Marmrs&l
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), Stav. 93
Maribor, četrtek 24. aprila 1930
razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri ^n pri poitnam^MV. v l^ubljMl 1». 11.409 Valja maaažeo. pi’*i#’TI1* v uPr*vl **' P® P®**1 ^ Din, dottairtjan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 3440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po Urifu
Oglata tprajtmt tudi oglttni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prtiamova ulici it. *
Značilne izjave
Raziirlenle sodjalnega zavarovanja v Franciji
OGROMNA VEČINA POSLANCEV ZA VLADNI PREDLOG. - RAZPRAVA O ZNIŽANJU DAVŠČIN.
je podal ob priliki avdijence deputacije hrvatskih kmetov kralju njen voditelj Karlo Kovačevič, izjave, ki so razveseljiv dokaz za popolni preokret v miselnosti hrvatskega kmetskega naroda.
Povdaril je predvsem, da je to prva hrvatska deputaclja, ki zastopa ves hrvatski narod od Srema do Slovenije in od Jadrana do Subotice. Prišla je, da javno posvedoči, da hrvatskl kmetje ljubijo svojega narodnega kralja in skupno domovino ter da odločno protestirajo Proti vsem onim, ki bodisi v domovini bodisi izven njenih meja. pozlvajoč se Se vedno na zaupanje hrvatskega naro-
In dozdevno v njegovem imenu, de-No proti svoji državi in proti svojemu narodu. Nikomur ni narod dal zaupanje za večne Čase. S smrtjo velikega voditelja in učitelja Stjepana Radina je umrlo tudi zaupanje napram onim, ki ne slede njegovim človečanskim, kmetskim in slovanskim naukom, in tudi napram vsem, ki se nanje sklicujejo. Do zgodovinskega manifesta od 6. jan. 1929 so hr-vatski kmetje imeli samo enega vodjo in učitelja Stjepana Radiča, ki je pred smrtjo izrekel velike besede: »narod in kralj«. On je poleg kralja edini užival neomejeno zaupanje hrvatskega naroda. Ako bi še živel, bi gotovo on vodil to deputacijo. »Vi ste sedaj« — je nadaljeval Kovačevi* svoj nagovor na kralja
»naš vodja in učitelj. »Prišli smo brez Posredovalca in sami hočemo s svojim vladarjem rešiti vprašanja, ki teže ves kmetski narod.«
»Ko smo pred 30 leti začeli organizirati kmetski narod na program bratov Radičev, je bila v pragramu točka, da *o Hrvati in Srbi en narod in da se mo rajo sporazumeti v političnem delu. Da lie, da smo vsi Slovani narodna in gospodarska celota in da moramo zlasti Slovenci, Hrvati in Srbi kot en narod •kupno delati za bodočnost. To dokazuje. da je hrvatski kmet že v onih časih mislil na združitev s krvnimi brati Srbi in Slovenci in da se je na tej podlagi boril proti tujcu. Po ujedinjenju so žal Parlamentarne borbe pričele ogrožati to edinstvo, dokler Vaše Veličanstvo z manifestom od 6. jan. in z zgodovinskim aktom od 3. X. 1929 ni vpostavilo dejstev ki jih Je hrvatski kmetski narod toplo Pozdravil. Država je dobila ime Jugosla. vija, kakor smo to vedno želeli in kakor Je bilo to ideal učitelja kmetskega naro-da.
Med nami hrvatskimi kmeti — tako je končal Kovačevi* svoj zgodovinski nagovor — ki smo prišli obiskat svojega kralja v dneh Kristusovega vstajenja, so tudi najstarejši apostoli našega kmetskega gibanja. Tudi oni skupno z najmlajši mi dobro vedo, da Je kmetski pokret ves čas svojega obstoja bil krščanski, hrvatski, slovanski, jugoslovenskl. BU je od svojih početkov pokret bratske ljubezni, človečanstva ta pravice. Osnova mu je bila kmetska duša ln blago kmetsko srce. Sloga, poštenje in pravica — to so kmetska načela, ki so v skladu z ‘deali vseh naših velikanov od kralja Tomislava do dsnes.a
PARIZ, 24. aprila. Zbornica je vso pre teklo noč razpravljala o vladni predlogi glede razširjenja socijalnega zavarovanja. Debata je bila mestoma mirna, cesto pa tudi zelo viharna. Ministrski predsednik Tardieu je ponovno posegel v raz pravo in zavračal demagoške protipred-loge opozicije. Pred glasovanjem, ki se je pričelo približno ob 7. zjutraj, je ml-nisterski predsednik še enkrat izjavil, da bo vlada prisiljena, da odgodi termin za uveljavljenje zakona, ako bi se morala
istočasno s sprejetjem predloga zvišati tudi podpora vlade za socijalno zavarovanje preko številčne meje, ki jo je predlagala vlada.
Pri glasovanju je bil potem vladni zakonski načrt sprejet s 547 proti 29 glasovom. Ker so potrebne še nekatere nebistvene izpremembe, pa bo zakonski načrt izročen še senatu.
Danes popoldne prične zbornica razpravo o vladni predlogi glede znižanja davščin.
Reparacijska banka
BASEL, 24. aprila. Upravni odbor re-paracijske banke je sklenil, da prične banka svoje delovanje šele potem, ko boste tudi Anglija in Italija ratificirali Youngovo pogodbo. Upravni svet se bo sestal vsak drugi pondeljek. Prihodnja seja bo 12. maja. Kar se tiče emisijskega tečaja in obrestne mere mednarodnega reparacijskega posojila, še niso bili izvršeni nobeni sklepi.
Polet „Qo X“ v Neivyork
NEW-YORK, 24. aprila. Dr. Dornier, zgraditelj gigantskega hidroplana »Do X« je brzojavno pozval letalca Schildhauer-a, da se pripravi na polet od Bodenskega jezera v Newyork. Letalo bo potoma pristalo v Lizboni, na Azorskih otokih in 3ermudih.
Spomenik uojnim žrtuam na Rsiaški planoti
RIM, 24. aprila. Vlada je odredila, da se zemski ostanki na 1840 vojaških pokopališčih v bivšem bojnem pasu pokopanih 300.000 Italijanov in 200.000 državljanov bivše avstro-ogrske monarhije pokopljejo v skupnih velikih grobiščih. Na Asiaški planoti bo postavljen 50 m visok spomenik. Druga velika grobnica bo pri Schiu. S hrabrostniml kolajnami odlikovani vojaki bodo še posebej poče-ščenl.
Trčenje dveh podzemskih vlakov
PARIZ, 24. aprila. Pri trčenju dveh podzemskih železnic je bilo včeraj ranjenih 38 potnikov, med njimi 8 težko. Sunek je bil tako močen, da se je prevrnilo več vozov. Pomožna služba je popolnoma odpovedala. Ranjenci so ostali 36 minut v podzemskem predoru in so jih morali končno drugi potniki spraviti v bolnice.
PARIZ, 24. aprila. Takoj po katastrofi Je nastala med potniki silna panika, katero je še povečalo stokanje in ječanje ponesrečencev. Ker telefon ni funkcioniral, tudi ni bilo mogoče pravočasno obvestiti o nesreči pristojne člnitelje. Sele čez pol ure so pričela reševalna dela. Izpod razvalin dveh razbitih vozov so potegnili skupno 38 težko ranjenih, od katerih pa jih je 8 že med prevozom v bolnico podleglo dobljenim poškodbam.
Blačovna stavka župana v Kalkuti
LONDON, 24. aprila. V zaporih v Ali-purju so pričeli politični kaznenci, med njimi tudi župan Kalkute, Sen Gupta in vodja indskega nacijonalističnega kongresa, Bose, z gladovno stavko, da protestirajo na ta način proti postopanju kaznilniških oblasti.
.Rekordna vožnja »Evrope"
NEW-YORK, 24. aprila. Lloydov parnik »Europa«, ki je prispel semkaj, je prevozil progo od Southamptona v New-york v 4 dneh 19 urah.
Poroka (Tlussollnljeve hčerke
RIM, 24. aprila. Z velikim sijajem, v navzočnosti članov vlade, diplomatskega zbora in zastopnika kraljevske dvojice, se je vršila danes poroka grofa Ciana z Edo Mussolini, najstarejšo hčerko ministrskega predsednika. Snoči je priredil Mussolini diplomatom, novinarjem in politikom v svoji vlil slovesno recepcijo.
