Primorski dnevnik SOBOTA, 23. JANUARJA 2016 št. 18 (21.558) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store manjšina - Na 3. strani Športniki zmorejo, kaj pa politiki? Sprejem Slovenske skupnosti trst - Na 5. strani Elsa Fornero o delu in pokojninski reformi Pogovor z bivšo ministrico Montijeve vlade goriška - Na 12. strani Štiri občine na volitve, v Laškem referendum Goričani bodo župana izbirali prihodnje leto književnost Še en pogled v svet Srečka Kosovela evropska unija - Vlade držav članic se sprašujejo, kako preprečiti razkroj unije Schengen na nitki BRUSELJ - Evropa se zaskrbljeno sprašuje o bodočnosti schengna. Predsednik komisije EU Jean Claude Juncker opozarja na nevarnost razsula združene Evrope. Ministri za notranje zadeve držav članic bodo v ponedeljek v Amsterdamu skušali poenotiti poglede, potem ko so nekatere države na begunski poti med Balkanom in Skandinavijo uvedle omejitve pri sprejemanju beguncev in nadzor nad vsemi potniki na mejah. Včeraj so si sledile politične izjave številnih evropskih voditeljev, ki se zavedajo, da je to vprašanje kočljivo za bodočnost Evropske unije. Med najbolj zaskrbljenimi sta Nemčija in Italija. »Teroristov ne bomo premagali z odpravljanjem schengna, saj so se mnogi rodili v naših mestih,« je dejal Mat-teo Renzi, nemški finančni minister Wolfgang Schauble pa meni, da »če uničimo schengenski sistem, bo Evropa tako politično kot ekonomsko dramatično ogrožena«. Na 2. strani slovenija - Vladi Madžarska zainteresirana za drugi tir BRDO PRI KRANJU - Slovenska in madžarska vlada sta se včeraj sešli na skupni seji, ki sta jo vodila premierja Miro Cerar in Viktor Orban. Največ pozornosti so posvetili gospodarskemu sodelovanju, infrastrukturam in migrantski krizi. Orban je izpostavil pomen Luke Koper za madžarsko gospodarstvo in izrazil pripravljenost Madžarske na sodelovanje pri projektu izgradnje drugega tira od Kopra do Divače. Na 3. strani gropada - Eksplozija dveh plinskih jeklenk Hiška zgorela, V I • • v • šarplaninci rešeni i • : SEŽANA - Odprto. Odprto, kot je bilo odprto v večnost življenje Srečka Kosovela. Odprto je naslov mične knjižice izbora Kosovelovih spisov, ki jo je uredila Mateja Kralj, oblikoval pa Simon Kaste-lic. Knjigo, ki je izšla v samozaložbi, so v četrtek predstavili v sežanski Kosovelovi knjižnici. Urednica se je odločila, da v izbor ob poezijah vključi tudi druge tekste, na primer odlomke iz Kosovelovih pisem in dnevnikov. S tem je želela celostno predstaviti kraškega pesnika. Na 10. strani Nataša Gombač, od olimpijskih iger 2008 na Kitajskem Na 8. strani Naš intervju z Markom Vuksanovicem Na 10. strani V Tržiču spolni nasilnež ranil nosečnico Na 13. strani Na Lokvah bodo zagnali vlečnico Na 14. strani Sokolu košarkarski derbi v Nabrežini Na 18. strani tržič - Nov podvig tržiške ladjedelnice Fincantieri Kitajska princesa Ladjo Majestic Princess bodo splavili 8. februarja, ko se pričenja kitajsko novo leto trst - Sinoči uradno odprtje 27. TFF V znamenju ljubezni in sovraštva na Balkanu Veliko zanimanje za film Zenit - Danes o černobilski tragediji TRŽIČ - Namenjena je kitajskemu trgu, zato jo bodo splavili 8. februarja, ko se pričenja kitajsko novo leto. V tržiški ladjedelnici Fincantieri s polno paro gradijo potniško ladjo Majestic Princess, ki jo je naročil koncern Carnival. Na novi potniški ladji bo prostora za 3560 petičnih potnikov, ki se bodo iz Kitajske odpravljali na križarjenja do Japonske in Koreje. Gradnja nove princese se bo zaključila prihodnje leto. Preden bo sredi poletja prihodnjega leta odplu-la v Šanghaj, bo ladja približno dva meseca križarila po Sredozemskem morju. Na 13. strani 977112466600723 2 Sobota, 23. januarja 2016 AKTUALNO / evropska unija - V ponedeljek se bodo sestali notranji ministri držav članic Evropske vlade se sprašujejo kako naprej s schengnom Ob voditeljih EU Italija in Nemčija najbolj zaskrbljeni za posledice nadzora meja BRUSELJ - Evropa se zaskrbljeno sprašuje o bodočnosti schengna. Predsednik komisije EU Jean Claude Juncker je že v prejšnjih dneh opozoril, da bi odprava dogovora o prostem premikanju ljudi slej ko prej privedla do razsula samega projekta združene Evrope. O tem bodo v ponedeljek v Amsterdamu razpravljali ministri za notranje zadeve držav članic. Skušali bodo poenotiti poglede, potem ko so začele nekatere države na begunski poti med Balkanom in Skandinavijo uvajati omejevalne ukrepe pri sprejemanju beguncev kot tudi pri nadzoru potniškega prometa tudi evropskih državljanov. Evropska komisija je obravnavala problematiko Avstrije in Nemčije, ki sta pod objektivnim pritiskom zaradi velikega števila azilantov. Doslej sta državi izkoristili možnosti, ki jih člena 24 in 25 schengenskega sporazuma nudita za uvajanje začasnih mejnih kontrol. Te pa ne smejo trajati v nedogled. Meseca se bo tako za Nemčijo kot za Avstrijo iztekel rok za tovrstne kontrole. Ostala bo le možnost poseganja po členu 26, ki pod določenimi pogoji dopušča uvedbo nadzora na meji za obdobje dveh let. Pogoj za to je ugotovitev, da kontrole na zunanjih mejah - konkretno v Grčiji - niso ustrezne. V tem primeru bi nato morali Grčiji naložiti, da v treh mesecih reši evidentirane probleme. Šele če bi po preteku tega roka ugotovili, da se razmere niso zbolj-šale, bi lahko Komisija predlagala Svetu EU dveletno suspenzijo schengenskega sporazuma za eno ali več držav. Mimo teh kompleksnih mehanizmov pa so si včeraj sledile politične izjave številnih evropskih voditeljev, ki se zavedajo, kako je to vprašanje kočljivo za bodočnost Evropske unije. Med najbolj zaskrbljenimi sta menda Nemčija in Italija. Premier Matteo Renzi je v intervjuju včeraj izjavil, da je treba poostriti nadzor vendar brez suspenzije sporazuma o prostem premikanju evropskih državljanov. »Teroristov ne bomo premagali z odpravljanjem schengna, saj so se mnogi rodili v naših mestih,« je poudaril. Na isti valovni dolžini je v drugem intervjuju bil nemški finančni minister Wolfgang Schauble: »Če uničimo schengenski sistem, bo Evropa tako politično kot ekonomsko dramatično ogrožena«. Kanclerka Angela Merkel se je včeraj s predsednikom ZDA Barackom Oba- Na sliki skupina migrantov, ki jih je trajekt z grških otokov izkrcal v pristanišču Pirej pri Atenah. Za mnoge pa se pot v Evropo tragično konča prej. Včeraj se jih je v dveh nesrečah utopilo 44 v morju med Turčijo in otoki na Egejskem morju. Od teh je 23 bilo otrok. ATENE - Medtem ko se večji del evropskih držav pod pritiskom desnih populistov na vse načine otepa beguncev, je nesrečah čolnov z migranti pred grškima otokoma Farmako-nisi in Kalolimnos v Egejskem morju včeraj umrlo 41 ljudi, med njimi 20 otrok, so sporočile grške oblasti. Iz Turčije pa so sporočili, da je obalna straža po nesreči čolna pred turškim letoviškim krajem Didim našla trupla še treh otrok. Po podatkih pristaniške policije je 48 preživelim s prvega čolna, ki je na poti iz Turčije trčil v skale, uspelo priplavati do obale Farmakonisija. Nekaj ur kasneje pa je drugi čoln po- tonil pred otokom Kalolimnos. V reševalni akciji je sodeloval tudi helikopter evropske agencije za zunanje meje Frontex. Iz Turčije se na nevarno pot proti Evropi kljub nemirnemu morju in mrzlemu vremenu vsak dan podaja na tisoče ljudi, ki bežijo pred vojnami in bedo na Bližnjem vzhodu. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) ocenjuje, da je letos v Grčijo po morski poti prispelo okoli 31.000 mi-grantov, ki upajo na boljše življenje v Nemčiji in drugih evropskih državah. Po podatkih IOM je med 1. in 17. januarjem pri tem umrlo 77 ljudi. mo pogovarjala o »milijardah evrov« pomoči državam, ki mejijo s Sirijo, da bi tam zadržali begunce. Glasnik nemške vlade je izjavil, da je Obama izrazil pripravljenost ZDA k denarni pomoči. Tudi belgijski notranji minister Jan Jambon je dejal, da Belgija noče ukinjati schengna, da pa je potreben boljši nadzor zunanjih meja v Grčiji in Italiji. Francoski premier Manuel Valls, ki mu dihajo za vrat desni populisti, zaradi česar Francija odklanja sprejem novih beguncev, je prav tako opozoril na problem varnosti zunanjih meja. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Federica Mogherini pa je posvarila države članice, da bi ukinitev schengna s koncem prostega premikanja ljudi in blaga imela »strahovito ceno«, ki bi lahko v kali zatrla pozitivne znake gospodarske rasti v Evropi. (mm) Serracchiani o beguncih v FJK TRST - Predsednica deželne uprave Debora Serracchiani je včeraj ponovno zanikala, da vlada v Rimu načrtuje vzpostavitev žariščnih točk za migrante na meji s Slovenijo in Avstrijo. Za avstrijsko tiskovno agencijo APA je povedala, da je predvideno odprtje treh centrov za migrante, ki pa so bili načrtovani že pred časom. Prvi center bodo vzpostavili v vojašnici v Vidmu, kjer so že nastanjeni nekateri migranti. Nov center bodo odprli še v Trstu v trenutni garaži za avtobuse, v Gorici pa je načrtovan migrantski center na lokaciji, ki jo trenutno uporablja organizacija Zdravniki brez meja, je pojasnila Serracchianijeva. Serracchianijevo skrbi, da se bo v luči vse strožjega nadzora meja v več evropskih državah migrantski tok preusmeril proti Italiji. Krhanje schengna naj ne bi prineslo več migrantov v Italijo preko t. i. balkanske migrantske poti, obstaja pa možnost, da bi se okrepilo število migrantov, ki bi v Italijo prišli preko Sredozemlja, se pravi preko meje, ki jo je težje nadzirati. Avstrijsko odločitev za postavitev zgornje meje števila prosilcev za azil je Serracchianijeva ocenila za upravičeno. »Če zgornjo mejo primerjamo s številom prebivalcev, se mi Avstrija še zmeraj zdi radodarna država. Seveda je treba zagotoviti pogoje za integracijo migrantov, a ta problem zadeva nas vse,« je še povedala. turčija - Premier Davutoglu: Tri milijarde za begunce niso dovolj DAVOS - Turški premier Ahmet Davutoglu je včeraj pred srečanjem z nemško kanclerko Angelo Merkel poudaril, da tri milijarde evrov, ki jih je EU obljubila Turčiji, morda ne bodo dovolj za upravljanje begunske krize. Pri tem je še poudaril, da ne gre za turško krizo. Turčija in EU sta novembra dosegli dogovor, katerega cilj je zajezitev dotoka migrantov v povezavo, potem ko je v letu 2015 evropske države po nezakoniti poti doseglo milijon prebežnikov. Davu-toglu je poudaril, da begunska kriza ne korenini v Turčiji in da nima nobene zveze s Turčijo. A Turčija je po njegovem mnenju najbolj prizadeta država. »Krize ne izvažamo, kriza je bila izvožena v Turčijo. Sedaj pa je to postala evropska kriza,« je dejal Davutoglu, ob tem pa s prstom pokazal na vojni v Iraku in Siriji. Po podatkih vlade v Ankari je v Turčijo prispelo skoraj tri milijone beguncev, večinoma Sircev. Po njegovih besedah tri milijarde evrov, ki jih je EU za begunce obljubila Turčiji, predstavljajo le to, da se pokaže politična volja za delitev bremen. »Za denar EU ne prosjačimo. A če je volja za delitev bremen resna, bomo morali sesti za mizo in se pogovoriti o podrobnostih krize,« je še poudaril. Kot je dodal, je Turčija za begunce porabila 10 milijard dolarjev svojega denarja. Davutoglu je spregovoril tudi o operacijah, ki jih Ankara na jugovzhodu države izvaja proti upornikom Kurdske delavske stranke (PKK). Kot je dejal, bodo varnostne sile operacije nadaljevale. »Operacije se bodo nadaljevale, dokler ne bodo vsa mesta brez ilegalnih oboroženih skupin,« je dodal. Ankara je prejšnji mesec operacije proti PKK še okrepila in v zadnjih tednih po lastnih navedbah ubila 640 kurdskih borcev. V okviru operacij je Ankara v več mestih uvedla tudi policijsko uro, po navedbah Amnesty International pa so ljudje tam ostali tudi brez vode in elektrike. Davutoglu je še poudaril, da članstvo Turčije v EU ni le želja, temveč strateški cilj. »Seveda vemo za težave, kot je ciprsko vprašanje. Pri tem bo prišlo do pozitivnega razvoja, da se najde rešitve. V odnosih med Turčijo in EU je v zadnjih treh mesecih prišlo do zelo pozitivnega zagona,« je dodal turški premier in izrazil prepričanje, da bo Turčija nekega dne članica EU. ustica - TV oddaja »Letalo Itavie so sestrelili Francozi« PARIZ - Francoska televizija Canal Plus bo v ponedeljek predvajala reportažo novinarja Emmanuela Ostiana, ki ponovno odpira vprašanje sestrelitve potniškega letala družbe Itavia 27. junija 1980 nad Ustico, v katerem je umrlo vseh 81 ljudi na krovu. Francoski novinar razkriva nekatere francoske laži in prihaja do zaključka, da so letalo pomotoma sestrelili francoska lovska letala, ki so zasledovala libijsko vojaško letalo. Italijanske oblasti so dolgo časa prikrivale ozadje dogodke. Novinarske in sodne preiskave so nazadnje privedle na francosko sled. To je potrdil leta 2007 tudi Francesco Cossiga, ki je bil v času sestrelitve premier in je tudi sam dolgo let prikrival resnico. Francija pa doslej tega nikoli ni hotela priznati. Renzi za črpanje nafte v Jadranu RIM - Potem ko je ustavno sodišče v Rimu potrdilo zahtevo za referendum o vrtinah nafte v italijanskem morju, je premier Matteo Renzi včeraj zagovarjal iskanje nafte. Ogroženih je več tisoč delovnih mest, če se bo ustavilo dela na naftnih vrtinah, je zatrdil. Referendum o trajanju oddanih koncesij za iskanje nahajališč nafte ter črpanje nafte v Sredozemlju bi po ustavi moral biti od 11. aprila do 15. junija, v vladi pa naj bi razmišljali o odložitvi na jesen, da bi ga čim bolj oddaljili od upravnih volitev in s tem vplivali na nižjo udeležbo. Te koncesije se nanašajo na naftna polja na vsem Jadranskem morju pa tudi pred obalami na Jonskem morju, ob Siciliji in zahodni obali Sardinije. Novosti v boju proti korupciji RIM - Napovedujejo se novosti v boju proti korupciji v javni upravi. Poslanci so namreč sprejeli osnutek zakona, ki določa, da se tistim, ki sodelujejo pri preiskavah primerov na področju gospodarskega kriminala in korupcije, dodeli zaščita. Tisti, ki bodo imeli določene podatke in so doslej zaradi strahu molčali, lahko sedaj računajo na posebno varstvo. A za svoje razkritje ne bodo prejeli nobenega plačila, kot je sprva predlagalo Gibanje 5 zvezd. Dosedanji koraki v boju proti korupciji ne zadostujejo za izkoreninjenje te "razširjene nadloge", poudarja predsednik protikorupcijske komisije Raffaele Cantone. 