8p*fflffwi in abboniui»erito posMe — PuKutas
&Z® XXIII., st. 149,
L pravništvo. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefon ?£. 31-22, }l-23 31-24 Inseracni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - lelefoo « 31-25. 31-26 Podružnica Noic mesto: Liubljanska cesta 42 Računi: za Liubliansko pokrajino pri poštno-čekoinera zavodu št. 17.749. za ostale kraje Italije Semzio (..onti Corr Post. No 11-3118
EjnMfaiia, sreda 7. julija 1943*XXI
Cena cent« 80
IZKJ JU C NO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana i. A. MILANO
Ishftjs riak dan men ponedeljka Naročnina znaša mesečno lir 18.—, H lunciriKro vključno s »Ponedeljskim Ja> crom« Lir 36.50.
Uredniitvo : Ljubljena, Puccinijeva ulica k. 5. — Telefon štev. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi «e ne nažijo.
OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
Miciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pnbbliciti Italiana S. A. MILANO.
§1 sovražnih letal nad Sicilijo
Letalski napad na tuko v Bizerti
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je cbiavil 6. galija naslednje 1137. vojno
poročilo:
Nemški letalski oddelki so napadli in ©bstreljeva'i luko v Bizerti.
Kraji na Siciliji, med njimi Messina, Catania in ."Maršala so bili ci'j sovražnikovih polctGV in so utrpeli škodo ter žrtve v cme.ienem obsegu.
Osno leta'stvo in obrambno topništvo sta učinkovito ovirala sovražno delavnost. Italijanski lovci, med katerimi so se odlikovali lovci 161. skupine pod poveljstvom kapitana Porou Giovannija iz Alessan-dri.je. so zbili 22 letal: 15 drugih so uničili nemški lovci, 14 pa protiletalske baterije. Z vc.jnih operacij zadnjih treh dni se štiri
naša letala niso vrnila na svoje oporišče. *
V podjetjih zadnjih dni so se zlasti odlikovali naslednji častniki letalci 4. jate: kaoetan Lucchini Franco iz Rima, kape-tan Piccolomi Clemente Adami Ranieri Carlo iz Siene. kapetan Gianella Luigi iz Barlette. poročnik Daffara Vittorio iz Milana, poročnik Querzi Alvaro iz Lucce,
poročnik Mecatti Mario iz Perugie.
Letala, ki jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, so padla v naslednjih krajih: 4 v Sciacci. 2 v Cataniji, 2 v Gerbiniju, 2 v Vizziniju, 1 v Pazzallo, 1 v Falconari (Caltanisetta). 1 v Ispici in 1 v Messini. Posadka dveh trimotornikov, ki je odsko-čila s padali, je bila zajeta
Danski tisk o odporu f
prebivalstva Sicilije
Kodanj, 5. jul. s. Sotrudnica ilustrirane-ga danskega tednika »Tidden Kinder«, ki se je vrnila pravkar s Sicilije, objavlja zanimive vtise s tega potovanja in o čustvih sicilskega prebivalstva med letalskimi napadi. Danska novinarka piše, da jo je predvsem presenetilo ponosno zadržanje Sicilijancev med napadi letalskega terorizma, ki ga izvajajo Anglosasi. članek je opremljen z mnogimi slikami in izraža veliko občudovanje sicilskega prebivalstva, ki ie navzlic žrtvam in škodi še nadalje zgledno mirno in polno zaupanja v zmagovito usodo domovine.
Kurskom
Uspešni napadi nemške pehate
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske ie objavilo cianes -raslednje poročilo:
Iz uspešne krajevne napadalne akcije nemške pehote v odseku pri Bjelgorodu so se razvili zaradi močnih sovjetskih protinapadov v toku včerajšnjega dneva hudi boji na kopnem in v zrnku, kj so se razširili do področja severno od Kurska in za-vresnajo do ure zmerom večjo silovitost.
5'ri ponovnih napadih na obalo Sicilije so utrp li an rleško-ameriški letalskf oddelki včeraj ponovno težke izgube. Nemško i italijansko letafetvo je sestrelilo 51 sovražnih letaj, med njimi pretežno štirimo-torne bombnike.
Zadnjo noč je močan oddelek nemških bojnih letal obmetaval pristaniško področje Bizerte z bombamj težkega kalibra.
Pri nočnih v-znemirjevalnih poletih so-vrtižnika nad severno in severnozapadno
Nemčijo je nastala zaradi posameznih odvrženih bomb samo neznatna stvarna
škoda.
S finskega bojišča
Helsinki, 5. jul. s. Finsko vojno poročilo pravi: V zadnjih 24 urah so Finci na ožini Aunus odbili napade manjših sovjetskih oddelkov. V južnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji so Finci uspešno in vztrajno zadržali napad dveh sovjetskih bataljonov in po 24 urah zopet vzpostavili prejšnji položaj ter prisilili sovražnika, da se je po hudih izgubah umaknil. Oddelki rdečih partizanov so še nadalje vršili teroristične napade proti finskim vasem za našimi bojnimi črtami in pobijali prebivalstvo. Partizani so oblečeni v civilne obleke in finske uniforme. Finske čete so povsod na. sledu rdečim partizanom, ki jih neusmiljeno preganjajo.
Letalska »nesreča« generala Slkorskega
Nov zločin Intelligence Servicea
La Linea, 5. jul. s. Poročajo, da je treščil na Ua in se raizbil, potem ko se je dvignil z letališča v Gibraltarju, britanski bombnik tipa »Liberator«. Na krovu sta bila med drugimi general Sikorski, predse čini k poljske begunske vlade v Londonu m njegova hčerka, ki sta se ubila. Generala Slkorskega je spremljal generalni major Klomecki z drugimi člani glavnega stana. Vsi razen pilota, ki je bil hudo ranjen, so izgubili življenje.
Stockholm, 5. jul. s. V poljskih emigrantskih krogih v Stockholmu prevladuje vtis. da je v letalsko nesrečo, pri kateri so našli smrt general Sikorski, njegova hčerka in nekateri njegovi sodelavci, zapleten Inteligence Servis. V teh krogih so bili že dolgo prepričani, da bo Sikorski, ki je pozabil, da je v službi Anglije, moral plačati s svojim življenjem poskus, da bi zavzel neodvisno stališče v zadevi umora poljskih oficirjev, ki so bili poklani v katinskem gozdu, in gle:le poljskih zahtev. To stališče je spravilo v veliko zadrego angleško vlado nasproti sovjetskemu zavezništvu. Položaj je zelo verjetno skušala rešiti angleška tajna služba, ki bi se pravilneje lahko imenovala iCriminai Service«. V spominu so še najbolj senzacijonalni zločini, ki jih je izvršila ta povsem britanska ustanova, kakor skrivnostna smrt iraškega kralja Fejsala in
smrt njegovega mladega naslednika kralja Ghazija, kateri je sledila nenadna smrt prvega egJptskega ministra Hasana Sabrija paše, ko je čitai v parlamentu program a-tieni govor, Ki ni napovedoval povsem pravoverne politike nasproti Angliji, nadalje smrt Junesa paše, ministra za narodno obrambo, potem smrt Darlana, ki je bil skrivnostno umorjen, ker je križal angleške načrte. Vsem tem zločinom uradnega terorizma se pridružujejo še skrivnostni zi<->in: vseh neljubih elementov, saj se zgodovina Anglije še vedno razvija po krvavi »ledi njene žalostne preteklosti.
Madrid, 6. jul. fe Iz Algecirasa javljajo, da so britanske oblasti v Gibraltarju uvedle preiskavo, ki naj ugotovi vzroke nesreče letala, s katerim je potoval general Sikorski s svojim glavnim stanom. Treba je predvsem ugotoviti, ali gre za nesrečo ali za zlonamerno sabotažo. Preiskava ima očiten namen, da potolaži poljske emigrante ter pomiri vznemirjenje, ki se je pokazalo v poljskih vrstah, ko je prišla vest o nesreči.
Lizbona, 5. jul. s. Iz Londona javljajo, da je
zaradi smrti generala Sikorskega prevzel predsedstvo poljske imenske vlade v Angliji Stanislav Mikolshozvk. vrhovno poveljstvo poljskih oboroženih sil pa vojni minister v isti vladi Kukier.
Novi grobovi žrtev boljševizma
Berlin. 5. jul. s. DNB poroča iz Rovnega, da so na zapadni strani kraja Vinica, ki leŽL v okrožju Zitomira, odkrili nove grobove, ki se razširjajo zelo daleč. Po prvih ugotovitvah so bili ti grobovi izkopani v letih 1938 in 1941 in je v njih nekaj tfsoč trupel Ukrajincev obeh spolov, ki so jih pobili člani GPLr. Med žrtvami je tudi mnogo c t rok. Izkopavanja so se takoj začela pod nadzorstvom uradno pooblaščenih oseb in naglo napredujejo.
špansko svarilo pred b&Ifševiško nevarnostjo
Madrid, 2. jul. s. Težnje Moskve po vladi nad Evropo nudijo listu »Alcazar« p ril" ko za nov svarilni klic evropskim narodom pioti zelo hudi nevarnosti, ki jim preti. L'st piše med drugim: Že v atlantski listini so zavezniki dali Moskvi katastrofalne koncesije glede Evrope, toda z nadaljevanjem vojne se bodo sovjetske zahteve še povečale. Najmanj pol Evrope je pred nevarnostjo, da bo žrtvovana boljše-viškim težnjam, kajj zbuja zaskrbljenost tudi. pri emigrantskim vladah, ki ne čutijo več zaščite svojih anglosaških prijateljev. List. poziva evropske narode, naj razmišljajo o tej resni nevarnosti in naj podvoje svoje napore v borbi proti komunizmu.
Boeoos Aires, 2. jul. s. »New York Times« objavlja dop!s j« Moskve, v katerem
pravi, da si daje rdeča vojska r trdem prepričanju, da je rešila državo, videz aristokratske kaste, ki je popolnoma ločena od ostalega prebivalstva. Oficirji in vojaki so sedaj ne le zanosnega obnašanja, temveč prav prezirljivega nasproti delavcem in kmetom.
Novi španski prostovoljci na vzhodnem bojišču
San Sebasfian, 5. juL a Nov kontingent 1050 članov španske Sinje divizije, ki se bori na vzhodnem bojišču, je odpotoval iz San Se-bastiana pod poveljstvom majorja Gregonja Mimoza. Kontingent je odpotoval v Nemčijo. Ob odhodu so ga pozdravile oblasti, funkcionarji Falange in velika množica ljudi.
Nemški episkotpat
za obnovo cerkev
Berlin, 5. jul. s. Nemški episkopat je ustanovil tako zvano »komisijo za obnovo« z nalogo, da opremi primerno število cerkva m da vernikom, ki so posečaJl cerkve in kapele, sedaj uničene po sovražnem letalstvu, priliko prisostvovati službam božjim. Ker bo tradicijonalni kongres nemških škofov šele od 17. do 19. avgusta, se bodo člani episkopata sestali že proti koncu meseca na izredni konferenci.
Velik odmev Ducejevega govora
Inozemski tisk o sklepu italijanskega naroda, da vztraja v borbi do
končne zmage
Berlin, 6. jul. s. Veliki govor Duceja je tudi v Nemčiji zbudil veliko zanimanje, pritrjevanje in simpatijo za borbeno Italijo Ves tisk Nemčije priobčuje na častnem mestu obširne izvlečke govora. Listi naglašajo predvsem, da je prišel ta govor v trenutku velike napetosti, ko so vse delovne sile bojevniške Italije zaposlene v oTjaškem boju. Funkcijo Fašistične stranke, pravi »Deutsche Allgemeine Zeitung«. je Duce ocenil v odločilnem trenutku tako, da je fašizem posta! še enkrat ideal domovine.
Besede Mussolinijeve. pravi »Volkischer Beobachter«. s katerimi je označil zmago kot narodno potrebo, so prežete s trdno, neomahljivo vero v usodo domovine in v jasno prepričanje, da se v sedanjem trenutku 46 milijonov Italijanov bori za zmago. »Rorsenzeitung« podčrtava rečenice. s katerimi Mussolini izreka prepričanje, da si bo Italija zagotovila lepo bodočnost ter nemoteno vršila svoje zgodovinsko poslanstvo v svetu. Zato si mora zagotoviti življenjski prostor ter blagostanje italijanskega naroda. List zaključuje, da je italijanski narod odločen za odpor m boj do skrajnosti, ker se zaveda, kaj bi ga doletelo, ako bi se sovražniku posrečilo ukloniti njegovo voljo do zmage in odpora.
Budimpešta, 5. jul. s. Ducejeve izjave pred direktorijem Narodne fašistične stranke so izzvale velik odmev na Madžarskem. Včerajšnji večerni listi objavljajo govor na prvih straneh pod velikimi naslovi in ga opremljajo s komentarji. v katerih poudarjajo globoko občudovanje madžarskega naroda za Duceja. Vsi komentarji poudarjajo, da je Ducejev govor zrušil vse klavme laži sovražne propagande, ki je hotela dokazati neko dozdevno slabost italijanskega narodi« Ta pa je danes bolj kakor kdaj trdno odiočen. da vztraja v neomajni veri in da odbije vsakršen poskus sovražnega izkrcanja.
Oficiozni Ust »Budapesti Ertesito« prše. da je madžarska javnost sprejela Ducejev govor z največiim zanimanjem in z največjim zadovoljstvom. Politični krogi v Budimpešti opozarjajo na odločnost fašistične Italije, ki je našla v Ducejevih besedah nedvoumen izraz. Italija je odločena, da vodi to vojno do konca ob strani svojih zaveznikov, kar ne ustreza v celoti samo interesom italijanskega naroda samega. temveč vse Evrope. Fašistični stranki pripada še nadalje življenjska naloga, da trdno drži v svojih rokah zgodovino Italije Podvzeti so bili vsi ukrepi, zaključuje list. da se država zavaruje proti sovražnemu vdoru in da bi se mogel narod uspešno upirati do zmage.
Ducejev govoT, piše v svojem uvodniku list »Magyarszag«, predstavlja najvišji zgled nepo-rušne volje in globoke vere odgovornega državnika, ki v zgodovinski uri ničesar ne prikriva svojemd narodu, kateri je voljan, da mu siedi na polju časti in odpora. Italijanski narod, zaključuje list, dokazuje, da ima neporuš-no vero v usodo domovine.
