdi, da je delo precej podobno. I\la Švedskem ste opustili nivojski pouk, ker ste ugotovili, da je splošen uspeh slabši, če otroke znotraj razreda razdeliš v skupine glede sposobnosti pri glavnih predmetih. Nedavno je ena izmed raziskav pokazala občutno slabše rezultate v državah z nivojskim poukom. Še posebno presenečenje je bila Nemčija, ki je doslej veljala za državo z dobrim sistemom. Rezultati raziskave pa so pokazali slabo sliko. Pri nas pa nivojski pouk uvajajo v osnovne šole, kar sproža mnoge vroče odzive, saj nekateri starši menijo, da je to diskriminatorno. Kaj menite o tem oziroma kakšne so vaše izkušnje z nivojskim poukom? Nivojski pouk imamo pri matematiki. Pred leti so učenci v različnih nivojih uporabljali različne učbeniki, sedaj imajo enotne. Pri drugih predmetih jih ne ločujemo. Menim, daje nivojski pouk do neke mere diskriminatoren in ne prispeva k boljšemu znanju. Kako so vaši učitelji sprejeli dejstvo oz. kako ste jih pripravili na to, da so dalj časa v šoli, med 8. in 16. uro? Reforma, ki je bila izpeljana na državni ravni, med učitelji takrat ni naletela na dober sprejem. Sindikati so zato v pogajanjih z vlado za učitelje dosegli višje plače kot motivacijo za dodatno delo. Kako učitelji pri vas komunicirajo s starši otrok in kakšen pomen dajete temu odnosu? Kako starši dobijo vpogled v znanja svojih otrok, če ni ocen? Ali na koncu šolskega leta dobijo spričevalo? Dvakrat letno učitelji izpeljejo pogovor s starši o napredku učenca. Seznanijo jih z učenčevimi močnimi in šibkimi področji, jim povedo, kje morajo več delati. Sicer so učitelji na razpolago staršem vsak dan. Do konca 7. razreda spričeval ni, starši dobijo ustno informacijo. V 8. in 9. razredu pa dobijo spričevala z ocenami. Pri nas je mnogo očitkov, da so otroci v osnovni šoli preobremenjeni in da je v devetletki še večja okupacija njihovega časa. Tudi učitelji težko sledijo natrpanim učnim programom. Koliko predmetov imajo otroci v vaših šolah v osmem razredu in koliko ur pouka tedensko? Koliko ur pouka imajo otroci dnevno v četrtem razredu oz. otroci stari devet do deset let? V 8. razredu imajo 17 predmetov (vsi so ocenjeni). Imajo 33 ur tedensko po 40 minut. V četrtem razredu imajo dnevno povprečno 5,5 ur po 40 minut, tedensko pa je to 28 ur. V Sloveniji je vsakdanje, da imajo otroci na prvi stopnji osnovne šole domače naloge, kar pogosto zahteva prisotnost staršev, ki prihajajo utrujeni iz službe. To lahko prispeva k zaostrovanju odnosa med starši in otroci ter vnaša nerazpoloženje v dom, kjer se poučevanje in šolsko vzdušje nadaljuje. Starši zaradi teh obveznosti otrok tudi ne morejo svobodno načrtovati prostih vikendov, ko naj bi se odpočili ali kam odpotovali, saj se morajo otroci pogosto pripravljati na šolo. Kako je pri vas z domačimi nalogami? Tudi naši otroci imajo domače naloge, tedensko od pet do šest. Izjemoma jih lahko naredijo na šoli. Učencem osmega in devetega razreda nudijo enkrat tedensko pomoč učitelji. Kako so po vašem mnenju in v primerjavi z vašimi šolami prostorsko usposobljene in opremljene ptujske osnovne šole, ki ste jih obiskovali? Na ogledu podružnične šole na Grajeni, maj 2004. Foto: Darija Erbus Grajena je zelo lepo opremljena, Ljudskemu vrtu pa manjkajo učilnice, jedilnica, knjižnica, telovadnica, sicer je zelo dobro opremljena. Sola ima tudi učilnico računalništva. Te mi nimamo. Kaj menite o izobraženosti in usposobljenosti naših učiteljev? Kar so pokazali nam, kaže na njihovo dobro usposobljenost. Zelo so nam všeč prireditve, ki smo jih tu videli. Priprava in izvedba prireditev močno izrazi strokovnost učiteljev in tudi njihovo pripravljenost za delo. Milena Turk POPRAVEK V majski številki Ptujčana, izšla je 28. maja 2004, je bila v članku Prijateljski obisk iz švedskega mesta Säffle narobe zapisana geografska lega Säffleja. Pisati bi moralo, da mesto leži 150 kilometrov jugovzhodno od Osla in 180 kilometrov severovzhodno od Göteborga. Odgovorna urednica Milena Turk ŠE ZADNJA PREMIERA SEZONE IN NAPOVED NOVE SEZONE Premiera Nevillovega otoka j - evillov otok - komedija v megli, kot jo je A / poimenoval znani angleški dramatik, sce-m / V narist in avtor mjuziklov Tim Firth, ki je nase opozoril prav s tem besedilom. Od svoje krstne uprizoritve je stalnica angleških odrov; preveden je bil v več jezikov in uprizorjen tudi izven meja Anglije. Komedija je doživela tudi predelavo v televizijski film. Zgodba se odigra med štirimi poslovneži, ne več v naj mlajših letih in najboljši formi, ki se udeležijo tečaja za krepitev skupinske zavesti. Predstavo je zrežiral hrvaški režiser Dražen Ferenčina, igrajo pa Rastko Krosi, Jure Ivanušič, Davor Herga in Primož Ekart. Premiera Nevillovega otoka in ponovitve se odvijajo v atriju hotela Mitra Ptuj. Matjaž Javšnik. Foto: Marjan Laznik Napoved nove sezone (2004/05) Naj vam izdamo le nekaj 'podrobnosti' iz umika prihodnje sezone. Predstave, ki bodo premierno uprizorjene: - mladinska Norway.today - "je kljub resni in poetični tematiki polna humorja, topline in gledališke domišljije, s katero nam omogoča pogled v najgloblja čutenja ljudi v današnjem hladnem in odtujenem času", - monokomedija Pavlek -"tekst nagrajen z žlahtnim komedijskim peresom na natečaju za najbolj žlahtno komedijsko pero izvirne slovenske komedije sezone 2003/2004 na Dnevih komedije v Celju", - komična kriminalka Vohljač - "humorna in popolnoma nepredvidljiva igra, v katero se zapleteta dva prava pripadnika moške rase, preraste vsa merila in se približa temačnim ozemljem umora, ropa, davčne utaje in uničevanja kitajskega porcelana" , - legendama veseloigra Zupanova Micka - zgodbo najbrž že poznate, a ta naša, v kateri bo sodeloval tudi Matjaž Javšnik, ta bo nekaj posebnega. Toliko zaenkrat. Več ob samem pričetku sezone. In še tekoča 'problematika' ... V začetku julija za otroke znova prirejamo Poletni lutkovni pristan; dve predstavi, Tinček Petelinček in Poklic coprnice Mice, bosta brezplačno na ogled na platoju pred gledališčem. Ena izmed ponovitev Nevillovega otoka je namenjena še zadnjemu abonmajskemu ogledu vsem, ki ste bili vpisani to sezono v naš abonma. Seveda ste vabljeni tudi v ponoven ali pa čisto 'na novo' vpis v naša dva abonmaja v prihodnje, za odrasle in za otroke. Znova gostovanje. Baltimorskega valčka v tujini, in sicer na Hrvaškem, na festivalu v Osijeku. V pripravi sta že predstavi za naslednjo sezono: Norway.today, v kateri bo igrala znana gledališka in filmska igralka Ptujčanka Iva Krajnc in monokomedija Pavlek, katerega bo upodobil prav tako znani dramski in filmski igralec Peter Ternovšek. Rok Vilčnik Zavist v kulturi in kultura zavisti Da je kultura na ptujskem vodena kot peto kolo, je že nekaj časa vidno. V institucijah, katerih ustanoviteljica je tudi Mestna občina Ptuj, se ubadajo s kadrovskimi in materialnimi težavami, ki imajo vpliv do te mere, da trpi osnovna dejavnost. Res škoda, ker se izvaja veliko vrhunskih programov in vključuje vedno več ljudi. Tukaj ni odnosa dobre matere do svojih nadebudnežev. Pa nihče ne pogreša razvajanja, samo tisto nekaj več kot le žepnino, pa bi že lažje delali. V mestnem svetu nas je premalo iskrenih zagovornikov razvoja in vlaganj v kulturo. Ve se, da se bo v evropskem prostoru slovenska identiteta ohranjala predvsem s kulturo. Mesta in kraji po Evropi, ki niso glavna mesta, pa za njih dobro vemo, so poznana največkrat po svojih kulturnih dosežkih in prireditvah. Kaj bo poneslo ime mesta Ptuj v Evropo in svet? Potencialov in priložnosti, ki nam jih ponuja samo naše lepo staro mesto, ni potrebno posebej omenjati. Imamo pa še nekaj, kar pa je največ vredno. To je močna kritična masa kulturnikov, ustvarjalcev in organizatorjev. Vsem pa je skupna močna želja delovati za Ptuj. Dokaz za to je pred dnevi zaključen razpis Mestne občine Ptuj za kulturne projekte v naši občini. Za razpisane štiri milijone je bilo prijavljenih triintrideset različnih projektov, ki so skupaj kandidirali za nekajkrat več, kot je bilo na razpolago tolarčkov. Projekti večjih ali manjših razsežnosti, avtorska dela ali organizacija festivalov, vsak zase pa bi bil bolj ali manj pomemben doprinos h kvalitetnejšemu življenju v naši občini. Kar raznežen postanem ob misli, kako bi bilo, če bi vse ideje in projekte uspeli realizirati. Pa jih žal veliko ne bomo mogli, ker je proračun mestne občine mačehovski do kulture in kulturne iniciative, ki se ne preda kljub enaki situaciji kot v preteklih letih. Neugoden odnos, ki je na tem področju, pa sproža še druge negativne posledice. Vnaša razdor med kulturne ustvarjalce. Vsak je prepričan o kvaliteti svojega dela. V glavnem povsem upravičeno. Dogaja pa se še nekaj. Zavist. V žaru borbe za večji ali manjši košček pogačice lahko pozabimo za trenutek, da pravzaprav vsi hočemo isto. Tistemu, ki dobi več, vsi zavidajo. Ne glede na to, kdo je ta. Zavist je izredno negativno čustvo. Če pa je vmes še denar ... Povsem človeško je, da