90 odstotkov uradov javne uprave je v skladu z zakonom res sprejelo protikorupcijski načrt, a se v praksi konkretno še ne izvaja. Takojšnja zaplemba sredstev, pridobljenih s korupcijo, je nujna za okrepitev zaupanja državljanov v institucije, je še menil Cantone. Korupcija stane državo, glede na poročilo, ki ga je pripravila strokovna komisija ministrstva za javno upravo, 60 milijard evrov na leto. Javna naročila so v številnih primerih napihnjena do 40 odstotkov. tunizija - Uvedli policijsko uro Državo pretresajo hudi socialni nemiri TUNIS - Tunizijo pretresajo najhujši socialni nemiri od začetka arabske pomladi pred petimi leti. V več predelih države so izbruhnili nasilni protesti proti slabim gospodarskim razmeram. Demonstranti so v prestolnici Tunis, kot tudi v mestih Jendouba in Bizerte, napadli policijske postaje. V spopadih je umrl en policist. S tunizijskega notranjega ministrstva so sporočili, da so protestniki napadali policiste in tudi zažigali vozila varnostnih sil. Po poročanju medijev pa so v neki revni četrti Tunisa izropali več trgovin in dve banki. Tunizijske so oblasti včeraj razglasile policijsko uro, ki bo veljala po vsej državi od 20. do 5. ure. Tunizijski premier Habib Essid je zatrdil, da so protesti že pod nadzorom. »Situacija je mirna in je pod nadzorom,« je Es-sid dejal po srečanju s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v Parizu. Francija je napovedala milijardo evrov pomoči Tuniziji v naslednjih petih letih. Španija: Rajoy vrnil mandat za vlado MADRID - Španski premier in vodja konservativne Ljudske stranke Mariano Rajoy se je včeraj odpovedal mandatu za sestavo nove vlade. Kralj Felipe naj bi 27. januarja začel nov krog posvetovanj, kar se v Španiji še ni zgodilo po padcu diktature, in najbrž poveril mandat vodji na decembrskih volitvah drugouvrš-čene socialistične stranke Pedru Sanchezu. Vodja leve stranke Podemos Pablo Iglesias je že predlagal oblikovanje nove španske vlade s socialisti in ekološko-komunisti-čno stranko Izquierda unida. Če tudi leva koalicija ne bo zbrala večine, bodo najbrž sledile nove volitve. / AKTUALNO Sobota, 23. januarja 2016 3 slovenija - Včeraj skupna seja slovenske in madžarske vlade V ospredju migracije in gospodarsko sodelovanje Orban: Madžarska je zainteresirana za drugi tir Koper-Divača Omejevalni ukrepi pri sprejemanju migrantov za zdaj ne prinašajo dodatnih obremenitev LJUBLJANA - Omejevalni ukrepi pri sprejemanju migrantov, ki jih je Slovenija uvedla v četrtek, po izjavah pristojnih ne prinašajo dodatnih težav, saj policija za izvedbo novih postopkov ne potrebuje bistveno več časa. Bi pa lahko težave nastale zaradi ukrepa Avstrije, da ne bo sprejemala migrantov, ki jih je enkrat že zavrnila. Slovenija vstop v državo dovoli le beguncem, ki nameravajo zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji. V četrtek zvečer in včeraj zjutraj sta v Slovenijo s Hrvaške prispela dva vlaka s skupaj nekaj več kot 1830 migranti, pri tem pa so slovenski varnostni organi vstop zavrnili 15 migrantom. Hrvaška je vseh 15 tudi sprejela. Kot je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, poleg temeljitejše registracije, poteka tudi nadzor na zeleni meji in na mejnih prehodih, saj bi se lahko zaradi novih omejitev povečali ilegalni prestopi meje. Migrante po Šefičevih besedah ob registraciji opozorijo, da je pomembno, da se že pri nas odločijo, kje bodo zaprosili za azil, saj jih Avstrija od četrtka naprej v primeru, da pri njih navedejo drugo državo, zavrne in jim ne dovoli več ponovnega vstopa. Tako je Avstrija v četrtek zavrnila 22 migrantov, ki jih ne namerava več sprejeti in so trenutno nastanjeni v Centru za tujce v Postojni. Osebe, ki jih bo Avstrija zavrnila, bodo šle v sistem vračanja. Pri tem je postopek tak, da Slovenija državi, od koder je oseba prišla, napove vrnitev. Če država osebe ne sprejme, se preveri možnost vrnitve v matično državo, če tudi to ni mogoče, pa je »stvar ocene naše države, kako bo ravnala naprej«. Še vedno pa lahko oseba naknadno zaprosi za azil v Sloveniji. BRDO PRI KRANJU - Slovenska in madžarska vlada sta se včeraj sešli na skupni seji, ki sta jo vodila premierja Miro Ce-rar in Viktor Orban. Največ pozornosti so posvetili poglobitvi gospodarskega sodelovanja, predvsem na področju infrastrukture, in migrantski krizi. Cerar je na novinarski konferenci po seji dejal, da so odnosi med državama odlični, vendar pa imata še veliko neizkoriščenih priložnosti za poglobitev sodelovanja. Pri tem je izpostavil infrastrukturo, zlasti cestno in železniško, in se zavzel za krepitev sodelovanja na področjih turizma, kmetijstva in gozdarstva. Orban je izpostavil pomen Luke Koper za madžarsko gospodarstvo in izrazil pripravljenost Madžarske na sodelovanje pri projektu izgradnje drugega tira od Kopra do Divače. Trenutna železniška povezava s koprskim pristaniščem ne zadostuje več potrebam sodobnega gospodarstva. Kot je poudaril Cerar, infrastruktur-ni načrti za modernizacijo cestnih, železniških in energetskih povezav niso pomembni samo za Slovenijo in Madžarsko, temveč imajo širši strateški pomen za re-gijo.Orban se je zavzel za povečanje gospodarske menjave. Madžarska je šesta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Leta 2014 je blagovna menjava znašala 1,7 milijarde evrov in predstavljala 3,8 odstotka celotne slovenske blagovne menjave. Izvoz je znašal 694 milijonov evrov, uvoz pa milijardo evrov. Na seji so govorili tudi o migrantski krizi v Evropi. Cerar se je zahvalil Orba-nu in madžarski vladi za nesebično pomoč, ko je migrantski val dosegel Slovenijo. Oba sta poudarila, da mora EU nujno najti rešitev za migrantsko problematiko pred pomladjo. Zavzela sta se tudi za ohranitev schengenskega območja in zavarovanje schengenske meje. »Schengna ni mogoče braniti z besedami, temveč z dejanji,« je poudaril Orban in podprl Ce-rarjev predlog za izgradnjo »druge obrambne črte« na grški meji. Po skupni seji so bili podpisani štirje dvostranski sporazumi. Ob robu srečanja na Brdu pri Kranju je v Ljubljani potekal poslovni forum, ki se ga je udeležilo več kot 300 madžarskih in slovenskih podjetnikov. (sta) hrvaška - Vlada prejela zaupnico Oreškovic se bo osredotočil na gospodarsko rast ZAGREB - Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Tihomir Oreškovic je včeraj v saboru predstavil program vlade, podprlo pa ga je 83 izmed 149 poslancev. Napovedal je, da se bo njegova vlada osredotočila na krepitev gospodarstva in življenjskega standarda hrvaških državljanov. Oreškovic je v polurni predstavitvi načrtov vlade zelo na splošno izpostavil, da si bodo prizadevali predvsem za vzpostavitev makroekonomskega ravnovesja in da bodo Hrvaško do konca štiriletnega mandata leta 2020 preoblikovali v boljšo državo. Načrtuje, da bodo povprečno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda (BDP) z obstoječih 1,8 odstotka zvišali na »več kot štiri ali pet odstotkov« leta 2020. Obenem nameravajo znižati javni dolg s sedanjih 87 odstotkov BDP na manj kot 80 odstotkov. Mandatar je dejal, da nameravajo letos najeti 500 milijonov evrov posojil za znižanje dolgov, kar bo tudi sporočilo investitorjem in agencijam, da je Hrvaška pripravljena sprejeti tudi težke odločitve. Oreškovic je napovedal, da si bodo prizadevali za krepitev izvoza in konkurenčnosti ter boljše poslovno vzdušje na Hrvaškem, da bi privabili tuje vlagatelje. Načrtuje tudi nadaljevanje privatizacije. Prizadeval si bo tudi za uvaja- nje davka na nepremičnine, ki niso v uporabi. Nova vlada ima za cilj tudi znižanje brezposelnosti pod 14 odstotkov ter zvišanje BDP na prebivalca, ki je lani znašal okoli 10.300 evrov, za najmanj 2000 evrov. Hrvaški mandatar razen gospodarstva skoraj ni omenjal drugih področij. Zunanjo politiko je omenil le v primeru beguncev, ko je dejal, da se bodo o tem problemu pogovarjali s partnerji v regiji in EU. »Sicerpa bomo vedno varovali hrvaške interese,« je dejal. Poudaril je, da so v "hrvaškem DNK" družina, prijateljstvo in medčloveški odnosi temeljne družbene vrednote. Oreškovic je prebral tudi imena ministrov ter pozval k zaupnici. Predstavniki poslanskih skupin strank, ki so bile v dosedanji levosre-dinski vladi so napovedali, da ne bodo podprli Oreškoviceve vlade. Mandatarju so očitali, da ni sam izbral ministrov ter da verjetno brez branja seznama ne bi vedel vseh imen in priimkov ministrov ter njihovih resorjev. Programu vlade, ki ga je predstavil mandatar, so očitali pomanjkljivosti, glede na to da ni povedal nobenih konkretnih ukrepov, s katerimi bo uresničil napovedane cilje. Mnogih področij, o katerih se je govorilo med volilno kampanjo, kot je decentralizacija, pa se ni dotaknil, so dodali. »Neprimerna ministra« ZAGREB - V Zagrebu je pred začetkom saborske seje, na kateri so glasovali o zaupnici novi hrvaški vladi, okoli 50 aktivistov nevladnih organizacij, združenih v Platformi 112, na mirnem shodu izrazilo nasprotovanje kandidatoma za ministra za kulturo in za veterane Zlatku Hasanbegovicu in Miju Crnoji. Hasanbegovicu, 43-letnemu znanstveniku in zgodovinarju, pred vstopom v stranko HDZ pa član nekaterih proustaških strank, očitajo izjave, da »antifa-šizem ni temelj sodobne hrvaške države, temveč floskula«, ter da je »hrvaška zmagala le v domovinski vojni«, kot tudi njegov angažma proti pravicam isto-spolno usmerjenih oseb. Med drugim je po trditvah Platforme človekove pravice označil za protidržavne dejavnosti. Nevladne organizacije so kot neprimernega za ministra za veterane ocenili tudi upokojenega polkovnika hrvaške vojske 48-letnega Crnoja (HDZ), ki je napovedal, da bo pripravil »register izdajalcev hrvaških interesov«. V Platformi menijo, da so takšne napovedi primernejše za totalitarne režime kot za demokratične države. samatorca - Deželni tajnik Igor Gabrovec na sinočnjem sprejemu Slovenske skupnosti Športniki zmorejo, zakaj ne bi tudi politika? Spojitev Katoliškega glasa in Novega lista primer dobre prakse reform v slovenski manjšini - Previdno o odnosih z Demokratsko stranko SAMATORCA -»Ce skupaj zmorejo športniki, zakaj ne bi skupaj zmogla tudi slovenska politika?« Deželni tajnik Igor Gabrovec je s tem vprašanjem končal svoje poročilo na sinočnjem tradicionalnem novoletnem sprejemu Slovenske skupnosti v turistični kmetiji Gruden-Zbogar. Gabrovec je vsa politična in druga vprašanja obravnaval v zelo spravljivih tonih, vključno z odnosi z Demokratsko stranko in s stanjem v slovenski manjšini. Njegovo poročilo v celoti objavljamo na naši spletni strani (www.primor-ski.eu); sprejem, ki ga je obogatil nastop zbora Fantje izpod Grmade, je uvedel deželni predsednik SSk Peter Močnik. Gabrovec je prepričan, da so zapleti z deželno reformo lokalnih uprav dali prav slovenski stranki, ki je od vsega začetka opozarjala na velike pomanjkljivosti in nedorečenosti tega ukrepa. SSk podpira povezovanje storitev in služb občinskih uprav, nikakor pa ne soglaša z nižanjem upravno-politične avtonomije izvoljenih predstavnikov. Reforme so po Gabrovčevi oceni najbolj uporabljen sa- mostalnik v tem norem času. »Bodimo drzni in spodbujajmo spremembe,« je pozval Gabrovec. Ta apel je namenil predvsem mladim, kot primera dobre prakse pa je izpostavil svojo stranko ter združitev Katoliškega glasa in Novega lista. Deželna SSk je pred štiridesetimi leti nastala z združitvijo katoliško in liberalno usmerjenih Slovencev, združitev dveh tednikov dokazuje, »da smo zmožni tudi novih korakov, da bo sistem manjšine - ob spoštovanju dragocenega pluralizma - kos potrebam novega časa«. SSk vsekakor zavrača vsako obliko vsiljevanja neugodnih receptov, vendar tudi ponuja sogovornikom v manjšini in izven nje konkretne predloge. Glede odnosov z DS, v pričakovanju spomladanskih upravnih volitev, je Gabrovec ocenil, da so ti odnosi doživeli nihanja, vrhunce in padce. »Zrela in racionalna politika zna vselej ovrednotiti pozitivne plati, nerešena vprašanja pa prepušča boljšim časom.