Sofija, 5. jul. s. Veliki Ducejev govor pred direktorijem Stranke je zbudil v sofijskih političnih in novinarskih krogih najgloblji in najugodnejši vtis. Sofijski listi ga objavljajo v celoti po besedilu agencije Štefani, in sicer na častnem mestu na prvih straneh in pod vidnimi naslovi ter z beležkami in komentarji, ki poudarjajo in prikazujejo bistvene in najbolj značilne odlomke. Oficiozni »Večer« objavlja uvodni komentar, v katerem poveličuje vedro odločnost Duceja. ki je neposreden izza sklepa in volje vsega italijanskega naroda, ki ima pred seboj en sam cilj — zmago List zaključuje: Duce je povedal svojo besedo, ki je volja vsega italijanskega naroda. Za italijanski narod je danes geslo: »Zmagati!« Gre za kategorični imperativ in nespremenljiva načela. Sovražnik lahko še nadalje grozi, toda Duce je dejal, da bo vse doseženo, in tako bo tudi
resnično, če to zahtevajo načela pravice in
prava.
Bern, 5. jul. s. Popoldanski in večerni Esti objavljajo na prvi strani in z velikimi naslovi govor Duceja pred direktorijem Stranke, ki ga je tudi švicarska radijska postaja v izvlečku oddajala v raznih oddajah.
Stockholm, 5. jul. s. Stockholmski listi objavljajo izčrpen izvleček Ducejevega govora na zadnji seji direktorija Narodne fašistične stranke z naslovi preko vseh strani, v katerih poudarjajo trden sklep Italije, da nadaljuje borbo z vso mogočo srditostjo in v popolni zvestobi do prevzetih obveznosti. Zato poudarjajo tudi Ducejevo izjavo o enotnost ti soglasju vsega naroda v tem sklepu.
Predsednik rumunske vlade Duce ju
Rim, 5. jul. s. Duce je prejel naslednjo brzojavko:
Ko zapuščam gostoljubno italijansko zemljo. Vas prosim, Duce, da sprejmete izraze moje hvaležnosti za pripravljeni mi sprejem in sestanek, ki je obogatil moje življenje. Prosim Vas. blagovolite sprejeti vdan poklon Latinca in izpoved moje vere v veliko usodo latinstva. Srečen sem, ker odnašam s seboj besede Ducejeve cenitve Rumunije. maršala Antonesca in njegovih vojakov. — Mihael Antonescu, predsednik rumunske vlade in zunanji minister.
Bukarešta, 5. jul. s. Ob 24. se je vrnil v Bukarešto profesor Mihael Antonescu, začasni predsednik rumunske vlade, ki se je mudil ▼ Italiji. Sprejema so se udeležili številni člani vlade in vse višje osebje Kr. italijanskega pot slaništva z opravnikom poslov komendatorjem Gerborejem na čelu.
Bose o borbi za neodvisnost Indije
Ustvarjanje novega reda v vzhodni Aziji na temelju svobode, pravičnosti in morale
(NSERUftAJTE V MJUTRU" l
šonan, 5. julija, s. Govor, ki ga je imel Candra Bose ob svojem imenovanju za predsednika lige za indijsko neodvisnost v vzhodni Aziji, se glasi:
Zahvaljujem se vam iz srca za čast, ki ste mi jo izkazali, ko ste me imenovali za voditelja pokreta za neodvisnost Indije v vzhodni Aziji. Prevzemam to odgovornost, toda s čustvi globoke ponižnosti, in prosim Boga, da bi mi hotel podeliti potrebno moč. da bi izvršil svojo nalogo v popolno zadovoljstvo rojakov v ln. diji in izven nje.
Ako bi vam bile znane vse moje izkušnje v domovini in v inozemstvu od začetka te vojne dalje, bi prarv tako kakor jaz čutili, da je roka previdnosti vodila našo napore po poti, ki vodi k zmagi. Gotovost glede tega je močno okrepila moj optimizem in mojo vero. Prijatelji! Nastopil je trenutek za vse Indijce, ki ljubijo svobodo, da se lotijo dela. Vsaka akcija v vojnem času pa zahteva v prvi vrsti vojaško disciplino in popolno zvestobo stvari, pa se zato obračam na vse Indijce vzhodne Azije s pozivom, naj strnejo svoje vrste pod edinim voditeljem in se pripravijo z,?, težko borbo. Prepričan sem, da bodo vs> odgovorili na moj poziv. 'Veseli me, da lahko poudarim, da bo resni sklep, ki smo ga danes sprejeli, združil v skupno vez ne le indijske domoljube vzhodne Azije, temveč Indijce vsega sveta. Kolikor vem, je to pot prvič v novejši zgodovini, da so Indijci, ki bivajo v inozemstvu, stvorih organizacijo, ki ima en sam namen. Ko sem 1. 1941 zapustil Indijo, sem javno izjavil, da odhajam na važno poslanstvo, ki ga je odobrila ogromna večina mojih rojakov. Od onega dne in navzlic hudim omejitvam, ki mi jih je vsilila britanska tajna služba, sem bil v stalnih stikih s svojimi brati v Indiji. V zadnjih 12 mesecih je bilo Več naših predstavnikov Iz raznih smeri odposlanih v Indijo. Oni mea njimi, ki so bili ujeti in ustreljeni, bodo maščevani, mnogim pa se je vendarle posrečilo izogniti se ujetništvu in razvijajo sedaj koristno delo, med tem ko se indijski rojaki v inozemstvu smatrajo za predstavnike svojih bratov, ki se v domovini bore za našo svobodo. Nekateri moji prijatelji v Indiji so menili, da bo britanska vlada pod pritiskom mednarodne krize sprejela našo zahtevo po neodvisnosti in sicer v svojem lastnem interesu, toda te utvare so odpadle, kajti jasno je, da hoče London brezobzirno izkoriščati Indijo tako med vojno, kakor po njej. Zato so poslali maršala lorda Wavella kot podkralja v Indijo. Po mojem mnenju je to imenovanje preroški dogodek, napisan na stenah.
Ta bivši vrhovni poveljnik vojske bo poslednji podkralj Indije. Vojaško in gospodarsko izkoriščanje Indije, ki ga bo nedvomno še pospešil, bo še bolj razdra-žilo indijske množice in okrepilo sile revolucije. In čeprav je Indija sedaj tik pred režimom vojaške diktature pod vlado novega podkralja, sem vendar mnenja, da bo britanska vlada v bodoče zopet skušala doseči kak kompromis z Indije. Tak poskus pa bo samo spletka ali prevara in naši rojaki, ki žive v domovini, se r. o-# rajo že sedaj pripraviti, da to spletko" razkrinkajo, kakor so to v ostalem storili tudi tedaj, ko je sir Stafford Cripps dajal prazne obljube Indijcem 1. 1942. Churchill, vrhovni predstavnik britanske, ga naroda, je sedaj odkril svoja čustva glede Indije, ko je dejal lordu londonskemu županu, da mu ne ugaja označba »br»-skupnoetc ln da mu je ljubši izraa
»britanski imperij«. Poslednji imperijali-stični prvi minister Anglije bo nedvomno storil vse, kar je mogoče, da bi svojemu narodu ohranil imperij. Prav zato pa ne bodo morebitne ponudbe, ki bi jih napravil indijskemu ljudstvu, imele drugega namena, kakor, da ga prevarajo. Niti v sanjah ne smemo misliti na kompromta z imperijem, ki bo kmalu izginil z zemeljske površine. Tisti izmed vas, ki ste proučevali zgodovino pokretov za svobodo v drugih državah, kakor sem Jo proučeval tudi jaz, ste prav gotovo lahko opazili, da sta dva pogoja potrebna za dosego neodvisnosti: 1. ugoden mednarcani položaj, 2. do žrtvovanja potrebni napori. Prvi pogoj je že dan. Ako bi se Indija morala boriti sama proti britanskemu impe. riju, bi bila njena naloga pretežka, toda sile trojnega pakta, ki pobijajo našega sovražnika in mu prizadevajo hude poraze, so uspešno olajšale naše breme. Temu pa je treha dodati še neko drugo prednost za nas; sile trojnega pakta so odločen« nadaljevati borbo do popolnega uničenja angleško-ameriškega imperijalizma. Britanski imperij bo navzlic svoji moči iskal pomoč na vse strani. Zato je povsem naravno, če tudi mi iščemo pomoči, kjer jo lahko najdemo. Razen tega je sleherno gibanje za neodvisnost v zgodovini iskalo pomoč v inozemstvu, preden je doseglo kak uspeh. V našem primeru nam logika dogodkov spreminja sile trojnega pakta v naše zaveznike in prav nič slabega nI, če sprejmemo njihovo vzajemnost in v potrebi tudi njihovo pomoč. Sile trojnega pak. ta so v preteklosti često pojasnile svoje stališče glede Indije, Japonska pa Je po predsedniku svoje vlade generalu Toju sedaj ponovno potrdila svojo politiko tudi nasproti Filipinom, Birmi in Indiji.
Britanski politiki in propagatorji, ki so sami hinavci, so japonsko obdolžili hinavstva, toda prvi minister Tojo je zadal hud udarec angleško-ameriškim spletkam, ko Je odkrito izjavil pred vsem svetom, da bo neodvisnost Birme ln Filipinov postala stvarnost ne šele po vojni, temveč pred koncem tega leta. Stališče Japonske nasproti Birmi in Filipinom je jasen dokaz o iskrenosti in dobri nameri, toda ne glede na to ne vidim razloga, zakaj ne bi dvomil o namerah Japonske. Japonska jc prva azijska velesila, ki je vzdržala napad, in prav dobro ve, da se ne more dokler bo zasužnjen en sam azijski narod, noben drug" azijski narod čutita varnega pred grožnjo napada. Toda je še ne-Aaj več: Na Japonskem je sedaj nekaj,
kar bi lahko označili za s>azijsko zavest«., čut, ki se kaže v želji, da se tudi drugim azijskim narodom pomaga doseči svoboda. Ves ta razvoj ustvarja položaj., ki nudi priliko za prerod vseh zasužnjenih narodov, da bi sodelovali v novem redu ki bo temeljil na svobodi, pravičnosti lu morali.
Tokio* 5. julija, s. Predsednik lige za neodvisnost Indije v Vzhodni Aziji je ob napovedi imenovanja Candre Boseja za svojega naslednika, izjavil: Skozi desetletja so se Indijci borili proti britanskemu gospodstvu in izkoriščanju. Na tisoče indijskih rodoljubov je izgubilo svoje življenje za stvar indijske svobode in tuJI v tem trenutku je vsa Indija v vojni s Veliko Britanijo. Ta borba je borba do kraja in s pomočjo vsemogočnega Boga se bo končala s slavno zmago Indije. Britanci so se hvalili, da lahko zatro revolucijo z enim samim zamahom. Toda v tem niso uspeli in to navzlic brezobzirnemu terorju in zatiranju.
Oni dan, ko sem bil v Tokiu, je predsednik vlade Tojo potrdil obveze Japonske, da d& svojo popolno pomoč Indiji v borbi proti angleško-ameriškim oboroženim silam. To je prilika, ki nam jo je poslal sam Bog, prilika, ki jo moramo izkoristiti. Desetletja se je Indija sama borila proti Britancem, danes pa ima močne zaveznike. Japonska in njeni zavezniki Osi v Evropi so prijatelji in zavezniki Indije. Zato je sedaj za nas Indijce naša naloga jasna. Mi Indijci moramo delati "n se boriti za zmago Japonske ln Ml Ost kajti, kakor sem že dejal, zmaga Japonske in sil Osi pomeni zmago Indije m svobodo 400 milijonov Indijcev, slavo Azije in novi red v tem delu sveta.
Govoreč nato o svojem nasledniku, je dejal: čandre Boseja ni treba Še predstavljati vam iz Indije in vam Indijcem v svetu. V njem se zrcali, kar je najbolj drznega in dinamičnega v indijski mladini. On je odličen vodja in borec brez kompromisa. Svoje življenje je posvetu stvari Indije. Enajstkrat je bil politični ujetnik Britancev, toda vise trpljenje in vse žrtve niso storile drugega Kakor okrepile njegovo dinamično voljo, da vztraja v borbi za svobodo, dokler ne bo izvojeva na zmaga. Prijatelj in tovariši v orožju! V vaši navzočnosti podajam demi-sijo na svoje mesto in imenujem Čandro Boseja za predsednika pokreta za indijsko nedvisnost v Vzhodni Aziji. Odslej bo Candra vas predsednik in vaš voditelj v borbi za indijsko neodvisnost. Popolnoma zaupam, da boste pod vodstvom čandre Boseja korakali v bitko in delili med se-borj slabo in trpljenje bojev, da bi si potem porazdeliti tudi slavo zmage.
Preporod Portugalske pod Salazarjem
11 let uspešnega dela
Lizbona, 5. jul. s. Portugalska je praznovala obletnico 5. julija 1932, ko je Salazar po štirih letih gerentstva finančnega ministrstva prevzel tudi predsedstvo vlade, da bi v nadaljnjih 11 letih, ki so sedaj potekla. usmeril politiko države na pot odločnega preporoda. Besede, ki jih je tedaj izrekel, so po svoji treznosti in odločnosti že nakazovale glavne smernice, ki so se še nadalje izpopolnile v teh letih, zlasti one, ki so kazale na resnost naloge, ki jo je prevzel, ko je izjavil, da jih ne smatra kot nevšečne prtljage, katere se hoče ob prvi priliki znebiti, temveč kot resno dolžnost, ki jo mora izpolniti do kraja. Vsi portugalski listi se spominjajo tega zgodovinskega dne in opozarjajo na pomen prevzema oblasti po Olivieru Sa-lazarju.
List »Diario da Mencha« vprašuje, kaj
bi bilo s Portugalsko, če bi Salazar ne bil že L 1928 prevzel finančnega ministrstva in L 1932 predsedstva vlade. Tudi sedanja vojna, z vsemi posledicami, ni mogla ustaviti zaleta portugalske revolucije. Ne smemo pozabiti, nadaljuje list, kaj je Portugalska dolžna Salazarju glede na njegovo obnovitveno delo v duhu pravičnosti. List ugotavlja, da prihajajo iz vrst najmlajših in najčistejših znanilci tistih, ki bodo morali nadaljevati obnovitveno delo Salazarja.
Tudi drugi listi komentirajo prevzem oblasti po Salazarju pred 11 leti in poudarjajo. da je ume! v teh letih vojne ohraniti državo izven konflikta, Portugalska pa je v teh 11 letih, ko je imela srečo močne vlade pod močnim vodstvom, dosegla napredek na vseh področjih.
možnosti
Berlin. 6. julija.