Strela z jasnega neba
BUDIMPEŠTA, 24. aprila. Po kratki nevihti, ko se je nebo že popolnoma zjasnilo, je včeraj v okolici Debrecina udarila strela v 191etno Ilono Mayor in jo ubila. Dve ženski, ki ste bili v njeni bližini, ste dobili težke poškodbe.
Us& zbou . . .
Po tem načelu se je včeraj zvečer ravnal neki M. W., 28Ietni pleskar Iz Jezdarske ulice, ki je v vinjenem stanju razgrajal najprej na dvorišču hiše, kjer stanuje, ln ko sta ga dva soseda-delavca mirila, zagrabil sekiro in jo najprej vrgel proti enemu, nato pa še proti drugemu. K sreči sta se oba pravočasno umaknila. Nato je pa razgrajal še v stanovanju in razbijal ženi kuhinjsko opremo. Ker tud na poziv poklicanega stražnika ni miroval, je bil aretiran. Kako 2e pravi stark slovenska pesem: Po pameti ga pijmo...
S tem tako nedvomno Jasno izraženimi načeli stopa miselnost hrvatskega naroda na nova pota, država pa je na potu k svoji konsolidaciji storila velik korak naprej. Zakaj s tem važnim zgodovinskim dogodkom so podani tudi pogo-[ji in možnost, da se prične % likvidacijo
sedanjega stanja in da se država po lagoma zopet vrača na pot novega in, upamo, bolljšega in srečnejšega parlamentarnega življenja nego je bilo v prvem desetletju, obenem pa k novim zdravim smernicam gospodarskega in socijalnega napredka in razvoja.
Mariborski občinski svei
Sinoči ob 18. se je vršila izredna seja mariborskega mestnega občinskega sveta, ki je obravnavala nekatere nujne zadeve. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je župan dr. Juvan podal poročilo, da zahteva banska uprava od mestne občine tlakovanje Trojanske (državne) ceste v mestnem območju. On — župan — je že podal banski upravi izjavo, da se občina ne smatra po zakonu obvezano, da bi tlakovala poleg svojih tudi še državno cesto, ter da je tudi finančno v tako težavnem položaju, da bi izdatka 2 milijonov Din nikakor ne zmogla. Vendar pa namerava pbčina izdelati celotni program tlakovanja vseh cest v mestu in bo vsako leto postopno nekaj tega programa izvršila. Občinski svet je županovo izjavo vzel z odobravanjem na znanje.
Drugo težko vprašanje, ki je potrkalo na vrata občinskega gospodarstva, so učiteljske stanarine, ki bi jih morale občine začeti s 1. aprilom plačevati učiteljem po novem zakonu o osnovnih šolah. Dasi je fig. minister obljubil, da bo za letos s finančnim zakonom to breme še odvzeto občinam, ni v fin. zakonu 1930/31 nobene zadevne olajšave. Mariborski krajni šolski svet je zato v svoji seji že določil vse one učitelje — krog 50 —, katerim po zakonu brezpogojno pripada stanarina. Župan je prosil obč. svet za pooblastilo, da sme vprašanje s 1. majem — ako bi od banske uprave dotačas ne prišla kakšna druga navodila — uredi po predpisih zakona. Tudi je predlagal, da se podeljuje prvenstveno učiteljem stanovanja, W bi v mestnih hišah postala prazna. Občinski svet je pritrdil predlogom.
Za banket, ki se bo vršil ob priliki obiska češkoslovaških strojevodij dne 2. maja, je bilo na županov prei!-og iz občinskih sredstev dovoljenih 1500 Din.
Sledila je
Izpopolnitev upravnega odbora Mestne hranilnice,
kjer so bili pred tedni v smislu pravit izžrebani člani upravnega odbora gg. Oz-vatič, Grčar, Hohnjec, Jan, dr. Jerov-šek in Stabej. Ker je bil že pred sejo dosežen zadevni sporazum, so bili vsi ti zopet izvoljeni, za njihove namestnike pa gg. Žebot, Petejan, Pivec, Faval, Pušenjak in Kores.
Sledila so poročila odsekov. Imenotu II. odseka je poročal obč. sv. dr. Veble o pritožbi, ki jo je vložila Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev skupno z Zadružnim domom proti zahtevi mestne občine, da morata del parcele, na kateri ste porušili staro hišo na Rotovškem trgu in bota gradili novo, odstopiti brezplačno mestni občini. Občinski svet je sklenil, da
se pritožbi delno ugodi s tem, da se ne zahteva brezplačni ofl-stop zemljišča. Pač pa mora nova stavba na vsak način priti v stavbeno črto.
O otvoritvi kopališča na Felberjevem otoku
bi imel za IV. odsek poročati obč. svetnik Pušenjak. Ker pa je v zvezi z vprašanjem otvoritve vse polno drugih vprašanj (nabava še ene črpalke, določitev, cen, sprejem osobja, oddaja restavracije, ureditev dohodne ceste, upeljava telefona itd.), je predlagal, naj se izvoli poseben kopališčnl odsek, ki bo vsa ta vprašanja rešil. Obč. svet je predlogu pritrdil ln so bili v odsek izvoljeni Izven župana in podžupana Se gg. Kejžar, Tavčar, Grčar, Žebot in Robaus.
Sledila Je 5e kratka tajna seja o raznih osebnih zadevah.
Umor ion« pred velikim senatom
DOGODEK V JANŽEVSKEM VRHU. - ARETACIJA IN RAZPRAVE. - SEDEMDESETLETNI OSUMLJENEC OBSOJEN NA 12 LET ROBIJE.
V	fari Sv. Urbana pri Ptuju je dolga leta skrbno gospodaril 701etni posestnik Janez Alt, sicer čudak in šaljivec, tako, da se ga je med domačini splošno prijel pridevek »norec«. S svojo prvo ženo, ki je 1. 1921. po nesreči padla s podstrešja na cementna tla ter se ubila, je imel 7 otrok. Pet jih je umrlo, dv% pa sta ostala živa in sta se poročila. Sinu Alojziju je takrat izročil posestvo v Spodnjem Vo-lovlaku, hčeri, poročeni z Antonom Čušem, pa enako v Gornjem Volovlaku. Sam si je pridržal dva orala zemlje in bajto v Janževskem vrhu, kjer je živel nekaj časa saiA, pozneje pa pričel misliti na novo ženitev, da bi tako dobil človeka, ki bi mu v slučaju onemoglosti in bolezni stal ob strani in ga stregel. Izmed mnogih, ki so se mu ponujale, je naposled izbral 431etno Elizabeto Kosovo — in ta malo primerna zakonska zveza mu je postala usodna, privedla ga je pred senat in v zapor.
Že kmalu po poroki, izvršeni dne 7. 'januarja lanskega leta, so se pričeli med starim Altom in 27 let mlajšo ženo Elizabeto prepiri, in sicer zaradi otrok, katere bi bila menda oba rada imela, pa jih ni bilo pričakovati. Pokojna je večkrat tožila svojim sosedom, da jo mož zmerja in tudi pretepa. Kako se je razmerje med obema dalje razvijalo, pred vsem pa, kako je prišlo do katastrofe, je zavito v tajnost, katere tudi razprava sama ni mogla popolnoma odkriti.
Dogodek, zaradi katerega je Janez Alt včeraj dopoldne sta! pred mariborskim velikim senatom, se je pa odigral takole: V nedeljo, dne 15. decembra je stari Alt odšel ob 6. zjutraj k rani maši k Sv. Urbanu, žena Elizabeta pa je ostala sama doma- Pred mašo, pri maši in po maši se je srečal z mnogimi znanci iri ž njimi tudi govoril, na kar se je napotil domov. ISletni Ignacij Brodnjak ga je dobro videl, kako je hitel mimo njihove hiše k svoji, že kakih 5 minut na to pa je Alt pritekel k njemu in zakričal: »Hiti, hiti, ženo mi je nekdo ubil!«
Na to sta sc Alt in Ignacij Brodnjak napotila proti Altovi hiši, kjer sta za vežnimi vrati našla ženo Elizabeto v mlaki krvi na tleh- Bila je nezavestna in se tudi potem ni več zavedla. Po poz-
nejši zdravniški preiskavi je morala biti malo pred Brodnjakovim prihodom divjaško napadena s topim orodjem, bodisi s krampom ali samo s toporiščem. Napadalec ji je zadal tri udarce v zatilnik in še nekaj manj silovitih na levo stran glave. Štirje od teh udarcev so bili vsak zase smrtno nevarni, ker je bila lobanja čisto prebita in zdrobljena. Smrt, ki je nastopila šele pol ali tričetrt ure pozneje, je nastala vsled otrpnenja možganov in izkrvavitve. Vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman.