« Deželni tajnik SSk verjame, »da smo zmožni pozitivnih sintez in več korakov naprej kot nazaj«. (st) Sinočnji novoletni sprejem Slovenske skupnosti v Samatorci foto damj@n 4 1 2 Sobota, 23. januarja 2016 ^H Tr r dnevnik w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu prosek - Ponoči s hitrostjo 260 km na uro na avtocesti v nasprotni vozni smeri, sinoči neuspešni poseg helikopterjev Lov na rumeni audi z banditi se je nadaljeval v Venetu imuno tM Cr spp j 20.1. ob 23.00 Caitrifranco Vefifio 21.1. ob 16.00 ■tj) f i22.1. i ob Hr 22. MutlflJ-LivCnt* T T«! 21.1. ob 17.30 Tržič Prosek 21.1 ob 18.00 20.1. ob 22.00 20.1. ob 19.30 ikte di j*hho t Gradež Trst Ml . Ji Benetke .1. ob 3.00 Ponori L Lhi*0 C "O I Rumeni audi RS4 z banditi na begu la nuova venezia Atlas pobega Na zemljevidu kraji, v katerih so opazili rumeni audi RS4 v sredo, četrtek in petek. V sredo, 20. januarja, so ga ponoči zasledili najprej pri Vicenzi, nato pri Castelfrancu Veneto. V četrtek, 20. januarja, so ga najprej opazili v Abanu Terme (16.00), nato na avtocesti Benetke-Trst v kraju Motta di Livenza (17.00), pol ure pozneje (!) pri Moščenicah, ob 18. uri pa na Proseku. Po pobegu s Krasa so bili ob 19.30 že pri San Dona del Piave. Ob 22. uri so jih opazili v bližnji Noventa di Piave. Včeraj, ob 1. zjutraj so se na avtocesti »zagozdili« v kolono avtomobilov na avtocesti in obrnili smer. Ob 1.30 je prišlo na avtocesti do smrtne prometne nesreče, ob 3. zjutraj pa so bili že pri Padovi. prosek - Streljanje sredi vasi tema včerajšnjih pogovorov Zakaj cestna blokada prav v vasi? Vodja mobilnega oddelka Call: Na deset cestnih blokad ti ena uspe. Naključno se je to zgodilo na Proseku Lov na rumeni audi švicarske registracije s tremi banditi na krovu, ki je v četrtek po streljanju ubežal policijski cestni blokadi na Proseku, se nadaljuje. Po zadnjih razpoložljivih novicah so ga nazadnje videli včeraj, malo po 18 uri. Avto so opazili v kraju Romano D'Ezzelino v pokrajini Treviso v Venetu. Voznik je opravil nekaj vratolomnih prehitevanj. Eden od očividcev je o tem obvestil policijo. Tako se je za avtomobilom zagnala pravcata policijska gonja, s štirimi helikopterji (policije, karabinjerjev in finančne straže) vred. Ko pa so pripeljali in prileteli na kraj, ni bilo o rumenem audiju SR4 (in ne SR6, kot je bilo sporočeno v četrtek) več ne duha ne sluha. Očividci so preiskovalcem le potrdili, da je odbrzel z veliko hitrostjo. Sinoči so tudi objavili posnetek vi-deokamere bencinske črpalke v kraju San Zenone degli Ezzelini, na katerem dva bandita tankata gorivo, a slika je bila verjetno posneta dan prej, ker je bil avtomobil nepoškodovan, kajti ... Po četrtkovem vratolomnem odhodu s Proseka, se je rumeni audi vrnil v Veneto, kjer je bil v noči na petek protagonist novega neverjetnega dogodka. Na avtocesti v smeri proti Benetkam je približno ob enih zjutraj po obvozu pri Mestrah naletel na kolono vozil. Promet je bil ustavljen zaradi prometne nesreče. Šofer audija je dirkalnik obrnil in pognal avtomobil po dostavnem pasu nazaj proti Benetkam. S hitrostjo kakih 260 kilometrov na uro je brzel v nasprotni smeri vozil in švignil tudi mimo opla astre, v katerem je 58-letna v Franciji živeča ruska državljanka Elena Aleksandrovna Belova prevažala majhne psičke. Slabi dve minuti pozneje je voznica izgubila nadzor nad vozilom in v naletu treščila v mercedes sprinter ter bila pri priči mrtva. Sprva so preiskovalci domnevali, da naj bi nesrečo zakrivil rumeni audi, vse kaže pa, da naj bi šlo le za naključje, torej za prometno nesrečo, kakršnih se vsak dan pripeti na desetine na italijanskem cestnem omrežju. Videokamere, nameščene na avtocesti Trst-Benetke, so posnele divji beg rumenega audija. Tako so preiskovalci ugotovili, da je avto zapustil avtocesto v izvozni postaji pri Spinei. Pri cestninski postaji se ni ustavil, temveč je z vso hitrostjo zavozil mimo in pri tem prebil cestninsko zapornico. Kako uro pozneje so avtomobil na begu opazili v kraju Abano Terme, tam, kjer je banditom preteklo soboto spodletela tatvina v stanovanju in kjer se je začel njihov že teden trajajoč beg, ob 3. uri zjutraj pa v bližini Padove. Nato se je za njim izgubila vsaka sled. Vse do večera, ko je z visoko hitrostjo in drznimi prehitevanji spet opozoril nase. Preiskovalci domnevajo, da naj bi imeli zlikovci svojo »bazo« nekje na območju kraja Bassano del Grappa. Tam so ga opazili v sredo zvečer, tja naj bi se vrnil iz območja Vicenze. V četrtek so se ban-diti podali v Furlanijo Julijsko krajino, vedno po avtocesti, o čemer priča izhod pri Moščenicah. Domneva, da naj bi poskusili pobeg v Slovenijo, ni iz trte izvita. Ko pa so naleteli na cestno blokado na Proseku in so doumeli, da je policija pripravila vrsto drugih cestnih blokad na cestah, ki peljejo čez nekdanjo mejo, so se odločili za vrnitev, vedno z noro hitrostjo, - preko Furla-nije - v Veneto. (mk) Streljanje na Kržadi in vratolomni pobeg rumenega audija s tremi banditi iz Veneta na krovu je bila včerajšnja tema dneva na Proseku. Vprašanj je bilo nič koliko. Zakaj so pripeljali prav skozi vas? Kam so bili namenjeni? Pa tudi: ali je bilo primerno opraviti policijsko cestno blokado prav sredi vasi in tako iz- postaviti ljudi nevarnosti, ki jih tak poseg predpostavlja? Vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture Marco Cali je obšel to vprašanje. Postavili smo več cestnih blokad; od desetih se ti ena posreči. Ta možnost se je zgodila prav na Proseku. Ko bi rumeni audi zapeljal drugam, bi naletel na cestno blokado v drugem kraju, je pojasnil. Blokada na tistem mestu na Krža-di ni bila naključna. Policijska avtomobila sta zaprla cesto proti Opčinam, avto z banditi je prihajal s ceste, ki se pred Društveno gostilno zoži. Rumeni audi je bil v zanki, a se je izmazal zaradi spretnosti šoferja, ki je v hipu obrnil avtomobil in s hitrostjo kakih 150 kilometrov na uro zapeljal v zoženo cesto ter pri tem čudežno prehitel tri avtomobile. Nato je pobegnil, ker tržaška policija ne razpolaga s tako hitrim vozilom. Pred sedmimi leti, ob prazniku po- licije, so na Velikem trgu dali na ogled policijski lamborghini gallardo. Tisti bi bil kos rumenemu audiju, je ocenil Cali, a italijanska policija razpolaga le z enim podobnim dirkalnikom, ki nadzoruje predvsem avtoceste v Srednji in Južni Italiji. Vodja mobilnega oddelka ni vedel povedati, kdo so banditi, ki so od pretekle sobote, po neuspeli tatvini v kraju Abano Terme na begu. Trije so, po nekaterih preverjanjih naj bi bili Srbi ali Albanci. Tatvine in pobegi s hitrimi avtomobili pa za Calija niso novost. Leta 2001 je roparska tolpa na podoben način strašila prav po Venetu: vlamljala je v vile, kradla in ropala, nato pa bežala. Opravila je številne tatvine in se z drzno vožnjo izognila zasledovanjem. Naposled so jo le prijeli. Bodo tako končali tudi banditi z rumenim audijem? Marjan Kemperle Policijski lamborghini gallardo na ogled leta 2009 na Velikem trgu fotodamj@n / TRŽAŠKA Nedelja, 24. januarja 2016 5 trst - Okrogla miza o poteh za novo socialno državo Priletni so žrtve lažnih stereotipov Priletni in upokojenci so danes žrtev lažnih stereotipov. Eni pravijo, da so breme za družbo, drugi so mnenja, da ne potrošijo dovolj denarja, tretji trdijo, da niso koristni. In tako naprej. To ni res. Današnji priletni so različni od prejšnje generacije, saj so aktivni, izobraženi, uporabljajo računalnike in tehnološke pripomočke, celo potrošijo več denarja od zaposlenih mladih in odraslih, je povedal državni predsednik združenja 50&Piu Renato Borghi, ki je na Trgovinski zbornici vodil okroglo mizo na temo Priletni: problem ali bogastvo? Starejše osebe so bogastvo za družbo, ki se mora temu primerno obnašati, politika pa ustrezno ukrepati, pravi Borghi. Nepojmljivo je namreč, da se ljudi izobči iz družbe (it. »rottamazione«) na osnovi datuma rojstva. Nasprotno, ta mehanizem je treba uporabiti za neumneže in kretene, je poudaril Borghi in predlagal vladi, naj izdela zakonski odlok za ustanovitev obveznega sklada za nepokretne, ki so navadno prepuščeni sami sebi. Okrogla miza je bila prvi del dvodnevnega zasedanja o poteh za novo socialno državo, ki jo je priredilo združenje 50&Piu v sodelovanju z združenjem za študije o staranju Aris. Na prvem delu so po pozdravu javnih upraviteljev govorili nekdanja ministrica za delo Elsa Fornero, predsednik raziskovalne družbe Er-meneia Nadio Delai in ravnatelj deželne opazovalnice trga dela Veneto Lavoro Ti-ziano Barone. Namen posveta je analizirati položaj priletnih in perspektive za prihodnost v luči ugotovitve, da se povprečna starost ljudi stalno veča in da je zato potreben pravi kulturni zasuk oz. nova miselnost. Priletni bodo kmalu sestavljali 30 odstotkov državljanov, med glavnimi nalogami družbe pa je, da se zagotovi zdravo staranje in možnost, da so starejši vselej aktivni. (ag) Okrogla miza je bila v veliki dvorani Trgovinske zbornice milje fotodamj@n Industrijska cona Pivski tat nameraval ukrasti 15 sodov piva Tržaški karabinjeri so v sodelovanju z miljskimi kolegi v industrijski coni v Miljah aretirali 36-letnega Koprčana B.S., ki so ga ujeli med krajo 15 pivskih sodov. Zaradi sumljivih vlomov so karabinjeri v preteklih dneh na tem območju poostrili nadzor. Preteklo noč so okrog polnoči pred skladiščem podjetja Eurobe-vande S.p.a. opazili sumljivega moškega. Iz tega skladišča je pred dnevi nekdo že odnesel 85 sodov. Osumljenca so karabinjeri obkolili in ga identificirali. Šlo je za 36-letnega Koprčana, ki je nameraval ukrasti 15 30-litrskih sodov piva, ki so jih predhodno jutro raztovorili na ploščadi pred skladiščem. Žejnega in močnega moškega so karabinjeri ujeli med prenašanjem sodov na drugo stran ograje, ko pa so pokukali v njegovo vozilo, so v njem odkrili že dobršen del ukradenega blaga. Kmalu po zasegu so karabinjeri ocenili, da bi se vrednost ukradenega blaga, ki so ga vrnili lastniku, na črnem trgu vrtela med 1500 in 2100 evri. Koprčana so odpeljali v koronejski zapor, kjer bo ostal do zaslišanja. Karabinjeri pa bodo nadaljevali s preiskavo in poskusili ugotoviti, ali je aretiran moški kriv tudi za predhodne vlome v skladišča in ali je imel pomagače. intervju - Nekdanja ministrica za delo Fornero: Nihče ne krade delovnih mest Trditev, da se mora kdo odpovedati delovnemu mestu, da lahko kdo drug dela, ne drži. Teorije, da starejši kradejo delo mladim ali da ženske kradejo delo moškim, nimajo namreč nobene osnove. Nasprotno, vlada mora delati na tem, da se zagotovi delo vsem. Kar pa zadeva težave z bankami, je nujno pomiriti varčevalce. To je mnenje ekonomistke Else Fornero, ki je ob robu okrogle mize rade volje odgovorila na nekatera vprašanja. Elsa Fornero je bila ministrica za delo in socialne politike v vladi premierja Maria Montija, značilna za to zakonodajno obdobje pa je bila pokojninska reforma, ki nosi njeno ime. Pokojninsko reformo, ki ste jo izvedli v Montijevi vladi, so v tujini dobro sprejeli, v Italiji pa ste bili deležni hudih kritik. Kako to ocenjujete? To je stvar časa, a tudi morebitnih popravkov. V tujini gledajo na reformo »od zunaj« in so sposobni razumeti njen pomen in domet bolje od nas. V Italiji smo namreč zatopljeni v naše probleme. Na mednarodni ravni zato lažje razumejo, da je Montijevi vladi uspelo izogniti se finančni krizi, ki je bila za vogalom. Resnično smo tvegali, da naslednji dan ne izplačamo pokojnin in plač. Čeprav v Italiji mnogi to zanikajo, v tujini to vsi priznavajo. Ko bi bilo v preteklosti v Italiji manj političnih iger in bi državljani prejeli več informacij, bi se stvari verjetno obrnile drugače. A to zahteva kohezijo in sodelovanje, tega pa je v Italiji bolj malo. Kaj menite o predlogu predsednika pokojninskega zavoda Inps Tita Boerija po večji prožnosti pri upokojitvah? Boeri želi uvesti večjo fleksibilnost. To bi bila storila tudi v prejšnji reformi, a časi in pogoji so bili drugačni. Poglavitno je, da so nova jamstva, zlasti za mlade, in da se odpravijo nekateri privilegiji, ki jih je danes še preveč. Nekdanji minister za delo Cesare Damiano je izrazil mnenje, da je tre- Elsa Fornero ba za zaposlovanje mladih upokojiti starejše. Kako odgovarjate? Nekateri so preveč časa vztrajali na teoriji, da je potrebno za zaposlovanje mladih upokojiti starejše. To ne drži. Zadevi sta povezani, toda pomembno je, da se stvari lotimo inkluzivno. Mnogo krat je bilo na primer slišati, da ženske jemljejo delo moškim, ali da starejši jemljejo delo mladim. To ni res. Kaj je treba torej storiti? Potrebno je delati na tem, da se zagotovi delovno mesto za vse, za mlade in za starejše, za moške in za ženske. Skratka za vse osebe, ki so sposobne za delo, kajti to pričakujemo od civilne družbe. Zagovarjati stališča, češ »pojdi proč ti, da lahko delam jaz«, ni mogoče in se je med drugim že dokazalo, da to daje negativne rezultate. V tem obdobju je mnogo govora o krizi