Kaj lahko napravijo sovražniki Osi v drugi polovici 1. 1943? V Berlinu pravijo na to vprašanje, da je treba samo pogledati na zemljevid in vsakdo si bo dal brez težkoč pravilen odgovor. Ang osasi iimjo v sedanjem trenutku naslednjih sedem možnosti:
1.	Izkrcanje na eni ali na več točkah dolge in č enovite norveške obale. To podjetje je zelo tvegano, ker se je ponesrečilo že enkrat, spomladi 1. 1940. dasi je takrat podpira*a britanski podvig še obstoječa norveška vojska. Takrat je bila tudi nemška sila še zelo majhna in popolnoma odrezana od svojih oporišč, sedaj pa so nemške posadke zelo jačje in imajo na razpoago vse bogastvo države. F.azea tega je nemške letalstvo skrbno na straži in bj onemogočilo vsako presenečenje in izkrcanje velikega obsega. Isto velja tudi za skrajni sever Evrope.
2.	Izkrcanje na oba'i. ki jo Nemci imenujejo mokri trikotnik, to je v trikotniku med Skagerrakom, otokom Helgolandom ter otoki vzhodne Frizije. To bi bilo podjetje. ki bi pomenilo, da se je napadalec podal naravnost v levje žrelo, ker bi se izpostavi napadu od obeh strani zelo utrjenega področja. To bi bil pravi samomor.
3.	Izkrcanje na francoski obali ob Ro-kavskem prelivu. To podjetje bi pospeševala majhna morska razdalja, ki bi jo bilo treba prevoziti in bi zaradi bližnjih oporišč omogočala lahko oskrbo ter pošiljanje nemoči izkrcanim četam. Ta rešitev bi bila v teoriji najboljša in najbolj logična. V resnici pa stvari stoje nekoliko drugače, kajti nemško poveljništvo je računalo z britanskim izkrcanjem na tem področju že cd ča^a napada na Francijo in Doslej ni izgubilo niti enega dneva. Utrjeva'o je ta dohod v Evropo in zgradilo nezavzeten jez ter utrjeni sistem, kakršnega svet še ni videl. Žrtve, ki bi jih morali Anglosasi plačati pri tem poskusu, bi bile nedvomno strahotne. Majhen dokaz o tem je dal že primer napada na Dieppe. Tudi na ostalih delih francoske atlantske obale je Nemčija silovito utrdila svoje postojanke. Razen utrdb stoje tukaj dovoljne rezerve čet, vedno pripravljene, da se v množicah vržejo na ogrožene točke.
4.	Izkrcanje Giraudovih in De Gaullovih čet v južni Franciji. Ta načrt, za katerega
se ogrevata zlasti oba francoska generala. je zelo všeč tudi Angležem, ker bi s tem prihranili mnogo svojih sil v najbolj kritičnem trenutku, toda v Berlinu zagotavljajo, da je tudi sredozemska francoska obala sed^j primerno urejena za obrambo. Vsak dan. ki poteče, še zbolj-šuje položaj osnih čet, ki jim je poverjena obramba tega področja.
5.	Izkrcanje na eni ali na več točkah italijanske obale. V tem primeru bi šlo za več kakor za poskus vdora na evropsko celino. Ta napad bi pomenil v resnici ustvaritev pravcate druge fronte. Moč osnih čet, osredotočenih na italijanskem polotoku, je namreč tako velika, da bi Anglosasi ^koj naleteli na silen odpor. Vsak meter osvojenega ozemlja bi morali p'ačati s tako silnimi žrtvami, da bi bil napadalec izpostavljen velikim nevarnostim. ker bi se moral oskrbovati iz daljnih prekomorskih oporišč.
6.	Izkrcanje na Ba'kanu. Za to misel se je vedno ogreval Churchill ne glede na slabe izkušnje na Galipoliju v prvi svetovni vojni. Churchill misli bržkone na So'un pozablja pa pri tem, da je današnji položaj bistveno drugačen kakor položaj jeseni 1. 1916. Ves Balkan drže osne čete in čete osnih zaveznikov. Ne sme se nadalje pozabiti, da so 1. 1941 maloštevilne nemške in italijanske divizije strle jugoslovansko in grško vojsko ter zapodile Angleže s polotoka in s Krete. Poleg tega so danes tudi egejske in jonske obale zelo utrjene. Kreta pa je izpremenjena v silovito obrambno postojanko.
7.	Izkrcanje na enem izmed omenjenih odsekov, ki bi se izvršilo z istočasno sovjetsko ofenzivo. Med vsemi možnostmi je ta morda še najverjetnejša, toda sovjetski napad bi naletel na nepremostljivo oviro nemških utrdb na vzhodni fronti. ki jih brani dvojna zasedba vojske, oripravljene obenem za obrambo in za napad.
Po mnenju berlinskih krogov imajo Anglosasi odprtih teh sedem možnosti. Te možnosti so realne, niso Pa zadostne, da bi prevrnile sedanji položaj ter odločile usodo vojne proti Osi. Da bi pa bila slika popolna, bi morali preiskati tudi možnosti, ki jih imata Nemčija in Italija, s katerimi se Angleži prav nič ne bavijo. Ni oa dvoma, da bodo tudi te imele važno vlogo pri razvoju dogodkov. (»Corriere della Sera«).
Sprememba v civilnem komi* sarijatu za kočevski okraj
Z odlokom današnjega dne je nadomestil Eksc. Visoki komisar dr. Sisgcrca Giovannia v funkciji civilnega komisarja za kočevski okraj in je poveril začasno zastopstvo v istem komsarijatu seniorju Prostovoljne milice za nacionalno varnost Ludoviku Maffei.
Gospodarstvo
Slavnost v Redijmgfit
Ob 12. obletnici smrti vojvode D'Aosta je bila te dni v Rcdipuglii na velikem vojaškem pokopališču spominska slavnost za pokojnikom. Poleg zastopnikov vojašk h oblasti in predstavnikov stranke iz Monfalcona, Fogliana, Redipuglie in Ronchia je bil navzoč tudi Turinski grof. Med službo božjo je faišstka Bruna De Vitto zapela »Schu-bertovo »Ave Mario« in Molitev«, ki jo je napisal mons. Massa za padle vojake. Po maši je imel general Gariboldo fašistični apel.
Baltika med paletjem L I9I8 m letošnjim
Osne sile so pripravljene, da odbijejo vsak napad na
evropsko celino
Berlin, 5. jul. Kakšna je razlika med poletjem 1. 1918 in med letošnjim? Na to vprašanje so odgovorili že mnogi nemški pisci, ki sproti zavračajo razne trditve sovražne propagande, da se letos poleti do pičico natančno ponavlja vse ono, kar se je bilo zgodilo med majem in oktobrom pred 25 leti".
Toda najbolj prepričljiv odgovor je dal vsekakor pred par dnevi Franc Geisler, ?;riani bavarski novinar. Razlika med letoš-riim položajem in položajem cesarske vojske v 1. 1918 obstoji v glavnem v tem, da so bile takratne nemške armade pred absolutno nujnostjo napada za vsako ceno, dočim je sedaj ta neizbežna nujnost na Stranj armad združenj narodov. Zakaj je morala Nemčija od junija meseca do prvih dni julija 1. 1918 podvzeti svojo orjaško ofenzivo. Pravi in verjetno edini razlog, ki je pris;l|l nemško vrhovno poveljništvo, da je napram antantni zapori vrglo vse svoje sile, je dejstvo, da je bil notranji položaj v Nemčiji skrajno kritičen predvsem zaradi vprašanja prohrane. Razen tega je bilo v Nemčiji tol4ko pomanjkanje bistveno potrebnih surovin, da so morali celo proizvodnjo municije občutno omejiti. V splošnem je šlo nemškemu poveljništvu za to, da izigra svejo zadnjo karto, da bi vsaj doseglo nekak vden prestižni uspeh, na primer osvojitev Calaisa ali prodor do Pariza. Takrat ri nihče resno mislil, da se da zmaga še doseči z vojaškimi operacijami. Lu-dendorf je že v prvih dneh maja javil cesarju. da samo čudež še lahko odstrani splošno katastrofo nemške vojske. K temu pripominjajo nekateri, da bi brez nepotrebne ofenzive nemške armade ne bile izkrvavele. marveč bi bile držale svoje postojanke še mnogo časa. V tem razdobju bi morda nastopil nenaden čudež, morda celo zlom antante zaradi ostre podmorniške vojne. Ta trditev bi b'!a morda osnovana, ako se vzame za čisto zlato vse, kar je napisal Churchill v svojih spominih. Deial je namreč, da bi še nekoliko mesecev uspešne podmorniške vojne jmelo tako porazne po-sled:ce za zaveznike, da bi bili najbrž izgubili vojno. Nikaka skrivnost ni, da ie Churchill v svojjh spominih orisal položaj tako. da je lahko dokazal pravilnost svojih navedb in kritik takratnega vodstva vojne. Morda je celo imel namen, prevarati v tem pogledu sovražnike Velike Britanije.
Let.o?nje poletje pa nemškim in ostalim osnim vojskam nikakor ni treba iti v napad. So v srečnem položaju, da lahko mimo pričakujejo napad sovražnika, ki jim bo otvoril možnost, da s svoje strani odgovore z napadom na Anglosase in na Rusijo ter jih pris!lijo do odločilnih bitk. Nasprotno so Rusi in Anglosasi prisiljeni, da si odpre vrzel za vhod v evropsko trdnjavo. Oni ne morejo cele mesece ali morda cela leta stati z orožjem ob nogi pred evropsko trdnjavo, razen ako imajo prazno utvaro, da bi jo osvojili lahko z blagom. 9 kako zvijačo ali iz zraka. Take utvare so se res nekaj čas-i vzdrževale, kasneje pa so bile opuščene, ker so se zavezi" iki prepričali, da se vojna lahko odloči samo na način, da se napadejo osne sile na evropski celini.
V svojem zadnjem govoru je tudi Churchill gotovo z utemeljenim razlogom opustil nad o, da bi letalski napadi lahko prisilili države Osi "k predaji. Govoril je o totalni letalski vojni kot o bobnajočem ognju. ki mu bo žele sledil pravi napad. Do slednjega bo prišlo baje šc prej, preden »bo odpadlo listje«.
Goisler nadaljuje: Prepričani smo, da bo napad prišel, ker bi po ponovni moskovski zahtevi imelo vsako izmikanje najbrž slabše posled'ce kakor ponesrečen poskus. Ni treba posebej poudarjati, da bi izkrcanje na tej alj drugi točki evropske celine ne
lam;, bi se položaj bistveno ne izpremenr.l. Ne zadostujejo namreč samo predmestja, da bi se zrušUa evropska trdnjava. Potrebno jc, da bi bile pobite osne vojske, toda prav v tem trenutku bi prešle osne armade v napad i>n bi prizadele sovražniku strahovit, morda celo smrten udarec. Isto velja tudi za Ruse. Seveda pri tem ni treba podcenjevat; sovražnika. Nedvomno bodo Anglosasi ojačiii, kolikor se bo le dalo. svoje uptrahovalne polete proti evropskim mestom z nado, da si tako olajšajo vdor v Evropo.
Tu in tam se že kažejo znaki, da Velika Britanija resno računa z možnostjo napovedanih represalij, toda to bojazen sproti duši uradna propaganda, ki si prizadeva i prepričati javno mnenje da ima letalstvo j zavezniških narodov sedaj silno premoč v j zraku in da nemško letalstvo ne bo nikoli ; več sposbno izvršiti zagrožene povračilne napade. Gotovo bi v takem primeru britansko letalstvo ob podpori ameriških letalskih sil izvršilo še hujše bliskovite napade. Ako bi bila britanska propaganda popolnoma prepričana o tem, kar trdi, bj se ne oklepala tako krčevito zatrjevanja, da imajo zavezniki premoč v zraku. Vsekakor pa si je nemški narod gotov, da uničevanje nemških mest, zgodovinski spomenikov in pobijanje nedolžnih ne bo ostalo brez kazni.
Evropa se ne namerava samo branit), maveč hoče tudi napadati, vedoč, da je napad najboljša obramba. Sedaj se ustvarjajo pogoji in priprave za zmagovito operacijo. To je odgovor na sovražno propagando. (II Piccolo.)
Prijava žimnic v Javnih prenočiščih
Rim, 5. jul. s. Službeni list objavlja ministrski ukaz z dne 2. julija 1943/XXI. o popisu volne žimnic, ki stopi danes v veljavo. Ukaz določa, da morajo vsi lastniki ali upravnild hotelov, gost'ln, penzijonov in sploh oni, ki dajejo prenočišče potnikom, kakor tudi vsi. ki oddajajo sobe v najem v smislu čl. 108 enotnega besedila zakona o javni varnosti, v roku 15 dni po objavi tega ukaza javiti pokrajinskemu sindikatu hotelov pri fašistični pokrajinski zvezi trgovcev, ki je pristojna za ozemlje, število žimnic in blazin v obretu.
Nova bolgarski generalni konzul v Tirani
Sofija, 5. jul. s. Proti koncu tedna bo novi bolgarski generalna konzul v Tirani, Mink, odpotoval iz Sofije na svoje mesto.
Tojo na obisku v Siasnu in Sittgspiiru
Bangkok, 5. jul. s. Predsednik japonske v ade Tojo. ki sc muli na obisku v Taju, je imel razgovor s predseuiikom tajske vlade Fihunom. Po tem razgovoru je predsednik japonske vlale podal japonskim vojaškim šefom v Taju poročilo o vojaškem položaju.
Tokio, 5. julija, s. Prvi minister Japon-se je danes izjavil', da so razgovori s prvim ministrom Taja dovedli do popolnega sporazuma o sodelovanju obeh narodov. Ob tej prirki je Tojo izraizl svojo hvaležnost in svoje občudovanje za tajski narod in prijateljska čustva prvega ministra Taja v njegovi osebi.
šonan, 5. jul. s. Za sprejem generala Toja se je danes šonan zavil v pravo morje zastav vzhjajočega sonca. Ogromna množica, ki je vihtela majhne japonske zastave, je prišla prvemu ministru Toju nasproti. Toja je sprejel maršal grof Terauki, vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil v južnih deželah, obenem z visokimi oficirji vojske in mornarice in civilnimi oblastmi. Tojo se je zahvalil za pozdrave tisočev Japoncev, Kitajcev, Malajjcev in Indijcev ter se je nato podal v glavni stan japonskih oboroženih sil za južne dežele, kjer je sprejel poročila poveljnikov japonskih edinic. Kasneje se je razgova.rjal s Teraukijem in je zvečer sprejel indijske kneze z okupiranih področij, ki so prišli v šonan, da bi se poklonili prvemu japonskemu ministru.
Spremembe v rumunski
vladi
Bukarešta, 5. jul. s. Naonestu odstopiv-šega kmetijskega ministra Avrelijana Pane je bil imenovan Jon M^rian.