Vest o zločinu sc je naglo razSirila po okolici in na kraju dogodka se je kmalu zbralo več sosedov. Domači župnik jo je še mazilil s sv. oljem, a kmalu na to so prišli tudi orožniki in, ker ni bilo drugih sledov, so osumili ter aretirali moža Janeza Alta. Tako se je pričelo poizvedovanje in zasliševanje, ki ni moglo privesti do nobenega zaključka, da bi utegnil biti morilec kdo drugi kot aretirani. Ta pa je dejanje odločno zanikal. Trdil je, da je ženo že našel ranjeno, ko se je vrnil domov od maše in je ostal pri tej svoji trditvi tudi pri včerajšnji razpravi. Priče, ki so bile zaslišane, so mogle povedati le to, kar so videle po umoru in potrditi tudi samo to, da osumljenec in njegova pokojna žena nista živela v najboljšem razmerju. Vse okoliščine pa so kazale, da na kako tretjo osebo, ki bi bila dejanje lahko izvršila, skoraj ni mogoče misliti.
Senatu je predsedoval g. Zemljič, vo-tiraii so gg. Posega, Guzelj, Lešnik in Kolšek, zapisnik je vodil g. Kejžar, državno tožiteljstvo je zastopal g. dr. Zor-jan, obtoženega pa je zagovarjal odvetnik g. dr. Štor, ki je v svojem zagovoru predlagal oprostitev ali vsaj opustitev predloga drž. tožitelja, da je bilo dejanje storjeno »premišljeno in namerno«. To poslednje mnenje si je naposled osvojil tudi senat in je Janeza Alta obsodil na 12 let robiie, stalno izgubo častnih državljanskih pravic ter na povračilo vseh stroškov, vštel pa mu je v kazen preiskovalni zapor od 15. decembra 1929. do 23. aprila 1930. Obsojeni je tudi po razglasitvi obsodbe zatrjeval: »Jaz sem tega ne storil!« Zagovornik dr. Štor je prijavil ničnostno pritožbo in priziv.
mariborsko gledališče
Četrtek, 24. aprila ob 20- uri »Herman Celjski«, ab. C. Kuponi.
Petek, 25. aprila. Zaprto.
Sobota, 26. aprila ob 20. uri »Caričine Amazonke«, ab. A. Kuponi.
Nedelja, 27. aprila ob 20. uri »Adieu Mimi«. Prvič.
Ptujsko gledališče.
Sreda, .30. aprila ob 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov in gdč. Šu-šterjeve.
Iz gledališča. V soboto, 26. tm. se ponovi najboljša slovenska opereta »Gari-čine Amazonke«, delo pokojnega skladatelja Viktorja Parme za ab. A. — V nedeljo, 27. tm. ob 20- uri se vrši letošnja premijera moderne Benatzkyjeve operete »Adieu Mimi«, ki je radi izredno vesele vsebine in temperamentne muzike že lani zelo ugajala. — V nedeljo, 4. maja pa se obeta ljubiteljem pevske umetnosti prav poseben užitek. Ta večer gostuje v mariborskem gledališču vokalni kvartet ljubljanske »Glasbene Matice«, ki je najboljši svoje vrste v Sloveniji.
Caričine amazanke
Med štirimi Parmovimi, in sploh med vsemi slovenskimi operetami, so »Caričine amazonke« najboljše delo. Tu sc je našemu Viktorju Parmi posrečilo dobiti libreto, ki je izvrsten tako po vsebini in izvedbi kakor tudi po oderskih efektih, ki so pri vsaki dobri opereti neobhodno potrebni. Prav tako posrečena pa je tudi glasba, ki sicer ni težka in ne rešuje globokih muzikalnih problemov, se pa prijetno in uspelo naslanja na narodne motive. »Amazonke« so tako že skoraj komična opera, in naša uprava je storila prav. da jih je zopet naštudirala in
uprizorila. To je pokazal tudi velik obisk in splošni uspeh pri premieri v nedeljo zvečer.
Režija je bila poverjena g. Pavlu Ras-bergerju, ki jo je v splošnem zadovoljivo rešil, le inscenacijo bi si bili želeli boljšo; pooebno gostilni je manjkala tipika židovskih točilnic v Romuniji in Rusiji, grajskm objektom v drugem dejanju pa enotnost stila. To pa seveda ni le njegova krivda, ampak v prvi vrsti finančne vezanosti, ki ne dopušča večjih investicij. Okusna in enotna pa je bila obleka, posebno uniforma amazonk. Kot glasbeni vodja in dirigent je g. Lojze Herzog tiidi tu pokazal mnogo razumevanja in dobre volje za enotnost in preciznost solistov, zbora, orkestra in soigre.
Med solisti je dominirala zopet gdč. Udovičeva kot Helena Zurandova, in njej ob strani je bil g. Ive!]a dober Feodor Židanski. Dokaj skladna je bila četvori-ca: ga Slava Gorinškova (Anastazija), ga Danica Savinova (Olga), g. Pavle Kovič (Galganov) in g. Tovornik (Cirku-lak), sicer pa so se potrudili tudi vsi ostali: g. Rasberger kot Moško, le da njegov židovski govor in humor ni bil dov olj pristen, žel pa je priznanje občinstva s kupleti; g. Harastovič, dostojanstveni Potemkin; gdč. Renčljeva, Maruša; g. Blaž, korporal ter kmetje in kmetice gg. Gorinšek, Furilan, Nakrst, Viljem, gdč. Ljuba in Mara Čepičeva ter Štefka Černetova. Odlična po nastopu sta bila pa naposled tudi gdč. Starčeva (carica Katarina II.) in g- Grom (cesar Jožef II.). Parmovi dediči so ob tej priliki izdali tudi okusno prirejeno pevsko besedilo.	—r.
Mariborski in dnevni drobiš
Četrtak dne 34
Češki pevski veter
v Veliki keverni
Himen.
Poročila sta sc včeraj v frančiškanski cerkvi v Mariboru gospod Gustav Ster-niša, odlični pedagog in profesor na humanistični gimnaziji v Mariboru in gospodična Berta Peteline, zasebna uradnica iz ugledne narodne rodbine iz Trsta. Kot priči sta fungirala poročenčev brat in g. Anton Benedik, tehnični uradnik pri Mestnem električnem podjetju v Mariboru. Bilo srečno!
Smrtna kosa.
Danes zjutraj ste umrli: v Pobrežju 621etna prevžitkarica Veronika Senekovič, v Krčevini pa 361etna mlinarjeva žena Terezija Fras. Blag jima spomin!
150 reffektantov se je po.tegovalo včeraj pri licitaciji v pisarni okr. cestnega odbora mariborskega za dobavo gramoza za ceste v mariborskem sodnem okraju. Vsekakor rekordno število!
Odbor kluba »Meja« se je na svoji sinočnji seji konstituiral in je bil predsednikom izvoljen g. prof. Baš, podpredsednikom g. dr- Irgolič, tajnikom g. R. Rehar in blagajnikom g. Ivan Kovačič. Določil se je tudi pravilnik kluba glede dolžnosti odbornikov in članov. Razdelila so se dela glede priprav za izlete, glede zbiranja statističnega materi-jala in njega urejevanja ter se je določil izletni program za prvo dobo. Prvi klubski izlet bo 11. maja k otvoritvi planinske koče na Sv. Pankraciju nad Remšnikom, drugi ob binkoštih k Sv. Duhu, tretji pozneje v Slovenske gorice k Mariji Snežni. Bilo je tudi sklenjeno, da klub že sedaj razširi svoje delovanje na celo mejo, ker se je za njegovo delovanje takoj po razglasitvi njegove ustanovitve pojavilo na vseh obmejnih točkah, tudi v Apački kotlini in v Prekmurju veliko zanimanje. Zanimivo je bilo v tem pogledu poročilo predsednika, ki je tekom zadnjih dni prepotoval velik del meje, kakšen je bil utis vesti o ustanovitvi kluba na Kozjaku, kjer so se posamezniki takoj odločili za preureditev delov svojih hiš za tujska prenočišča. Klub bo imel svojo pisarno pri »Putniku« in bo tani posebna dopisna knjiga za vpisovanje želj in predlogov. Prihodnja odborova seja bo v torek 29. tm. pri Orlu.