so reakcije takšne, kot so. Poskušajmo pa zavist spreobrniti v zavest, da smo vsi pomembni. Verjamem, da bo tudi lokalna politika uvidela potrebe in pomembnost. Gospe in gospode, kolegice in kolege v mestnem svetu ponovno prosim, da ne bi spet razdvajali ljudi na Ptuju in da ob sprejemanju naslednjega proračuna dobro premislimo, kaj občani potrebujejo. Robert Križanič 16 • /ZW/fW/i N/ Ob 70-letnem jubileju doc. dr. Ljubice Šuligoj J /* ajtežje je zapisati in zbrati podatke za A/ tiste, za katere menite, da jih poznate in j ste prepričani, da je zaradi njihove poz-nanosti in dela tako ali tako že vse zapisano. Pa ni! Med take sodi doc. dr. ljubica Šuligoj. Prav gotovo ga ni gimnazijca starejše generacije, ki je ne bi poznal, niti učitelja zgodovine, ki ni pri njej opravil svojih prvih šolskih nastopov. Markantna, energična, temnolasa gospa, ki jo pogosto srečamo, ko hiti po opravkih, na sestanek, arhiv, knjižnico, muzej, v Maribor, na grad k svojim ..., skratka znana neznanka, Ptujčanka, ki jo je Ptuj omrežil in priklenil nase, ona pa se mu je bogato oddolžila, kot zgodovinarka s številnimi raziskavami, strokovnimi članki zgodovinskega področja narodnoobrambnega boja 19. in 20. stoletja. Rodila seje 18. maja 1934 v Vojvodini delavnim, poštenim in skromnim staršem. Oče Vladimir Debenjak (brat Rika Debenjaka, slovenskega grafika in slikaija) je bil zaveden primorski Slovenec. Ko se je po prvi svetovni vojni družina Debenjakov razkropila, je Vladimir Debenjak prišel v Šentjur pri Celju. Od tu ga je zaposlitev pri Državni železnici vodila v Vojvodino, v bližino Sombora, kjer je spoznal Zorko, šiviljo po poklicu, in se z njo poročil. Leta 1934 se jima je rodila edinka Ljubica. Njeno otroštvo in tudi kasnejšo mladost so za vse življenje zaznamovali očetovi zgledi: ljubezen do knjig in znanja, patriotizem, optimistična vera v pravičnost in humanizem, vztrajnost in kljub mnogim grenkim razočaranjem neomajno spoštovanje človeških vrednot. Štiri leta vojne, preživeta v Srbiji, so Ljubici pomenila prve štiri razrede osnovne šole. Tik pred koncem druge svetovne vojne, ko se je mlada Debenjakova družina preselila v Pančevo, je Ljubica že obiskovala prvi razred nižje gimnazije. Tik po osvoboditvi pa se je družina spet selila: najprej je bil oče premeščen v Trst, nato pa na Ptuj, kjer sta se mu pridružili še žena in hčerka. V jeseni leta 1945 seje Ljubica Debenjak vpisala na ptujsko gimnazijo, ki jo je leta 1952 uspešno končala. Kot gimnazijka je aktivno delala v mladinski organizaciji ter sodelovala v delovnih akcijah v Ptuju in Sloveniji ter na mladinskih delovnih brigadah po tedanji Jugoslaviji (npr. pri gradnji avto- ceste Zagreb - Beograd in železnice Doboj - Banja Luka). Vedno bolj so jo zanimali humanistični predmeti, tako se je pod vplivom prof. Jožeta Maučeca opredelila za študij zgodovine. S finančno podporo staršev se je vpisala na zgodovinski oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je po treh letih opravila B-diplomo iz obče zgodovine, po 4. letniku pa še diplomo A iz narodne zgodovine pod mentorstvom zgodovinarja prof. dr. Metoda Mikuža. Z diplomsko nalogo NOB na ptujskem območju, ki je bila predlagana za Prešernovo nagrado, se je začelo znanstveno raziskovanje novejše zgodovine Ptuja, kateremu je Ljubica Šuligoj zvesta še danes. Leta 1956 seje zaposlila v Kranju, kjer se je ustanavljal muzej NOB. Kmalu zatem pa se je z dekretom šolskega ministrstva kot gimnazijska profesorica za leto in pol zaposlila v Kamniku. V drugi polovici petdesetih let se je slovensko šolstvo reformiralo: prvi štirje razredi gimnazije so postali višji razredi osnovne šole, preostali pa gimnazijski štirje letniki. Kot na mnogih drugih slovenskih srednjih šolah je tudi v Murski Soboti primanjkovalo ustreznih kadrov. Tako se je Ljubica Šuligoj odločila, da gre v Prekmurje, čeprav tedaj ni vedela, kaj vse jo čaka v naslednjih sedmih letih. Prekmurje in Murska Sobota tistega časa sta bila izrazito nerazvita, preprosti kmečki ljudje pa ji še danes vzbujajo lepe spomine. Sprva je učila na osnovni šoli, nato pa na gimnazi- ji. Ko se je ustanovilo učiteljišče, je bila za kratek čas premeščena tja, nato so jo spet zaposlili v gimnaziji. Mlada in delovna je zmogla mnogo, poleg 40 ur rednega pouka je poučevala v Kmetijski šoli Rakičan, kamor se je vozila s kolesom. Poleg zgodovine je poučevala še sociologijo, zato se je odločila za dodatni študij na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani (predhodnica današnje Fakultete za družbene vede). V začetku šestdesetih let je diplomirala še iz sociologije in si pridobila pravico poučevanja sociologije. Leta 1964 se je vrnila v Ptuj in se zaposlila v Ekonomski šoli. Ker je zgodovinarjev in sociologov primanjkovalo, je bil njen umik izpolnjen do sekunde. Zgodovino je poučevala v dvoletni administrativni, ekonomski in trgovski šoli ter komercialni šoli za odrasle, eno šolsko leto pa še honorarno filozofijo in sociologijo na gimnaziji. Leta 1968 je prevzela poučevanje zgodovine v gimnaziji. Po desetih letih dela in v času delitve gimnazije na splošno in pedagoško smer je Ljubica Šuligoj za skoraj eno leto prevzela še dolžnost vršilke dolžnosti za splošno smer. V naslednjem lem se je Ljubica Šuligoj zaposlila v ptujskem muzeju kot kustodinja oddelka NOB; za leto in pol pa je prevzela še dolžnost v. d. ravnateljice muzeja. Lokalno zgodovino, ki jo je prvič raziskovala v diplomski nalogi, je po prihodu na Ptuj nadaljevala. Sprva v gimnazijskih Izvestjih, nato pri delu v muzeju. Na priporočilo dr. Vladimirja Bračiča jo je dr. Borut Belec, dekan PAM, povabil na Pedagoško akademijo. Sprva na Pedagoški akademiji in nato na Pedagoški fakulteti je kot raziskovalka in profesorica dveh predmetov, didaktika zgodovine za predmetne učitelje in poglavja iz zgodovine za razredne učitelje, predavala 22 let. Dve leti pred redno upokojitvijo pa je opravila tudi doktorat. V pomoč sta ji bila dotedanje raziskovalno delo, obširna bibli- dr. Ljubica Šuligoj ografija in moralna opora strokovnjakov z zgodovinskega področja. Doktorsko disertacijo z naslovom Socialna in narodnoobrambna gibanja na ptujskem območju med svetovnima vojnama je uspešno zagovarjala leta 1989. Tako je pred komisijo, v kateri so bili dr. Tone Ferenc, dr. Milan Ževart in dr. Miroslav Stiplovšek, na ljubljanski Univerzi (brez predhodnega magisterija) opravila doktorat z rigorozom (ustnim izpitom). Po upokojitvi leta 1992 je predavateljsko delo na fakulteti honorarno opravljala vse do letos, ko se izteka 25 let njenega dela na mariborski univerzi. Danes živi sama, saj ji je pred časom umrla še mama. Dr. Ljubica Šuligoj je prehodila različne poti v svojem življenju, doživela velike krajevne spremembe pri selitvah (sprva kot otrok in pozneje s službenimi dekreti), toda ostala je takšna, kot so jo vzgojili: poštena, delavna, dosledna. Zenska, ki ji je življenje na pot postavilo tudi marsikako oviro, a je v sebi in v delu našla pot, ki jo je peljala naprej. Tako je raziskovalno delo pri njej še vedno na prvem mestu. Zato se Ptujčanom ni potrebno bati, da bo del zgodovine, ki se mu je posvetila, utonil v pozabo, saj v Budini, v hiši, ki so jo zgradili že njeni starši, dela in živi dr. Ljubica Šuligoj, ki je v maju praznovala svoj 70. življenjski jubilej, ob katerem ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Marija Hemja Masten IZ PTUJSKE ZGODOVINE/ ZANIMIVOSTI Svojstvena osebnost Oroslava Cafa Mineva 13Ü let od tragične smrti jezikoslovca, zbiralca ljudskega blaga, pesnika in prevajalca etos mineva 130 let, odkar se je na Ptuju tragično končalo življenje jezikoslovca Oroslava Cafa. Po njem je I. 1919 dobila ime ena izmed ptujskih ulic, ki danes povezuje Prešernovo in Dravsko. Med 2. svet. vojno so ji vrnili avstroogrsko ime (Ordonanzhausgasse), po vojni pa so jo znova preimenovali v Cafovo. Oroslav Caf Caf se je v zgodovino slovenskega slovstva zapisal kot zbiralec ljudskega blaga, pesnik in prevajalec, v zgodovino slovenskega jezika pa kot slovaropisec in slovničar ter primerjalni jezikoslovec. Čeprav Caf ni dosegel slave svojega sorojaka Franca Miklošiča, pa slovstvena zgodovina danes ugotavlja, da je bilo njegovo jezikoslovno znanje enako Miklošičevemu, v sanskrtu pa celo obsežnejše in temeljitejše. Oba sta bila velika filologa, njune življenjske poti in predvsem njuna značaja pa sta bila zelo različna in prav tu lahko morda iščemo vzroke za bleščeče uspehe prvega in dejstvo, da drugemu ni odmerjeno mesto, ki bi ustrezalo njegovemu znanju in prizadevanjem. Medtem ko je Miklošič celo življenje posvetil študiju jezikoslovja in pri tem dosegel bleščeče uspehe, je ostajal Caf razpet med duhovniškim poklicem, ki ga je opravljal, in jezikoslovjem, ki ga je ljubil. Podatkov o Cafovi mladosti ni veliko. Rodil seje 13. aprila 1814 v Ročici v Slovenskih Goricah. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Trojici (Gradišče v Slov. Goricah) in nato Gimnazijo v Mariboru. Študije je nadaljeval na vseučilišču v Gradcu, kjer se je sprva vpisal na filozofijo in kasneje (verjetno na materino željo) na bogoslovje, čeprav se je že takrat pokazal njegov izreden talent za jezikoslovje. Že v obdobju gimnazije se je Caf poleg obveznih latinščine, nemščine in stare grščine, prostovoljno učil še slovanske jezike. Kasneje se je naučil še arabsko, hebrejsko in sirsko, sanskrt, litovščino, latvijščino in keltščino, znal pa naj bi tudi finsko in turško. Čeprav je vestno opravljal duhovniški poklic, je bilo njegovo življenje posvečeno jezikoslovju. Za svoj življenjski cilj si je zastavil nalogo napisati slovar slovenskega jezika s slovnico. V ta namen je zbral veliko besednega gradiva - okrog 60.000 besed. Za njegova prizadevanja je izvedel tudi Miklošič, ki mu je 1. 1856 predlagal, da bi slovar izdala skupaj, vendar je Caf predlog zavrnil. V knjigi tako slovar in slovnica nista nikoli izšla, del zbranega besedišča pa je pozneje uporabil Pleteršnik v svojem slovarju. Občasno je Caf pisal priložnostne pesmi, za katere pa je v slovstveni zgodovini obveljalo mnenje, da nimajo večje literarne vrednosti. Res pa je tudi, da niti sam Caf ni gojil literarnih ambicij. Kljub temu je bilo pesmi precej, saj omenja Štrekelj 1. 1910 dvoje knjižic, ki vsebujeta 96 pesmi in jih je Caf zapisal med leti 1854 in 1864, torej še deset let pred svojo smrtjo. Poleg tega je bil med prvimi prevajalci na slovenskem Štajerskem, saj je iz češčine prevedel Campejevega Robinzona mlajšega. Po Slomškovem naročilu je priredil delo Živjen-je svetnikov za april, po nemški predlogi pa je priredil in v Gradcu izdal Romarsko palico (1854). Dvajset let je služboval kot duhovnik v Framu. To so bila mirna leta, ko se je posvečal jezikoslovju in v katerih je zbral okrog 300 ljudskih pesmi, ki jih je kasneje Štrekelj uvrstil v svojo zbirko Slovenske narodne pesmi. 1859 gaje Anton Martin Slomšek poklical v Maribor za profesorja semenišča, kjer je poučeval teologijo in cerkveno govorništvo. Delo mu je jemalo veliko časa, zato je po enem letu dosegel, da so ga premestili za beneficiata na Ptuj. Caf je pričakoval, da se bo na Ptuju lahko mimo posvečal znanstvenemu delu. Vendar se tu ni dobro počutil, saj ga okolica, v kateri je živel, ni mogla razumeti. Klub duhovniškemu poklicu je bil namreč v prvi vrsti znanstvenik, kot osebnost pa občutljive narave in nagnjen k samotarstvu. Situacija se je stopnjevala tako daleč, da so ga spoznali za duševno bolnega in ga nameravali vtakniti v umobolnico. Caf je namesto tega izbral prostovoljno smrt. Po Cafovi smrti so se njegovi spisi večinoma izgubili ali uničili. Ostanke zapuščine danes hranijo Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Slovenska Matica in Univerzitetna knjižnica Maribor. Mira Jerenec, bibliotekarka IZ BLIŽNJE PTUJSKE PRETEKLOSTI Tudi na Ptuju nekoč ezl ek Mariborčani so letos maja naredili pravo praznovanje v čast nekdanjemu ezl eku na Grajskem trgu, pred kavarno Astoria. Tako so bili zagnani, da so predstavili vinsko znamko ezl ek, ustanovili društvo ezl ek, mariborski piloti so po zraku vlekli transparent "poklon ezl eku" in celo časnik Večer je cel maj objavljal spomine nekdanjih ezlekarjev. Ptujčani se moramo zbuditi in ne vedno capljati za Mariborom ter ptujskim bralcem povedati, da smo po drugi svetovni vojni, to je v petdesetih, šestdesetih in deloma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, tudi na Ptuju, pred kavarno Evropa, imeli svoj, ptujski ezl ek ali po slovensko "oslovski vogal". Nekdaj stalni obiskovalci vogala pred kavarno Evropa se bodo gotovo spominjali, da je bil ezl ek eden izmed simbolov takratnega Ptuja. Bilje magični vogal v središču mesta, kjer smo se mladi, pa tudi starejši, družili in veselili življenja. Ptujskega ezl eka se spomnim že iz rane mladosti, ko sva z očetom peš prečkala glavni mestni trg. Na vogalu pločnika pred kavarno pa je stala skupina mladeničev in nekaj vneto razpravljala. Ko sem očeta vprašal, kaj delajo, mi je odgovoril, da so vedno tam in da se pogovarjajo. Takrat njegovega odgovora nisem razumel. V obdobju izgradnje Titove nove Jugoslavije so bili na Ptuju za mladino "sušni" in pusti časi. V primerjavi z danes ni bilo nič in ni bilo kam. Bil je mestni kino, a nismo imeli denarja. Poleti so bile "bire" in igranje nogometa na ruševinah samostanske cerkve. Prave usnjene nogometne Žoge sploh nismo imeli. Od daleč smo jo lahko videli na igrišču Drave ali pa eno, skoraj vedno zaklenjeno, v Osnovni šoli Mladika. Redki izbranci so bili, ki so pozimi imeli sanke ali smučke, večinoma še iz predaprilske Jugoslavije. V osnovni šoli smo pisali z navadnimi svinčniki in lesenimi peresniki, za katere smo v torbi nosili stekleničko s črnilom. Nalivna peresa so bila redka, draga in težko nabavljiva. (se nadaljuje) Mirko Satler 10. rojstni dan Pomladne vetrnice N/ Sportno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije Vetrnica s torto za rojstni dan ruštvo prijateljev mladine Ptuj je v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti na prostoru Kinološkega društva ob Ptujskem jezeru pripravilo v soboto, 12. junija, jubilejno, 10. Pomladno vetrnico. Dober obisk in torta v dežju sta zaznamovala eno najboljših prireditev doslej. Okoli 500 otrok in staršev je ustvarjalo in si ogledalo ter sodelovalo v zanimivem kulturnem animacijskem programu pevke Damjane Golavšek. Prepevala in plesala je z otroki, ki so z veseljem sodelovali. Andrez Valdez je uprizoril pantomimsko pravljico, otroci iz plesnega centra Mambo so zaplesali. Delavnic z zanimivimi naslovi je bilo tokrat še več kot ponavadi: cvetlični kotiček, klobučarija, škatlica presenečenja, vse najboljše, zavij me nežno, izdelki iz gline. Novost je bila vsekakor stojnica pisanih koktejlov moškega podmladka članov DPM Pri dveh petelinih. Tudi tokrat brez sponzorjev in donatorjev ne bi šlo. GENERALNI SPONZOR PRIREDITVE: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. MEDIJSKI SPONZOR ŠTAJERSKI TEDNIK IN RADIO PTUJ SPONZOR OBLIKOVANJA S. KOLIBRI Tradicionalne pa so stojnica, na kateri so tudi tokrat izdelovali vetrnice, delavnica in igralni kotiček Pikapolonice ter stojnica polna zanimivih knjig in vprašanj Mladinskega oddelka ptujske knjižnice. Zanimiva je bila vožnja po Ptujskem jezeru z ladjico Brodarskega društva Ranca. Tudi tradicionalne palačinke s čokolado so teknile. Torto, ki so jo člani DPM prinesli ob bruhanju ognja, tik pred dežjem, pa je pod streho pregnal dež, prvi po desetih letih Pomladne vetrnice. Zato pa bo v naslednjem desetletju lepše rasla. Otroci in starši so tako prireditev zaključili pod streho Kinološkega društva s torto v roki. Besedilo in fotografija: Majda Fridl SPONZORJI: AGROCENTÈR KRAJNC SAMOBOR & ILEC, d. n. o. DONATORJI: PTUJSKE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE, d. d. NOVA LJUBLJANSKA BANKA, Podružnica Ptuj PIKAPOLONICA, d. o. o. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, d. d. ČISTO MESTO PTUJ, d. d. FOTO KOSI ORINOCO MERCATOR, d. d. MLIN KOROŠEC PERUTNINA PTUJ, d. d. Prireditev so podprli: Mestna občina Ptuj Kinološko društvo Ptuj Plesni center MAMBO OZARA O,rožama Brodarsko društvo Ranca Ptuj Dijaški dom Ptuj OŠ Olge Meglič Ptuj Pokrajinski muzej Ptuj Zveza kulturnih društev Ptuj Prostovoljke Gimnazije Ptuj Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ruštvo diabetikov Ptuj je bilo 29. maja organizator 9. športno-rekreativnega in družabnega srečanja diabetikov Slovenije. Trideset društev je s svojimi člani prispelo na Ptuj z okrog 1300 diabetiki in njihovimi družinskimi člani ter prijatelji. Zbrali so se na igriščih OŠ Mladika in Mestnem stadionu Ptuj. Ob prihodu udeležencev je zaigrala godba na pihalu iz Dornave, mlade mažoretke pa so pokazale svoje spretnosti. Izpod neba so pred dvorano Mladika skočili padalci Aerokluba Ptuj. Župan dr, Štefan Čelan, predsednica Marija Velikonja in predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar. Foto: Tabor Predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja je pozdravila in izrekla dobrodošlico vsem udeležencem. Zaželela jim je mnogo športnih užitkov in veselega druženja. Tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan jih je pozdravil ter povabil na ogled mesta. Upa, da bodo še prišli v naše lepo staro mesto, na Ptuj. O pomenu rekreacije, gibanja in druženja je spregovoril predsednik Zveze diabetikov Slovenije Janko Kušar. Športi navdušenci so se razporedili po športnih panogah, kjer so jih čakali učitelji športne vzgoje, njihovi prijatelji, medicinske sestre in poznavalci Ptuja ter jih odpeljali na ustrezne kraje. Največ diabetikov se je napotilo proti Termam Ptuj. Okrog 180 jih je odšlo v bazene, drugi so nadaljevali pot do karting steze. Nekateri so si po dveh kilometrih izmerili le utrip ter se vrnili nazaj na stadion. Okrog 150 udeležencev je odšlo na pohod po delu Haloške