nekaterih bank. Je to samo problem tržišča, ali je za tem kaj hujšega? Kako se bo končalo? Nisem izvedenka na tem področju. Vendar je treba pred polemikami počakati, da se zaključi delo nadzornih in morebiti sodnih organov. Pomembno je vsekakor pomiriti varčevalce, saj doslej z izjemo zadnjih dogodkov ni prišlo do stečaja nobene banke. Če je prišlo do goljufij, bo treba goljufe hudo kaznovati. Varčevalce pa je treba ščititi, ker je to zelo pomembno za našo rast. Aljoša Gašperlin trst - Preteklo noč pred glavno bolnišnico Vlom v trgovino s svetili: škoda več vredna od plena Tat je najbrž zaradi slabe vidljivosti prevrnil svetila in povzročil škodo, ki kar nekajkrat presega vrednost ukradenega denarja fotodamj@n Dario Fonda, lastnik trgovine s svetili Fonda Lampadari na Trgu Ospitale 7 nasproti glavne bolnišnice, si bo preteklo noč verjetno zapomnil. Ob 4.15 ga je namreč zbudil telefonski klic policije, ki ga je obvestila, da so neznanci vlomili v njegovo trgovino in ukradli registrirno blagajno. Na podlagi prvih ugotovitev preiskovalcev je mogoče sklepati, da se je tat (najbrž je šlo samo za eno osebo) za vlom poslužil enega od količkov, ki preprečujejo parkiranje na pločniku pred trgovino: z njim je razbil izložbeno steklo (edino brez rolete, ki jo nameravajo zamenjati), ob vstopu pa je najbrž zaradi slabe vidljivosti spričo teme prevrnil nekaj razstavljenih svetil in se pri tem tudi ranil, saj so na tleh odkrili madeže krvi. Neznanec je šel naravnost do registrirne blagajne in jo odnesel s seboj, malo zatem pa jo je očitno odvrgel, saj so jo policisti, ki so sledili kovancem, raztresenih po tleh, okoli 7. ure zjutraj našli v Ul. Caccia. V blagajni je bilo borih 60 evrov, za katere je tat povzročil kar nekajkrat večjo škodo. Dario Fonda namreč ugotavlja, da le-ta zaradi razbitih svetil znaša od dva do tri tisoč evrov (samo svetili z nosilcem sta bili vredni vsako okoli sedemsto evrov). Pri tem pa mu zavarovalnica ne bo krila škode, saj trgovina ni zavarovana proti tatvinam, ker, pravi Fonda, po navadi svetila niso predmet kraj. (iž) gropada - Včeraj malo pred 14. uro v bližini šolskega poslopja Eksplozija uničila hiško V hiški ni bilo nikogar - Tam poteka vzreja šarplanincev, od 15 prisotnih psov ni bil nihče poškodovan Pri Gropadi je včeraj okrog 14. ure prišlo do hude eksplozije, ki so jo slišali tako prebivalci Gropade kot tudi prebivalci Padrič. Dve plinski jeklenki sta eksplodirali v leseni »vikend hiški«, ki se nahaja v neposredni bližini stavbe nekdanje osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh. Na kraj dogodka so nemudoma odšli gasilci, policisti, karabinjeri, reševalci in predstavniki gozdne straže. Pri intervenciji je sodelovalo kar nekaj gasilcev, ki so se na kraj dogodka pripeljali s štirimi gasilskimi vozili. Takoj so začeli z gašenjem požara, evakuirati pa k sreči ni bilo treba nikogar, saj v času eksplozije v hiški ni bilo nikogar. Ta je bila v lasti družine iz Trsta, ki se je na tem območju ukvarjala z vzrejo šarplanincev. V času eksplozije je bilo na parceli približno 15 psov, ki niso bili poškodovani, le močno preplašeni. Enega psa so sicer preventivno pregledali, a se je izkazalo, da ni utrpel nobene poškodbe. Na kraj dogodka je prišla tudi vidno pretresena lastnica pogorele hiške, gospa srednjih let, ki je v šoku pripovedovala, da je danes (op.u. včeraj) ob 10.30, tako kot vsako jutro, prižgala štedilnik. Zakaj sta jeklenki eksplodirali, ni znala odgovoriti, dejstvo pa je, da je eksplozija povzročila velikansko škodo. Gasilci so zaključili svoj poseg ob 16. uri. Desno lastnica s psi v ograjenem prostoru; spodaj poseg gasilcev na pogorišču fotodamj@n 6 Sobota, 23. januarja 2016 TRŽAŠKA / trst - Preteklo sredo v okviru projekta Spoznajmo se/Conosciamoci Višješolci odkrivali krajevno zgodovino Dijaki licejev Prešeren in Slomšek ter zavoda Deledda-Fabiani na krajih spomina Levo dijaki in dijakinje slovenskih in italijanske šole pred spomenikom bazoviškim junakom; spodaj v Rižarni Dijaki licejev F. Prešeren in A. M. Slomšek ter razredov tehničnega za-voda»G. Deledda-M. Fabiani so preteklo sredo preživeli jutro v skupnem odkrivanju krajevne zgodovine 20. stoletja in krajev spomina v tržaški pokrajini. Šlo je za drugo srečanje projekta Spoznajmo se/Conosciamoci, ki je izraz sodelovanja med Slovenskim raziskovalnim inštitutom SLORI in mrežo šol, ki jo oblikujejo omenjene srednje šole druge stopnje s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz Trsta ter Narodno in študijsko knjižnico in Furlanskim filološkim društvom ob podpori Dežele Furlanije Julijske krajine. Skupne učne ure so se za skupino približno 70 dijakov V.B in IV.C razredov liceja Prešeren, IV.H razreda li-ceja Slomšek ter IV.AG in IV.G razredov tehničnega zavoda Fabiani začele na sedežu slednjega s predavanji zgodovinarjev. Štefan Čok (SLORI) je dijakom povzel temeljne značilnosti konfliktov, sožitja in integracije med večinami in manjšinami med Italijo, Slovenijo in severnim Jadranom v prejšnjem stoletju. Roberto Spazzali (Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini) je prek primera Trga Oberdan in njegovih palač spregovoril o mestni zgodovini v prvi polovici prejšnjega stoletja. Dijaki so nato v spremstvu profesoric Veronike Brecej in Dunje Nanut liceja Prešeren, Marize Škerk li-ceja Slomšek in Patrizie Vascotto ter Cristine Roggi tehničnega zavoda Fa-biani ter SLORI-jevih raziskovalcev Zaire Vidau in Štefana Čoka odšli na ogled krajev spomina v Bazovico, kjer jih je ob spomeniku Bazoviškim junakom sprejel Milan Pahor. Ob spomeniku žrtvam fojb pa so ponovno prisluhnili razlagi Roberta Spazzalija. Učna ekskurzija se je zaključila z vodenim ogledom Rižarne. Projekt Spoznajmo se/Conoscia-moci je namenjen izboljšanju medsebojnega sporazumevanja med dijaki, krepitvi sodelovanja med italijansko in slovensko jezikovno skupnostjo v Trstu in medsebojnemu spoznavanju, da bi odpravili zgodovinske in kulturne ste-reotipe. Dijaki bodo imeli v tekočem šolskem letu mesečne dogodke. Prvo srečanje je bilo decembra 2015 v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, kjer so dijaki odkrivali večkulturne značilnosti Trsta in slovenske narodne skupnosti z Zairo Vidau ter zgodovino Trsta z Jožetom Pirjevcem. V naslednjih mesecih je predviden še obisk tržaških slovenskih in italijanskih kulturnih ustanov ter delavnice. Zaključno srečanje s predstavitvijo rezultatov dejavnosti bo aprila 2016. (zv) trst - Arheologi spomeniškega varstva Reforma kulturnih institucij korak nazaj v zaščiti dobrin Včeraj danes Danes, SOBOTA, 23. januarja 2016 RAJKO Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 9.21 - Luna vzide ob 16.42 in zatone ob 7.27. Jutri, NEDELJA, 24. januarja 2016 FELICIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj C, zračni tlak 1030 mb narašča, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj C. [I] Lekarne V okviru reforme kulturnega ministrstva bosta muzej in park Miramarskega gradu avtonomni ustanovi fotodamj@n V zvezi z reformo kulturnih institucij, v okviru katere bosta med drugim muzej in park Miramarskega gradu vključena med deset novih italijanskih avtonomnih ustanov, so arheologi, zaposleni pri deželnem nadzorništvu za spomeniško varstvo, izrazili precejšnjo kritičnost in zahtevajo srečanje z ministrom Dariom Franceschinijem. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se uradi spomeniškega varstva, muzejev in deželnih tajništev že zdaj soočajo s težavami, vezanimi na pomanjkanje osebja, ločevanje in prenos premoženja ter razdrobljenost pristojnosti in vlog, ki je posledica izvajanja reforme iz leta 2014, zato niso v stanju učinkovito izvesti novo reformo, ki prihaja slabo leto dni po prejšnji in je z le-to v odkritem nasprotju. Najnovejša reforma po mnenju arheologov ponovno sprevrača ureditev ministrstva, da bi reševali problematike, ki so posledica ravno najnovejših izbir vlade, poleg tega se zvračajo na ramena krajevnih uradov breme in težave, vezane na selitve in združevanje osebja, sedežev, arhivov, skladišč idr.. Tako je osebje, ki bi moralo prvenstveno skrbeti za ohranjanje in varstvo kulturne dediščine, prisiljeno skrbeti za logistiko in birokracijo na škodo učinkovitosti. Poleg tega bodo na odgovorna mesta prišli funkcionarji brez specifičnih tehničnih in znanstvenih kompetenc, kar bo privedlo do znižanja kakovosti in splošne birokratizacije ter podaljšalo vse postopke tehničnega in administrativnega nadzora s posledičnim nazadovanjem na področju zaščite kulturnih dobrin. Vse to ob popolni odsotnosti razprave, v kateri bi bili soudeleženi tehniki, kar arheologi primerjajo s položajem bolnika, ki je stalno v komi in ga stalno operirajo ljudje, ki niso specialisti v medicini. Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fa-bio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Ul. Stock 9 - 040 414304; Ul. Roma 16 - 040 364330, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Milje - Nabrežje Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Pia-ve - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Nabrežje Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 214441 ali 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Roma 15 - 040 639042. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m Kino Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja ap. na Opčinah vabi na koncert POKLON PAVLETU MERKUJU ob prvi skladateljevi obletnici smrti Izbor iz sakralnih del bo izvedel priložnostni MePZ ZCPZ zborovodja Mirko Ferlan jutri, 24. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi na Opčinah AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il figlio di Saul«. CINEMA DEI FABBRI - 15.00, 20.00 »Il Decálogo 3-4«; 17.30, 21.45 »Corpi«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Ti guardo -Desde Allá«; 15.30 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fermare«; 18.40, 22.10 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00, 22.10 »La grande scommessa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Carol«; 18.15 »Assolo«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30, 18.00, 21.15 »Creed: Rojstvo legende«; 15.55 »Dansko dekle«; 13.30 »Dobri dinozaver«; 13.30 »Hotel Transilvanija 2 3D«; 18.15, 20.40 »Joy«; 14.20, 15.20, 16.20 »Medo s severa«; 19.00 »Peklenski val«; 17.20, 20.30 »Podlih osem«; 20.10 »Predpremiera Povratnik«; 14.10 »Sestri«; 15.15, 18.10 »Svaka pod krinko«; 15.30, 17.25, 20.00, 22.35 »Velika poteza«; 20.35 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 10.00 »Hokus Pokus Albert«. NAZIONALE - 18.30, 22.20 »Creed«; 17.40, 20.15 »Revenant - Redivivo«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Quo vado?«; 16.00, 20.00, 22.10 »Steve Jobs«; 15.10, 16.50, 18.30 »Piccoli bri-vidi«; 15.10, 16.50 »Il piccolo principe«; 16.00, 18.10, 20.40 »Se mi lasci non vale«; 20.30, 22.10 »The Pills -Sempre meglio che lavorare«. SUPER - 16.00 »Il labirinto del silen-zio«; 18.10, 21.00 »Il ponte delle spie«. THE SPACE CINEMA - 15.30 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fermare«; 16.20, 19.00, 21.40 »Creed«; 16.55 »Il piccolo principe«; 16.25, 19.00, 21.35 »Steve Jobs«; 17.30, 21.55 »La corri-spondenza«; 15.00, 15.45, 17.40, 19.35, 20.00, 21.30, 22.15 »Quo va-do?«; 15.20, 18.25, 19.10, 21.30 »Re-venant - Redivivo«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Se mi lasci non vale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 15.20, 19.45 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«; Dvorana 2: 15.00 »Steve Jobs«; 17.10, 20.15, 22.10 »Quo va-do?«; 18.45 »The Pills - Sempre me-glio che lavorare«; Dvorana 3: 15.00 »Revenant - Redivivo«; 17.45, 20.00, 22.15 »Steve Jobs«; Dvorana 4: 15.00, 16.45 »Piccoli brividi«; 15.10, 18.30, 20.15, 22.15 »Se mi lasci non vale«; Dvorana 5: 15.30, 17.45 »La corri-spondenza«; 19.50, 22.10 »Creed«. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo / TRŽAŠKA Sobota, 23. januarja 2016 7 SKD Igo Gruden vabi na Potovanje po Pacifiku z Jasno Tuta Glasbeni uvod ŽVS Tamariska, vodi Andreja Štucin danes, 23. januarja, ob 20.30 Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini M Izleti SPDT - Skupina »Drugače mladi« načrtuje v četrtek, 28. januarja, obisk gradeške lagune - naravnega parka »Isola della Cona«. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.00 pred bowlingom v Devinu in z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do lagune. Info na tel. št. 040-775312 (Paolo Raseni). 9 Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo dan odprtih vrat danes, 23. januarja, od 9. do 12. ure. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 24. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, Str. di Guardiella 13/1. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Gabrovcu 25. januarja, ob 15.30; OV v Mavhinjah 27. januarja, ob 16.00; OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45; OŠ V. Ščeka v Nabrežini 25. januarja, ob 16.30; OŠ J. Jurčiča v Devinu 26. januarja, ob 14.45; COŠ S. Grudna v Šempolaju 26. januarja, ob 16.00; COŠ L. Kokorav-ca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoni-ku 27. januarja, ob 15.