Bukarešta, 5. jul. s. Za državnega ped-tajnika v nvnistrstvu za delo je bil imenovan Jchn Dimitrij Enescu.
Albanska zdravstvena
komisija v Italiji
Brindisi, 5. jul. s. Pod vodstvom podpicd-ssdnika vrhovn- ga fsšističnega svota za Albanijo Vandiela Koče je prispela, semkaj all>ans-ka zdravstvena komisija, ki je prišla ? Italijo, da prouči organizacijo INFAIL in njene bolnišnica. Komisija je odpotoval cd lu v Rim.
Seja' vrhovnega sveta
španske mornarice
Madrid, 5. jul. s. Pod predsedstvom mornariškega ministra admirala Morena se je sestal vrhovni svet mornarice in so se seje udelež li vsi edmirali in šefi pomorskih oddelkov.
Ogromne ameriške izgube
Berlin. 5. jul. s. Kakor se doznava iz pooblaščenega vira, je b lo cd vstopa Zedinjenih držav v vojno pa do danes potopljenih skupno po zaslugi letalskih in pomorskih sil trojnega pakta 2754 angleško-ameriških parnikov s skupno 17 milijonov tonami. Razen tega je bilo poškodovanih na stotine ladij, ki so jih zadeli torpedi, bombe m mine in ki so bile nato izgubljene, tako da je skupno število ladij. ki so končale na dnu morja, nedvomno večje kot 3300.
Buenos Aires. 5. jul. s Iz \Vashingtcna se doznava. da jc po uradnih poročil h v prvem letu operacij proti sovražniku v Iivropi samo 8 ameriška letalska eskadrn izgubila 3000 letalcev. ki so padli, bili ranjeni ali uicti.
Stavkovna gibanje v Ameriki
Buenos Aires, 5. jul. s. Po poročilih iz
Zedinjenih držav se stavka rudarjev povsod nadaljuje. V srednji Pensilvaniji, ki je žarišče gibanja proti ukazu predsednika sindikata Johna Levvisa, naj se stavka konča, sta bila zaprta nadaljnja dva rudnika in v vsej zvezni državi stavka še vedno 37.000 rudarjev. V srednji Ok'ahomi sc je stavka razširila na vse rudnike. Doznava se nadalje, da se še vedno 80.000 rudarjev nI javilo na delo v rudnikih antracita.
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
Sovjetske in ameriške intrige na Srednjem
vzhodu
Ankara, 5. julija, s. Iz Sirije poročajo, da se pod vodstvom moskovskih agentov in raznih armenskih elementov vrše priprave za ustanovitev enotnega komunističnega pokreta, ki naj bi zajel poleg Sirije tudi Libanon, Palestino in Irak. Organizacija je stopila v stike z židovskim elementom v želji, ki odkrito podpira ta pokret. Tako Rusija navzlic razpustu Ko-minterne še nadalje izvaja politiko prodiranja na Srednjem vzhodu^ od koder skuša pregnati Angleže in Američane.
V sirskih nacionalističnih krogih mislijo, da bo v najkrajšem času prišlo ao odkritega interesnega spora med SSSR m Zedinjenimi državami, ki so prav tako začele izvajati politiko prodiranja v Mali AZiji. Zedinjene države si namreč skuša-
jo sedaj po gospodarskem prodiranju na imelo "še pomena odprte vrzeli v obramb- | Srednji vzhod ustvariti trdna oporišča tu-
nem ""'atomu Evrope. Ako bi se nasprotnikom ludi posrečilo, da bi na zapadu ali na jugu Evrope nastopili z ogromnimi si-
di na političnem in vojaškem področju. Doznava se namreč iz Irana, da so Američani razširili svoje nadzorstvo tudi nad
vojaškimi organizmi države s svojimi tehničnimi strokovnjaki, ki so začeli z reformo oficirskega kadra iranske vojske in odstranili vse sumljive oficirje, ki so gojili nacionalistična čustva in jih zamenjali z ameriškimi oficirji in inštruktorji. Razen tega so ameriški svetovalci pridobili iranske vojaške oblasti za to, da plačujejo v gotovini namesto po sistemu zakona o najemanju in posojilu vse dobave vojnega gradiva iz Zedinjenih držav. Da bi omilili zelo porazni vtis, ki ga je napravila ta zahteva, ki je imela za posledico znatno zvišanje vojaških stroškov, so ameriški odposlanci izjavili, da bo denar iz prodaje vojnega gradiva investiran v gospodarskih podjetjih v Iranu. To je povzročilo seveda ogromno pozornost, kajti ameriško postopanje jasno odkriva, da hočejo Zedinjene države dcsečl bajne dobičke ln se vmešavati na vsa področja državne uprave, stroške te politike pa naj plačujejo Iranci.
— iz italijanske železarske industrije.
Kakor smo že kratko poročali, bo družba za f nanciranje italijanske težke industrije »Finsi ler« (Societš. Fin: nziaria Siderur-gica) v Rimu izplačala za preteklo leto nespremenjeno 6.5 % kosmato dividendo. Družba »Finsider«, ki pripada državnemu Zavodu za industrijsko obnovo tIRI), je lani pri glavnici 1800 milijonov lir zabeležila čisti dobiček 131.7 milijona lir. Po iz-> vrženem zvišanju znašajo glavnice štirih I velikih železarskih družb, ki jih kontrolira 1 »F nsiler«, kakor sledi: uTerni« 1500 milijonov lir, »Uva« 1230 milijonov lir, »Siac* 500 milijonov lir in »Dalmane« 120 milijo-! nov lir. Od ustanovitve do konca leta 1942. se je f nančna družba »Finsider^ udeležila z zneskom 1023 milijonov lir pri povišanju glavnic omenjenih štirih družb, z zneskom 1 nadaljnjih 545 milijonov lir pa se je udeležila pri drugih kontroliranih družbah in ; pri financiranju v tekočem račun/u. Na obratni glavnici družbe »Finsider« in po ; njej kontroliranih družb, je Zavod za industrijsko obnovo udeležen s 43%. Zasebni kapital pa je na podjetjih, ki jih kontrolira družba Finsider udeležen z glavnico 2.6 milijarde lir.
= Iz trgovinskega in zadružnega regr-stra. Pri tvrdki Salus d. d. v Ljubljani je bil Izbrisan član upravnega sveta rar. pn. Ivan Koželj. — Pri Nabavni zadrugi mestnih uslužbencev v Ljubljani je bil izbrisan izredni komisar Rudolf Schauer, vpisani pa so bili člani upravnega odbora inž. Slavko Zajec, inženjer mestne elektrarne, Stanko Mihelčič, mestni komisar, Ciril Stanič, mestni tehnik, Vlado Iglič, mestni knjigovodja, Marija Ryška. mestna pisarniška uradnica, Leopold Jezovšck, mestni poduradnik, Franc Por, uradnik Mestne hranilnice, Franc Resnik, mestni delavec in Ludvik šefic, skladiščnik. — Pri Kreditni zadrugi trafikantov v Ljubljani so bili izbrisani člani upravnega odbora Jernej Novak, Boris Lunder in Iza-bela Ahčinova, vpisani pa so bili Leopold štrukelj, Franja Pečarjeva in Ivana Kmc-tičeva.
= Kontrola žitnega pridelka in nove odkupne cene na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je te dni izdalo obsežno naredbo o mlačvi žita, ki vsebuje predpise o oblastveni kontroli pri mlatenju žita. Upravna oblastva prve stopnje bodo takoj po objavi te naredbe popisala in zapečatila vse mlatilnice na svojem področju. Pečati se bodo smeli odstraniti i le v prisotnosti organa, ki bo nadzoroval I mlatenje. Upravno oblastvo bo odredilo j vrstni red mlačve, in sicer tako, da bodo v posamezni vasi kmetje smeli mlatiti po do-! ločenem redu. Nadzorstvo pri mlatenju bodo vršili oblastveni nadzorniki s sodelovanjem predstavnikov ustanove za odkup žita. Po potrebi bodo nadzorstvo vršili tudi okrajnj kmetijski referenti. Oni, ki imajo mlatilne stroje na električni ali motorni pogon, bodo morali dati te stroje na razpolago in bodo morali voditi poseben dnevnik mlačve. Takoj pri mlačvi ali pa v roku, ki ga določi ustanova za odkup žita, bodo morali pro^vajalci oddati one količke žita, ki jih določa naredba o oddaji žitnega pridelka. Hrvatska državna vlada je na seji 1. julija sklepala o odkupni ceni za pše-nico letošnjega pridelka. S seje je b'lo izdano uradno sporočilo, ki pravi, da se glede na posledice, ki bi nastale v narodni proizvodnji, cena narodnemu kruhu !n krušni moki ne bo povišala. Na drugi stranj pa je b lo osvojeno načelo, da je treba proizvajalcem dati pravično odškodnino za oddani pridelek. K osnovni odkupnj ceni 4.50 kun za kilogram pšenice, ki bo ostala nadalje v veljavi, bo država prispevala premijo 7.50 kun, tako da bodo proizvajalci za kilogram pšenice, ki so jo dolžni po na-redbi oddati, prejeli 12 kun. Sredstva za izplačalo te premije bo država pokrila s primernim povišanjem cene bele moke. Pša-nico, ki jo bodo proizvajalci oddali nakupni ustanovi preko količine za obvezno oddajo, bo odkupna ustanova odkupila po višji ceni, namreč po 45 kun za kilogram. Te dodatne količine odkupljene pšenice se bodo uporabile za proizvodnjo bele moke. ki se bo prodajala po 100 kun za kilogram. S prodajo pšenice preko obvezne količine se bo torej za pro'zvajalca znatno povišala povprečna prodajna cena.
= Znatno povečanje nemške proizvodnje oljaric. V Nemčiji so te dni pričeli spravljati pridelek oljne repice. ki ka/e letos prav dobro. Ob tej priliki objavljajo nekaj zanimivih podatkov o povečanju nemške proizvodnje oljaric. Se ob koncu prejšnjega stoletja je znašala v Nemčiji površina za prdelo-vanje oljaric okrog 200.000 ha. Pridelovanje oljaric pa je v prvih treh desetletjih sedanjega stoletja zaradi prekomorske konkurence hudo nazadovalo in znaša pridelovalna površina leta 1033 le šc 5000 ha. Potem pa se je pričela ta površina zopet naglo dvigati v zvezi z ukrepi za zboljšanje domače oskrbe z oljnim semenjem. Izdana jc bila parola, da jc treba pridelati čim več maščob. Leta 1938 je narasla pcvrš:na posejana z oljaricami, na 60.000 ha. leta 1940 je dosegla 200 000 ha. lam jeseni pa je bilo z oljaricami posejanih 400.000 ha. Ta površina 6e bo letos nadalje povečala. V netn-šk" oskrbi z maščobami zavzema danes pridelovanje oljnega semenja že zelo pomembno vlogo. Poleg lanenega semena in maka pridelu jejo v prvi vrsti oljno repico. Čeprav je oljna rcpica zelo občutljiva in rada pozebe se doseže povprečno na en hektar posejan z oljno repico. 5 do 6 metrskih stotov olja. Oljne tropine predstavljajo vrhu tega prvovrstno močno krmo, ki vsebuje znatne kol;č'ne beljakovin. S pokrmljenjem teh tropin ee pridobi preko že lodca krave od vsakega hektarja, posejanega / oljnato repico. Še en metrski stot masla. Taki zavzema danes pridelovanje oljnega semenja drugo mesto v nemški oskrbi z maščobami. Pri-bl žno 60°/o' nemške potrebe maščob daje mlekarstvo, drugo mesto pa je zavzelo pridelovanje oljaric, ki daie danes že več maščobe kakor svinjereja. Povečan ie proizvodnje oljaric je bilo propagirano predvsem zaradi tepa. ker se doseže s pridelovanjem oljaric na hektar mnogo večja količma maščobe, kakor če se prideluje krma za pitanje svinj ali za krmljenje krav. Tudi način pridobivanja olja se je v zadnjih letih znatno izpopolnil Polovico vsebine olja v semenu izpre^aio najprej mehanično, ostanek olja pa pridobe na ta način, da izvlečejo olja iz tropin s pomočjo b<"nc:na Pri tem postopku pridobljeno olje po potrebi še kemično predelajo r dodatkom vodika pri čemer se dobi svinjski masti podobna maščoba. Nem3ci selekcijski zavodi se sedaj bavijo z gojitvijo te \rste oljnate repice, ki bi bila po-
zimi bolj odporna proti mrazu. Na tem področju so dosegli že precejšnje uspehe.
= Ukinjeno mešanje ječmenove moke • krušno moko v Nemčiji. Zaradi škode, ki jo jc povzroč la huda zima pri ozimnih posevkih krušnega žita, so lani v Nemčiji izdali prepoved uporabe ječmena za krmljenje živine, obenem pa so odredili, da morajo kmetje ves pridelek ječmena oddati in da se mora ječmenova moka v določenem, odstotku mešati s krušno moko. Ker se je oskrba s krušno moko ietos zboljšala, je bil ukinjen predpis o obveznem mešanju ječmenove moke s krušno moko. Ukinjena je nadalje določba da morajo pridelovalci ves pridelek ječmena oddati. Končno je ukinjena prepoved, po kateri kmetje niso smeli ječmena uporabiti za krmo. V novem gospodarskem letu bodo kmetje oddali le določene količine ječmena, ostali pridelek pa bodo lahko uporabili za krmo. predvsem za pitanje svinj v okviru naCrta. po katerem se mora letos povečati proizvodnja pi-tanih svinj.
—: Fuzija meni praško živnostensko banko in Češko industrijsko banko. Iz Prage
poročajo, da bo zivnostenska banka, ki je največji bančni zavod v Ceškomoravskem protektoratu, na podlagi fuzije prevzela češko industrijsko bani;o v Pragi. Za 17. t. m. je sklican izredni občni zbor, ki bo sklepal o fuziji in istočasnem povišanju delnišhe glavnice Živnostenske banke od 331.25 na 396.25 milijonov Kč. Nadalje bo občni zbor sklepal o olobritvi ustanovitve reprezentanca za Slovaško v Bratislavi (prej je imela banka v Bratislava svojo podružnico). Za isti dan je sklican izreden občni zbor delničarjev češke industrijske banke, ki lx> prav tako sklepal o fuziji. Združitev obeh zavodov se izvrši v okviru koncentracije b:nk v Protektoratu.