planinske poti od Boria do Švabovega. Igralci odbojke na mivki in balinarji so se odpeljali na igrišče k ribniku v Dornavo. Pet skupin je odšlo na sprehod po starem delu mesta z vzponom na grajski hrib. Diabetiki, ki težje hodijo, so ostali na igrišču, kjer so bile športne družabne igre ter glasba za ples. Šahisti, kegljači, namiznotenisači in strelci so tekmovali v prostorih dvorane Mladika. "Deveto športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije na Ptuju je bilo organizirano ob tridesetletnici delovanja našega društva. Dokazali smo, da z druženjem, gibanjem in pravilnim vodenjem sladkorne bolezni lahko zagotovimo boljšo kvaliteto življenja. Velika udeležba gostov iz vseh krajev Slovenije je zagotovo prispevala k temu cilju. Preživeli smo nepozaben dan, saj so takšna snidenja za nas velikega pomena in so nekaj več, saj spoznavamo nove kraje, nove ljudi, prijatelje in izjemne izkušnje. Na športnem področju pa velja: ni tako pomembno, če zmagamo, pomembno je samo biti zraven,” je povedala Marija Velikonja, ki se že vrsto let razdaja za dobrobit sladkornih bolnikov. Ivo Kornik KORONARNO DRUŠTVO PTUJ DELUJE OD LANSKE JESENI Vseživljenjska rehabilitacija r Sloveniji deluje devet koronarnih društev in klubov. Od lanske jeseni ima tudi Ptuj svoje Koronarno društvo. Tako ptujsko kot druga društva so pomembne, če ne najpomembnejše organizacije srčno-žilnih bolnikov v stabilni fazi bolezni, ki delujejo zunaj zdravstvenega sistema. S pomočjo zdravnikov, psihologov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov s področja vseživljenjskega učenja organiziramo programe vseživljenjske rehabilitacije. V Koronarnem društvu Ptuj telovadijo v skupinah. Foto: F. Golob To je tudi vodilo za številne koronarne bolnike, ki so se prostovoljno vključili v Koronarno društvo Ptuj. Vanj se niso vključili le tisti, ki že imajo težave z zdravjem, temveč je veliko zdravih, ki želijo kaj narediti, da ne bi zboleli. Ptujsko društvo šteje 70 članov. Člani lahko postanejo tudi zdravi posamezniki, ki so zaradi dejavnikov tveganja močno ogroženi pred koronarno boleznijo in tudi svojci bolnikov. Koronarna bolezen srca je v Sloveniji in tudi na Ptujskem s svojimi posledicami (srčni infarkt in angina pektoris) podobno kot v svetu glavni vzrok smrti. Že od lanske jeseni je dvakrat v tednu organizirana telesna vadba, ki jo vodijo za to posebej strokovno usposobljene medicinske sestre JZ Zdravstvenega doma Ptuj in Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V dveh skupinah redno telovadi 24 članov, ki jim je telesna vadba še posebej koristna v prizadevanjih za boljše zdravstveno počutje. Največje zanimanje je za zdravstvena predavanja in za zdravstveno vzgojo nasploh. Za izvajanje te naloge v Koronarnem društvu Ptuj posebej skrbi strokovni svet, ki ga sestavljajo: dr. Stanko Janžekovič, dr. Metka Uhan Petek, dr. Anemi Malešič, Nataša Panik var in Karmen Panikvar Žlahtič. Koronarno društvo Ptuj se z vsemi člani sestaja najmanj enkrat v mesecu. Pred sestanki je vselej aktualno zdravstveno predavanje s temo, ki člane najbolj zanima. Sprotno se tudi dogovarjamo o aktivnostih. Na vsakem sestanku je organizirano merjenje krvnega tlaka, ki ga opravijo naše prizadevne medicinske sestre. To vselej naredijo pred telesno vadbo in po njej, ko izmerijo tudi pulz. Koronarno društvo Ptuj bo v kratkem začelo tudi z merjenjem holesterola v krvi. Društvo izvaja vse leto projekt Vseživljenjska rehabilitacija, v okviru sprejetih programov kot so: rehabilitacija, vadba in druge fizične aktivnosti, zdravstvena vzgoja - vseživljenjsko učenje, laična pomoč - tečaji reanimacije, podpora članom, dodatno usposabljanje vaditeljev, rekreativna in kulturna dejavnost, šola zdravega življenja, psihološka pomoč in samopomoč ter drugi nasveti in delavnice zdrave prehrane. Izvajanje omenjenih programov je vezano na precejšnja sredstva. Društvo ne bi moglo tako delovati, če ne bi naletelo na tolikšno razumevanje JZ Zdravstvenega doma Ptuj. V ptujskem zdravstvenem domu društvo izvaja telesno vadbo, zdravstveno vzgojo vseživljenjske rehabilitacije in drugo dejavnost. Doslej je društvu najbolj uspelo pri organizaciji telesne vadbe, zdravstveni vzgoji in pripravi delavnic zdrave prehrane. Takšna je bila tudi 11. maja na srečanju v Perutnini, d. d., Ptuj, ko so se člani seznanili z napakami o zdravi prehrani in z varovalnimi izdelki Perutnine. Sodelujemo tudi na raznih akcijah. V skrbi za svoje zdravje se redno udeležujemo test hoje pod strokovnim vodenjem JZ Zdravstvenega doma Ptuj. Pripravljamo tečaj za oživljanje v primeru srčnega zastoja, ki bo v jeseni, in več zanimivih predavanj. V okviru rekreativne in kulturne dejavnosti smo se odločili, da pred dopusti obiščemo Slovensko Bistrico, in si ogledamo kulturnozgodovinske zbirke ter stalne razstave v slovenskobistriškem gradu. Obiskali in ogledali si bomo tudi cerkev na Ptujski gori. Tisti, ki še niste naši člani in bi to želeli, se lahko vpišete v Koronarno društvo Ptuj. Ni odveč poudariti, da je vseži- vljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov zahtevna naloga. Na Ptuju smo seje lotili, ker smo presodili, da lahko z organiziranim delovanjem prispevamo k zmanjšanju posledic koronarne bolezni ter ohranitvi zdravja. Prvi uspehi so že in ne gre jih prezreti. V kolikor bo naš projekt Vseživljenjska rehabilitacija še bolj finančno podprt, bomo naredili še več, saj naše društvo deluje v javnem interesu. Sedež Koronarnega društva Ptuj je v JZ Zdravstvenem domu Ptuj, Potrčeva 19/a. Potrebne informacije o društvu dobite na številki telefona: 040 502079. Franci Golob KAJ JE KORONARNA BOLEZEN? Koronarna bolezen je bolezen, pri kateri so zožene venčne (koronarne) arterije srca. V veliki večini primerov je bolezen posledica napredujočega kopičenja aterosklerotičnih oblog na notranjih stenah žil. Obloge vedno bolj ožijo svetlino žil in s tem veliko bolj ovirajo dotok sveže krvi, bogate s kisikom, v srčno mišico. Stanju, pri katerem je srčna mišica slabo prekrvavljena, pravimo ishemija miokarda, za katero sta značilna vedno večja poškodba in vedno slabše delovanje srčne mišice. Človek ima lahko koronarno bolezen, ne da bi zanjo vedel. V takih primerih govorimo o poteku bolezni brez težav. Neredko je pri takih bolnikih prvi znak bolezni srčni infarkt ali nenadna srčna smrt. V večini primerov pa se koronama bolezen kaže z napadi bolečin pri srcu. Tako sliko bolezni imenujemo angina pektoris. (iz zloženke Koronama bolezen: obvladovanje dejavnikov tveganj) SESTAVLJANKA ZDRAVJA Predstavljamo vam projekte, ki jih bo Mestna občina Ptuj sofinancirala v okviru projekta SESTAVLJANKA ZDRAVJA. Vsak mesec vam bomo predstavili en projekt, ki se bo izvajal na področju promocije zdravja. V predhodnih številkah ste lahko prebrali, kako poteka projekt Ohranimo svoje zobe vse življenje, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ptuj, in projekt Učimo jih življenjskega optimizma na Ekonomski šoli Ptuj. Tokrat vas seznanjamo s projektom Športnega zavoda Ptuj. Maja Erjavec as ni ovira za zdravo življenje EZUJE! Ko gpvočimo o dobri telesni pripravljenosti, mislimo tudi na ums in čustveno dobro občutje. Naša telesa so ustvarjena za gibanje in prenašanje /bremena, vendar danes vedno bolj uporabljamo avtomobile, tekoče stopnice in dvigala ter redko dvignemo kaj težkega. Ravno zaradi tega je v sodobnem času vedno pomembneje spodbujati in osveščati ljudi o pozitivnih vplivih redne, pravilne in zdravju prijazne vadbe ter s tem zmanjšati vpliv dejavnikov tveganja za obolenje. Čas ni ovira za zdravo življenje, Mini maratoni aerobike ter projekt Ptuj v gibanju - preizkus hoje na 2 kilometra so projekti, ki so del mozaika sestavljanke zdravja v okviru projekta zdravstvenega in socialnega varstva Mestne občine Ptuj. Zloženka - Čas ni ovira za zdravo življenje, ki jo pripravljamo, bo izhodišče in popotnica aktivnemu kot nekoliko manj aktivnemu oziroma neaktivnemu delu prebivalstva naše občine. V njej želimo občanom prikazati, kako pomembna sta šport in rekreacija, za zdravje, čilost in vitkost. Prikazati želimo nekaj praktičnih načinov vadbe in seznaniti občane o možnostih vadbe v našem mestu (kje, kdaj in kaj). Mini maraton aerobike - ohranjanje in krepitev zdravja Je ena izmed množičnejših prireditev v našem mestu, ki smo jo letos pričeli izvajati v sodelovanju s Centrom aerobike Ptuj in Plesnim centrom Mambo Ptuj. Mini maratona se je udeležilo okrog 200 udeleženk in udeležencev vseh starosti, saj je način in izvedba vadbe prilagojena vsakomur, ne glede na starost, spol in telesno pripravljenost. Prva izvedba je potekala pod sloganom "Gibajmo se in ostanimo zdravi". Vsi sodelujoči v učinkoviti skupinski telesni vadbi ob glasbeni spremljavi so se lahko seznanili tudi s strokovnimi izhodišči in pomenom redne telesne aktivnosti, z vodji in trenerji pogovorili o pravilni izvedbi vaj ... Aktivnost je prepletena z elementi step aerobike, z