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo potekala po posameznih šolah oz. vrtcih. Otroški vrtci: OV Fa-kin - Col: 25. januarja, ob 16.00; OV Kralj - Trebče: 25. januarja, ob 16.00; OV Čok - Opčine: 26. januarja, ob 16.00; OV Vrabec - Bazovica: 1. februarja, ob 16.00 in OV Košuta - Križ: 5. februarja, ob 15.45. Osnovne šole: OŠ Černigoj - Prosek: 25. januarja, ob 15.00, OŠ Sirk - Križ: 25. januarja ob 16.00; OŠ Bevk - Opčine: 26. januarja, ob 8.15; OŠ Gradnik - Col: 26. januarja, ob 14.30 in COŠ Tomažič -Trebče: 26. januarja, ob 15.30. Nižji srednji šoli: NSŠ Kosovel - Opčine: 4. februarja ob 16.30 in NSŠ Levstik -Prosek: 4. februarja ob 17.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vljudno vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik nižje srednje šole na informativno srečanje in predstavitev v ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00. Srečanje se bo odvijalo na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine. VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na informativne sestanke: 25. januarja, ob 14.30 na OŠ I. Grbca -M.G. Stepančič, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 15.15 na OŠ J. Ribičiča - K. Široka, Ul. Frausin 12. Dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih: 26. januarja, ob 11.00 v OV v Škednju, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 11.00 v OV J. Uk-marja, Staroistrska cesta 78; 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi ra- zred osnovne šole v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na: OŠ O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinske-ga na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Pika Nogavička, Dolina 200, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Ke-kec-Boljunec, Boljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica, Ri-cmanje 144, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica, Ul. DAnnunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; dan odprtih vrat bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I. Trinko - Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič online. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesnabrezina.it. Eoi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 24. januarja. Tel. 040-229439. BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM RACMAN NA PESKU je odprt ob petkih zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. ure dalje. Tel.: 339 5472388 KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040-208987 [T?] Osmice Čestitke 20 poljubčkov na vsako stran, ti pošilja klapa za tvoj rojstni dan. Draga MARTINA, življenju se vedno nasmej, zbriši vse skrbi in korajžno naprej! 81 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Jasne Tuta »Z jadrnico po Polineziji« danes, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini; za uvod bo zapela ženska pevska skupina Tamariska, vodi Andreja Štucin. ZCPZ - Trst, v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja ap. na Opčinah, vabi na koncert »Poklon Pavletu Merkuju« ob prvi skladateljevi obletnici smrti. Izbor iz sakralnih del bo v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi na Opčinah izvedel priložnostni MePZ ZCPZ, ki ga vodi zborovodja Mirko Ferlan. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 26. januarja, na tradicionalno bakla-do za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00, zaključek v Ri-žarni s kratkim nastopom TPPZ. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi na potopisno predavanje Jasne Tuta »Z jadrnico po francoski Polineziji«, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 20.00 v baru pri gledališču Verdi v Miljah. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na filmski večer ob priliki mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 bomo v društvenih prostorih v Saležu predvajali film »Arrivederci ragazzi« (1987, sinhroniziran v italijanščino). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in TS360, vabijo na Kavo s knjigo, v sredo, 27. januarja, ob 10.00. Knjigo »V Brucku taborišču...« bo predstavil avtor Vili Prinčič, v pogovoru z urednico ZTT Martino Kafol. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 28. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje jadralke Jasne Tuta »Z jadrnico po Francoski Polineziji«. Vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 - Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy). SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do 30. januarja. PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. Obvestila FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. KULTURNI CENTER FERRIZ - OLIVARES vabi danes, 23. januarja, ob 17.30 na predavanje ob stoletnici rojstva velikega misleca dr. S. Raynauld de la Ferriere z naslovom »Sinteza misli za dobo velikih sprememb: simbioza znanosti, filozofije, umetnosti in didaktike« z izvedenci dr. Francesco Furlan, dr. Guido Marotta, akademski umetnik Leonardo Calvo in dr. Fran-cesca Bradamante v Ul. Mazzini 30 (3. nadstr., hodnik levo). NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanji z degustacijo ekstra-deviškega oljčnega olja bosta danes, 23. in 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.0020.00 in v soboto 11.00-13.00; dolga-krona@gmail.com; tel. 338-5722967. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 23. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje danes, 23. januarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na sestanek in praznik včlanjevanja 2016. ŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 24. januarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme Primorskega smučarskega pokala na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. št. 340-5814566 (Valentina). DSI vabi na okroglo mizo na temo »Naši zbori na razpotju«. Govorili bodo Janko Ban, Aleksandra Pertot, Mirko Ferlan in Marko Sancin, vodil bo Marko Tavčar v ponedeljek, 25. januarja, v Peterlinovi dvorani ob 20.30. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na prvo srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Christel Garassich v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželjene predhodne prijave, informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKGZ obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 25. januarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Jožefa Češčuta v Sovodnjah ob Soči (Prvomajska ul. 73). SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Drugo srečanje bo v sredo, 27. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu »Hrana za zdravo in mlado srce«. Naslednji srečanji: 3. in 17. februarja. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico v sredo, 27. januarja, ob 16. uri na Stadionu 1. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v sredo, 27. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi v sredo, 27. januarja, ob 10.30, na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). OBČINA DEVIN NABREŽINA, ob Dnevu spomina, prireja srečanje s prof. Ferrucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu« v petek, 29. januarja, ob 18.30 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni! KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 30. januarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju. UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom v nedeljo, 31. januarja. Info na tel. 338-3476253. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) - v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov). MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mailu ali faksu. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.slovenskaprosveta.org. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. S Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. Tel. 00386-31808539 RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom: 30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške 6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d) Za info in rezervacije: 040-226294 0 Mali oglasi 25. DECEMBRA sem na Napoleonski cesti pri Proseku izgubila zlato ogrlico z barvanimi kamenčki, na katero sem zelo navezana. Tel. št.: +39/3395034365. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno stanovanje v Sežani. Tel. št. 338-4216746 (v večernih urah). GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1000 evrov. Tel. št.: 335-5387249. PRODAM fiat 600 active, letnik 2009 v odličnem stanju, opremljen tudi z novimi zimskimi gumami, klimo in radiem. Tel. št.: 347-5279853. PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah). PRODAM moško kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394. STANOVANJE 125 kv.m. (Sežana, cesta za Lipico) prodamo: 3 sobe, jedilnica, dnevna soba, shramba, kuhinja, stranišče, kopalnica, 2 terasi, lastni vrt. Info na tel. 347-8911054. Prispevki Namesto cvetja na grob Tiberja Mau-rija daruje Sonja Kralj vd. Zubin 25,00 evrov za MPZ Fran Venturini. V spomin na Walterja Puriča darujeta Olga in Vinko 15,00 evrov za dramsko skupino in 15,00 evrov za KD Kraški dom. V spomin na dragega očeta Pinota daruje sin Flavio z družino 100,00 evrov za MePZ Skala Slovan. V spomin na Egidija Tula darujejo svojci 100,00 evrov za KD Primorsko -Mačkolje. V spomin na svakinjo Vilmo Križman-čič darujeta Aldo in Adriana Foraus 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Družina Maks Kralj in Lidija Šemec darujeta 20,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Devin Nabrežina. 8 Sobota, 23. januarja 2016 TRŽAŠKA NASI V DRUGIH OKOLJIH Od olimpijskih iger do neapeljske pice Nataša Gombač, Šanghaj (Kitajska) »Za kitajščino sem se navdušila že na višji šoli. Takrat sem trenirala borilne veščine in prepričano sem se vpisala tudi na prvi jezikovni tečaj pri nekem tržaškem združenju.« Vpis na beneško univerzo Ca' Foscari je bil skorajda samo po sebi umeven: danes 30-letna Nataša Gombač s Katinare se je po opravljenem znanstvenem lice-ju odločila za kaj drugega kot za vzhodnoazijske jezike in književnosti. »Prva dva letnika sta bila precej intenzivna, medtem ko je bil tretji manj obremenjen z izpiti, tako da je študentom dovoljeval študijsko izmenjavo v tujini - semester na Kitajskem,« nam je povedala Nataša, ki ga je leta 2007 seveda izkoristila za prvo, 6-me-sečno študijsko izkušnjo v Pekingu. Domov se je vrnila samo za zagovor diplome, saj jo je spet »vleklo« v kitajsko prestolnico. »In zgodilo se je, da sem bila v pravem trenutku na pravem mestu: leta 2008 je namreč Peking gostil olimpijske igre. Istočasno pa je država doživljala velike težave - potrese v Čeng-duju in proteste v Tibetu. Vlada se je takrat odločila za zaprtje meja, tako da so se številni, ki so morali na Kitajsko za olimpijske igre, znašli na vrat na nos brez vizuma. Kdor je bil že tam z veljavnim vizumom je imel zato veliko več priložnosti za delo. Med temi sem bila tudi podpisana.« Že res, da je Nataša v Peking takrat odpotovala z željo, da bi sodelovala pri olimpijskih igrah, da jo bodo zaposlili na italijanski televiziji Rai pa si res ni predstavljala. Postala je sodelavka režiserke, ki je skrbela za prenos dogajanja (sprejem zmagovalcev in nagrajeva- nja) v Casa Italia v olimpijskem naselju. Danes se tistih 4 mesecev (začela je namreč krepko pred OI in končala po njih) spominja kot »super tour de force«. Režiserka in nekaj sodelavcev je bilo Italijanov, vsi ostali - snemalci, operaterji, tehniki -pa so bili Kitajci, tako da je morala koordinirati in prevajati dejansko vse. Ob tem pa je bila tudi posebna poročevalka Primorskega dnevnika, za katerega je pisala dnevnik. Študijska pot jo je spet privedla domov, na podiplomski študij za mednarodno sodelovanje na Visoki šoli za prevajalce in tolmače. Med študijem je eno leto sodelovala z organizacijo sejemskih dogodkov povezanih z vinom. Potovala je v Singapur in na Kitajsko s skupino, ki italijanske proizvajalce vina predstavlja azijskemu trgu. Ko je zaključila še zadnjo študijsko preizkušnjo, jo je mahnila za en šolski semester na kitajsko podeželje, kjer je bila v večjem šolskem središču lektorica angleškega jezika. »Znašla sem se sredi ničesar, v regiji Anhuej v vasi Liuan: od Šanghaja sem se najprej pet ur peljala z vlakom, drugi dve z avtobusom in še uro s taksi- Nataša Gombač osebniarhiv jem.« V prvem letniku je poučevala v 20 razredih, v vsakemu izmed katerih je bilo po 80 študentov; nedvomno je bila to zanjo zanimiva izkušnja, saj je pobliže spoznala njihovo šolsko vzgojo. »Z otroki smo vzpostavili sproščen odnos, radovedno so me spraševali o Italiji, saj sem bila zanje nekakšno okno v svet.