Za nesrečne Pogorelce v Zaiuki
so izročili mariborskemu pomožnemu odboru še: M. Vrhunc 10 Din, Hausma-ninger 50, Fr. Vogrin 5, Fr. Lešnik 10, Grajski kino 200, kino Union 200, mlekarna Bernhard 100, Jos. Karničnik blago, Srečko Pihlar blago, Jos. Moravec 20 Din, Oskar Dev obleko, soproga ži-vinozdravnika Pirnata, obleko, neimenovan 30, dr. Juvan 300, Grgič Marija zavoj obleke, Malešič 50, Ivo Kočevar 100, dr. Hojnik 30, Ivan Ašič 100, Ermenc 10, elektrarna Fala 400, Viljem Freund, tovarnar 1000 Din, Herman Berg 100, Aleks. Rosenfeld 50, XY 100, Ceršaška tovarna 200, dr. Lipold 100 Din, Ervin Zelenka 40, Dolček & Marini blago, Kor-man blago, neimenovan 10 Din, Posojilnica v Mariboru 1000 Din, Celjska posojilnica 100, Prva hrvatska 100, ravnatelj Pogač 100, Jugoslavenska udružena banka 100, Zadružna gospodarska 150, Ljub. kreditna banka, podružnica 100 Din.
Pater Kamilo Kolb v Mariboru.
Po petletnem presledku bo na velikem koncertu, ki ga priredi šola naše Glasbene Matice v soboto, dne 3. maja, zopet pel naš stari znanec, priljubljeni pater Kamilo K o 1 b iz Zagreba in sicer bo pel isto vlogo, ki jo je z največjim uspehom absolviral pred leti. Kdor je takrat slišal njegov orjaški glas, bo gotovo tudi tokrat pohitel na koncert. Poleg patra Kolba bomo imeli ta dan še dva odlična pevca solista in sicer tenorista Josipa Gostišo in sopranistinjo Anico Mezetovo. Vsi trije tvorijo gotovo najboljši dosegljiv trio, kar bo dalo koncertu poseben sijaj.
Glasbena Matica.
Jutri pričnejo zopet redne vaje mešanega zbora.
Srečke za V. kolo drž. raz. loterije so prispele! Igralci, ki so jih kupili v upravi »Jutra« in »Večernika« na Aleksandrovi c. 13, naj jih pravočasno zamenjajo. Žrebanje miljonskega kola se bo pričelo že 8. maja in traja do 2. junija. Torej ne zamudite!
12 prijav
radi prestopkov kolesarskih predpisov zaznamuje današnja policijska kronika. Večinoma so to slučaji, ko kolesarji kljub zadevnim predpisom in kljub opozorit-vam pasantov in stražnikov vozijo po pešpoteh in celo po trotoarjih ter ogrožajo s tem zlasti otroke. Če se jih pa opozori, postajajo povrh še nesramni. Treba bo res z energičnimi ukrepi in ostrimi obsodbami napraviti konec samovolji in brezobzirnosti nekaterih kolesarjev.
»Slišala seru ptičko pet . . .«
Tako poje priljubljena narodna pesem o kukavici, ki se s svojim ljubkim »kliku« že oglaša v bujno zelenečih rebrih in v okoliških gozdovih. S kukavico in njenim petjem ima mnogo opravka domišljije bogata ljudska vera: Enim je znanilka sreče, drugim nesreče ali vsaj smole. Čujmo! Mlado dekle vpraša, čim prvič čuje kukavico, koliko let še mora čakati na ženina .. . Postarne device vprašujejo to skrivnostno ptico, koliko let življenja jim je sojeno • • . Vedno »suhi« ljudje si ne upajo v zeleneči gozd, ker so »prepričani«, da bodo celo leto imeli tolikokrat več denarja, kolikor ga imajo pri sebi v trenutku, ko prvič slišijo to — »vražjo« ptico ... Cel niz vraž je zvezan s kukavico in njenim ljubkim petjem. — Pa tudi osovražena je kukavica, ker si ne plete svojega gnezda, a jajca nosi v tuja gnezda. S tem se otrese vseh materinskih in roditeljskih brig. Pri Srbih pravijo »kukavica« človeku-bojazljivcu. Nam je kukavica s svojim zvonkim glasom zelo ljubka ptica, pa naj njeno petje pomeni smrt ali življenje, bogastvo ali bedno siromaštvo!
Tarzan.
Film Tarzan nas povede v osrčje atrl* škega pragozda in seznani s človekom, k ga je odgojila opica. Tarzanovi starši so bili angleški lordi in sta njegov oče in mati umrla v pragozdu, ko sta bila na raziskovanju džungle. Tako je ostalo nebogljeno dete Tarzan samo v osrčju neprehodne tajinstvene džungle med divji* mi zvermi. Našla ga je opica, ki mu 3® nadomestovala mater, in rastel je poteni s sloni, tigri in drugimi zvermi, s katerimi se je prijateljsko razumel. Takih slučajev, da je v gozdu ostal otrok med divjimi zvermi in z njimi odraščal, najdemo v zgodovini več. Slavni češki pedagog Komenski poroča o nekem dečku, ki so ga okrog 1. 1450. našli popolnoma podivjanega v hesenskih gozdovih med volkovi, s katerimi je rastel. Omenja dalje tudi galijskega dečka Gulartija, ki so ga ujeli lovci 1. 1563. med volkovi golega, njegova rumena koža je bila pokrita s kodrasto dlako in na nogah in rokah je imel kremplje kakor orel. Doma sc ga morali lovci privezati na verigo. Ukrotili so ga z lakoto in po sedmih mesecih je začel govoriti. Verjetno je, da so taki slučaji, ki se v novejši dobi še češče dogajajo, ko se cele skupine ljudi bavijo z raziskovanjem pragozdov in jih na teh potih doleti najrazličnejša usoda-dale angleškemu pisatelju Edgarju Rice-u Burroughs-u vzpodbude, da je napisal roman Tarzan, v katerem nam slika doživljaje človeka, ki je odrastel med zvermi in življenje ljudi, ki jih je doletela na raziskovanjih zla usoda- V splošnem pa nam slika Tarzan v obliki sodobnega romana lepoto življenja v naravi in smo prepričani, da bo ostal vsem, ki si ga bodo ogledali, v najlepšem spominu-Zveza kulturnih društev v Mariboru je dobila ta krasen film za petek, soboto in nedeljo in ga bo predvajala ob običajnih urah. V pondcljek in torek ob 2. in 4. pop-bodo mladinske predstave, sedež po 3 Din v korist pogorelcem v belokrajinski vasi Zaiuki.
Jurjevanie in Ipavčeva opereta Tičnik,
ki jih priredi podporno društvo za revne učence v Mariboru v Narodnem domu, je preloženo na petek 9. maja zvečer.
O soeijalno-skrbstvenih dolžnostih mestnih občin
bo predaval drevi, ob 17-30 v mestni posvetovalnici mariborski občinski svetnik g- Viktor Grčar.
Kavarna »Astoria«.
V	četrtek, 24. aprila ob pol 21. elitni koncert priljubljenega umetniškega tria Ciiildebjerg. Ojačen orkester in program!	1210
V M a r i b o r tl, dne 24. IV- 1930.
*»—n n   ........... iininm—
,MV F C' F P M K Jwtr«
FHHHHHSBHPBTCTSf#..' SUtKZlStf
btrM o.
Zima v visokih planinah
(Gorska zgodba.)