atraktivno koreografijo z vložki mambo korakov, sledila je Mambo jump vadba, sestavljena iz klasičnih aerobnih gibov in gibov za mišično moč ter iz gibanja v parih. Vrhunec prireditve ob velikem navdušenju sodelujočih pa je bila zagotovo predstavitev vadbe Power attack, ki stajo prvič na Ptuju predstavila Katarina Mara in Miha Ribarič iz Škofje Loke. Mini maraton aerobike bomo s sodelavci ponovili v mesecu novembru. Program bomo še obogatili in popestrili s številnimi aktivnostmi in gostujočimi vaditelji. Ptuj v gibanju - test hoje na 2 kilometra Prvi test hoje na 2 km je bil 3. aprila v Mestnem parku Ptuj (ob reki Dravi do Rance) v sodelovanju s Karate Do klubom Ptuj in Zdravstvenim domom Ptuj. Zaradi velikega zanimanja se je program ponovno izvedel 8. maja, ko se je vključil še Atletski klub Ptuj z medicinskim osebjem. S testom hoje na povsem preprost način in zelo objektivno ocenimo 3. april, Preizkus hoje na 2 kilometra. stanje telesne zmogljivosti testiranca. S pomočjo zdravnikov in športnih strokovnjakov testirancu na podlagi računalniš%) ubdeianih podatkov in ugotovljenih refrenčnih vrednosti (BcSnimo individualno telesno zmogljivost. Na tej osnovi svetujemo kaktx kolikoAAsa in kolikokrat naj vadi ter mu takoj pripravimo prilagojen pisaLprogram priporočil za nadajmo\yadbo. Številne raziskaveVfpibkazale, daje redna telesna déjVvnost pqmemben dejavnik zdravja in da ugodno vpliva na številne prisotne dejavnike tveganja (zvišan krvni tlak, zvišane maščobe1 in zvi|Si\>ladkor v krvi, prekomerno tele^ggežo) ter že razvite boldzni. (sjŽno žilne-bolezni, sladkorno porozo). Za zdravje pa ni potrebna intenzivna telesna^HS^H ampak zadostuje že zmerno gibanje. Primer zadovol|MgS~ starostnim skupinam dostopne oblike gibanja je rednali»ppfoja. S tem projektom želimo ohranjati in vzpodbujati ukvarjanje z načrtno redno in zdravju prijazno športno rekreativno vadbo ter prispevati k zmanjšanju dejavnikov tveganja za obolenje sodobnega časa. 3. april - Preizkus hoje na 2 kilometra S pomočjo medicinskih sester so bile opravi tlaka, sladkorja v krvi in holesterola. Zdravnik kari Letonja je sodelujoče v obliki krajšega/predavan' poučil o zdravem načinu prehranjevanj at-srsn žilnih obolenjih, visokem oz. nizkem krvnem tlaku, preveč maščobe v krvi ... Udeleženci so mu z zanimanjem prisluhnili in mu zastavili tudi vrsto vprašanj. V zadnjem času se vse bolj poudarja zdrav način življenja. In kaj je to? Po naše je to predvsem gibanje, zdravo prehranjevanje in duševno zdravja Vse našteto dosežemo z jasno vizijo, kjer je pomembna vztrajnost. Potrudimo se, vzemimo si čas zase in za prijatelje ter poskrbimo za svoje zdravje. Mi bomo v prihodnje še nadaljevali z opisanimi projekti, kajti naše vodilo je naslednje: če nekaj napraviš za dragega, se ti povrne dvakratno. Marija Bog: eritve krvnega Nog Mitja TELEFON ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 0801234 KARTING - ZAČETEK SEZONE V HAJDOSAH - VSA PRVA MESTA SLOVENCEM Praznik moto športa ŠPORT/ OBLETNICE AERO SPORT Ob 50. obletnici prvih padalskih skokov na Ptujskem maja je minilo 50 let, ko je 20 mladih O) (j Ptujčanov in 3 Ptujčanke uspešno opravilo • svoje prve padalske skoke na letališču v Moškanjcih. Na dan jubileja so se po 50 letih ponovno srečali padalci prve generacije Aerokluba Ptuj. Na srečanje so povabili tudi padalce druge generacije 1955. Prijetni presenečenji za udeležence srečanja sta bili predstavitev zbornika 50 let Aerokluba Ptuj 1954-2004, ki jo je podal predsednik Aerokluba Ptuj dr. Zlatko Čuš, in filatelistična razstava poštnih znamk o letalstvu, ki jo je opisal predsednik Filatelističnega društva Ptuj dr. Božidar Koželj. Leto je naokoli in konec maja so v Hajdošah znova rohneli karti, saj sta se odvili uvodni dirki ob pričetku nove tekmovalne sezone. Prijavilo seje 51 voznikov iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije, lastniki slovenskih licenc pa so vozili v točkovanju za državno prvenstvo. AMD Ptuj, na čelu z nekdanjim odličnim tekmovalcem Urošem Langerholcem, danes alfo in omego tega športa, že vrsto let uspešno organizira tovrstne dirke. Tako so se v minulem obdobju na Ptuju zvrstili številni junaki tega športa, atraktivna proga pa je gledalcem omogočala vrsto užitkov. Uroš Langerholc, predsednik AMD Ptuj. Foto: Langerholc Dirka je bila v znamenju domačih tekmovalcev. V članski konkurenci sta Jurkovič in Kovač v kategoriji 100 ccm dvignila na noge kakih 1000 gledalcev. Ko sta njunemu zgledu sledila še Pevec in Repič v 125 ccm, je vzdušje doseglo vrhunec. Med mlajšimi sta si Sajkovič in Stare z dobrim startom in pravo mero borbenosti priborila prednost že od začetka in do konca razliko pred zasledovalci le večala. Odličnemu vozniku kartinga, sicer lanskoletnemu državnemu prvaku Alexu Damišu, ki sedaj vozi pri Styriji v Avstriji, je za piko na i zmanjkalo nekaj spretnosti in je končal na 3. mestu. Preostali domači matadorji: S. Stamen-kovič, D. Klobasa, A. Vežnaver, J. Šeruga in D. Hvala so se z drzno vožnjo približali vodilnim oz. so tekmovali po svojih trenutnih sposobnostih. Veliko smole pa je imela Pia Šumer, ki je v prvi dirki zletela s proge, v drugi pa se je morala posloviti zaradi okvare na kartu. "Z uspehi slovenskih tekmovalcev smo zelo zadovoljni in so plod trdega dela uigrane ekipe iz vrst organizatorja AMD Ptuj. Seveda brez pomoči sponzorjev in donatorjev ne bi šlo. Ni mačji kašelj spraviti pod streho takšno tekmovanje. Takoj po podelitvi smo začeli priprave na tradicionalno karting dirko, ki bo 1. avgusta v počastitev praznika MO Ptuj. Tudi tokrat bomo po vseh osnovnih šolah bivše skupne občine za promocijo tega športa razdelili nad 1000 brezplačnih vstopnic," je široko nasmejan povedal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc. Po prvih dveh dirkah so uvrstitve naslednje. V mednarodni dirki je v N 60 ccm zmagal Z. Lajkovič Šlander CE pred K. Pukljakom in B. Banovičem, oba KKGB Zagreb; ICA 100 J U. Stare pred K. Senica, Senica - sport, A. Damiš, Styria; ICA 100 S M. Kovač, AMD Lucija, pred L. Jurkovič, AMD Straža, K. Habulin, KK Zagreb, C 125 ccm A. Repič, AMD Moste pred A. Pevec, Novi Marof, A. Bužga, AMD Moste. Uvrstitve za državno prvenstvo pa so: N 60 ccm Zlajkovič Šlander CE 40 točk, A. Kern, Senica - sport, 30, M. Habjan 22, S. Stamenkovič, Ptuj 18 točk ... ICA 100 ccm U. Stare AMD Lucija, 40, K. Senica, Senica - sport, 27, J. Marinšek, AK Plamtex, 20, D. Klobasa, Ptuj, 20 točk ... ICA 100 S M. Kovač, AMD Lucija, 35, L. Jurkovič, AMD Straža, 32, J. Jemc, AK Plamtex, 23,1. Stojišič, Sportstil, 22, ICC 125 ccm A. Repič, AMD Moste, 40, A. Bužga, AMD Moste, 30, M. Smrdelj, AMD Moste, 18, A. Milavec, AMD Moste, 16 točk, D. Hvala, 12, J. Šeruga, 10, A. Vežnaver, 10 točk (vsi AMD Ptuj). Ivo Kornik Ob padalskem jubileju na Ptujskem seje prijetno spomniti na leto 1954. Zato bom za bralce našega Ptujčana zapisal, kako smo mladi Ptujčani uresničili svoje sanje o padalskem športu. Mladinski aktivisti Mestnega komiteja ptujske mladine smo si skupaj z mladinskimi aktivi prizadevali, da bi se čimveč mladih aktivno ukvarjalo s telesno kulturo in športom. Sanjali smo tudi o letalskem in padalskem športu. Naše sanje nam je pomagala uresničiti padalska šola Aerokluba Žarko Majcen iz Maribora, ki nam je zagotovila odlične učitelje padalstva, padala in druge učne pripomočke. Učitelji padalstva so bili: Ivan Leskovšek, Stane Podvinšek, Roman Pišorn in drugi, katerim gre zasluga, da smo na Ptuju opravili prvi padalski tečaj in z njim postavili temelje Aeroklubu Ptuj, ki letos praznuje 50. obletnico svojega plodnega delovanja. Tečaj, ki smo ga pričeli januarja 1954, je vodil Upravni odbor: predsednik Fredi Vajsbaher, sekretar Franjo Žmauc, blagajničarka Lizika Potočnik Bagar, midva s Francem Segulinom pa sva bila zadolžena za stike z javnostjo, obveščanje in preostale naloge. Zdravniške preglede in nadzor nad našim zdravstvenim stanjem je vestno opravljal zdravnik Ladislav Pirc. Predavanja in praktične vaje je obiskovalo povprečno 30 slušateljev, ki smo 24. aprila opravili izpit iz praktičnega zlaganja padala, 25. aprila pa preizkus pridobljenega teoretičnega znanja. Sočasno s potekom tečaja smo navezovali stike s podjetji, družbenopolitičnimi in Jubilejnega srečanja so se 29. maja iz prve generacije padalcev udeležili (od leve): Stanko Breg, Rozalija Markežič Vesel, Franc Gramc, Feliks Bagar, Janez Slanic, Vera Cimerman Sukič, Matevž Cestnik, pilot Alojz Gamza, Ivan Čuček in Karel Korpar. Foto: Langerholc družbenimi organizacijami, pri katerih smo prosili za finančne vire in podporo za ustanovitev Aerokluba Ptuj, kar se je zgodilo 9. maja 1954 na Ptuju. Iz naših vrst sta bila v Upravni odbor izvoljena Franjo Žmauc za sekretarja in pilot Ljubo Viher za upravnika Letalske šole. Prve padalske skoke smo uspešno opravili na letališču Moškanjci 29. maja 1954: Vera Cimerman Sukič, Lizika Potočnik Bagar, Rozalija Markežič