« Leta 2010 se je preselila v Šang-haj, kjer se je zaposlila kot mened-žerka, posrednica med japonskimi in italijanskimi šefi, lastniki svetovno znanih restavracij, trgovinskih verig in izvozno-uvoznih podjetij, ki se posvečajo italijanski hrani. »Zaposlila sem se pri družbi Y's Table The Kitchen Salvatore Cuomo - to so tisti, ki redno zmagujejo svetovno prvenstvo v pripravi pice. Cuomo je Neapeljčan-Japonec, ki je na vzhodu prava zvezda, saj predstavlja italijansko pico v Aziji. Poldrugo leto sem vodila tečaje za kitajske natakarje in hostese za strežbo oz. sprejem strank.« Po tej izkušnji se je zaposlila kot direktorica v šoli, ki ima sedež v Milanu in Firencah, s podružnicami tudi v Šang-haju, Tokiu, Tel avivu in New Mexi-cu. Gre za šolo, v kateri učijo italijanščino kitajske študente, ki se želijo izpopolnjevati v Italiji. Nataša skrbi za administrativno plat njihove študijske izkušnje: ureja jim vizume, pripravlja študijske projekte, dokumentacijo za dokazovanje denarnih zmogljivosti, prevaja šolske diplome in podobno. »Običajno se odločajo za konservatorije, kjer študirajo glasbo in petje, visoke šole za dizajn, kot sta Ma-rangoni ali Polimoda, študij zlatarske obrti v Firencah ali pa Umetnostno akademijo v Benetkah.« Kitajska je Nataši zrasla pod kožo. »Doživela sem jo kot turist, študent in kot zaposlena oseba. Nanjo me vežejo čudoviti spomini na dolga, tudi 12-urna potovanja, ki sem jih opravila po tem obširnem območju. Všeč mi je, ker je zelo raznolika in zato, ker ponuja dosti zaposlitvenih priložnosti tem, ki obvladamo kitajščino.« Nataša nam zaupa, da na Kitajskem se ljudje ne obremenjujejo, če so ob službo, saj precej hitro najdejo novo. Sama je vse zaposlitve našla prek spleta, celo na spletnih straneh za tujce ali potom italijanske Trgovinske zborni- ce v Šanghaju. »Žalostno sicer je to, da kar sem videla pred petimi leti, danes ne obstaja več. Vse se namreč izredno hitro spreminja, ruši in modernizira, starega je ostalo bolj malo, kar je naturalističnega prav tako izginja.« Nataša je potožila tudi nad tem, da se Kitajska danes delovno zapira: novim prišlekom je danes izredno težko pridobiti delovni vizum. Še pred 10 leti je bila »novi Eldorado«, danes pa je to že mimo. »Zelo veliko tujih investitorjev se umika s Kitajske. Vračajo se v Evropo oziroma odločajo se za ju-go-vzhodno Azijo, za Mjanmar ali Kambodžo.« Kaj pa smog? Kako z njim sobi-va? »Ni tako hudo, kakor nam to predstavljajo. Onesnaženost zraka je na Kitajskem vedno aktualna, zlasti ko se po svetu dogaja kaj v zvezi z okoljem.« Po televizijah kažejo vedno Peking, za katerega razpolagajo s številnimi arhivskimi posnetki. Nataša nam razloži, da leži Peking na severu države, tik pod Mongolijo, in ga obkrožajo hribi. Zlasti v obdobju monsunov pride večkrat do peščenih neviht: največkrat nam jih televizija »prodaja« za onesnaženo ozračje. »Problem onesnaženosti zraka pa se res pojavi, ko so te nevihte: takrat se zviša raven malih prašnih delcev, ki se vežejo na pesek, in onesnaženost nima kam.« Veliko hujše je na jugu, v Šanghaju na primer, kjer je zelo vlažno. Preden se posloviva, jo vprašam še o načrtih za prihodnost. »To pa naj bo za enkrat še skrivnost. Lahko na-povem le, da bom morda romala v lepše in toplejše mesto tik ob morju.« Sara Sternad trst - Včeraj v Skladišču idej Hrvaški obisk razstave o moderni umetnosti v Trstu IfijBfr slovensko ¿iP^fc stalno ^V^ gledališče Marius von Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba) DANES- sobota, 23. januarja, ob 20.30 v nedeljo, 24. januarja, ob 16.00 z italijanskimi nadnapisi Ponovitve se nadaljujejo do 3L januarja Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! I Blagajna SSC: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Hrvaški gostje so bili nad razstavo navdušeni Razstavo Svet je tam, posvečeno moderni umetnosti v Trstu v obdobju 1910-1941, ki je na ogled v Skladišču idej na Korzu Cavour, si je včeraj ogledala delegacija hrvaških umetnostnih izvedencev. Hrvaški gostje, med katerimi so bili direktor Mestnega muzeja na Reki Ervin Dubrovic, predsednik Zveze hrvatskih zajednic v Italiji Damir Murkovic, docentka na Fakulteti znanosti in umetnosti Univerze na Reki Julia Lozzi Barkovic in vodja didaktičnega oddelka Muzeja moderne in sodobne umetnosti z Reke so si razstavo ogledali v spremstvu Enrica Luccheseja, Lorenza Nuova in Patrizie Fasolato, ki je razstavo tudi postavila. Pri tem so podali laskavo oceno, saj, kot je dejal Du-brovic, so ob obisku odkrili nova dela oz. nove zorne kote. Do obiska hrvaških izvedencev je prišlo po javnem srečanju, posvečenem tržaški razstavi, ki je potekalo na Reki preteklega 14. januarja. Omeniti velja še, da bo jutri ob 11. uri voden ogled po razstavi, ki bo odprta do 31. januarja. opčine - Alenka Rebula na večeru v Finžgarjevem domu o veri vase Doseči uravnoteženost med čutnim, umskim in telesnim Za srečanje je vladalo res veliko zanimanje fotodamj@n Vera vase ni samo samozavest, ampak nekaj veliko globljega, kar gradimo vse življenje, pomeni prisluhniti svojim občutkom, jih ozavestiti, sprejeti in ovrednotiti vse tisto, kar imamo v sebi, tako sončne kot senčne plati. To izhaja iz četrtkovega srečanja s psihologinjo Alenko Rebula v Finžgarjevem domu na Opči-nah v okviru niza Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo. Šlo je za tretje srečanje iz omenjenega niza in prvo v letošnjem letu, kot že rečeno pa je zanj vladalo veliko zanimanje, saj je bila dvorana pretesna za vse udeležence večera. Gostja Alenka Rebula, profesorica, psihologinja, voditeljica delavnic in avtorica številnih uspešnic, je na srečanju, ki ga je uvedla Lučka Susič, govorila o pomenu vere vase in tega, kako jo graditi. Pri tem je poudarila predvsem pomen prihajanja v stik z lastnimi občutki, s tistim čistim jedrom, ki je v človeku od otroštva, a na katerega smo pozabili. To ni lahko, saj današnja družba s svojim hitrim tempom preprečuje, da bi prišli v stik s temi občutki. Zato si je treba postaviti vprašanje, ali čutimo svoj lastni ritem, ali znamo poslušati same sebe in spoznati svo- je naravne meje, je dejala predavateljica, za katero je treba doseči uravnoteženost med čutnim, umskim in telesnim, ki se morajo zliti v isto melodijo. Pustiti občutkom, da privrejo na dan, pa ni lahko, saj je to mogoče izvesti samo s pravo osebo in pravo besedo, je prepričana Alenka Rebula, zato je treba ob sebi imeti nekoga, ki te sprejme. Lepo bi bilo, da bi naša družba postala čuteča družba, kjer bi bili, povedano po Kosovelu, eno, sveto, preprosto in pristno. To pa se gradi dan za dnem, je zelo dolg proces, v katerem se človek nauči tudi biti kos občutkom, da jih v odnosu z drugimi ozavesti in preseže. To že pri otroku, kjer pa prepogosto ustvarjamo občutke, da mora nekaj popraviti, kar je po mnenju predavateljice negativno, prav tako si tudi odrasli sami postavljamo ovire in rušenje možnosti je med ljudmi zelo razširjen šport. Zato je treba razviti posluh za svoje lastno bogastvo, ki ga ima vsak človek v sebi, ter se predajati ustvarjalnemu življenju oz. živeti ustvarjalno, ne da bi pri tem izkoriščali druge oz. se pustili izkoriščati. (iž) / TRŽAŠKA Sobota, 23. januarja 2016 9 trst - Gibanje 5 zvezd bo sodelovalo pri protestni manifestaciji 31. januarja »Trst bo zdravo mesto, ko bodo zaprli železarno« Ker je območje od Milj do Barkovelj zaradi škedenjske železarne še vedno zelo onesnaženo in ker se niso uresničile obljube občinske in deželne uprave, da bodo 31. decembra 2015, če bo železarna še naprej v vseh segmentih presegala dovoljene vrednosti izpustov, zaprli plavž, je Gibanje 5 zvezd pristopilo k pobudi civilne iniciative Comi-tato 5 dicembre (Odbor 5. december). Ta predvideva množično manifestacijo, ki bo v nedeljo, 31. januarja, in sicer ob 15. uri (start Trg Oberdan). To so na včerajšnji novinarski konferenci napovedali občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli ter Andrea Ussai iz deželnega sveta, ki so bili kritični tako do občinske kot deželne uprave. Pa-tuanelli meni, da so krajani premalo seznanjeni z okoljskimi poročili, ki potrjujejo, da je koncentracija strupenih snovi veliko nad kritično točko. »Zdravje občanov in občank mora biti na prvem mestu,« je poudaril občinski svetnik, ki je prepričan, da je v železarni potrebna drastična sanacija. Paolo Me-nis je Cosoliniju očital »preohlapno« politiko in da ni v okviru tistega, kar bi bilo potrebno za sanacijo okoljskega problema. »Tega bo rešil bodoči župan, ki bo prišel iz vrst Gibanja 5 zvezd,« je odločno rekel Menis, ki je prepričan, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bodo močno omejili ali celo ukinili dejavnost škedenjske železarne. O tem, koliko resolucij, spisov, vprašanj in drugih aktov je Gibanje 5 zvezd v zadnjih letih naslovilo na deželno vlado, je spregovoril tiskovni predstavnik te stranke v deželnem svetu Andrea Ussai, ki je spomnil, da so večkrat zahtevali postopno zaprtje plavža. Pred časom so na tožilstvo naslovili zapis, v katerem so opozorili, da kljub podpisu programskega dogovora med Občino Trst in skupino Arvedi o ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja, do teh še ni prišlo. A vse zaman! »Zaradi vseh neuspelih poskusov, da bi javne upravitelje predramili, smo sklenili podpreti civilno iniciativno in javno protestirati,« je še dejal Ussai. (sč) Tržaški občinsko-deželni trio Gibanja petih zvezd (z leve): Paolo Menis, Stefano Patuanelli in Andrea Ussai begunci - Stališče na pobudo Demokratske stranke Pokrajina nasprotuje ograji na slovensko-hrvaški meji Pokrajinski svet nasprotuje bodeči žici na meji med Slovenijo in Hrvaško ter podpira vse napore (v prvi vrsti lokalnih upraviteljev) za njeno odstranitev. Resolucija (prvi podpisnik demokrat Štefan Čok ob podpori vseh svetnikov leve sredine) je bila odobrena soglasno ob vzdržanju predstavnikov desnosre-dinske opozicije. Edini, ki ji je odkrito nasprotoval, je bil predstavnik Severne lige Paolo Polidori, ki pa je zapustil sejo pred glasovanjem. Zanj je mejna ograja dobrodošla in nujna za zajezitev prihoda beguncev. Med tistimi, ki si prizadevajo za odstranitev žičnate ograje, stališče izrecno omenja predsednika Istrske županije Valterja Flega ter istrske župane v Sloveniji in Hrvaški, ki so se na razne načine angažirali proti temu ukrepu slovenske vlade. Resolucijo bodo poslali predsednikoma vlad Italije in Slovenije - Matteu Renziju in Miru Cerarju -ter Italijanski uniji. Pokrajinski svet se tudi sklicuje na decembrsko srečanje, na katerem je slovenska notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar namignila na možnost odstranitve žice na meji, do katere bo morda prišlo spomladi. Pokrajina izpostavlja pomen dobrososedskih odnosov, odprte meje ter svobodnega pretoka ljudi. Pokrajinski svetnik Štefan Čok trst - Dom kultur noče Mattea Salvinija »Tujci so bogastvo, ne pa nevarnost« Dom kultur namerava v torek, 26. januarja, javno protestirati na tržaških ulicah proti obisku vodje Severne lige Mattea Salvinija, ki namerava v spremstvu deželnega tajnika in poslanca Massimiliana Fedrige obiskati ške-denjsko železarno in silos. Beseda naj bi tekla o zdravju občanov, o varnosti in o prebežnikih, o temah torej, s pomočjo katerih politiki zbirajo dragocene točke, so prepričani člani Doma kultur. Pripadniki Doma kultur oziroma gibanja Trieste antifascista e antiraz-zista (proti fašistični in protirasistični Trst) nameravajo na trgu poudariti, da je treba v obdobju, ko je migracijska kriza pokazala šibkosti Evropske unije, spodbujati integracijo in iskati inovativne integracijske modele, ki bi aktualno krizo umirili. V čim večjem številu in javno je treba izraziti naprotovanje rasizmu, fašizmu, seksizmu in homofobiji, še zlasti v teh novih razmerah, poudarjajo. Trst bo Salviniju in Fedrigi dokazal, da se bo vselej postavil po robu tistim, ki netijo vojne in sovraštvo. Fašisto-ligašem se je treba upreti, pravijo v Domu kultur, in graditi mesto, kjer bodo drugačni bogastvo, ne pa nevarnost. Pozor na lažne uslužbence družb Acegas in EstEnergy Družbi AcegasApsAmga in EstEnergy sta včeraj obvestili, da so se v zadnjem obdobju na nekaterih domovih ponovno pojavili lažni uslužbenci dveh podjetij. Ti zahtevajo pod pretvezo kontrole od občanov, da jim posredujejo plačane račune. S tem pridobijo njihove podatke in jim skušajo nazadnje iztrgati podpis nove pogodbe, s katerim se ljudje v resnici za dobavo elektrike, plina, in vode obvežejo z novim podjetjem. AcegasApsAmga in EstEnergy poudarjata, da je prihod uslužbencev za kontrolo porabe vselej najavljen, na ustreznem pismu pa so zapisani razlog, dan in ura kontrole. Uslužbenci omenjenih družb morajo poleg tega vedno pokazati izkaznico podjetja, sploh pa niso pooblaščeni za prejemanje denarja ali za nadomeščanje ponarejenega denarja. Družbi AcegasApsAmga in EstE-nergy sta tudi obvestili, da so nekateri lažni uslužbenci v zadnjih dneh skušali na vsak način vstopiti v stanovanja, čeprav so občani temu nasprotovali. trst - Šolska prehrana Dussmann Service bo kuhal tržaškim šolarjem Šolska kosila bo pripravljalo podjetje Dussmann Service fotodamj@n Za šolsko malico in kosila bo od 8. februarja zadolženo podjetje Dussmann Service. Koncesijo mu je