= Švicarski vojni stroški. Ob priliki proračunske razprave v švicarskem zveznem svetu je predstojnik švicarskega finančnega urada Welter iznesel, da so vojni stroški Švice do konca 1942. dosegli 4.1 milijarde frankov pri dohodkih vojnih davščin v višini 1.2 milijarde. Za tekoče leto so stroški za vzdrževanje mobilnega stanja ocenjeni na 1.5 milijarde frankov. K temu je prišteti še eno milijardo frankov za nelikvidirane izdatke. Ob koncu leta 1943. bo saldo vojnih stroškov dosegel okrog 5 milijard frankov. Ce se ta znesek razdeli na 201etno dobo amortizacije, bi znašala letna anuiteta 360 milijonov frankov, kar pa je več. kakor znašajo sedanji izredni vojni davki, četudi se vpoštevajo letos sklenjeni novi davki v višini 30 milijonov frankov. Zato bo treba amortizacijsko dobo za posojila povišati na 24 let. Nerešeno je vprašanje dolgov zveznih železnic in dolgov pokojninske blagajne državnih uslužbencev.
GLEDALIŠČE
D R A M A
Sreda, 7. julija, ob 19.30: Jesen. Red A.
Zadnja uprizoritev.
Četrtek, 8. julija: Zaprto (Generalka). *
A. Strindberg: »Nevesta s krono«. Vsebina igre ima svoje težišče v boju človeka z dobrim in zlom. Dejanje se razvija iz sovraštva dveh dalarnskih kmečkih hiš, katerih potomca se ljubita. Posledice njune skrivne ljubezni osramotijo po splošnem gledanju na moralo eno izmed obeh hiš in da bi zakrila to sramoto, izvrši dekle zločin, zgolj, da bi mogla nositi na svoj poročni dan krono. Njen duševni konflikt in njeno očiščenje tvori miselno jedro igre.
OPERA
Sreda, 7. julija, ob 19: Dežela smehljaja.
Opereta. Izven. Zelo znižane cene od 20
lir navzdol. Četrtek. 8. julija, ob 19: Prodana nevesta.
Red Četrtek. Petek, 9. julija: Zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19: Mrtve oči. Premiera. Red Premierski.
*
Sprememba opernega repertoarja. Za«
radi obolelosti gospe Poličeve je moralo vodstvo Opere spremeniti repertoar za sredo, 7. t. m. Namesto operete »Tiha voda«, ki je bila na sporedu za red Sreua, bo uprizorjena opereta »Dežela smehljaja« izven abonmana, po zelo znižanih cenah od 20 lir navzdol.
Premiera D-Albertove opere »Mrtve oči« bo v soboto za red Premierski. Libreto je delo pred kratkim preminulega H. H. Evversa in H. Henryja, prevod: N. štritofov. Na osnovi zgedbe o dobrem pa~ stirju je prikazana usoda ljubeče žene, ld žrtvuje za duhovno skupnost z možem pridobljeno luč oči. Osebe: Myrtocle — Heybalova, Arcesius — Primožič, Arsl-noe — Polajnarjeva, Galba — Anžlovar, Marija Magdalena — Golobova, Rut — Karlovčeva, Ester — Ramšakova, Sara
—	šturmova, pastir — Banovec, pastirček
—	N. Stritarjeva, kosec — Dolničar. Dirigent Samo Hubad, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, načrti za insce-nacijo po zamisli režiserja: ing. arh. S. Rohrman, načrti za kostume: J. Vilfanova.
Radio Ljubljana
SREDA. 7. JULIJA 1943-XXI
7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; po« ročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dirigent Pe-tralia. 14.00: Poročila v italijanščini 14.10: Koncert Malega orkestra, vedi dirigent Lefijak. 15.00: Poročila v italijanščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 17.15: Koncert violinistke Francke Rcjec-Omikove; pri klavirju Marta Biziak-Valjalo. 17.35: Koncert pianistke Lilije Carajan in sopranistke Giovanne Leuzzi. 19.00: »Govorimo italijansko«; poučtt« je prof dr Stanko Lteben. 19.30: Poročila ▼ slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Pomlad . . večna pomlad — fantazija; vodi dirigent Petralia. 21.00: Koncert Adamičevega orkestra 21.30: Klasični orkester vodi dirigent Manno 20.00: Predavanje v slovenščini. 22.10: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 22.45; Poročila v italijanščini.
\
r^MMčm SMMCUt :
*	Smrt generala Eedenda. V Rimu je umrl generalni major vojaškega sodišča Giuseppe Bedendo. Vrnil se je v domovino šele nedavno po daljšem ujetništvu v Afriki, kjer je zbolel. Trpljenje je prenašal z vdano potrpežljivostjo. Pokojnik je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost, imel je pa tudi več drugih odlikovanj. Udeležil se je že svetovne vojne, v sedanji vojni pa se je z uspehom udejstvoval na libijskem bojišču.
*	Vodja Hitlerjeve mladine v Triestu padel na Siciliji. Kakor poroča »Popolo di Trieste;, je umrl na Siciliji, kjer je izvrševal svojo službeno dolžnost, načelnik skupine Hitlerjeve mladine v Triestu Vili Richtzenheln. Narodil se je v Triestu leta 1911, kjer je obiskoval ljudsko in višjo navtično šolo, nakar je napravil skušnjo za kapitana trgovskih ladij. Richtzenhein je, potem ko je prišel na oblast Hitler, odpotoval v Nemčijo, kjer se je .udejstvoval v vrstah Hitlerjeve mladine. V začetku sedanje vojne je bil pozvan pod orožje, bojeval se je proti Poljski, meseca julija 1941 pa je bil hudo ranjen na bojišču pri Kijevu. Ko je okreval od dobljenih ran, se je udejstvoval kot tolmač in zdaj je položil svoje življenje na oltar domovine na Siciliji.
*	Papeževa enciklika vsem škofom sveta.
Na letošnji praznik sv. Petra in Pavla je papež naslovil na škofe vsega sveta enci-kliko, ki je prežeta z versko doktrino. Škofi bodo papeževo poslanico sporočili vernikom do pristojnih duhovnikih.
*	Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja medicine gosp. Janez V r t n i k iz Ljubljane. Čestitamo.
*	Pet družin ima 30 sinov pod orožjem.
Iz Gorizije poročajo o petih družinah, ki imajo skupno 30 sinov pod orožjem Pal-merini Ernest, invalid iz svetovne vojne, je oče osmih otrok, izmed katerih je izgubil dva v sedanji vojni, eden je vojni ujetnik, eden pa pod orožjem. Grudina
Marko Burger umrl
Vitasj popoldne smo prejeli poročilo, da je aamS v Ribnici posestnik in usnjar g. Marko B»rg-er, zadnji ribniški »kapišoo«. Smrt ga jepiabrala v 90. letu življenja.
Marka Burgerja. ki je bil prava ribniška iorenina, so poznali v vsej Ribniški dolini in že daleč po Notranjskem in Dolenjskem. Povsod je imel mnego znancev in prijateljev, ki so ga zaradi njegovega kristalno čistega značaja visoko spoštovali. Pokojnik je bil najstarejši slovenski usnjar. Svojo obrt je prevzel po očetu, ko je bil star komaj 23 let in jo vodil dolgo dobo 65 let. zadnja leta s krepko podporo sina Franceta. Svoje delavnosti pa ni posvečal samo usnjarski obrti, ampak tudi vzorno urejeni domačiji in delu za blaginjo ribniške občine. Nad 30 let je bil v občinskem odboru, več let pa tudi načelnik ribniške ob» čine. Po njegovi zaslugi je Ribnica dobila svoj vodovod in električno napeljavo. Tudi dom za občinske reveže je njegovo delo. Gmajna na Bre2ju, kjer so danes plodne njive, je bila na pokojnikovo pobudo razdeljena med posestnike. Se mnogo drugih javnih del in naprav je bilo storjenih na njegovo iniciativo, zato se mu je občina oddolžila z izvolitvijo za častnega občana.
Pokojni Marko je bil pravi Ribničan in so ga zato imeli v vsaki družbi radi. Užigal je s pravo ribniško šegavostjo. ki jo je podčrta valo domače narečje. Ob 80!etnici. ki jo je praznoval Marko 24. aprila 1934, smo mu poželeli, naj se krepko drži, ker mu je. sodeč po trdnost in zdravju, odmerjenih še nekaj let čez 90.
K večnemu počitku so Marka Burgerja položili v torek zjutraj na pokopališču v Ribnici. Naj mu bo lahka domača zemlja. Hudo pri« zadeti rodbini izrekamo naše iskreno sožalje!
• Anton iz Gorizije, po poklicu kmet, ima j deset otrok, med njimi sedem sinov, ki so ' trenutno vsi pri vojakih. Saksida Viktorija iz Comena je mati enajstih otrok, od katerih jih je sedem pri vojakih. Cosuta Anton iz Sambassa ima sedem sinov, ki so vsi v vojaški službi, Benco Srečko iz Ri-fenberga pa je oče devetih sinov, od katerih jih služi sedem pri vojakih.
*	Sestanek odbora za gojitev oljk. Te dni je bil pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdove v Rimu ustoličen novi odbor za gojitev oljk v območju Sredozemskega morja. Za predsednika ustanove je b i imenovan nar. sv. prof 'Pavonceli, ki je razvil program nove organizacije, katere temeljna naloga bo ojačiti oljčne nasade in s tem dvigniti pridelek olivnega olja v Italiji.
*	60 letnica planinskega društva v Triestu. Italijanski listi beležijo, da obhaja letos alpinsko društvo za raziskovanje Julijskih Alp svojo 60 letnico. Pred tolikim časom je namreč bilo v Triestu osnovano alpinistično središče za Italijane. Društvo se je posvečalo vsem vprašanjem turizma, v zadnjem času pa je gojilo tudi alpinsko fotografijo.
*	Sanje so mu prinesle 240.000 lir. V Bresciji je neki loterijski igralec pred dnevi stavil na Firence številke 27, 44, 63 in 57. Plačal je za stavo 3 lire. Sreča se mu je nasmehnila, kajti dobitek je bil v primeri s plačilom za loterijsko srečko ogromen, prinesel mu je 240.000 lir.
*	Pogumen reševalec. Atilio Montanaro in Giovanni Broglio, oba iz Cossata, sta se te dni hotela okopati v strugi hudournika Cervo v okolici Brusnenga. Voda je bila tako mrzla, da se je obeh kopalcev polotil krč. K sreči je bil v bližini 32 letni Fran-cesco Dondi, ki se je pogumno vrgel ,v vodo ter rešil Montanara in Broglia iz smrtne nevarnosti.
*	Vojaška poroka na daljavo. V farni cerkvi občine Camnago di Lentate je bila te dni neobičajna poroka. Pred oltar je stopila gospodična Adela Longoni, njenega ženina, poročnika Artenija Piazzo, ki se nahaja kot vojni ujetnik nekje v Indiji, pa je zastopal politični tajnik Fašistični stranke iz Lentate. Po cerkvenem obredu je šla nevesta z zastopnikom ženina na občinski urad, kjer je bila poroka uradno overovljena.
*	Uspešen ribolov. Iz Valenze ob Padu poročajo, da so Imeli oendotni ribiči te dni ogromen uspeh. VrgM so mreže ter v razmeroma kratkem času potegnili iz vode 50 stpbov rito. Ribe se takoj poslali na domači irilbjl trg.
*	TrojSce. V MIlanu je porodila, v on-Ootni porodnišnici 351etna Petronila Bartoli-nt, žena železniškega delavca, trojčice ženskega spola.
*	žebelj je pogoltnila. V bolnišnico v Cremoni so pripeljali 171etno kmečko dekle Albo Noill iz Rosolina da Grumello. Mladenka je pogoitni!lai žetoelj in jo bodo morali zaradi tega operirati
IZ LJUBLJANE
Nov grob. Za vedno je zapustila svojce vdova po železniškemu uradniku ga. Ida Barlova. Za njo žalujejo hčerka Vera, poročena Mandrino in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo pokojnico spremili v četrtek ob 17. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Diplomiran je bil na pravni fakulteti univerze v Ljubljani g. Dolinšek Oton iz Ljubljane. Čestitamo!
u— Po nevihta spet sončno vreme. Nevihte so letos izredno pogoste. V pičlih desetih dneh se jih je že več zvrstilo. Tudi v ponedeljek zvečer se je nebo nenadno pooblačilo in ob nastopu noči se je sprostila majhna nevihta. Deževalo je potem še precej dolgo v noč. V torek zjutraj je bilo nebo zamreženo, taKo da nismo prav vedeli, ali je megleno ali oblačno. Pričakovali smo, da bo vsak čas začelo rositi, toda malo pred poldnem je prevladalo sonce. Zračni tlak, ki je v ponedeljek precej naglo popuščal, Je začel že ponoči polagoma naraščati in se je včeraj ustalil. Najvišja temperatura v ponedeljek je znašala 28.4° C, v torek zjutraj pa je živo srebro v termometru zabeležilo najnižje stanje 15.2° C.
u— Zahvala. Družina umrlega Ivana Zupančiča, šol. upr. v p., se iskreno zahvaljuje vaem za izraženo sožalje, darovano cvetje in za tako častno spremstvo na zadnji poti nepozabnega pokojnika.
u— Smrtna nesreča pred kolodvorom. V
ponedeljek zvečer se je po mest«, kmalu razširila vest o smrtni nesreči, ki se je primerila okoli pol 6. ure pred ljubljanskim kolodvorom. Kolikor smo mogli zvedeti se je nesreča zgodila takole: Popoldne sta 'bila namenjena 45 letni čevljarski mojster Avgust Slapničar, stanujoč v delavski koloniji na Cesti dveh cesarjev, kjer je imel čedno hišico, in njegova žena na Žale, da bi tam naročila pogreb za svojo 14-letno hčerko, ki jima je pred nekaj urami umrla. Slapničar je stopil na tramvaj, ko pa je videl, da žene ni v vozu, je skočil na tla." Pri tem se je zadel ob železoi drog, ki nosi žice jn padel naravnost pod tramvaj. Udarec je bil tako hud, da se je možu zdrobia lobanja in je bil na mestu mrtev. Poklicani reševalci niso posredovali in je kmalu potem po ponesrečenca prišel mrtvaški voz, ki ga je odpeljal na Žale. V nekaj urah je bolehna žena izgubila otroka in postala vdova.
u— Islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Piesrre Loti-ja. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja in mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v založbi knjigarne Tiskovne zadruge, šelenburgova 3.
u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija. Čas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike in sposobnejše. — Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
u— Sprejemni izpit za L razred gimnazije. Dne 7. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije za one, ki bodo izpit polagali jeseni. Temeljta razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji-strokovnjaki. Pouk bo trajal do pričetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dop. od 9. do 12., pop. od 4. do 6. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske Šole, Kongresni trg 2.