Vesel, Franc Anžel, Feliks Bagar, Stanko Breg, Cvijo Bunič, Maks Cebek, Anton Cestnik, Ivan Čuček, Franc Gramc, Jože Habjanič, Karel Korpar, Jože Kolarič, Željko Ljubeč, Edvard Perkovič, Vili Tomašič, Fredi Vajsbaher, Franc Vidovič, Ljubo Viher, Franc Segulin, Janez Slanič in Franjo Žmauc. Naslednji dan, 30. maja, je v organizaciji Aerokluba Žarko Majcen iz Maribora sledil prvi padalski miting. Na njem so iz naših vrst uspešno opravili svoj drugi padalski skok Lizika Potočnik Bagar, Jože Kolarič, Fredi Vajsbaher in Franjo Žmauc. Na nadaljnje usposabljanje v Zvezi center letalstva Vršac so odšli: Ivan Čuček, Karel Korpar, Fredi Vajsbaher, Franc Vidovič, Ljubo Viher in Željko Ljubeč, v Vojaško letalsko šolo pa Vili Tomašič. Ivan Čuček in Karel Korpar, ki sta bila tudi upravnika Aerokluba Ptuj in imata dragocene zasluge na področju letalskega in padalskega športa. Prva skupina ptujskih padalcev se je vpisala med prve ustanovne člane Aerokluba Ptuj. Padalci prve generacije smo ob 50. obletnici Aerokluba Ptuj ponosni na uspehe, ki so jih dosegale generacije letalcev, jadralcev, padalcev in modelarjev. Vedno in povsod so na domačih in mednarodnih tekmovanjih častno zastopale Ptuj, Haloze, Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje, zato jim ob zlatem jubileju izrekamo iskrene čestitke. Feliks Bagar BOKS Dejan Zavec kljub poškodbi zmagal že dvanajstič Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec (12 zmag, 6 s k. o., brez poraza!), ki si je pred poldrugim mesecem v Mariboru izbojeval naslov medcelinskega prvaka zdmženja NBA v velterski kategoriji (do 66,7 kg), je 5. junija, v dvorani magde-burškega hotela Martim na že 25. gala reviji boksarskega kampa Sports Events Steinforth po soglasni sodniški odločitvi ugnal Boubacarja Sidibeja (3 zmage, 2 s k. o., 2 remija, 4 porazi). Toda do 12. profesionalne zmage je 28-letni Ptujčan prišel težje, kot je pričakoval, saj se je temnopolti Francoz proti pričakovanju izkazal za sila žilavega tekmeca, ki je vseh osem rund izjemno dobro prenašal Dejanove udarce. "Boubacarja sem s polkrošejem in direktoru večkrat zadel s takšno močjo, da sem ga že videl pasti, a se to ni zgodilo. V četrti rundi me je močno zaskelelo v levem ramenu, tako da do konca dvoboja nisem mogel več dovolj močno in natančno udarjati. Pomembno je, da sem zmagal. Delodajalci so mi dali krajši dopust, ki ga bom preživel doma in obiskoval fizioterapevta. Prepričan sem, da bo bolečina z njegovo pomočjo kmalu ponehala," je pojasnil Zavec, ki je prvič v živo nastopil na nemški športni televi-zijski postaji DSF, za katero je takoj po dvoboju opravil tudi daljši pogovor. "Mr. Simpathikusu", kakor najboljšega slovenskega boksarja kličejo v Nemčiji, želimo hitro okrevanje, da bo nared za naslednji obračun, ki naj bi ga imel že 17. julija, najverjetneje v Halleju. Ivo Komik RAFTING Množično s čolni in rafti Številni ljubitelji tradicionalnega spusta z rafti, kajaki in kanuji po idilični Dravi od Dupleka do Ptuja so spet prišli na svoj račun. Natanko 60 udeležencev je zadnjo soboto v maju odrinilo z bregov svoja plovila in se prepustilo toku nepredvidljive slovenske reke. Tokrat Drava ni bila pretirano gostoljubna, saj so ji namerili pičlih 13° Celzija, za povrh pa je bila še dobrih 15 centimetrov višja kot lani, kar je za tiste manj pripravljene veslače pomenilo velik napor. Zaradi deroče reke je bilo namreč treba bolj veslati in hkrati paziti, da jih ta ne vrže ob skalne čeri. Kot je povedal član Rafting kluba ŠD Vičava Vlado Potočnik, je bila prireditev namenjena druženju in ne tekmovanju. "Nam je pomembno le, da gostom pričaramo nepozaben dan, ko lahko vsakdanje skrbi pustijo doma in se sprostijo." To pa je marljivim organizatorjem na čelu z Janezom Gornikom v celoti uspelo. Na 18 kilometrov dolgi progi je bilo treba premagati številne ovire in marsikateri udeleženec je letos pri pozibavanju čolna prvič občutil rečni hlad. Za varnost udeležencev na reki in v njenih globinah so poskrbeli Milan Stalcer, Igor Hrženjak, Slavko Fajt in Henrih Erlih, ki po Dravi Foto: Vlado Potočnik pa niso imeli pretiranega dela, saj so bili veslači disciplinirani in na vodi niso delali nepotrebnih "vragolij". Ivo Komik KOLESARSTVO Ptujčane pestile poškodbe Na Dunaju sklenili 56. kolesarsko dirko Po Avstriji Tradicionalna dirka Po Avstriji je dobro zapisana med slovenskimi kolesarji. Dvakrat jo je osvojil Valter Bonča (leta 1989 in 1992), lani pa sta bila v boju za skupno zmago Jure Golčer in Bonča. Start dirke (letos je imela kategorijo 2.2) je bil v ponedeljek, 7. junija, v Salzburgu, zaključila pa se je v nedeljo s ciljem na Dunaju. Kolesarje čakala 1119 km dolga pot. Že v torek je bil vzpon na 1772 m visoki Kitzbüheler Hom in v četrtek so kolesarji vozili še čez 2575- metrski prelaz Grossglockner. Del dirke je potekal blizu slovenske meje, saj je bil cilj sobotne etape v Bad Radkers-burgu. "Nastopili smo na dirki najvišje kategorije, odkar obstaja moštvo. Dva imamo med dobitniki točk in smo lahko zadovoljni. Če bi bile etape drugače razporejene, bi lahko pričakovali boljše uvrstitve. Za Mitjo Mahoriča je bil vzpon na Kitzbüheler Hom prezgodaj. Pri vzponu na Grossglockner je na Fuschtörl prišel drugi, čez najvišjo točko Hoctor pa peti. Poznala se je odsotnost Bonče. Pestijo nas poškodbe, zato smo morali 'krpati' ekipo za to dirko. Čakajo nas novi nastopi, čeprav so za nami že največje preizkušnje. Nastopili bomo še na dirki Solidarnost in Po Slovaški,” je nastop ptujskih kolesarjev komentiral trener Srečko Glivar. V generalni razvrstitvi dirke Po Avstriji je bil Matija Kvasina (Cro), Pemtnina Ptuj, trinajsti, Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, pa 20. Ivo Komik 30. JUNIJ/ROŽNIK 2004 ŠPORT ATLETIKA Sezona v polnem teku tletska sezona je v polnem zamahu, tek-\~y6f movanja se vrstijo po tekočem traku vse od najmlajših kategorij do članske, kjer najboljši slovenski atleti lovijo in potrjujejo norme za nastop na letošnjih olimpijskih igrah. Del omenjene mrzlice je zajel tudi Atletski klub Ptuj, kjer skakalka v daljino Nina Kolarič lovi normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki. Nazadnje je Nina oblekla dres državne reprezentance na 23. tradicionalnem atletskem mitingu Brixia v Italiji, kjer se je pomerila v močni konkurenci kar šestnajstih ekip regij Italije, Švice, Nemčije in Slovenije. Z močnim vetrom v hrbet, ki ji je povzročal preglavice, je pristala na petem mestu s preskočenimi 566 centimetri. Pred tem je na finalu posamičnega atletskega prvenstva za srednje šole v Novi Gorici dosegla drugo mesto in 583 centimetrov. Odlično so se odrezali tudi ptujski pionirji v Mariboru na mednarodnem mitingu Evropske atletske zveze v mnogobojih, v okviru katerega je potekalo tudi slovensko državno prvenstvo za vse kategorije. Mnogoboj, deseteroboj Drugouvrščena na mnogoboju Živa Sabo in Rok Grdina. v moški in sedmeroboj v ženski konkurenci velja med poznavalci za kraljevsko disciplino v atletiki. Tekmovalce v tej zahtevni disciplini krasijo atributi, ki veljajo za najbolj želene v atletiki - hitrost, eksplozivnost, moč in tehnična dovršenost. Med pionirkami je drugo mesto zasedla Živa Sabo, ki po mnenju njenega trenerja Gorazda Rajherja kaže potencial, s katerim je v prihodnjih dveh letih, ko še ima pravico nastopa v pionirski konkurenci, sposobna izboljšati državni rekord. Predstavnik v pionirski konkurenci Rok Grdina je zasedel nehvaležno četrto mesto. Za medaljo pa je zaostal na račun ponesrečenega nastopa v teku čez ovire. Krono uspehov pionirjev Atletskega kluba Ptuj pa predstavlja zmaga Sandija Kukovca v teku na 60 metrov na finalu posamičnega atletskega prvenstva za osnovne šole, ki je potekalo v Ljubljani. Z osebnim rekordom 7,41 sekunde je pometel s konkurenco v tej prestižni disciplini, hkrati pa mu je uspelo nadaljevati zmagoviti niz, ki ga je začel pozimi z osvojitvijo naslova najhitrejšega pionirja v dvorani. S trenerjem Francem Ivančičem v nadaljevanju sezone računata na izboljšanje osebnega rekorda na 100 in 200 metrov, torej v disciplinah, kjer Ptujčan Matjaž Iskra že sedemnajsto leto drži državna rekorda. Izkazal se je tudi Samuel Rajtar Čuš, ki je na istem tekmovanju v teku na 1000 metrov dosegel bronasto odličje s časom 2:43,40. Besedilo in fotografija: Uroš Esih X Priložnost za mlade Že vrsto let zapored pripravljajo atletski delavci v Pomurju tradicionalni atletski miting Priložnost za mlade. Konkurenca klubov je geografsko omejena na vzhodni del Slovenije z močno udeležbo hrvaških klubov. metrov in se približa normi za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Dosežek 590 centimetrov v skoku v daljino pomeni 944 točk po tablicah svetovne atletske zveze (IAAF), 1000 točk pa je tista meja, ki v formalnem smislu ločuje vrhunskega mladinskega atleta od povprečnejših. Za podkrepitev trditve naj navedemo, da se norme za nastop na mladinskem Ptujski atleti se vsako