Tako visoko gori v planine ne^ sega več sklenjeni gozd; tu stoje samo še posamezne skupine bradatih mecesnov m plazečega se ruševja, ki medlo obrenča travnike in pašnike, kateri obdajajo majhno in borno posestvo Korenjakovih. Mnogo, mnogo let je že minilo, odkar se je prvi Korenjak — Bog ve, iz katerega razloga — naselil tu v tem divjem planinskem svetu. Lesena koča in prizidani hlev imata zaradi starosti isto sivo barvo kakor visoke, strme skale v ozadju, tako da se eno od rugega komaj še da razločiti.
Tam gori je zima. Dan za dnem sneži. Kmalu je popolnoma zasnežena in neprehodna edina steza, ki vodi iz doline tjakaj. Bela, ledena stena obdaja vedno ožje samotno posestvo. Ozki, rovu podobni hodnik, ki vodi od hiše do hleva, zasipajo vsak dan novi snežni zameti, tako da ga je treba vedno znova popravljati.
Maloštevilna družina biva v tej samoti.
Ob statvah najenostavnejše vrste tke dan za dnem kmet Korenjak sukno za domačo potrebo. Njegov brat, invalid z leseno nogo, izdeluje iz ruševjega lesa Žlice in skledice, ob njegovi strani pa se izkuša majhen deček v rezlanju lesenih žličk in igračk. Deklica z zarjavelimi lici in od starosti upognjena stara mati sedita ob kolovratu in pridno predeta. Samo ena oseba v sobi se ne gane — to je težko bolna žena Korenjakova, ki leži na borni postelji, hira in umira. Redko, a vedno tiše in tiše hrope; tu pa tam se izvije skozi njene stisnjene ustnice glas bolesti: čuje ga samo njen mož, temu pa reže kakor brušen nož v srce; vendar mu jeti snovalna ladjica med debelimi nitmi eakomerno in brez prestanka sem ter tja kakor nihalo na stenski uri.
Zunaj tuli vihar. Sedaj buči skozi dimnik in nasuje cel kup snega na ognjišče, Potem se zopet zaletava z vso silo v vrata in okna, da prši snežni prah skozi tvse vidne in nevidne špranje v sobo.
Napočil je večer. Vse delo v sobi počiva; stara mati pripravi večerjo, njena hči opravi svoje delo v hlevu, moža pa vzameta lopato v roko in izkopavata nov rov v visokem snegu, da bi imeli prost izhod iz hiše, če bi bilo treba bežati. Mali deček s svojima prijateljema, s psičkom in mačko, pa se je že spravil v svoj kotiček za pečjo in mirno spava.
Po večerji zaukaže Korenjak svoji sestri, naj skrbno pogasi ogenj na ognjišču in v peči; ozre se še enkrat na trpeči obraz svoje bolne žene, ogrne si svoj plašč in izgine v temno noč. Nihče mu ne brani, dasi vsi vedo, da je to lahko nje gova zadnja pot; tudi njegova mati ne, saj je bila sama nekaj sličnega doživela.
Dolge, strašno dolge postajajo ure ponoči. Stara mati šteje udarec za udarcem na uri in ne more in ne more zaspati. Vselej, kadar, vihar z novo silo buta ob hišo, sklene roke k molitvi, njene oči pa se proseče ozirajo na mali oltarček v kotu sobe, pod katerim pojemajoča lučka medlo razsvetljuje podobo Marije Device. Potem zopet bolestno pogleda na bolno ženo svojega sina, ki se ji na njenem obličju že pojavljajo prve sence bližajoče se smrti.
Minila je noč, minilo je jutro; že je opoldne. Mož z leseno nogo je bil splezal na visoko skalo; kliče in kliče v dolino, a zaman; od nikoder ni nobenega odgovora. Končno vendarle zapazi črno piko v ledenem in snežnem morju. Vedno bolj hi bolj se bliža. To je težko pričakovani brat.
Brez sape, do smrti izmučen, sc z ^dnjimi svojimi močmi pririje skozi visoko zamete do svoje hiše. Toda njegova pot je bila zaman: že so se oči njegove žene za vedno zatisnile.
Drugi dan počiva vse delo v hiši. Mož Steše iz navadnih desk rakev; njegov s'n mu pomaga. Brat in sestra pa pripravljata mrtvašnico. Med tem je stara mati ženo svojega sina oblekla v njeno najlepšo obleko in je njene mrzle roke ovila z njenim molkom. In tako spravijo truplo v rakev in jo položijo v pripravljeno mrtvašnico.
Dan za dnevom mine, ne da bi se kaj Posebnega pripetilo. Nihče ne gre z visoke planine doli v dolino, nihče ne pride ■z vasi gori na Korenjakovino. Korenja-
kovi so in ostanejo sami v družbi z mrtvo Korenjakovko. Vsak dan se zbere mala družina v mrtvašnici k skupni molitvi; vsak dan odpre v svoji žalosti mož rakev, poškropi z blagoslovljeno vodo svojo mrtvo ženo in se ozira v obraz nje, ki je z njo leto in leto preživel hude in lepe čase.
Medtem so se visoke snežne plasti, obdajajoče Korenjakovo hišo, vedno više in više nagrmadile, tako da ni več mogoče videti v dolino, celo zvonenja cerkvenih zvonov v vasi doli v dolini ni mogoče slišati. Enakomerno potekajo dnevi. Korenjakovi so osamljeni, od vsega sveta odrezani; samo nebo še vidijo nad sabo, ki se včasi jasno in krasno, včasi pa preteče in grozeče ozira na nje.
Nekega večera, ko so baš vsi zbrani v sobi, začujejo naenkrat neko votlo grmenje, ki se stopnjuje od minute do minute. Samo enkrat obmolkne za nekaj trenutkov, potem pa grmi še grozovitc-je. Zemlja se strese; cela hiša se trese in maje; tramovje poka- Zdi se, da se bo vse podrlo in zdrvelo v dolino- Cele kepe strnjenega snega in ledu letijo skozi dimnik in skozi odprtine in špranje v sobo; luč ugasne; vseh se polasti strah in trepet. Stara mati kleči in moli; mož z leseno nogo in deklica sta planila skozi odprta vrata na prosto; samo oče, držeč kričečega in jokajočega sinčka, ostane nem in nepremičen sredi sobe. Več minut grmi in bobni tik mimo hiše, potem pojenja polagoma grmenje, dokler globoko doli v dolini ne umolkne popolnoma. Plaz je bil k sreči šel mimo hiše. Drugo jutro vidijo, kjer se je bil utrgal. Samo velikan ski snežni zameti, ki so se bili nabrali o-koli hiše, so ga bili od nje odvrnili, da je ni zasul ali podrl in odnesel v dolino.
Tudi prebivalci vasi v dolini so bili čuli strašno grmenje plazu. Vsi so mislili, da je pod sabo pokopal tudi Korenjakove; tem boli, ker zaradi visokih snežnih zametov, ki so kakor visoko zidovje obdajali Korenjakovino. hiše visoko tam gori niso mogli videti. Z lopatami, s krampi in vrvmi se tedaj odpravi do dvajset mož in mladeničev, da rešijo, kar bi se rešiti dalo. Huda, težka je pot. Končno se dokopljejo do Korenjakove hiše.
Zasutih res ni treba tu izkopavati, pač pa umrla Korenjakova žena že tedne čaka, da jo pokopljejo tam doli na vaškem pokopališču. In to se naj sedaj zgodi. Hitro se uvrstiio možje in mladeniči k pogrebu se počasi pomikajo z rakvijo po pravkar izhojeni poti v dolino k vaški cerkvi.
Drugo jutro razodeva sveža črna zemlja v beli snežni odeji na vaškem pokopališču mesto, kjer so izkopali grob. — Zvonovi vabijo prebivalce iz vse doline k pogrebu, duhoven blagoslovi njo, ki so jo prinesli z visoke planine, potem jo polože k večnemu počitku. Njen mož vrže prvo zemljico na njeno rakev. Nato jo zagrebejo. Molče s solzami v očeh odkoraka Korenjak s svojim sinčkom nazaj gori na svoj zapuščeni dom.