u— važno za vsakogar sedaj ln v bodoče je znanje stenografije in strojepisja, ki sta najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji se prično v ponedeljek 12. julija. Učnina je zmerna. Informacije daje in sprejema prijave ta teden: Trgovsko učilišče »ChristofOv učni zavod«, Domobranska 15.
u— Učite »e strojepisja! Novi strojepisni dnevi in večerni tečaji — eno-, dvo-in trimesečni se prično v ponedeljek 12. julija. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderu?. strojepisnica, raznovrstni stroji. Pouk Je dopoldne, popoldne al zvečer po želji obiskovalcev. Posebni tečaj tudi za stenografijo. Učnina zmerna. Informacije in prijave: Trgovsko učiUšče »ChristofOv učni zavod«, Domobranska 15.
u— Dijaki in dijakinje srednjih ln strokovnih šol imajo priliko, da se med počitnicami dobro naučijo strojepisja ali stenografije, ki sta najvažnejša praktična predmeta, vsakomu potrebna. Nov tečaj prične v ponedeljek dne 12. julija. Pouk za dijake-inje je dopoldne. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo Se ta teden. —. Informacije daje: Trgovsko učUišče »Chrl-stofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Združenje vojnih invalidov v Ljubljani poziva svoje člane, ki nameravajo naročiti premog in drva, naj prinesejo v pisarno nakazila za kurivo najkasneje do 15. t. m Opozarjamo članstvo, da so uradne ure v društveni pisarni (Petrarcova 36) v ponedeljek, torek in sredo od 9. do 12. ure. — Odbor.
u— Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje lično ln solidno foto B E M, Ljubljana, VVolfova 6.
u— Tudi blondinke, ki težko porjave na soncu, potrjujejo, da jih sonce pri uporabi Tschamba Fii-ja ni opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rjavo polt. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Z Gorenjskega
Ureditev oddaje zgodnjega krompirja. Po
naredbi kmetijske deželne zveze je ozemlje Koroške vključno zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske prosto pridelovalno ozemlje. V tem ozemlju sta Celovec in Beljak razglašena za zaključeno ozemlje potrošnikov, kjer je direktna prodaja zgodnjega krompirja pridelovalca potrošniku prepovedana. Potrošniki dobe krompir pri svojih trgov-
cih. V ostalih krajih, kjer je bilo prej ▼ navadi trgovanje na trgu, je to še nadalje dovoljeno, toda samo, če se oddaja zgodnji krompir potrošnikom po veljavnih določilih. V izrazito kmečkih občinah lahko pridelovalci krompir prodajajo naravnost potrošnikom, ki bivajo v tisti občini, toda tudi proti izročitvi veljavnih izkazov. Gorenjski tednik z dne 3. t. m. podrobno navaja določbe o razdelitvi krompirja.
V	Kranju je bila v nedeljo v Strankinem domu varietejska zabava pod geslom »Vedno veseli in tako nstprej«. Na sporedu so bili ples, petje, akrobacije, humor in glasba.
Tržiška dekleta so prva. Pred kratkim so bila v Beljaku tekmovanja igralskih in pevskih družin. Najboljša je bila pevska družina iz Tržča. Tudi ob obisku dr. Jutte Rudigerjevo so se na tekmi med tremi najboljšimi gorenjskimi skupinami najbolj izkazale Tržičanke.
Nov obratovodja. V tržiški tovarni čevljev je ob navzočnosti zastopnikov državnega komisarja sklical načelnik Steinacker obratni apel. Nanovo uvedeni obratovodja je zagotovil, da bo izpolnil v smislu gau-leiterjevih smernic svoje socialne in gospodarske dolžnosti nasproti narodni skupnosti in uslužbencem obrata. Nazorno je končno okrožni načelnik orisal bistvo in ustroj na-rodnosocialistične obratne skupnosti.
Pogreb progovnega mojstra Kampla. Ob veliki udeležbi gorenjskih železničarjev so na jesenskem pokopališču položili k večnemu počitku predstojnika progovnega urada v Bohinjski Bistrici progovnega mojstra Ivana Kampla. Pogreba so se udeležili predsednik železniškega ravnateljstva iz Beljaka dr. Zechmann, okrožni vodja iz Radovljice in še več drugih Strankinih funkcionarjev. Ob grobu se je od umrlega poslovil okrožni vodja dr. Hochsteiner.
V	Vrbskem jezeru je utonal 69 letni zdravstveni svetnik dr. Maks Possl iz Oberwdlza na štajerskem.
Iz Hrvatske
Hrvatsko orožništvo spada v pristojnost velikih županstev. V soboto je podpisal Poglavnik uredbo posebnega pomena. Doslej so bila orožniška poveljstva, finančne straže, gozdarji in druge oborožene straže podrejeni notranjemu ministru. — Smeli so torej svoje oborožene akcije izvrševati samo z dovoljenjem notranjega ministra. Z novo odredbo pa ne bodo dobivale omenjene formacije svojih navodil vfjč od notranjega ministrstva, ampak naravnost od pristojnih velikih županstev. Veliki župani imajo po tej naredbi tudi pravico razpolagati z vsemi zasebniki, ki Imajo pravico nositi orožje. Izjema so samo mesta Zagreb, Koprivnica in Zemun, ki so še vedno podrejena notranjemu ministrstvu.
Centrala za vojne pohabljence. »Narodne novine« z dne 2. julija objavljajo zakonsko odredbo o ustanovitvi centrale za vojne pohabljence in ostale žrtve vojne pri ministrstvu oboroženih sil. V pristojnost nove ustanove spadajo vsi posli, ki se tičejo preskrbe in zaščite vojnih pohabljencev in drugih žrtev vojne.
Za hrvatske ranjence. Nedavno je bila v dunajski vojaški bolnišnici prireditev za pripadnike hrvatskih oboroženih sil in za ranjence. Nastopili so znani hrvatski umetniki in dobro izvežban moški zbor, ki je pel hrvatske in nemške pesmi.
Za domovino je dal svoje življenje. Dne 30. junija je zaradi dobljenih ran umrl učitelj in rezervni stotnik g. Tomo Baru-lek. Pokopali so ga na vojaškem pokopališču v Zagrebu.
žrebanje državne loterije. V torek, dne 6. t. m. se je začelo žrebanje srečk 3. kola hrvatske državne loterije v vel ki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda.
Iz Srbije
Davorin Grobelnik umrl. Dne 26 junija je v Beogradu dotrpel in odšel po večno plačilo Davorin Grobelnik, postni inšpektor v pokoju po poklicu, po srcu pa dobrotnik redkega primera. Lifč sveta je zagledal 15. eep-tembra 1888 v Motniku pri Kamniku. Po gimnazijskem študiju v Celju se je posvetil poštni službi. Kot poštni uradn k je služboval širom naše ožje domovine, a nazadnje v Celju. Po očetovi smrti in v pokoju je nadomestil z vso bratovsko ljubeznijo skrbnega rednika ter ostal družini tudi v osrčju Srbije kjer je z bratoma in sestrama namenil začeti novo življenje, vodnik in svetovalec. Zaman je b'l njegov kljubovalni duh, zakaj bolezen je bila močnejša. Podlegel je. Ob robu srbske prestolnice. v sleherniku namenjenem kofčku zemlje, so ga 27. minulega meseca položili k večnemu počitku.
Iz Novega mesta
n— Dvomesečni tečaj iz stenografije in strojepisja po desetprstnem sistemu, otveri Enoletni trgovski tečaj 12. julija. Pojasnila in prijave pri vodstvu.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšen>čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
KULTURNI PREGLED
Nekaj načelnih vprašanj naše glasbene vzgoje
Ob sklepnih produkcijah Glasbene Akademije so mogli poslušalci ugotoviti pre-cei visoko stopnjo tehnične kvalitete in muzikalnega podajanja nastopajočih gojencev, pri statističnem pregledu pa opazimo nekatere pomanjkljivosti, ki seveda ne zadevajo vodstva in učiteljstva naše ugledne glasbene šole temveč so odsev razmer, ki že dolgo vladajo v slovenskem glasbenem življenju. Poudarek na vokalni glasbi, kjer smo dosegli zlasti v zborovskem pogledu jako lepe uspehe — mislim tu predvsem na naše dobre moške in mešane zbore brez ozira na to. koliko morejo trenotno delovati, dalje na dobro organizirane mladinske zbore po šolah, katerim je na razpolago obilo izvrstne domače literature — ta poudarek na vokalni glasbi je torej v instrumentalu povzročil zastoj, ki se občutno pozna. Z letošnjim nepričakovano velikim obiskom simfoničnih koncertov .ie ljubljansko občinstvo sicer pokazalo velik smisel za orkestralno glasbo (ki utegne biti tudi nekako zatočišče k uživanju lepe umetnosti v sedanjih časih). Ce pa vprašamo, kam isto občinstvo pošilja svoje otroke šolat se v glasbi, pa vidimo, da je bodisi v šoli Glasbene Matice bodisi na Glasbeni Akademiji sorazmerno največ klavirskih gojencev. Iz narave klavirja, iz njegovega, položaja v družbi, družini in v ljubiteljskih krogih je jasno, da vsi ti gojenci_ niso toliko voljni v glasbeni reprodukciji aktivno sodelovati, kolikor z naglo pridobljenim klavirskim znanjem uživati in vsaj nekoliko umevati glasbeno literaturo. Sicer pa — ali sploh rabimo toliko pianistov? Nobenega dvoma ni. da ne. Ogromna nadpro-dukcija bi bila. če bi se vsi ti učenci ali
tudi samo njih del izšolali do konca in si izbrali glasbo za poklic. Toda klavir je varljivo lahek instrument. Res je, da se ga začetnik menda od vseh drugih »resnih« instrumentov še najprej priuči do neke primerne stopnje in da ima sprva z njim še največ uspeha. Toda zahteve so vedno večje, čim višje gre študij, vedno težje je obvladati ves ogromni material in njegove instrumentalno-estetske zahteve, ki segajo kaj kmalu že na koncertno področje in ob katerih se večina prvotnega navdušenja razbije. Tako so največkrat te, prej neslutene težave vzrok prekinitve študija, kakor se moramo na drugi strani zahvaliti tudi naši že dokaj bogati tradiciji in splošni priljubljenosti tega univerzalnega instrumenta, da je zanimanje zanj tolikšno. Tem bolj je to hvalevredno, ker straši »sodobna« harmonika, ob kateri se otroci z manjšim trudom pribore do glasbenega udejstvovanja. ki je cenejše ne samo glede na napor, temveč res poceni predvsem z ozirom na primitivni umetniški vpliv s svojo kričavo, monotono zvočnostjo.
Tega znatnega števila klavirskih gojencev raznih stopenj in vrst pa smo lahko zelo veseli. Naš slovenski pianistični razred s svojo številnostjo pripušča namrefi zadosti skrbno izbiro gojencev, ki se posvečajo poklicno ali vsaj docela resno klavirski igri in dokler te izbire ni, večinoma tudi ni mogoče govoriti o dobrem pianističnem kadru, ki mora biti vselej najbolj izbran cvet od drugih, manj nadarjenih ali kakor koli manj pomembnih gojencev.
Od vseh nastopajočih gojencev na omenjenih produkcijah Glasb. Akademije (nekaj nad 20). je bilo največ pianistov (9).
Bolj kakor po individualnem izrazu je bilo njihovo izvajanje zanimivo po značilnosti posameznih šol. Zlasti je to mogoče ugotoviti takrat, ko nastopa več gojencev iste šole hkrati. V glavnem sta bili opazni dve smeri. Ena, ki tehnično in muzikalno gojenca izšola do potankosti na posameznih skladbah, dajajoč mu neizpodbitno tehnično podlago in osnovno muzikaino pojmovanje s skrbnim detajlnim študijem, druga smer pa, ki poleg solidnega in naravnega tehničnega študija omogoča čim večje spoznavanje literature in s tem sproščeno in poletno igro. Vsaka od teh smeri ima svoje prednosti in če nam prva daje trdno izvežbanega pianista, ki je zmožen podati trezno in jasno sliko izvajane skladbe, omogoča druga smer predvsem močan individualen razvoj. Na gojencih (Bernetič. Grobming, Zidarič. Stritar. Pe-teln, Sovre. Perušek. Zupančič) so se odlike ene kakor druge šole dobro opažale. Po9ebej omenjam absolventko O g r i n o -v o (iz šole prof. Janka Ravnika), ki je nastopila na samostojnem večeru z razmeroma težkim sporedom in je izvajala skladbe s še mlado, a zdravo muzikalno-stjo. V njeni igri sicer pogrešamo tu in tam plastične izdelanosti, a znatna tehnična izvežbanost vzbuja nade, da bo pianistka v bodočih nastopih tudi to zahtevo premagala, kar naj bo njena prva skrb.
Učitelji omenjenih nastopajočih so bili: prorektor Anton Trost, čigar umetniška moč je znana v koncertnem življenju kakor v pedagoškem udejstvovanju, saj črpa iz ogromne prakse svojega bogatega udejstvovanja; potem oba brata Ravnika, pionirja naše dosedanje pianistl-čne generacije, dalje prof. L. M. š k e r -j a n c, prof. Vogelnikova in podpisani.
Načelo naše nadaljnje pianistične vzgoje mora torej biti: ohranitev; dosedanjega
staleža gojencev kateri koli vrste in stopnje. in čim večja tehnična zmogljivost nadarjenih študentov. Pianistovo kasnejše delovanje je namreč tak*o obsežno, in možnost strogega koncertnega udejstvovanja tako neznatna, da mora biti priprava zares vsestranska, v kolikor se tiče kavirja. Citanje z lista, muzikalno in tehnično točno podajanje, hitro dojemanje, zmožnost prilagojevanja v komorni glasbi ali v solistični spremljavi, vse to mora pianist dobro znati, če hoče imeti ugled in uspeh v življenju. Tudi čitanje partiture je dobrodošlo (n. pr. korepetitorji v operi!). Opažamo, da je ta vsestranost zlasti v nekaterih šolah uspešno pridobljiva in po produkcijah Glasbene Akademije sodeč, vidimo, da je predvsem ta šola za visoko stopnjo najboljša priprava za kasnejši poklic.	Marijan Lipovšek.
Produkcija „S!age"
Tudi šolske produkcije so si pridobile odnosno razširile svoje občinstvo. Še nikdar niso bile dvorane na produkcijah tako polne, kakor so letos. Po uspešnih nastopih gojenk in gojencev Glasbene akademije in šole Glasbene Matice prireja seda i tudi glasbena šola Sloge produkcije izbranih obiskovalcev svojih posameznih razredov. V teku dolgoletnega obstoja si je glasbena šola »Sloge« pod vodstvom izkušenega in za glasbeni napredek vnetega g. H. Svetela pridobila velik ugled, in ne samo v vrstah železničarjev.