leto omenjenega mitinga udeležijo v velikem številu, saj priložnost dobijo praktično vsi aktivni tekmovalci od pionirskih do članskih kategorij. Letos je Atletski klub Ptuj v pomurski metropoli zastopalo osemintrideset atletov, ki so ponujeno priložnost uspešno izrabili za nabiranje kolajn in postavljanje osebnih rekordov. Za mnoge naraščajnike v klubu je bil to sploh prvi nastop na kakšnem atletskem mitingu, pred tem so namreč večinoma tekmovali na šolskih atletskih tekmovanjih. O njihovih nastopih in rezultatih bomo gotovo še pisali, ko bo nastopil njihov čas, saj se med njimi skriva mnogo atletskih talentov, ki se lahko realizirajo le z vztrajnim in strokovnim delom. Nekaterim, ki vztrajajo na ne vedno enostavni poti navzgor, seveda tudi uspe, tako kot je to uspelo Nini Kolarič, mladi ptujski skakalki v daljavo. Ob nekoliko slabših nastopih Davorina Sluge, ki je kljub temu zmagal v skoku v višino in daljino, je Nina prvo ime ptujske atletike. Z zmagovalnim rezultatom 590 centimetrov je potrdila konstantno formo v območju šestih metrov, le drobec oziroma ugoden splet okoliščin pa manjka, da preskoči magično mejo šestih svetovnem prvenstvu vrtijo okrog tisoč točk v vseh disciplinah. Kot že rečeno, so se na mitingu dobro odrezali številni mladi ptujski atleti, posebej pa velja izdvojiti trojno zmago Davida Hameršaka, Leona Večerjoviča in Uroša Žoharja na 800 metrov v mladinski konkurenci. Med pionirji pa letos suvereno zmagujeta Sandi Kukovec v sprinterskih diciplinah in Samuel Rajtar Čuš na srednjih progah. Prvi je slavil na 300 metrov, drugi na 800 metrov, oba pa sta postavila najboljši osebni znamki. Uroš Esih MALONOGOMETNI TURNIR SD PANORAMA VIČAVA PTUJ 2004 Dober zgled in tudi obet /^TJ\ o letu dni so lahko ljubitelji malega nogometa ponovno uživali na igrišču Šport-nega društva Vičava Ptuj. Malonogometni turnir je gledalce v tem primestnem nogometnem hramu navdušil in jih ves igralni dan zadržal v prijetnem razpoloženju. Tekme so bile korektne, na visoki kvaliteti in kulturni ravni, zmagali so najboljši. Prireditelj ŠD Panorama Vičava Ptuj s predsednikom Janezom Gornikom, Vladom Potočnikom, Jankom Simoničem in Ivom Klaričem na čelu je bil tudi tokrat zagnan in je turnir izpeljal za najvišjo oceno. Takoj je bilo moč videti, da gre za odlične ekipe. Igralci ŠD Vičava so navdušili, še zlasti s taktično usmeritvijo in vtisom. Igrali so, kot piše v učbenikih; enostavno, sproščeno, kolek- ŠPORT/ OBVESTILA Milan Štalcer podeljuje pokal najboljšemu igralcu turnirja Vojku Vrbancu. Foto: Vlado Potočnik tivno, s hitro žogo od noge do noge, bili so sijajni v prehodih iz organizirane obrambe v napad. Tehnično so dobro podkovani, zato lahko žogo zadržujejo, a ne umirajo v lepoti. "Pri nas je v ospredju kombinirana igra. Posamezniki imajo dovolj prostora in svobode, da popolnoma razvijejo svoje sposobnosti," pravi zadovoljen selektor Milan Štalcer, ki si je ugled pridobil kot igralec v NK Drava in NK Partizan Ljudski vrt. Ekipa Bar Grajena, presenečanje? Ne, samo zdi se tako. Presing na zadnjo nasprotnikovo vrsto, dobra organizacija v obrambi, čvrstost v dvobojih, visok ritem, to so bile najvidnejše odlike. Ekipa Prehod za pešce pričakovano po igri, ne pa po napovedih. Hrabra, s sijajnimi posamezniki v kolektivu, ki je padla pod težo pritiska. Vrstni red: 1. mesto ŠD Panorama Vičava Ptuj, 2. Bar Grajena, 3. Prehod za pešce Najboljši igralec tumiija je Vojko Vrbanec (ŠD Panorama), strelec Rok Marinič (Prehod za pešce), vratar pa Matjaž Maruh (ŠD Panorama). V zmagoviti vrsti so igrali Dejan Topolovec, Aleš Topolovec, Nina Bezorob, Vojko Vrbanec, Roman Hazimali, Martin Pungračič in Matjaž Maruh. Selektor: Milan Štalcer. Sodnik Boris Zagoršek (Ptuj) je svoje delo opravil korektno, v zadovoljstvo prav vseh. Ivo Komik r NK KUMHO DRAVA SE ZAHVALJUJE RAZPIS ZA SODELOVANJE NA FOTOGRAFSKEM NATEČAJU NASLOVNICA PTUJČANA 2004 Nagrado za izbrano fotografijo na naslovnici prejme Dušan Koštomaj. Čestitamo! Tema za naslovnico v juliju je: DEŽEVNO POLETJE Rok za oddajo fotografij (e) za julijsko številko je do četrtka, 15. julija. Razpisni pogoji so objavljeni v priloženem Uradnem vestniku. 111' POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Odpiralni časi za oglede zbirk Ptujski grad, Na gradu 1 Zbirka fevdalne stanovanjske kulture, zbirka glasbil, zbirka orožja, grajska galerija, zbirka Sluga, grafični kabinet Franceta Miheliča, zbirka pustnih mask in zbirka slik na steklu, od 15. oktobra do 1. maja, od 9. do 17. ure, zaprto 1. januarja, 1. novembra in 25. decembra, od 1. maja do 15. oktobra, od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah v juliju in avgustu od 9. do 20. ure. Ob uspešnem zaključku sezone se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi zgodovinskega dogodka, vstopa v 1. slovensko nogometno ligo in obstanka v njej. Zavedamo se, da brez naših zvestih navijačev, ljubiteljev nogometa in sponzorjev ne bi uspeli doseči zastavljenih ciljev, zato navajamo tiste, ki so najbolj pripomogli k našemu skupnemu uspehu: PAAM AVTO, d. o. o., Kumho, SPAR SLOVENUA, d. o. o. CERTUS -SKUPINA CONNEX SLOVENUA, DETA, Franc Klinc, s. p., GENERALI ZAVAROVALNICA, d. d., DRAVA VGP PTUJ, d. d., ASFALTI PTUJ, d. o. o., VIDEO METULJ, Alojz Fricelj, s. p., ZAVAROVALNICA MARIBOR, IVD MARIBOR, p. o., ŠPORTNI ZAVOD PTUJ, PROTECT FIT, d. o. o., DAEWOO MOTOR, d. o. o., TUNING, d. o. o., KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, d. d., NIZKE GRADNJE, d. d., NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, d. d., GMG ELMONT, d. o. o., MERCATOR SVS, d. d., HOSTING, d. o. o., ČISTO MESTO PTUJ, d. o. o., KBM INFOND DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE, d. o. o., ČZP VEČER, d. d., AGROCENTER KRAJNC, Franc Krajnc, s. p., VULKANIZERSTVO Fredi Kmetec, s. p., SAMOSTOJNI AVTOPREVOZNIK Bojan Držaj, s. p., TAMES, d. o. o., MR MERC ROBERT, s. p., Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu, Muzejski trg 1 Zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka, antični lapidarij z rekonstrukcijo II. in V. mitreja, srednjeveški in novoveški lapidarij - od 15. aprila do L decembra, od 10. do 17. ure, zaprto 1. novembra. Nekdanji zapori, Prešernova ulica 37 Zgodovinska zbirka: Ptuj z okolico v 20. stoletju, Med nebom in zemljo - Lončarstvo in opekarstvo rimske Petovione - od 15. aprila do 31. oktobra, vsak dan od 9. do 18. ure. Miheličeva galerija Dravska ulica 4 Vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, zaprto L januaija, L novembra in 25. decembra. Za ogled I. mitreja na Spodnji Hajdini in III. mitreja na Zgornjem Bregu (Ulica k mitreju) z vodstvom, se je potrebno predhodno napovedati v muzeju. Ključ od mitreja hranijo tudi sosedje, Spodnja Hajdina 37/a za I. mitrej in Ulica k mitreju 3 za III. mitrej. REPRIZA TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o., EUROVRT PTUJ, Zvonko Novak, s. p., KITEC, d. o. o., IBLO, Franc Lovrenc, s. p., STIK, d. o. o., MESARSTVO Alojz Herga, s. p., PETOVIA AVTO PTUJ, d. o. o., KLAVNICA, d. o. o., T.P. PTUJČANKA, d. o. o., RMV, d. o. o., ČISTO MESTO, d. o. o., DRUŽINSKO PODJETJE SELINŠEK, d. o. o., TMD invest, d. o. o., INTERFLASH, d. o. o., PROTECT GL, d. o. o., VRATKO, d. o. o„ BELL, d. o. o., GRADIS GP GRADNJE PTUJ, d. d., ELEKTRO - KA, d. o. o., BETONARNA KUHAR, Kuhar Dušan, s. p., LEKARNE PTUJ, ADRIAPLIN, d. o. o., ŠIRBEGOVIĆ, d. o. o., GOSTIŠČE "PRI TONETU SVENŠKU", Anton Svenšek, s. p., RESTAVRACUA GASTRO, Marjan Skok, s. p., NIZKA GRADBENA IN ZEMELJSKA DELA, Ibrahim Hasanagič, s. p., GARNI HOTEL MITRA, Franc Mlakar, s. p., PPS - PEKARNE PTUJ, d. d., POMURSKE MLEKARNE, d. d., OPTE PTUJ, TERME Ptuj. Upamo, da bomo še naprej uspešno sodelovali! Sporočilo za javnost iz NK Kumho Drava ____________________________________________________________ Zbirke v gradu Velika Nedelja, Grad 9 Etnološka zbirka, zgodovinska zbirka: Velika Nedelja skozi stoletja, od torka do petka od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure, zaprto L januaija, 1. novembra in 25. decembra. Ormoški grad, Ormož, Kolodvorska ulica 9 Ogled gradu in zgodovinske zbirke: Iz tradicije se je razvil današnji Ormož - od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih po dogovoru, zaprto L januaija, L novembra in 25. decembra. Zbirko Narodnoosvobodilnega gibanja v Središču ob Dravi (Trg talcev 4) odprejo sosedje (Veselko, Trg talcev 5). Ogled je mogoče napovedati na Krajevni skupnosti Središče ob Dravi: +386 (0)2 719 14 50; +386 (02) 719 12 15. ^ Martin Steiner/ GLEDALIŠČE/ PRIREDITVE Slovenski trg 13, 3250 Ptuj, Slovenija; Telefon: + 386 3 749 33 50, Faks: + 386 3 749 33 51 tajnistvo@gledalisce-ptuj.si, www. gledalisce-ptuj.si PROGRAM MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ JULIJ 2004 ZA OTROKE 1 7 ob 18.00 Poletni lutkovni pristan Ptuj 2004 Global Teater Ljubljana TINČEK PETELINČEK - vstop prost!!! 2. 