Tok reke Orinoko, ki v lokih teče skozi Venezuelo in se izliva na severoza-padni obali Južne Amerike v Atlantski ocean, dozdaj na zemljevidih ni bil zarisan po rezultatih točnih raziskovanj, ampak po velikem delu na podlagi domnev in geografskih računov. Ozemlja, kjer Orinoko izvira, do 1. 1919 ni prestopila noga civiliziranega človeka. Zakaj, od-rar so Španci I. 1763 brez uspeha poskušali prodreti tja, so preprečili prebivalci teh krajev, Indijanci, 160 let s strupenimi pušicami vsakomur, da bi se pojavil v teh krajih. Tudi Humboldt in mnogi drugi francoski, španski in italijanski raziskovalci so se morali brez u-speha vrniti-Pred nekaj leti pa so nad glavami negostoljubnih Indijancev zabrneli motorji letala. Pred temi »črnimi jastrebi« so se umaknili in angleški raziskovalec dr. lamilton Rice je mogel prvi stopiti na ta tla. Ogromni, neprodirni gozdovi, polni krasot, reke, prekopi, šumeči slapi, impozantni prepadi, vse, kar si more najbolj romantičnega zamisliti slikar! 13 let je dr. Rice s svojo ekspedicijo raziskoval ozemlje ob izviru Orinoka in Ne-gra. Rezultati njegovih raziskovanj čarajo sedaj v geografskem institutu v
Lobanja ustanovitelja budistične vere
Pri popravljanju nekega svetišča v o količi Pešavar.ia v severni Indiji so na šli znimive stvari, med drugimi nežna no grobnico, ki je bila zelo dobro ohra njena. Vse stene so polne reliefov, na katerih so vpodobljcni ejr^ori iz živi je nja Budhe. Sredi grobnice pa je bila n. porfirasti skali mogočna žara iž brona; napisi v starodavni pisavi. Po dolgo trajnih naporih se je svečenikom posre čilo dognati, da je v tej /ari »najdrago cenejši pepel na svetu«. Žaro so odprli in našli v njej tri posode iz gorskega kristala, v katerih so bile same kosti. Poleg posod je ležalo več zlatih listov, na katerih je bilo napisano sporočilo, da izvirajo kosti od lobanje Budhe. Evropski in in dijski starinoslovci so dognali, da gre v resnici za kosti človeške lobanje, čeprav ni mogoče dokazati, da izvirajo ti ostanki v resnici od velikega azijskega verskega ustanovitelja. Kljub temu pa so svečeniki po vsej Indiji zbrali ogromne vsote denarja, da se zgradi zemskim o-stankoin Budhe čim veličastnejše zadnje počivališče.
Z letalom v pragozdovih Južne Amerike
REZULTATI 13-LETNEGA RAZISKOVANJA ANGLEŠKE EKSPEDICIJE OB
IZVIRU ORINOKA.
Londonu na znanstveno obdelavo. Bogat zemljevidni materijal, fotografski posnetki, ki jih je prinesel s seboj dr. Rice, vse to priča o posebnostih tamošnjih prebivalcev. Dozdaj so krožile le pravljice o »belih Indijancih«. Dr. Rice jih je v tem ozemlju v resnici našel. Niso čisto beli kakor Evropci, vendar po stopnji barve nam zelo blizu. Telesno so pa silno slabotni, žive od nezdrave hrane, zobe imajo gnile. Ni jih še oblizala nobena kultura. Poznajo samo za življenje najnujnejša opravila: govore, znajo podirati drevje za preproste mostove v tem na vodovju silno bogatem ozemlju, znajo na-kresati ogenj. So pa ostali v razvoju med živaljo in človekom. Dr. Rice je našel v njih eksistenci dokaz za svojo trditev, da človeški rod ne izvira iz enega, ampak iz več krajev.
V	bližini reke Inirida je ekspedicija naletela tudi na »amazonke«, na skupino žensk brez moških. Seveda se to ne sme vzeti dobesedno, zakaj res so te ženske same večji del leta, na spomlad, v aprilu in maju pa pridejo k njim moški, Indijanci, ki pa po svojem odhodu od tam ničesar ne izdajo o življenju, ki so ga pri a-mazonkah preživeli.
Film u francoski uojski
Službeni organ francoskega vojnega ministrstva objavlja, da se bo v pehoti uvedel splošni vojaški pouk s pomočjo filma. Vojni kinematograf so v francoski vojski uvedli dec. 1926. Po nekoliko uspe lih poskusih v nekaterih edinicah je vojni minister odredil, da morajo vsi armij-ski korpusi v najkrajšem času imeti po eno kinematografsko napravo. Dne 3. jan. 1928 je imelo že 15 armijskih korpusov bioskope in poučne filme, vendar niso bili stalni. Šele od 1. 1929 ima 6 vojnih oblasti stalne kinematografske naprave in lastne podčastnike izšolane kot operaterje za projektiranje filmov.
Gori navedeni službeni organ objavlja tudi program za pouk vojakov potom filmov :
Za pouk tnorale se bodo predvajali filmi vojnih epizod, ki povdarjajo junaštvo vojakov in posameznih edinic, ter epizod iz življenja po garnizijah, dalje zgodovinski filmi iz zadnje vojne.
Za individuelno tehnično izobrazbo:
predvajanje vseli vojaških vežb s tako-zvanimi postopnimi filmi, ki v zelo počasnem tempu kažejo vsak posamezni gib v pozoru, okretih, vajah z orožjem itd. Predvideni so tudi humoristični filmi, ki naj v šaljivi obliki kažejo neve-ščost rekruta napram izvežbanosti starih vojakov. Šem spadajo tudi filmi o telesni vzgoji:	skok. plavanje, metanje
bomb, higijena, pomoč utopljencem, vse prikazano v počasnem tempu, vsak posamezni gib zase. Najzanimivejše v tem delu bo razlaganje orožja v najmanjše dele, ki se bodo videli na platnu v bio-skopu v vseh svojih podrobnostih mehanizma.
Za skupno tehnično izobrazbo bodo filmi o brambi proti avijonom. proti strupdnim plinom, o prehodu skozi »bobnajoči ogenj«, o vzdrževanju zveze med posameznimi vrstami orožja itd.
Za splošno izobrazbo bodo filmi o ulo-gi raznih vrst orožja (topništva, konjenice, avijaetje, inženjerstva, sanitetnih čet), o elementih taktike itd., da vsak vojak na podlagi skupnih slik začne pojmovati bitko in razvijati svojo inicijativo-
Z uvedbo pouka s pomočjo filma preneha v francoski vojski za vedno starinski pouk v sobah, kjer se je vse pojasnje valo le z besedo, kjer so vojaki večinoma dremali ali pa mehanično poslušali besede, ki jih niso umeli. Živa slika bo vplivala neposredno na vojakove možgane in bo ostala-v njih globoko zapisana. Pomisliti treba samo, kako izredno vzgojno sredstvo bo film za vojake ob deževnih dneh, ali ob zimskih večerih, ali v vročih poletnih dneh!
Spor radi čeuetega planeto
Kakor znano, je nedavno ravnatelj ameriške zvezdarne Flagstaff Slipher odkril na tebesnem svodu nov planet, za katerega se trdi, da je deveti planet v solnčnem sistemu. Dal mu je provizorn® ime Pluto. Toda zvezdoslovci si sedaj razbijajo glavo s tem, ali je to v resnici deveti planet solnčnega sistema, ali pa samo komet. Prve tri fotografije novega planeta so že poslane nekemu angleškemu observatoriju, zvezdami v Heidelbergu in znanemu astronomu Wo!fu. Iz teh fotografij se dejanski vidi, da gre za nebesno telo, ki se premika, vendar pa še ni mogoče ugotoviti, ali je to planet solnčnega sistema, ali pa samo velika zvezda-repatica v neskončnem vsemirju.
Čim je bilo objavljeno odkritje ameriškega astronoma, se je takoj tudi pojavi! dvom, da je to res planet. Nekateri so trdili, da gre za že znano nebesno telo, kar pa se je kmalu izkazalo kot neutemeljeno. Znani francoski zvezdoslovec Solangon je imel te dni na akademiji znanosti celo vrsto predavanj, v katerih je dokazoval, da Pluto nikakor ni planet. Postavil se je na stališče, da gre samo za zvezdo-repatico, ki v veliki elipsi kroži krog solnca in bo po njegovem mnenju preteklo mnogo let, dokler se bo ta zvezda zopet pojavila na mestu, kjer so jo sedaj odkrili. Elipsa, katero dela Pluto, je po njegovem naziranju vsekakor prevelika za planet.