podelila Občina Trst, podjetje pa bo zagotovilo tudi ustrezno organizacijo dela. Dogovor med Občino in podjetjem predvideva pripravo obrokov za 86 šol, to pomeni v povprečju pet tisoč obrokov na dan oz. 937.098 obrokov letno. Za šolske ustanove, ki so v domeni Občine Trst, bo kuhalo že zaposleno osebje, po potrebi pa bo podjetje zaposlovalo nove ljudi. Dussmann Service se je zavezalo, da bo poskrbelo za zvočno izolacijo menz, skrb za okolje pa bodo izkazovali z uporabo naravnih čistil in ekoloških vozil. Šolska prehrana bo kakovostna in uravnotežena. Pristojni občinski resor že nekaj let vztraja pri uporabi lokalnih in biološko pridelanih izdelkov, ki jih bodo morali v jedilnik vključiti tudi kuharji podjetja Dussmann Service. Posebno skrb bodo namenjali otrokom s težavami; za kronične bolnike, otroke z različnimi alergijami ali otroke, ki zaradi etičnih ali verskih razlogov ne smejo uživati običajnih šolskih obrokov, bodo pripravili prilagojene obroke. Sklad za obnovo opuščenih I V* • • I t območij in nove zelenice Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je na včerajšnji seji na predlog od-bornice za okolje in energijo Sare Vito sprejela osnutek dogovora med deželno upravo, občinami Trst, Milje in Dolina ter Pristaniško oblastjo, ki v okviru sprejemanja prostorskega načrta za tržaško pristanišče predvideva ustanovitev sklada za obnovo opuščenih in onesnaženih območij, ustvarjanje novih zelenih površin ter druge posege za izboljšanje okolja na ozemlju občin, ki mejijo na tržaško pristanišče. Sklad bi ustanovila Pristaniška oblast, vanj pa bi se morali stekati prispevki, ki bi jih namenili v trenutku izvedbe del. Prispevki bi znašali en odstotek celotne vrednosti del, namenjeni pa bi bili specifičnim posegom, ki bi jih izvedle tako Pristaniška oblast kot zainteresirane občine. Pri tem bo Pristaniška oblast pripravila načrt za zelene površine na območju pristanišča ter okvirni program posegov. Direktorju Burla pomembna zadolžitev Združenje italijanskih pediatričnih klinik obhaja desetletnico, v istem letu pa bo proslavilo tudi 160-letnico tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo in 125-letnico otroške bolnišnice Meyer iz Firenc. Ob tej priložnosti je združenje obnovilo tudi svoje vodstvene organe: za predsednika so potrdili generalnega direktorja bolnišnice Gaslini iz Genove, v vodstvu pa je tudi generalni direktor tržaške bolnišnice Burlo Garofolo Gianluigi Scannapieco, ki so mu poverili skrb za komuniciranje, tudi zaradi vrste projektov, ki jih v Bur-lu vodijo na tem področju. Večer romske glasbe V Domu glasbe v Ul. Capitelli 3 bo dre-vi ob 21. uri nastopil GadjoRom Quartet, ki ga sestavljajo Ionel Fedescu-hra-monika, Paolo Bernetti-trobenta, Ric-cardo Morpurgo-klavir in Alessandro Turchet-kontrabas. Skupina izvaja glasbo, katere prvine črpa iz romske glasbene tradicije iz Romunije, ki jo predela in interpretira v jazzovskem in improvizacijskem kontekstu. Koncert Alfreda Lacosegliaza V okviru razstave »Trieste Settanta« o Trstu v 70. letih prejšnjega stoletja, ki je na ogled v dvorani Sbisa Ljudske univerze v Ul. Torrebianca 22, bo drevi ob 18. uri na sporedu koncert Alfreda La-cosegliaza, ki ga bosta spremljali Oriet-ta Fossati pri klavirju in Cristina Veri-ta na violino. V Naravoslovnem muzeju o evoluciji človeške vrste V Naravoslovnem muzeju v Ul. To-minz 4 bo jutri ob 10.30 stekla pobuda »A spasso con Lucy« (»Na sprehodu z Lucy«), na kateri bodo prikazali etape evolucije človeške vrste s pomočjo kopij prazgodovinskih najdb, lobanj in iger. Za udeležbo pri pobudi, ki jo prireja združenje Didattica Museale, se je treba obvezno prijaviti, informacije in prijave pa so možne na naslovu elektronske pošte trieste@asso-didatticamuseale.it in številki mobilnega telefona 342-0071678. Zgodovina v umetnosti V gledališču Verdi bo jutri v okviru niza Zgodovina v umetnosti ob 11. uri docentka srednjeveške zgodovine ter zgodovine mode na Univerzi v Bolo-gni Maria Giuseppina Muzzarelli predavala na temo »Adam, Eva in kača«, pri čemer bo za izhodišče vzela detajl Michelangelove freske o poslednji sodbi v vatikanski Sikstinski kapeli. Srečanje bo uvedla novinarka Arianna Boria. 1 G Sobota, 23. januarja 2016 KULTURA / Pevec in vodja Avtomobilov Marko Vuksanovič ales podbreznik/rock line Ali bi sebi sebe označili kot nostal- gika? Če je nostalgija žalovanje za minulimi časi, češ takrat je bilo lepo, sedaj pa ni več, potem zagotovo nisem. Že res, da je bilo včasih fajn, ma je tudi sedaj! Kaj pa kot malce bolj melanholično osebo-ustvarjalca? Mogoče. A zgolj mogoče. V našem opusu je ogromno glasbe, ki bi jo težko označil za melanholično. Je pa res, da se trudimo delati glasbo, ki prinaša oziroma nosi v sebi neko atmosfero. In ta pa intervju - Marko Vuksanovič, skupina Avtomobili Glasba? To sem, to živim Novogoriška skupina bo jutri nastopila v ljubljanski Drami - V kratkem tudi nova plošča NOVA GORICA - Novogoriško glasbeno skupino Avtomobili ni potrebno posebej predstavljati. Nepozabni legendarni komadi, kot so Zakaj je punca žalostna, Enakonočje, Ljubezen ne stanuje tu, Navaden dan, Gospodar, V mrzlih dvoranah, Skozi leta in številni drugi, so v zadnjih več kot tridesetih letih delovanja dodobra zaznamovali tako slovensko kot tudi jugoslovansko glasbeno sceno. Avtomobili so pred leti svojo tridesetletnico proslavili z nastopom v Cankarjevem domu, v leto 2016pa vstopajo z izidom najnovejše plošče in jutrišnjim koncertom v SNG Drama v Ljubljani (ob 19.30). Marko Vuksanovič je vodja, pevec, tekstopisec in gonilna sila Avtomobilov. Na ljubljanskem koncertu v SNG Drami bo slišati tudi nekaj pesmi z nove prihajajoče plošče. Kdaj so pričeli nastajati in kako so nastali komadi za novo ploščo? Glasbo smo začeli ustvarjati že pred dobrima dvema letoma. Avtomobili delamo tako, da jaz naredim neko tekstovno zasnovo, iz katere je vidna struktura skladbe, potem pa Mirko, ki je odgovoren za veliko večino glasbe, na to naredi melodijo in ustrezne harmonije. Potem gre ta »polizdelek« zopet v moje roke. Dodelam besedilo, da ima rep in glavo, posnamemo demo, potem se pa delo v skupini zares začne. Pri aranžiranju smo sodelujoči vsi člani in velikokrat dokončna podoba skladbe ni podobna izhodiščni. Razen tega, da ima isto besedilo, harmonije in melodijo, seveda. Ko smo torej v grobem znotraj skupine definirali priredbe, se je dejansko začelo studijsko snemanje. Kje ste jo snemali in s kom vse ste pri plošči sodelovali? Tokrat smo večino posnetega naredili v dveh studiih. Osnovne baze smo posneli v studiu Radia Koper-Hendrix, veliko večino kitar, klaviatur in vokalov pa v no-vogoriškem studiu Sonus, ki je v lasti našega basista Davida Šuligoja. Tolkala je posnel David Morgan, kitare Boštjan Andrejc-Bushy, David je bil na basu, Mirko je posnel klaviature, jaz sem pa pel. Seveda je bilo tudi nekaj zunanjih gostov, ki so poskrbeli za pihala, violino in nekaj spremljevalnih vokalov. Mislim, da je plošča izjemno zvočno bogata in pisana, odlično odigrana in producirana, melodije gredo hitro v uho, a obenem daleč od tega, da bi zvenele banalno in poceni. Od zanje plošče so minila skorajda tri leta. V zadnjih letih jih ne izdajate prav pogosto. Zakaj? Več razlogov je za to. Tudi pri drugih izvajalcih, ki so že dalj časa na sceni, lah- Če bi že moral kaj primerjati, bi pa rekel, da se je takrat v Jugoslaviji pisalo in razmišljalo, danes pa se tega skoraj ne počne več. ko ugotoviš isto. Ne gre za neko pomanjkanje ustvarjalnosti, bolj gre za neko pre-mišljenost pri delu, ki zahteva čas. Vedno bolj so tudi ideje kompleksne in zahtevne in jih težko na hitro realiziraš. Drugi razlog pa je gotovo tudi v tem, da se je trg spremenil. Danes se več ne prodajajo plošče, ampak pesmi. Ko si včasih izdal ploščo, si lahko upal, da jo bodo ljudje kupili in bodo tako vse skladbe z nje prišle do poslušalcev. Plošč se žal več ne kupuje in je treba dobesedno vsako skladbo posebej medijsko predstaviti, da pride do ušes. Zato je pa potreben čas. Zakaj izdati vsako leto album, potem pa z njega ljudje poznajo samo tri pesmi. Kaj pa ostale? Meni so vse naše pesmi drage in si želim, da se jih spozna. Mi je pa res žal za časi, ko se je poslušalo albume in se je tudi delalo tako, da je bil vsak neka celota, ne pa zgolj skupek pesmi. Mi pravzaprav še vedno delamo na tak način in tisti, ki takšno zaokroženost iščejo, jo bodo gotovo na naših ploščah našli. Dotakniva se zgodovine Avtomobilov. Enega od prvih koncertov ste imeli na Novem rocku leta 1983. Takrat je bil precej »in« pank in novi val. Vaša skupina je takrat sodila nekako v kategorijo novega vala? Ja, bili smo novovalovska skupina v pravem pomenu besede. Mislim, da smo imeli izjemno svež in inovativen zvok za tisti čas. Slovenski glasbeni kritiki so takrat cenili predvsem pank, ker se jim je zdel družbeno angažiran, novi val pa naj bi se spogledoval s pop glasbo in bi bil »prepo-ceni«. K sreči so v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu tako poslušalci kot kritiki bili popolnoma drugačnega mnenja. Preboj Avtomobilov na jugoslovansko glasbeno sceno se je pričel z zmago na mladinskem festivalu v Subotici leta 1984. Kakšni so vaši spomini na ta čas in takratne koncerte? Spomini na čas, ko si bil mlajši, so vedno lepi. Mislim tudi sicer, da so osemdeseta bila v glasbenem in tudi drugih kreativnih smislih na bivšem jugoslovanskem prostoru izjemna. Takrat so tukaj ustvarjali umetniki, ki so primerljivi z vrhunci v svetovnem merilu. Ali lahko primerjate nekdanjo jugoslovansko glasbeno sceno in sedanjo slovensko? Težko bi primerjal. Že zaradi časov, ki so čisto drugačni. Sama glasbena industrija in medijski prostor delujeta na čisto drugačen način. Zato bi bile primerjave neumestne. Zagotovo pa je danes v Sloveniji veliko izjemnih ustvarjalcev, ki delajo izvrstne stvari. No, na žalost jih je tudi kar nekaj, ki se meni zdijo zanič, a to je pač stvar mojega okusa. Moj problem. Če bi že moral kaj primerjati, bi pa rekel, da se je takrat v Jugoslaviji pisalo in razmišljalo, danes, pa se tega skoraj ne počne več. Govor o glasbi je zveden na trivialnost in do skrajnosti »zrumeniziran«. Ali menite, da se je od osemdesetih pa do danes glasbeni stil Avtomobilov kaj spreminjal? Zelo se je spreminjal. Indikativno je že to, kako različne so skupine, s katerimi so nas v vseh teh letih primerjali. Od skupin Police, Sade, Simple Minds, Leb i sol, Steely Dan, Pink Floyd ... Skupine, ki so si po svojem izrazu tudi diametralno različne. Sicer pa se mi zdi, da vse te primerjave kažejo na težavo kritikov, kam bi nas umestili, kar je v redu, pomeni da smo samosvoji. Če se po več kot tridesetih letih nastopov ozrete v dosedanje delovanje skupine, katere dogodke oziroma katere mejnike bi v vseh teh letih še posebej izpostavili? Zagotovo je kolaps odnosov znotraj bivše skupne države močno vplival na to, kakšna skupina smo danes. Sicer pa je vsak usoden mejnik za nas tudi odhod ali prihod novega člana. Vsi bistveno vplivajo na to, kako zvenimo. Besedila so lahko poezija, ni pa nujno. Poezija ima svoj imanenten ritem in melodijo in lahko živi brez glasbe. res pride bolj do izraza v »otožnih« temah. Verjetno ne bom zatrdil ničesar novega, v kolikor rečem, da so Avtomobili prepoznavni tudi zaradi reciva temu me-lanhonične note, tako v glasbi, kot tudi v besedilih? Ja, saj pravim, da je atmosferičnost naša močnejša stran, ki v takšnih situacijah pride najbolj do izraza. Vaši teksti gredo v uho, so pa tudi sporočilno močni, da ne rečem globoki. Kako nastajajo? Zelo počasi, zelo fragmentarno. Včasih šele na koncu povežem koščke v celoto in pesem deluje smiselno. No, vsaj meni. Izhajam iz besednih sklopov, ki mi prinesejo neko impresijo in potem to dograjujem. Ali se strinjate, da bi jih lahko umestili tudi v kategorijo poezije? Ravno o tem premišljujem. Dobil sem ponudbo za izdajo zbirke in se moram odločiti, če bi to naredil. Besedila so lahko poezija, ni pa nujno. Poezija ima svoj ima-nenten ritem in melodijo in lahko živi brez glasbe. Avtomobili pa ste uglasbili tudi dva velikana slovenske poezije in to Gregorčiča in Prešerna. Kako je prišlo do te odločitve? Vedno po naročilu, a z velikim veseljem in zdi se mi, da tudi uspešno. Kaj vam pomeni glasba, Avtomobili ...? To sem, to živim. Ali bo ljubljanskemu koncertu sledila predstavitev plošče po Primorski in Sloveniji? Prve prave predstavitve pridejo spomladi ob izidu plošče. Takrat se bomo zagotovo potrudili, da pridemo prav v vse kraje in mesta, v katera nas bodo povabili. Robi Šabec književnost - Nov izbor Kosovelovih tekstov Odprto v svc Odprt V V#£noelj( inojt tr ¡7 Fi iiniii v Kotiiim. Za [cmninii itie&mm h: p!;niMi avelJaka, mnuZica v tiho Demo »premika, v 1lhu (l-mtl. - t>, zdij gre iti O, zdaj grcmfr Li bortK v Scnn, i i torbe v Smrt, Ju k tucftse Lihi sn£ in Ua nosnemu. - Jja, L| in usi, SEŽANA - Odprto. Odprto, kot je bilo odprto v večnost življenje Srečka Kosovela. Odprto in zamejeno med začetkom- rojstvom in koncem-smrtjo. Tako je tudi pesnik izpovedal v poeziji Odprto: V večnost je moje srce odprto: iz Kaosa v Kozmos. Odprto je naslov mične knjižice izbora Kosovelovih spisov, ki jo je uredila Mateja Kralj, oblikoval pa Simon Kastelic. Knjigo, ki je izšla v samozaložbi, so v četrtek predstavili v sežanski Kosovelovi knjižnici. Ob tej priložnosti so pripravili prijetno srečanje, ki ga je vodila direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon, oblikovala avtorska dvojica Mateja Kralj in Simon Kastelic, nekaj besedil pa je prebrala Nina Mohorčič. Obiskovalce so v Kosovelov svet uvajali že videoposnet-ki, ki jih je z likovnim performansom obogatil Simon Kaste-lic. Nato pa je vodilno vlogo prevzela beseda. O Kosovelu. O njegovem svetu. O današnjem času, ki je glede marsičesa - kot je ugotavljala Magdalena Svetina Terčon - zelo blizu tistega, ki ga je kritično presojal poet. Zelo aktualne so na primer njegove ocene o Evropi in o slovenski družbi. Prav zaradi Kosovelovih prodornih misli se je Mateja Kralj odločila, da v izbor TOMIZZEV DUH ob poezijah vključi tudi druge te govih pisem in dnevnikov. S te ti Srečka Kosovela. Zato je ob zn blikacijo uvrstila tudi intimnejše. tu je želela v knjigi zajeti tudi n Na to, kako je Kosovel us ste, opozarja pristop oblikoval je zgledoval po pesnikovih rok rabljal. V drobni knjižici je zao kratko obdobje, ki ga je že poe som in sklepnim Kozmosom. se bralec lahko vključi, kjer že bi usmerjala branje. Odprto ustvarjanja, na svobodo doživ dediščine. Nanjo so Kras in njegovi je v Sloveniji in v Evropi veliko zvezi s Kosovelovem uresničuj stelic, izjemnega pomena. Tako je knjigo Odprto ocenila za d ustvarjalne dvojice, kraške, kar SAMOPOMO Piše Milan Rakovac Temačni januar, meni pa je po predstavi v SSG in po Osebnosti Primorske v Portorožu, med mojimi ljudmi, tako lepo. »La mia gente!