7. ob 18.00 Poletni lutkovni pristan Ptuj 2004 Gledališče iz desnega žepka POKLIC COPRNICE MICE - vstop prost! ! ! Predstavi bosta na ploščadi pred gledališčem, v primeru slabega vremena pa v gledališču. ZA ODRASLE 1. 7. ob 18.00 Tim Firth NEVILLOV OTOK, komedija, režiser Dražen za abonma Odrasli in Ferenčina, v Atriju hotela Mitra. izven 3. 7., 4. 7., 6. 7„ 7. 7., 9. 7. in 10. 7. ob 20.30 za izven Tim Firth NEVILLOV OTOK, komedija, režiser Dražen Ferenčina, v Atriju hotela Mitra. V primeru slabega vremena bodo predstave ODPADLE. NA GOSTOVANJU 12. 7. ob 20.30 Paula Vogel BALTIMORSKI VALČEK, režiser Tomi Janežič, na festivalu Osješko leto kulture 2004 - v Osjeku /Hrvaška Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure v pisarni gledališča in uro pred večernimi predstavami v gledališču. Rezervirane vstopnice je potrebno dvigniti zadnji delovni dan pred predstavo, kajti na dan predstave gredo v prosto prodajo. GALERIJA MAGISTRAT JULIJ 2004 Razstavlja Mark Požlep, študent na Fakulteti za likovno umetnost v Ljubljani, smer: slikarstvo. Naslov razstave: Tamo daleko. Tehnika: olje, akril, sprej in pesek. Slovesnost ob odprtju razstave bo v petek, 30. julija, ob 12. uri. Razstavljena umetniška dela bodo na ogled do četrtka, 2. septembra. V imenu Mestne občine Ptuj in razstavljavca vljudno vabljeni na slovesnost ob odprtju in ogled razstave, ki je ena izmed prireditev v počastitev občinskega praznika, 5. avgusta. Milena Turk ŠPORTNE PRIREDITVE julij 2004 24. julija bo med 10. in 19. uro na Mestnem trgu v Ptuju prireditev Nogometna ulica. Organizator je Medobčinska nogometna zveza Ptuj. Športni zavod Ptuj ŠPORTNI ZAVOD Osojnikova 9, 2250 Ptuj, Slovenija tel. 02 780 55 40, e-mail cid@cid.si www.cid.si POČITNICE V CID Center interesnih dejavnosti tudi letos ponuja pisano izbiro počitniških programov za otroke in mlade, pri čemer nadaljujemo z uspešnimi stalnicami in uvajamo nekatere novosti. V zloženki Kam med počitnicami je letos objavljenih veliko programov z različnih področij od športa do kulture, od izobraževanja do prostovoljnega dela. Poseben poudarek smo v zloženki namenili športu, saj je letošnje leto v vsej Evropi leto športa v izobraževanju, poletje pa je najboljši čas za razvijanje telesnih sposobnosti in utrjevanje zdravja. nim CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI _____PtU)_ 1. NOVO! Otroška ABC fotografska delavnica FOTOGRAM - od 28. 6. do 2. 7., vsak dan od 10. do 12. ure, prvi dan se udeleženci zberejo v CID, - za otroke od 1. do 5. razreda OŠ. 2. NOVO! Izdelovanje gibljivih kipov - mobilov - od 28. 6. do 2. 7. v CID, vsak dan od 10. do 12. ure, - za osnovnošolce. 3. Začetni tečaj pogovorne italijanščine - od 28. 6. do 2. 7. v CID, vsak dan od 16.30 do 18. ure, - za srednješolce, študente, odrasle, 4. Nadaljevalni tečaj pogovorne italijanščine - od 28. 6. do 2. 7. v CID, vsak dan od 18.30 do 20. ure, - za srednješolce, študente, odrasle. 5. Poletna potepanja 1. 7. na obisk k drevesom v mestu 8. 7. po mestnih ulicah in trgih, 15.7. Pinčarjev mlin in tumiški grad, 22. 7. gozdna učna pot, 29. 7. Celjski grad in Hermanov brlog. - Zbiranje ob 9. uri v CID, pot traja do 11.30 ali 12. ure - razen izleta v Celje, - za osnovnošolce. 6. NOVO! Fotografska delavnica Camera obscura - od 5. do 16. julija v Šolskem centru, - za srednješolce, študente in odrasle, 7. Grafična delavnica - od 5. do 9. 7. v CID, vsak dan od 10. do 12. ure, - za osnovnošolce, 8. NOVO! Začetni tečaj pogov- orne španščine - od 5. do 9. 7. v CID, vsak dan od 16.30 do 18. ure, - za srednješolce, študente in odrasle. 9. Izlet v Hišo eksperimentov v Ljubljano - sobota, 10. 7., prijave in plačila do 8. 7., - izlet z vlakom za otroke in starše z ogledom ljubljanskega gradu, virtualnega muzeja in raziskovanjem v Hiši eksperimentov. 10. Letalska modelarska delavnica - od 12. do 16. julija na OŠ Mladika, vsak dan od 10. do 12. ure, - za osnovnošolce višjih razredov. 11. NOVO! Oblikovanje izdelkov iz ročno izdelanega papirja - od 19. do 23. julija v CID, vsak dan od 10. do 12. ure, - za osnovnošolce od 10. leta dalje, srednješolce, študente in odrasle. 12. Ustvarjanje velikih stenskih mozaikov v mestu -od 28. do 31. 7., - za srednješolce, študente, odrasle. 13. Uvodni tečaj znakovnega jezika gluhih - od 23. do 27. 8. v CID, vsak dan od 17. do 19. ure, - za starejše osnovnošolce, srednješolce, mlade in odrasle,. 14. Ulične delavnice - prostovoljci za otroke vsak dan od 10. do 12. ure, v primeru slabega vremena odpadejo - 28. 6. - 2. 7. Rimska ploščad - 5. 7. - 9. 7. Arbajterjeva ulica - 12. 7. - 16. 7. Pri OŠ Ljudski vrt - 19. 7. - 23. 7. Novi trg Zloženke z informacijami o programih bodo cele počitnice na voljo v CID, v Knjižnici Ivana Potrča, v TIC, na info točki KPŠ. V CID je na ogled razstava izdelkov, nastalih v ekološkem projektu podjetja Čisto mesto, d. d., ZEMLJA NI SMETIŠČE, ZEMLJA JE NAŠ DOM. Razstavljajo učenci vrtcev in osnovnih šol. Vsem želimo lepe, zanimive, razgibane, ustvarjalne in vame počitnice! Ekipa CID Terme Ptuj - vodilno kopališče v Sloveniji "Z lanskim letom nam je uspelo sprožiti investicijski cikel, ki z obnovo notranjega termalnega parka odlično prehaja v dokončno izgradnjo zunanjega kompleksa. Prepričan sem, da marsikdo ni verjel našim napovedim. Odprtje zunanjega dela termalnega kopališča je uresničeno," je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Obiskovalci Term Ptuj smo lahko od lanskega septembra uživali v prijetnem žuborenju termalne vode v novih štirih bazenih, ki temperaturno dosegajo tudi 37 stopinj Celzija, višinsko razliko smo doživeli na 85 metrov visokem toboganu, savna Park v rimskem stilu pa je odlična za vse tiste, ki vedo, da je za svoje zdravje potrebno storiti še kaj več. Novi zunanji bazeni z vodnimi atrakcijami ter amfiteater Investicija, ki so jo Terme Ptuj dokončale v tem mesecu, zajema nove zunanje bazene z vodnimi drčami, počasno reko ter izpopolnjeno gostinsko ponudbo. Od sredine julija 2004 se bo v okviru animacijskega programa odprl amfiteater, kjer se bo na odru odvijal kultumo- zabavni program. Termalni park Term Ptuj v naslednjih dneh vstopa med vodilna kopališča v Sloveniji, z 4000 kvadratnimi metri vodnih površin pa se uvršča med najatraktivnejša termalna kopališča v tem delu Evrope. V letu 2005 izgradnja hotela "Zunanji del termalnega parka se je gradil tako, da bodo investicije v letu 2005 postopno prešle v izgradnjo hotela Z 250 ležišči v kategoriji štirih zvezdic. Ze v letošnjem letu pa lahko pričakujemo dokončanje obnove avtokampa, ki bo poslej obratoval vse mesece v letu, z novo infrastrukturo, novo recepcijo s trgovino in sanitarijami. Vsekakor lahko rečem, da smo z uresničitvijo etapnih ciljev v zadnjih štirih letih uspeli preseči zatečeno stanje prejšnjih let, ko so Terme Ptuj morale na trgu poiskati bonitetne in finančne možnosti. Odvisni smo od lastnih sredstev in dolgoročnih kreditov. Z načrtnimi cilji, ki jih fazno uresničujemo, smo opravičili zaupanje na vseh nivojih poslovanja in sodelovanja, " je še povedal direktor Andrej Klasinc, pri tem pa dodal, da se z julijem pričenjajo kultumo-zabavne prireditve, ki jih bodo tako kot Direktor Term Ptuj, Andrej Klasinc: 'Z načrtnimi cilji, ki jih fazno uresničujemo, smo opravičili zaupanje na vseh nivojih poslovanja in sodelovanja. " vedno posebej napovedali. Ena večjih je prireditev Bazeni energije, ki se bo odvijala 2. 7. 2004 ves dan, glavni gost večera pa je skupina Kingston. Vsi obiskovalci, ki jih najbolj očara nočno kopanje, pa lahko to možnost koristijo že od sredine junija, koje termalni park odprt do 23. ure. Besedilo in foto: Liljana Vogrinec Naročnik PR prispevka: Terme Ptuj, d. o. o. Termalni Terme Ptuj rei.: 02/ 782 78 21 www.terme-Ptuj.si r Razvijanje filma * + Fotografije 10x15 + nizKfl ceno C2EE> ra V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE im. O Poslovna enota PANORAMA Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE 42 O O o ■d s? 2 m V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Poslovna enota SOLID ic 'E >o Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 2 ra ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE Z V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE 13 V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE E d* H O LEKARNE PTUj LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 GO 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MEO DELAVNIKI! 7.00 - 20,00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: jULlj: 1.7.2004-4.7.2004 1 2.7.2004 - 31.7.2004 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJEGA ONE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro. Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 J - Označene dni dežura in sicer: ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur JULIJ 2004 ■ dežurstva lekarne I0P4 5 m/: 6 W'/- 7 Wr/- 8 Wrd 9 TORNIO We/~ Ostale dni dežura Lekarna Ptuj. Ü ■ ■ I ---------------------——