Anierikanske kaznilnice so prenapolnjene —- radi prohibicije.
Generalni državni pravdnik Zedinjenih držav Michel je v pravnem odboru senata nedavno podal poročilo o stanju v ameriških kaznilnicah, ki bodo po njegovih računih kmalu prenapolnene in sicer radi kazni po zakonu o prohibiciji. Tekom minolih 9 mesecev je prišlo v ameriške kaznilnice 6277 kaznjencev, na vsakih 2000 jih odpade 1811, ki so obsojen! radi prohibicije. Število kaznjencev, je v primeri z 1- 1910 šestkrat večje.
Umetnost kot dekla politike.
V	Sovjetski Rusiji mora umetnost služiti političnim ciljem boljševizma, sicer se smatra kot protisovjetska. Sedaj je Lunačarski, bivši minister narodne prosvete, ki se bavi sedaj izključno z literarnim delovunieni, postavil v moskovskem listu »Lih turnaja Gazeta« zahtevo, da sc mora sovjetska literatura postaviti v »ofenzivo proti religiji«.
Otvoritev turkestanske sibirske želez * nlce.
Dne 1. maja bo v Almi Ati v srednji Aziji slovesno otvorjena turkestansko-sibirska železnica, ki je 1445 km dolga in za transsiblrsko progo gotovo ena najvažnejših Drometnih žil v Aziji.
Strm t
Marffiorsft! V E C fi R N 1K Ju?ra
VMa riboni, dne 24. !V. 1930.
Mleli«!
£ukcedfa Jkcgia
78
In tega človeka ona občuduje in ljubi; zaveda se, da je on gospodar njene usode. On ji je pljunil v obraz, udaril jci je z bičem zaničevanja, toda ona ga občuduje zato ie še bolj. Da, on mora postati kralj v kraljestvu, kjer bo ona kraljica! In takrat bo imela sama svoj dvor! Sama svojo vojsko! Sama svoje pesnike, kiparje, slikarje in glasbenike! Imela bo sama svoj svet, ki mu bo več nego vladarica; ona mu bo boginja — darova-teljica časti, veselja, ljubezni, slave in vsega, kar groz-nično razvnema pohlepno domišljijo ljudi!...
In glej, že ob prvem koraku, ki ga hoče storiti v dosego svojih zasanjanih ciljev, se dviga pred njo za-preka! Smešna, zoperna, bedasta zapreka: samo eno >rne, življenje samo enega človeka! Lukrecija ni svobodna! Lukrecija se imenuje vojvodinja Bisaglijska.
In ker živi nekje v Rimu človek, ki nosi ona njegovo ime, človek, ki mu je prisegla pokorščino in zvestobo pred Bogom, ki ga zastopa njen oče — zato naj bi se ustavila na svoji poti, zato naj bi se obrnila nazaj? Kaj še! Lukrecija se ne meni za človeško življenje, pa makar bi bilo to življenje njenega soproga...
In še naslednji dan, pred Palačo Smeha, je padel vojvoda Bisaglijski, zavratno zaboden v hrbet od Cezarja Borgia samega, ki mu je bila Lukrecija natvezla, da ga je njen mož obrekoval. (Zgodovinsko).
Lukrecija je hlinila veliko žalovanje. Vojvodi Bi-saglijskemu so pripravili veličasten pogreb. Odkar je bil pokopan vojvoda Gandijski, niso gledale oči Rimljanov ničesar enako krasnega: in to so bile zdaj bogate igre, ki so jih Borgijci prirejali svojemu narodu. Rim se je zabaval samo takrat, kadar sta papčž In njegov sin morila.
Lukrecija, vdova po možu, ki ji nikdar ni delal na-potja, je bila zdaj priča čudnega pojava: večina neože-njenih gospodov, ki so doslej tvorili njen dvor, se je izneverila hiši in se je kazala v Palači Smeha jedva še dovolj pogostoma, da si ni nakopala sovraštva Bor-gijcev.
Lukrecija ni opažala praznote, ki se je delala o-krog nje. Sicer pa ji je bila ta samota pogodu. Tako je imela ves svoj čas za svoje skrivne misli in je lahko po svoji volji dovrševala načrt kovarskega podjetja, ki ga je bila zamislila.
Prvo, kar je storila, ko se je bila rešila soproga, je bilo. da je naznanila Cezarju, da ga bo spremila pred Monteforte.
»Toda,« je ugovarjal Cezar, »saj sva se bila vendar zmenila, da boš za časa moje odsotnosti nadzorovala Rim...«
’Da. Zdaj me je pa prijela želja ogledati si voisko iz bližine. In vrhu tega je tu vse mirno. Naši Rimljani niso bili še nikoli tako mehko testo kakor zdaj.«
Cezar je dobro vedel, da če je Lukrecija enkrat nekaj sklenila, izvrši svoi sklep vzlic vsem zaprekam. Zato se ii ni protivil. In ko ie napočil dan odhoda za vojaške čete v taboru pred Rimom, je odšel Cezar v spremstvu TJukrecije.
V	Tivoli, kjer sp ie Imela zaključiti koncentracija armade, sta se oglasila pri očetu, in Lukrecija je povedala papežu o smrti svojega soproga. Aleksander VI. ji je odgovoril samo:
»Ne plakaj, hčerka; siromak je bi! itak popolnoma miniran!«
To je bil ves nagrobni govor za nesrečnega vojvodo Blsaglijskega. Nato ie oče hitel govoriti s svojima otrokoma o zanimive>5ih stvareh.
Prvo kar sta izvedela, je bilo seveda to, da je Ragastens ugrabil Rosito. Stari Borgia je z mnogobroi-nimi šalami razložil, kako se je on, stari lisjak, dal prijeti v past, kako je menil, da je Rosita mrtva, in kako je drugi dan našel v kapelici prazno krsto...
»Torej,« je zaključil Cezar, »ta človek nas je premagal vse tri po vrsti!«
»Da,« je menil papež zamišljeno, »in nesreča ie. da tak človek ni naš človek!«
*To je resnica, oče; toda on se je igral z nami in nas je opsoval in osramotil. Ta človek bo umrl. Makar če bi se moral zvijati ob mojih nogah in me prositi usmiljenja — umrl bo od moje roke.«
Lukrecijino lice je preletel droben smehljaj... Papež je povzel:
»Poginil bo — ako ga najdeš! A kdo ve. kje je zdaj? Morda je že na Francoskem?«
Na pragu sobe, kjer se je vršil ta razgovor, se je zdajci pokazal paž.
»Kaj je?« je vprašal Cezar.
»Baron Astorra in don Garconio sta pravkar dospela in prosila za milost, da bi smela pred obličje njegove Svetosti.«
»Takoj!« je vzkliknil papež.
Baron in menih, ki sta poslušala pred vrati, sta nemudoma vstopila. »
»Sama!« je divje kriknil stari Borgia in prebledel od gneva.
»In ranjena!« je dodal Cezar.
In zares je nosil baron roko v zanjki, a menih je bil obvezan blizu rame. Obadva sta bila sila klaverna za pogled in zelo bleda. Menih je nagnil koleno pred papežem-
»Sveti Oče!« je vzkliknil. »Vse sva storila, kar ie bilo v najinih močeh, da bi vam privedla grofa Alma...«
»On pa ni hotel!... Torej sta ga morala privesti s silo, corpo di bacco! Zakaj pa ste, vi baron, raščeni kakor Herkul? In ti. Garconio. zakaj si zvit kakor satan sam? Združil sem. bil ti dve sili: surovo moč nri enem, moč razuma pri drugem, in vidva ga tako peklensko polomita... Drago mi bosta plačala!...«
»Sveti Oče,« je dejal menih napol mrtev od groze, »grof Alma se ni branil; posrečilo se mi je nazadnje, da sem ga prepričal, šel je z nama in...«
»Torej! Per bacco. govorita vendar!...«
»Torej, sveti Oče. sile so. ob katerih se razbijejo vsi Človeški računi. Bili smo že daleč od Monteforta, in vse je šlo po želji, takrat pa je hotela nesreča, da smo zašli v mrežo satana samega!... Satan je navalil na naju! In satan je odnesel Krofa Alma ter ga spravil nedvomno nazaj v Monteforte...«
•>Ohč. menih, ali norite?... Kaj pomeni to govo-renje? Kdo je ta Satan? ...«
Lukrecija se ie zakrohotala.