Na peti produkciji, ki je bila v pone-deljev zvečer v šolski dvorani »Sloge«, so nastopili instrumen tal isti in pevci iz šol gg. Pavle Lovšetove. J. Štrukelj Požene-love. J. Hladnikove. V. šušteršiča in Stanka Preka. Tako smo slišali štiri goslače, pet klaviristov 1 kitarista in dvoje solističnih pevcev. Od skromnih začetkov v pripravljalnem razredu so se posamezne
točke povzpele k nekoliko zahtevnejšim nalogam, ki so jih izvršile gojenke in gojenci 1.—3. razreda nižje šole; med temi točkami so bile nekatere večje in hkrati tudi uspešnejše (prvi stavek Hoffmanno-vega koncerta v a-molu — Zorka Mlakarjeva; Bachov Preludij iz Suite v g-molu — Savo Sovre, Griegov Sprevod palčkov — Vlado Zelenko; Cajkovskega Sere-nade melancolique — Mira Mlakarjeva in prvi stavek domače skladbe. Svetelove Sonatine — Olga Šenkova). Spričo različne starostne in razvojne stopnje nastopajočih je bila kvaliteta, ki se tu tiče skoraj izključno tehnike igranja, dokaj različna, povsod pa je pričevala o skrbni in stro-kovnjaški glasbeni vzgoji. V tem in onem primeru je bilo že naznačeno več kot samo šolska zmogljivost. Izmed pevcev je posebno opozoril nase Miro Gregorin iz šole ge. Pavle Lovšetove; njsgov izdatni in lepi glasovni material se je učinkovito preizkusil v Škerjančevi Viziji in Gerbi-čevi Pojdem na prejo.
Šolska dvorana »Slogine« šole je bila polna občinstva, ki po posameznih točkah ni žtedilo s priznanjem
Kongres italijanske ln madžarske vseučilISke mladine
Budimpešta, 5. jul. s. Včeraj je bil otvor-jen četrti sestanek italijanske in madžarske vaeučiliške mladine. Otvoritve se je udeležil tudi državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu Hankis, lei je prisrčno pozdravil Italijanske odposlance, nakar je govoril o ltalij«msko-madažrskih kulturnih stikih. Nac. svetnik prof. Pagliani, podtajnik GUFa, ae je zahvalil državnemu podtajnlku Hankisu za njegove prisrčne besede in je govor« o kulturnih in političnih odnosih, ki naj bi se vzporc^l! v r^iziti domovine. Kongres se danes nadaljuje.
Ceremonija na krovu velike italijanske pomorske edinice ob podelitvi odlikovanj
mornarjem
SP O H T
Domač® tablice
Kakor smo že včeraj zapisali, je zdaj rešeno vse — ali vsaj skoraj vse — v domačem nogometnem prvenstvu, ki se bo končalo pr-hodnjo nedeljo 11. t. m.
Cisto razjasnjena je situacija
v I. diviziji, kjer so v nedeljo Marsovci zamudili zadnjo priložnost, da bi se morda dokopali do drugega najboljšega mesta t tabeli in se odslei ne da nič več spremeniti na tem, da bo Ljubljana obdržala svoje prvo mesto. SK Tobačna tovarna pa ostala zadn.ia medtem ko bosta Hermes in Mars izpopolnila vrstni red na drugem in tretjem mestu. Po tem stanju lahko že danes ugotovimo. da letošnje tekmovanje za točke vsaj v tej skupini ni prineslo nobenih presenečenj. Moštva so v glavnem ostala zvesta svoji formi, saj drugače bi rezultati v posameznih srečanjih ne mogli biti tako izravnani kakor so bili. Tako je na primer Ljubljana dofrla vse tekme proti vsem in Hermes tudi vse proti ostalim nasprotnikom razen Ljubljane, kar velja v obratni smeri prav tako za Tobačno tovarno m Mars. Tabela sama kaže tik pred koncem naslednjo sliko:
Ljubljana
Hermes
Mars
Tub tovarna
5	5 0	0	29:6	tO
6	4	0	2	13:14	8 6	2	0	4	11:20 4 5	0	0	5	3:16	0
V II. diviziji
je peložaj nekokko manj dokončen kakor v višjem razredu, ker je neodigrana še ena tekma, ki pa bo verjetno toliko vpliva.? na zadnji vrstni red. da bosta žabjak m Korotan prav zadnji termin zamenjala mesti. Kar se vrha in konca tiče, pa je tudi tukaj vse že opravljeno, tako da bo Mladika prva in Vič zadnji. Gornji računi bodo držali seveda samo v primeru, če bo Žabjak, kakor bi morali sklepati po računih na papirju, prihodnjo nedeljo dobil obe točki na račun Viča. Vse ostalo si bralci lahko sami ogledajo v tabeli, ki je naslednja:
Mladika	6 5 1 0 21:10 11
Korotan	6 3 0 3 12:13 6
Žabjak	5 2 12 14:8 5
Vič	5 0 0 5 6:22 6
Tekmovanje za pokrajinsko prvenstvo juniorjev
V nedeljo dopoldne na športnem igrišču Hermesa v šiški
1.	Lahkoatletska zveza razpisuje za 11. julij Pokrajinsko' prvenstvo juniorjev.
2.	Tekmovanje bo na športnem igrišču Hcr^ mesa v Sp Šiški. Tekmovalci, ki se pozivu ne bodo odzvali, ne bodo pripuščeni k tekmovanju.
Razdelitev številk in poziv bo ob 9. uri %3. Program tekmovanja je sledeč: tek na 100. 300 in 1000 m; tek z zaprekami na 110 m; . skok v višino in v daljavo; met krogle (5 kg) diska (1.5kg), kopja kopja (600 gr). 4. Prijave sprejema Zveza do 9 julija do 18. ure na Bleivveisovi cesti 1 a v Zvezinem tajništvu.
5	Vsak atlet sme startati največ v dveh panogah.
6	Tekmovanja se lahko udeleže atleti, ki so ■'ilani kluba, včlanjenega v lahkoatletski zvezi
er imajo športno izkaznico
7. Po pozivu bodo sprejeli zastopniki klubov tekmovalne številke za svoje atlete ter jih morajo vrnit Zvezi po končanem tekmovanju Za vsako številko ki bi se izgubila. se mora piačati 3 lire
S Za primere. Ki mso predvideni v tem raz= pisu. veljajo pravila Lahkcatletske zveze
9 Morebitne pritožbe zaradi tekmovanja sc morajo oddati vrhovnemu sodn ku na licu mesta. to pa največ 15 mmut po končanem tek rnovanju. ob prilož;tv- takse 25 lir. ki se vrne ako bi bilo pritožbi ugodeno
10. Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe ki bi jih mogli dobiti tekmovale- a!1 os>ta!i pred. med a!; po tekmovanju
Navodilo. K niniorjem se prištevajo športniki, rojem r' 3 XII 1925 Kdor želi meti na izkaznici : lače ic kategorijo »junior« mora predložit-m .olkovam krstni list
s— SK Vič poziva vse člane, ki imajo veselje do lahke atletike, naj pridejo da nes v sredo ob 17. na igrišče Hermesa na trening; vabijo se tudi novi člani.
Nova ureditev prvenstva in še kaj
Dne 1- t. m. je predsedstvo nogometne federacije izdale nove smernice za prvenstveno tekmovanje za sezono 1943-44, ki bo bistveno drugačno, kakor je bilo zadnja leta. To spremembo so nalagale trenutne težave s potovanji in drugimi stroški prireditev, zaradi esar se je predsedstvo odločilo, da se bo začasno za prvenstvo tekmovalo v tako imenovanih treh mešanih skupinah s po 12 moštvi, izbranih kolikor le mogoče iz krajevno najbližjih, tako da se bodo gostujoča moštva po možnosti še isti dan lahko vrnila domov. Iz teh treh skupin bosta po dve moštvi stopili v finalno tekmovanje. iz katerega bo izšel novi državni prvak. Nova določila so bila v zvezi s to spremembo izdana tudi glede sodelovanja v tekmovanju z?-italijanski pokal, medtem ko se bo prvenstveno tekmovanje v diviziji C nadaljevalo po dosedanjem sistemu. V zvezi s temi novimi ureditvami je predsedstvo obenem tudi prepovedalo vsak prestop igralcev iz klubov v klube vseh treh divizij.
Nazadnje so bila določena tudi moštva posameznih skupin, ki so sestavljene takole:
prva skupina: Triestina, Gorižia, Venezia Viccnza. Padova. Ambrosiana, Fanfulla. Cre= monese Parma, Modena. Bologna. Udinese;
druga skupina: Milano. Brescia. Pro Patria. Varese, Atalanta. Alessandria. Torino. Juven-tus. Genova. L;guna. Spezia Novara;
tretja skupina: Fiorentina Livarno. Pisa. Sie-na, Ancona, Pescara. Roma. Lazio. Mater. Na-poli, Salerno Bari.
Kakor kaže gornji pregled so bila v tekmovanje pripuščena vsa moštva iz divizije A in i B ter razen njih še Udinese in Novara. ki bi i bili morali sicer letos igrati v nižjem razredu, j * !
Italijanski boksarski prvak srednje teže Luigi M u s i n a . ki je prav te dni izzva! novega evropskega prvaka težke teže Šveda Tandberga na dvoboj za ta naslov, je oni dan doživel zelo neprijetno presenečenje v Milanu, kjer je proti rojaku Kossiju. ki je po teži celo lažji, gladko izgubil prijateljski dvoboj po točkah v osmih krogih. Strokovnjaki menijo v zvezi s tem. da Musini manjka onega pravega športnega duha v najbolj odločilnih trenutkih, pa čeprav ima
pred seboj še tako šibkega nasprotnika. ~~ *
V nedeljskem prvenstvenem tekmovanju v ženski lahki atletiki v Milanu je bil zrušen državni rekord v teku na 800 m, ki ga je od ' ieta 1940 branila atletinja Galimberti s časom 2:24. Nova prvakinja je Leoni jeva iz Tg*-rina. ki je zabeležila nov najboljši čas z 2:21.3
Zak »ček mladinskih tekem v Mariboru. V nedeljo popoldne so bile na železničarjem stcftlionu zaključene mladinske tekme z razdelitvijo diplom. Svečanosti se je udeležil tudi gaulei^er dr. Uiberreither. Najprej je zaigrala fanfara, potem pa so prikorakali tekm lici z zastavami. Nato so nastopila dekleta s plesom. Sledilo jc še nekaj športnih točk. nakar je gauleiter pred tribuno izročil zmagovalcem diplome.
Skupno nabiranje gob. V Ptuju je imela učiteljica Kronnetka predavanje o gobah. V prihodnjih dneh se bo začelo skupno nabiranje tega gozdnega sadu.
šolski koncert v Zagorju. Oddelek Trboveljske godbene šole v Zagorju je imel pred kratkim dobro obiskan šolski ken-cert. V primeri s prejšnjim letom je bil viden velik napredek.
Rojstvo desetega otroka. Zakoncema Jožefu in Mariji štelcl iz Remšnika se je narodil deseti otrok, in sicer sin. Devet izmed ctrok je sinov.
45 let rudar. > Tagespost« poroča o 73 letnem rudarju Juriju Pisleriču. doma lz Spodnjega Štajerskega, ki kljub svoji visoki starosti še vedno opravlja svoj rudarski poklic. Moža stavlja za vzgleJ drugim delavcem pripominjajoč, da morajo v vojni biti vsi zvesti vojaki dela.
Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugi polovici junija je bilo na stanovskem uradu zabeleženih 90 rojstev, in sicer 47 dečkov in 43 deklet. Umrlo je 38 ljudi, med njimi 23 moških in 15 žensk. Poročilo se je 43 parov.
Umetniška razstava. V Karbevčevi trgovini z umetninami v Mariboru sta v soboto razstavila svoja dela slikar Franc Stipe iz Krškega in Ernest Stovver iz Le-skovca. Razstava bo odprta do 10. julija.
Poročili s0 se Franc Erlač in Marija Kacova iz Skorbe. Jožef Hertič iz Sv. Ku-nigunde in Marija Tementova iz St. Jan-ža na Dravskem polju. V St. Jurju sta se ooročila Ivan Markošek in Marija Spolo-na kova.
Živa bakla. Jožef Veselak iz Celja si je na samovarju kuhal večerjo. Nenadno se ie vnela v bližini petrolejska posoda. Ve-se'ak je hotel ogenj pogasiti, pri tem pa se je tako opekel po nogah, rokah in glavi. da so ga morali z reševalnip avtom Kloeljati v bolnišnico.
Pod vlak je p'i.šel. 47 letnega delavca Viktorja Tra.in:karja iz Maribora je pri delu podrl mimo vozeči vlak, :axo da so ga morali s številnimi p škodbami na obrazu, rokah in negan prepeljati v bolnišnico v Gradcu.
Nesreče. 7-letna Ivana Repulnikova iz Vičave ie skočila s poda in si zlomila levo roko Levo nogo si Je poškodoval 11 letni Franc Pokič iz Radvanja ki je pau.-l s češnje. 65-letnega posestnika Franca Vi-sočnika iz Spodnjih Hoč je konj brcnil v levo noso in mu jo zlomil. 39-letr.i delovodja Ervin Hartman iz Maribora se Je zaletel v odprta vrata vagona in si prebil žilo na glavo. Na slamoreznici se je hudo ranila 15-letna Hermina Dobrškova iz So štanja. S senika je padel in si zlomil ključnico 61-letni Ignac Javornik. ki je bii uslužben pri zdravilišču v Dobrni. Ponesrečence so pripeljali v mariborsko in celjsko bolnišnico.
Obsojen kolesarski tat. Pred sodnikom-poedincem v Gradcu se je moral zagovarjati 43-letni Srečko Klemenčič iz celjske okolice, ki je decembra Lapi v Gornji Radgoni ukradel dva kolesa. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
Novi roman DK: JE IZŠEL!
Umrla nam je naša nepozabna mama, stara mama in tašča
IDA BARL
vdova po železniškem uradniku
Pogreb drage pokojniee bo v četrtek, dne 8. t. m. ob 5. uri popoldne
z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.	v
Ljubljana, dne 6. julija 1943.
Globoko žalujoči: VEKA poroe. MANDRINO, hčerka in ostalo sorodstvo
Daleč od domače zemlje je umrla moja dobra, globoko ljubljena žena,
Dieblaga zlata mamica, hčerka in sestra
A HRIBERNIK rej. LOŽAH
ŽENA INŽENIRJA
Začasno počiva na pokopališču v Castel S Giorgio di Spalato. Pogreb v Ljubljani, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico, ho objavljen.