»Rasastens! Že zopet Ragastens!« je ''"kliknila.
»Kako vč signora, da je bil on?« je vprašal menih osuplo.
»Žal, milostljiva, žal! Sveti Oče, žal, resnica je!...«
In don Garconio je nadrobno poročal o prizoru v krčmi; kako se je nenadoma orikazal Ragastens kako je bil on, Garconio. ranjen z bodalom, ko se je hrabro lotil tega demona, kako sta se borila Ragastens in baron Astorra, irt kako je Ragastens odvedel grofa Alma s seboj.
Papež je bi! od gneva bled ko zid. Cezar pa je začuti), kako se dviga v njem eden tistih napadov besnosti, ko se mu ie delalo rdeče pred očmi in je neizogibno moral videti kri...
»Tepca!« ie zarenčal, ko je bila ta pripoved končana. »Strahopetca!«
Hotel je planiti nad meniha in nedvomno bi bil dovršil vrlo pričeto delo Spadacappe, da ga ni stari Borgia prijel za roko.
»Ali ne vidiš,« mu je zamrmral, »sovraštva, ki jih navdaja obadva do tega Raga;>tensa? Verjemi mi. da
nas bosta maščevala morda še bolje, nego se morew« mi sami.«
Te pametne besede so izpreobrnile Cezarja.
»ldita,« je povzel papež. »Odpočijte si, gospod baron, in vi, Garconio, nadejajte se moje hvaležnosti za to, kar ste storili. Ni se vama posrečilo — toda saj še ni vse izgubljeno.«
Vesela, da uideta tako poceni, sta baron in menih naglo izginila.
»Kaj misliš o tem?« je vprašal zdaj stari Borgia.
»Kaj mislim? To, da je ta človek zli duh naše hiše.«
XLIII.
Slava Borgiicev.
Ves čas, dokler je trajal ta prizor, Lukrecija ni rekla besede. Zagonetno se je smehljala in premišljevala o rečeh, zaradi katerih bi jo bil Cezar na mestu zaklal, če bi bil mogel čitati sestrine misli. Stari Borgia pa je ostal po svoji prvotni hipni jezi mračen in poparjen. Njegov načrt je šel po vodi. Gotovo je bilo, da je grof Alma zdaj, ko se je vrnil v Monteforte, nedostopen za vsako izkušnjavo.
»2e nekaj časa se mi nobena stvar več ne posreči!« je zamrmral potrto. »Ah, otroka, jaz čutim, da je to konec. Moja mladostna slavohlepnost. delo mojih zrelih let in nada moje starosti — vse se razkraja, vse se podira, vse gre po vodi!«
»Kaj govorite, oče?... Saj zato sva midva na svetu, da nadaljujeva in utrdiva vaše delo.. •«
»Cezar, Cezar!« je nadaljeval papež z razburjenjem, kakršnega je kazal le redkokdaj, »žuri se, preden umrjem!... Ako nisi še letos krali in se ti ne posreči, da si ovenčaš glavo z železno krono, so Borgijci izgubljeni, in moje minljivo delo umre tisto uro. ko umrem jaz. Hiti. hiti; pravim ti, da je čas.«
Cezar in Lukrecija sta bila bleda kakor zid. Danes sta prvikrat v življenju slišala očeta govoriti tako jasno o svojih načrtih. In prvikrat se jima ie odkrivala vsa tragična veličina starčevih misli.
On je torej sanjal o tem. da bi ustanovil dinastijo Borgijcev! In je sanjal o tem, da bi spravil Italijo pod žezlo svojega sina, preden umre!...«
Drama, ki se je že leta in leta razigravala v Vatikanu, se jima je pokazala v vsej svoji grozotnosti in v vsej svoji orjaški krasoti. Razumela sta zdai vse. česar dotlej še nista mogla pojmiti; silna luč ie bila posvetila v temne kotf* papeževega življenja. Zdaj sta razumela, zakaj je padlo toliko glav. In zakaj je moralo celo v lastni rodbini noglniti od železa ali od strupa vse. karkoli je utegnilo kdaj tvoriti zapreko.
Cezar je z naglim pogledom svoje misli nremo-tril vse, kar je še stalo v Italiji pokoncu. In videl se ie samega... Samega — višjega od vseh drugih. 7a glavo višjega od vseh! Samega — gospodaria Rima in Romagne. molečega takorekoč iz grmade stoinsto krvavih žrtev, kakor nalašč naznačenega za krono — ali za umor. Razumel je!...
Njegov oče je bil nanravil okrog niega nrostoral Oče je bil odstranil celo Francesca. da bi bil on sam in bi se nobena oblast ne mogla soustiti v tekmo „z njegovo — da bi i'il on. Cezar, krali! Tudi Lukrecija je zdai razumela. In v zamišljenosti z neizpremenie-nim obličjem, ie zamrmrala sama sebi:
»Videli bomo. kdo bo kralj!...«
Kaiti tudi ona je hrepenela po oblasti. In to oblast ie hotela imeti samo zase! Tudi ona ie hotela ustvariti kraljestvo, dvigniti nekoga iz meeove ničeve siro-mašnosti. da bi io napravil za kralilco — in ostati no-tem nemara sam? vladarica vrsoline Italiie. ko bi bila umori'a tistega, ki jo je imel venčatl s kraljevsko krono!
Cezarjevo lice pa ie zažarelo v škrlatnem vatu.
»Kai je treba storiti _v ta namen, oče moi?« ie vzkliknil vročično, že zdaj ves pitan svoie bodoče neomejene oblasti. »Govorite! Uknzuitr>! Nikdar se ml še niste zdeli tako veliki kakor danes!...«
Najboljši trajni bodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim Je omogočeno tudi traj-no kodranje, samo v salonu »Dobaj«,
Lepo meblovano sobo
s separiranim vhodom oddam. Razgled na park. Vrazova ulica 9/II.
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Prodajalko
za bufet sprejme kolodvorska restavracija, Maribor.	1204
Gosposka ulica 38.	1205
Pozor gospodinje!
Vsled popolne razprodaje vinske zaloge se dobi pristno ljutomersko staro vino liter po Din 10 samo čez ulico. Kino Union, Cafova ulica 7 na dvorišču. Večje množine dostavljam na dom.	U24
Stanovanje,
sobo in kuhinjo na lepem kraju oddam takoj boljši obitelji. Pobrežje, Gozdna ulica 50.	1215
Predtiskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	«33
Or. Korit
Prva pomoč ponesrečenim živalim
knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce.
Cona Din 34*— s poštnino Oln 36-—.
Naroča se v
knjigarni Tiskovna zadrug«, Maribor
Uakindma Mat« f s
Najboljši
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviijskih potrebščin
Modna trgovin«
ANTON PAŠ
Maribor, Slovenska ul. 4
peki, hoteli in restavracije rabite sgjn«''''"’
č a I ja r a arin^iffa s 1 o
ker jc mnogo ce»e|e ineijjlwCn»ravnemu maslu, izdelano | je iz sveie smetanej« ■_	mi
rumeniakajii^stane ^9	■
Svoboda, Zagreb, Zerjančeva TiHcaJZj
■■■■HniMP*
Zahtevajte povsod „Večernik!“
Po dvigu konkurza
tvrdke Maks Durjava & Co., Maribor, Gregorčičeva 24, so v zalogi §e velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz cefirja, poplina, pana-ma, športne in bele srajce, nočne srajce in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni cefirji, popelini, Sifoni i, t. d. in se bo od danes naprej prodajalo to blago izdatno pod tvorniško ceno.
V zalogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame.
Prodaja sc vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni: Gregorčičeva ulica 24.	1213
bdaj. Konzorcij .Jutra, v Ljubljani: predstavnik izdajat«!]« la urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Marl^a~^Vrna4Z"p^^OTAWKO DETELA
v Msriboca,