Castel S. Giorgio tli Spalato, Ljubljana, 2. julija 1943.
Neutolažljivo žalujoči mož ing. ENGELBERT HRIBERNIK s hčerkico MAJDO in družini LOŽ AR. KAV člč
resovanje na Finskem
Stara ljudska svečanost v mraku najsvetlejše neši
Tudi drugi narodi imajo lažne šrge in j običaje na kresni večer. Posebno lepi so ti običaji visoko gori na severu v svctHh nočeh, človeku se zdi. da se je čas ustavil, da sega večer jutiu v icko. da hoč.-solnce pogledati v tišino in večnost finskih pragozdov in jezer, ter odkriti v dolgo zimo zasanjane skrivnosti narave. Zvezde sc na bledoinodrem ncbosklonu komaj vidijo, ptičke za kratek čas utihnejo. solnce pa čepi nekje v kronah košatih dreves. Noč. poletna noč - ali pa samo nastajajoči mrak ali jutranja zarja? Kdo ve.
Slediti v taki noči ob' kresu je pravo doživetje za to so pa potrebne priprave. Najpiej je treba v mestu zakleniti stanovanja. kajti vsi ljudje se utegnejo v okolico. Sobe lepo pospravijo, kajti kres je na Finskem eden največjih praznikov. Mladina se napoti v gozd po mlade dišeče breze, ki z njimi okrasi vrata in dvorišča. Potem začno skrbno pripravljati kres. Večinoma si pomagajo s sodčkom napolnjenim s katranom ali smolo, nanj pa nalože suhljadi. Kresovi gore navadno ob jezercih, ki jih je na Finskem toliko, da zaradi njih kresova lei ne pridejo v zadrego.
Ko je vse skrbno pripravljeno se ljudje praznično oblečejo, ženske kuhajo in peko, kajti večerja mora biti dobra. Otroci so polni nestrpnega pričakovanja, saj lahko ostanejo na kresni večer dolgo pokonci, ker hočejo videti kresove. Tako mine dan, solnce se počasi bliža zatonu. Proti večeru se gredo ljudje seveda kopat. Cez dan je bilo vroče, da so se pošteno prepotffi, za večerno svečanost se je pa treba pomladiti. Kopanju sledi skupna večerja. Miza se kar šibi pod okusnimi ribami, novim krompirjem, sočivjem, jagodami in poticami. Vse ljudem izborno tekne, saj je kresni večer najsvetlejši in najdaljši večer v letu.
Po večerji ljudje posedajo po dvoriščih, na vrtovih ali na morski obali. Povsod vlada svečana tišina. Solnce je že zašlo, rdeča luč ali žolti svetlobni pramen! kažejo njegovo pot. Tam nekje ob jezeru zadoni pesem, stara narodna pesem, govoreča o kresni noči in mladih srcih, o ple-
t-u in ljubezni. Nekaj čolnov priclrsi počasi mimo, okrašeni so z brezovim, v jicami, v nj:'i pa sede fantje in dekleta. Harmo-I nika se tiho oglaša in nj.-iv- r.ieirdlje cd-I icvnic v " '	i
j samo mrak ali je že napočila jutranja I zarja?
' Potem pa napoči velika ura ob jrzorih j in po hribčk h zag r Kresovi N ijprej se zasvetijo komaj v idni plame.ičk . potem se pa kresovi za gore in kmalu švigajo ognjeni zublji prot nebu. Čolnov na j.-zcrih je vedno več. Noe je že \ Ha r.ielodij. Mlediaa se je lepo okrasila, oblekla je najlepše ptaznične obleke, naw .:še narodne noše. Počasi sc zbere staio in mlado okrog krese v. Ta vleče harmoniko, oni ga spremlja na violino, vsi poj", razlegajo se vse narodne pesmi, noč je pol-.a melodij. Potem pa udarijo poskočnicc Fantje in dekleta se zavrte v razigrani polki po mehkih zelenih tleh, kresovi gore, v zraku pa brenče veliki roji mušic. Starejši ljudje stoje ob strani in gledajo, ctioci pa tudi poskušajo plesati in lajati okrog kresov. Na zapadu je nebo škrlatnordeče, potem pa postane počasi sinje in nekaj časa vlada skrivnostna sinjina. Kres za kresom ugasne, še odmeva skozi noč tiha pesem. Bn otrok za drugim izgine. Iz grmovja se sliši šepetanje in smeh. Čolni zopet drse po vodi in polagoma vse utihne. Čudovita tišina. Kresna noči Take noči so pogosto usodne. Koliko usodnih srečanj so že videle, koliko novih ljubezni se je razvnelo v skrivnostnem mraku, koliko spominov obudilo.
Kar nebo na severovzhodu zažari v škr-Latu. Skromno in počasi se prikaže sonce izza košatih dreves, gozd še sniva, jezero je še mirno, vetrič še ne ziblje njegove gladine, vasica pa še spi. Sonce se pa počasi dviga nad obzorje ter zaliva z zlatimi žarki smreke in jelke, ptice se prebujajo tam, kjer so se nekaj prej razlegale iz mladih človeških grl pesmi, zažvrgole zdaj one svojo radost pod nebo. Jezero se za_ leskeče ob jutranjem soncu. Nebo se vzpenja svetiosinje nad prostranimi gozdovi in cvetočimi livadami. Zopet je bil kres, kre-sovanje in kresna noč. zdaj je pa napočil praznik Janeza Krstnika.
Sladkorna pesa v Evropi
Mednarodna zveza za sladkorno statistiko je zbraia v maju podatke o posajeni sladkorni pesi, in proizvodnji sladkorja v Evropi v letu 1943. Francija ima letos s sladkorno peso zasejanega 160.000 ha oolja (lani 190.000) Belgija 44.470 (51.057) Danska 45.000 (46.431) Švedska 49.400 (43.321), Srbija 19.600 (13.220), Rumunija 70.000 (41.343), Švica 4450 (3835), Finska 3100 (2535). Generalni komisarijat Leton-ska 20.000 (20.000), generalni komisarijat Litva 15.000 (12.300) in Turčija 47.000 (33.835). Skupaj torej 478.120 M (lam 467.877). Manjkajo pa podatki o drugih evropskih državah, kjer se tudj prideluje mnogo sladkorja. Po novi cenitvi znanega strokovnjaka za sladkor F. O. Lichta ima letos zasejanega s sladkorno peso Slovaška 15.000 ha (lani 16.000), Madžarska 100.000 (77.000). Italija 160.000 (150.000), Španija 75.000 (25.000). Hrvatska 10.000 (4411). Bolgarija 23.000 (22.000), Anglija 165.000 (165.000) in Irska 40.000 (37.000).
Za leto 1943/44. ima torej Evropa brez Nemčije Protektorata. bivše Poljske in Nizozemske zasejanega s sladkorno peso 1.066.120 ha polja, dočim ga je imelo lani 963.038 ha, tako da zr.aša prirastek 1.06"/o. Nemčija, pretektorat bivša Poljska m
Nizozemska so za sejali letos najmanj toliko sladkorne pese kakor lani. Letos se obeta Evropi nekoliko večji pridelek sladkorja kakor lani, če bo letina sladkorne pese ugodna. Zaenkrat kaže dobro, ker je bilo spomladi in v začeiku poletja dovolj moče.
- v-; ^^^mm^m^
Ribolov v Romuniji
Rumunski državni zadružni zavod, ki obsega pretežno večino rumunskih zadrug in ie postal važen nosilec romunizacije domačega gospodarstva je zadnje čase posege) tudi ribolov ustju Donave. Ustanovljena ie bila v Tulcu posebna organizacija za nakup rib To je dalo ribičem pobudo da so se še z večjo vnemo lotili dela In kmalu se je pokazalo, da je rodilo prizadevanje državnega Zadružnega zavoda dobre sadove. Leta 1940. so nalovili ribiči v ustju Donave 2.000.000 kg ' rib. piedlan^im 4.000.000. lani pa že 8 ni iionov. V Bukarešti so bile pa zgrajene elike hladilnice, kamor spravljajo ribe,
da se ne pokvarijo. Zavod ima na Donavi več ladij za prevoz rib.
ZAKONSKA
Žena: — Tako pozno prideš domov ia pijan, pa se še smeješ!
Mož: — Smejem se od veselja, da te zo-pev vidim.
»Ko sem sfedil srnjaka,« je pripovedoval lovec, »sem ugledal od daleč ogenj. Čudno se mi je zdelo in radoveden sem bil. kdo kuri tako globoko v gozdu. Ko sem se previdno bližal, sem zaslišal tudi nekakšno vriskanje in petje, ki je prihajalo iz kaj šibkega grla. Tedaj p? me je streslo, da mi je skoraj kri z!edenela.«
SALGARI
P
KARIB
T O L O V S K I RO

»Če je tako, vas kratko in malo obesimo!« je zatulil Španec, ki je šele zdaj spoznal, da se norčujejo iz njega.
»Kar poskusite! Vedite pa, da imamo na ladji več ko tucat topov! Ti bodo zasuli vaše beraške kolibe s kroglami in porušili vašo trdnjavico do tal!«
»Da vidimo! Vojaki, razbijte vrata!«
»Vprašanje je, ali ste jim kos, gospoda!« je za-klical Carmaux.
Španci so zdaj naskočili vrata in jeli s kopiti svojih pušk udrihati po njih. Toda vrata niso odnehala
»Postavimo se za jedilno omaro!« je nasvetoval Carmaux. »Kakor hitro nastane razpoka, ustrelimo!«
Tedajci je kriknil zunaj drug močan glas: »Prostor!«	... - . , »Ojačenje?« je vprašal Stiller. »Cujmo!« Razbijanje in pokanje je postalo še hujše. Na-
sprotnikom se je posrečilo napraviti v vrata odprtino. ,
Flibustirji, ki so klečali za velikansko omaro, so namerili puške na razpoko. Že so hoteli sprožiti, ko je počil na oni strani strel. Svinčenka je razbila vogal omare in udarila v steno.
»Začenja se!« je rekel Carmaux in odskočil. Tedaj je pogledala skozi odprtino druga mušketa. Carmaux je z eno roko zgrabil za sovražnikovo cev in jo poskusil odbiti v stran. Vojak, ki jo je bil nameril, je izpustil orožje.
Carmaux je po bliskovo pognal svinčenko skozi razpoko. Tik za pokom je na hodniku nekdo vzkrik-nil.
»Ima jo!« je zaklical Stiller.
Takoj nato mu je prižvižgala krogla mimo glave. Hkratu se je pod udarci sekir vdrl kos polnila. Pol tucata pušk se je pokazalo.
»Pozor!« je Moko zaklical tovarišema.
Tisti mah je zunaj zakričal glas: »Ali se vdate? Da ali ne!«
»Da nas ustrelite? Ne, gospod, za zdaj nas ne mika!« je odgovoril Carmaux. »Vedite, da so za pohištvom, ki ga vidite, še vrata in za vrati še puške, za puškami pa možje, ki vam bodo znali kljubovati!«
»In ki jih nazadnje obesimo!«
»Imate vrvi s seboj?«
»Svojat!... Vojaki, streljajte!«
Več strelov je počilo, toda nobena krogla ni zadela. Obtičale so v trdem lesu omare.
Moj Bog, kak koncert!« je menil Stiller. »Dajte, da še jaz nekoliko pripomorem!«
Prihuljen je planil naprej, dvignil puško k licu in sprožil. Eden izmed vojakov na hodniku se je
zvrnil po tleh.
Prestrašeni po nepričakovanem strelu, so se napadalci umaknili in zagnali besno tuljenje. Zdaj je zagrmel v daljavi topovski strel. Carmaux je zavpil: »To so topovi naše .Folgore . Ali nam dajejo znamenje? Ali je mar sovražnik
napadel ladjo ?<	.	.
Nov strel je zagrmel proti obali, m takoj nato
so zaprasketale puške.
Skoraj isti mah so se vojaki vnovič zagnali proti vratom ter jih jeli spet obdelovati s kopiti in meči. Bilo je. kakor da bi jim bil boj v pristanišču oživil pogum.
5. POGLAVJE Napad na »Folgore«
Prvi grom je zbudil Črnega gusarja, ki je bil polagoma zadremal, oslabljen od hude izgube krvi.
Vzravnal se je.
Mlada Indijanka. ki je dotlej sedela ob njegovi postelji, ne da bi odtrgala oči od varovančevega obličja, je bila stopila k oknu, kajti slutila je, odkod prihaja streljanje.
»Ali ni bil strel iz topa, Jara?« je vprašal kapitan. »Takisto mi jc, kakor da sem ga slišal z morske
strani!«	.
»Da, gospod,« je dekle odgovorilo. »Namerjen je
bil proti obali.«
»Daj, poglej, kaj se godi v pristanišču! .< »Zdi se mi. da streljajo — z vaše ladje!« »Strela božja U je vzkliknil gusar. Moji ljudje streljajo? Jara, dobro poglej!«
»Folgore« je bila zasidrana še tam kakor prej. Očitno je bil na palubi velik direndaj. Postave £o švigale sem ter tja.
Kakih deset čolnov, napolnjenih s Španci, ie zdaj odrinilo od brega. Veslali so v precejšnji razdalji drug od drugega.
Tudi nevojaško oko je moralo spoznati, da se v zalivu pripravlja boj. Čolni so naglo pluli proti flibustirski ladji, ki so jo hoteli napasti.
»Ali je moja .Folgore' v nevarnosti?« je vprašal Ventimiljski in hotel hitro vstati s postelje.
»Kaj delate!« je vzkliknila Jara in planila k njemu. »Rani se vam bosta spet odprli!<
»Dovolj sem krepak! Le poslušaj jih. spet streljajo!«
Ne da bi se obotavljal, je s silnim naporom volje znova nadel svoj črni oklep. Stal je pokoncu, brez vsake opore. Toda preveč se je bil zanesel na svojo moč; omahnil je, v glavi se mu je zvrtiJo. Jara ga je prestregla.
»Da moram biti prav zdaj brez moči, ko me potrebujejo!« je trpko zamrmral.
Tedajci je z mrkim obrazom vstopil Carmaux. »Kapitan, v pristanišču se bijejo!«
Ventimiljski se je bil spet opomogel. »Morgan se bo že znal braniti!« je dejal. »Saj ima hrabre ljudi in dobre topove!«
deluje; Davorin Bav.jea - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko' Virant - Za Narodno tiskan* «.	tisto™*, ftaa	-	JL"**""?V<*a*-TJ* 1 ^^