«, si pravim. In sklenem, kako Slovence, Italijane in Hrvate meje&žice nikoli niso spravile na kolena, torej nas ne bodo niti sedaj. Se le slepim? »Kako se evropska demokracija spreminja v histerijo in kako se ta histerija spreminja v fašizem,« se v Mladini sprašuje Marcel Štefančič jr., Rastko Močnik pa je že zdavnaj ugotovil, da pravo vprašanje ni, ali imamo fašizem, temveč, koliko ga imamo ... Ko znova in znova prebiram Kosovela, mi je vse bolj jasno, da je natančno predvidel ne le prihod na-cifašizma, temveč tudi jasen vdor novih fašiz-mov, ki jih živimo danes: Lepa, o lepa bo smrt Evrope kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletj, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči. Vse je ekstaza, ekstaza smrti. Fantastičen in strašen verz, medtem ko Evropa umira na žici, ki jo živčna postavlja, da bi se rešila smrti: kot tisti trgovec iz (po arabskem izvirniku povzete) kratke zgodbe So-merseta Maughama, ki je iz Bagdada pred smrtjo pobegnil v Samaro, a ga je smrt pričakala prav v Samari ... »Xe'l grop in te la gola, che no va ne su ne so: mal me la vedo, e bruta me la sento.« Evropa kot Pepelka; mi južnoslovanski narodi pa kot sedem palčkov. OK, ok, ok, seveda so palčki iz Sneguljčice, ampak dovolim si malce pomešati pravljične mite, ob katerih so nas vzgajali. Pravzaprav smo kot Janko in Metka, otroci izgubljeni v strašnem gozdu, kjer nas čaka huda čarovnica, ki nas bo skuhala. Ej, ko bi bili vsaj Kekci, in bi na ves glas zapeli »dobra volje je najbolja«? Hm ... No, danes, ko to pišem, je svetovni dan objemov. Leta 1982 si ga je izmislil ameriški duhovnik Kevin Zaborney (uh, še en slovanski brat). Američani te stvari jemljejo zelo resno: njihovi sociologi in psihologi so izračunali, da potrebujemo štiri objeme dnevno, da bi preživeli, osem, da bi se obdržali, in dvanajst, da bi napredovali. Bo držalo? Pa še pustni čas se bliža, povsod karnevali, čeprav imamo, saj veste, v kriznem času kar- / KULTURA Sobota, 23. januarja 2016 1 1 )bodo Smrt nri nv nune ničesar vztfti. absolutno tiičtisat. 'trnfi Mojih ciifcv i1 pjt maw ikistm-iti. Ci'iih lit" Viri ti Ji j ti,H jtyc,/r/j bo kdo drug. v kt>:mtysn m1 pmpacfa }\it'-. M^nffli/' itii'if. a-jih je čir I j i'nit' nxiiia, ¡¡h je rt/difo Jfv•tjittfi'. m'ff za satrf. ;kste, na primer odlomke iz njem je želela celostno predstavi-nanih »udarnih« poezijah v pu. Ob zunanjem pesnikovem sve-lotranjega. stvarjal in zapisoval svoje tek-Ica. Kot je povedal Kastelic, se :opisih in papirju, ki ga je upo-objet celoten Kosovelov opus, it umestil med začetnim Kao-V ta krog, ki je odprtega tipa, :li. Zato knjiga nima kazala, ki i torej opozarja na svobodo 'ljanja Kosovelove ustvarjalne prebivalci tesno vezani. Drug-manj. Zato so projekti, ki jih v ieta Mateja Kralj in Simon Ka) Magdalena Svetina Terčon, ki osedanji vrhunec sodelovanja je dodana vrednost. Začelo se je s prenovo Kosovelove sobe, ki je velikega pomena za uvajanje v Kosovelov svet, predvsem mladih. V okvir promocije Kosovela seveda sodita tudi pesnikov spomenik, postavljen pred sežanski dom, poimenovan po pesniku. Gre za delo Simona Kastelica. Na veliko odobravanje je naletel vtis Kosovelove pesmi v pločnik na sežanski ulici (blizu parkirišča pred pošto). Omenjena dvojica je poskrbela tudi za drobne publikacije, »posejane« po sežanskih klopcah. Sčasoma so izginile, kar pomeni, da so jih bralci postopoma odnesli. Od 110-letnice pesnikovega rojstva se v rojstnem kraju vrstijo domiselne in odmevne pobude, ki opozarjajo na Kosovelov opus in na ideje, ki jih je odločno zagovarjal. Prepričan je bil, da umetnost lahko spremeni človeka. In samo spremenjen, nov človek lahko izvede nujne spremembe. Revolucija se, skratka, začne pri človeku. Na Kosovelovo prodorno misel odslej opozarja knjižica Mateje Kralj in Simona Kaste-lica, ki je majhnega formata prav zato, da jo lahko vsakdo nosi s sabo v žepu ali v torbici. Promocija Kosovela, tako organizatorji srečanja, se bo nadaljevala. Čakajo nas nova presenečenja. Breda Pahor »C neval vsak dan, saj karneval pravzaprav pomeni post: carnem levare - dvigniti, umakniti meso ... No, za veselje ni treba le v maškare in splošno pozabo: Istra je v zadnjih dvajsetih letih razdelila čez tisoč posojil za razvoj kmetijstva, ribištva in kmečkega turizma, trend pa se nadaljuje. Dobra novica, mar ne? Mladi brezposelni z obeh strani meje se lahko gredo učit k sosedom, tu je priložnost: na Gortanovem bregu pri Pazinu so odprli »edukacijsko« ga-stronomsko središče Istre, ki so ga postavili in opremili s sredstvi mednarodnega projekta Key Q. S partnerji iz Italije in Bosne in Hercegovine ga vodi Agencija za ruralni razvoj Istre (AZR-RI). Gre za izmenjavo profesorjev in dijakov gostinskih šol, ki se spoznavajo z nacionalnimi in regionalnimi gastronomijami in značilnimi avtohtonimi prehranskimi proizvodi od istrskega goveda - boškarina, osla, koze in ovce do tar-tufov, sirov in domačih testenin . Za dobro voljo še dva predloga: blizu, takoj za žico ob Dragonji, v Kaštelu, zavijete levo in že ste v Marušičih, kjer imajo v soboto, 30. januarja, Festival domačih klobasic, Luga- nigada, eviva la cucagna dove se bevi e magna! V Etnografskem muzeju v Pazinu pa, še pičle pol ure vožnje, lepa razstava o istrski železnici s pomenljivim melanholičnim naslovom: »Nič več ču, ču, ču« ... Nisem čisto prepričan, da s temi predlogi tanjšam malodušje, ki nas pritiska. Ampak, se pa ja ne bomo zaprli v hiše kot v časih, ko so tod pustošili kuga in kolera, senjski in sa-racenski gusarji in škvadristi?! E no, po, a?! Sovraštvo in strah ne smejo okovati naših src. Veliki pesnik Boris A. Novak je v pesmi Bedenje (1995, v času vojne v Bosni) zapisal še en preroški verz: a jaz sem utrujen, tako sem utrujen, bedim nad begunci iz rane sveta, iz nezaceljivega brezna srca, in glava mi pada, in vse bo še huje... Ja, bolje ne bo. Thatcherizem, Berlusco-nizem, Orbanizem, Kaczinskyzem... Edina rešitev je človek, tisti pokončen, uporen in lep, ki (včasih skrit in dremav) tiči v slehernem izmed nas. tržaški filmski festival - Sinoči uradno odprtje Po ljubezni na Balkanu, danes o černobilski tragedij TRST - S hvaležnim spominom na Annamario Percavassi, ustanoviteljico in prvo direktorico festivala, ki se je takrat imenoval še Alpe Adria film festival, se je sinoči v polni dvorani Tripcovich začel 27. tržaški filmski festival. Uradnemu odprtju je sledila projekcija filma Zvizdan (Zenit) zagrebškega režiserja Daliborja Matanica, prepričljiv splet (neuslišanih) ljubezenskih zgodb med hrvaškimi fanti in srbskimi dekleti. Osrednji dogodek današnjega festivalskega sporeda pa bo nedvomno svetovna premiera filma La Supplication (Molitev). Luksemburški režiser Pol Cruchten ga posveča tridesetletnici černobilske tragedije, posnel pa ga je na podlagi Černobilske molitve - Kronika prihodnosti, z Nobelovo nagrado ovenčane pisateljice Svetlane Aleksi-jevič. Knjiga, v kateri je avtorica zbrala številna pričevanja o tem, kar se je 26. aprila 1986 in po njem zgodilo v Černobilu, je bila prevedena v številne jezike. Cruhtenov film bo na sporedu ob 22. uri v dvorani Tripcovich. V tej dvorani se bodo projekcije začele že ob 14. uri z romunskim filmom Lumea E A Mea (režija Nicolae Constantin Ta-nase), medtem ko bodo v bližnjem gledališču Miela od 15.30 na vrsti krat-kometražni filmi. V gledališču Dei fabbri pa se (od 15. ure) nadaljuje homage Kieslowskemu in njegovemu Dekalogu. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.triestefilmfesti-val.it, kjer dobite tudi vse potrebne informacije o spremljevalnem programu (vodeni ogledi, nedeljski »cine bruch«, Odprtje v znamenju pokojne Annamarie Percavassi fotodamj@n srečanja z avtorji ... danes ob 17. uri bodo na primer v galeriji Altrove na Trgu Tor Cucherna odprli likovno razstavo). Festivalska nedelja pa bo tudi dan Jana Cvitkoviča,edinega slovenskega režiserja, ki se letos poteguje za nagrade. Slovenski režiser se bo predstavil s kar dvema filmoma: s filmom Ljubezen na strehi sveta v tekmovalnem programu kratkih filmov (ob 14. uri v gledališču Miela), ob 20. uri pa bo v programu žanrskih presenečenj na sporedu celovečerni film .Šiška Deluxe, ki je že požel velik uspeh v slovenskih kinodvoranah. Cvitkovič, stari znanec tržaškega festivala, se bo udeležil obeh projekcij. Kratkometra-žni film je zgodba o osivelem paru (Ivo Barišič in Marjana Brecelj), ki je vse življenje preživel skupaj ... v idiličnem ruralnem okolju. Šiška Deluxe pa pripoveduje o treh prijateljih - štiride-setletnikih, ki iščejo v odprtju piceri-je začetek novega življenja. Posel jim ne gre od rok, dokler praga ne prestopi skrivnostna Jana ... (pd) revija - Zadnja lanska številka Raznolika Mladika TRST - Deseta številka revije Mladika z letnico 2015 se začne z uvodnikom o manjšinskem gospodarstvu. Gre za razmišljanje o članku, ki je bil objavljen 11. oktobra leta 2015 v Primorskem dnevniku na temo likvidacije Tržaške kreditne banke. Likvidacijski postopek je bil v omenjenem članku, pravi uvodni-kar, opisan skoraj brez komentarja in brez omembe odgovornosti za veliko izgubo, ki je v začetku devetdesetih let prizadela celotno manjšinsko gospodarstvo. Avtor Mladikinega uvodnika zatem obnovi zgodovinski razvoj manjšinkega oziroma »družbenega« gospodarstva. Začelo se je leta 1926, ko je nastala družba Saf, ki so jo ustanovili skupaj Slovenci, Hrvati in Čehi in med fašizmom reševali ostanke Jadranske banke. Po drugi svetovni vojni se je leva politična stran popolnoma polastila tega gospodarstva in ga samovoljno vodila do njegovega propada, ko pa je poklicala na pomoč k njegovemu reševanju celotno manjšino. Avtor uvodnika se sprašuje, kaj ima manjšina od tega, in opozarja, da se še naprej uveljavlja netransparenten odnos do nepremičnin, ki se nekako delijo v tržne in netržne. Predvsem pa uvodnikar opozarja, da so nujna pojasnila, ki bi jih morali zahtevati tako krovni organizaciji kot Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V reviji sledi novela Darinke Kozinc Splet in preplet, ki je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije Mladika, in božična pesem Vladimirja Kosa Ljubezen in pesem in sreča brez mej. Maja Lapornik premišljuje o slovenskem gledališču v Trstu, o njegovih potrebah in nalogah, ki morajo upoštevati umeščenost gledališča v prostor, dialog s svojo publiko, odprtost do svojih mladih umetnikov in dramskih ustvarjalcev ter udejanjanje pluralnosti. V rubriki Iz naše preteklosti beremo tretji del zapisov zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih, ki se spominja osnovnošolskih let v času druge svetovne vojne. Hvala Ti, Sambucus nigra je naslov liričnega proznega zapisa Brune Marije Pertot, ki ga posveča bezgu. Tomaž Simčič je avtor spominskega zapisa o pianistu in bivšem ravnatelju Glasbene matice, pokojnem profesorju Gojmir-ju Demšarju, katerega stoletnica rojstva je potekala oktobra 1915. V rubriki Umetnost Mojca Polona Vaupotič piše o fonta-nah in vodnjakih na slovenskih tleh. O zemljepisnih imenih na Tržaškem v zgodnjih slovenskih besedilih in o prvih omembah Trsta, Krasa, Doline, Devina, Gropade in Kokoši piše zgodovinar Boris Golec. Na zadnjih straneh revije dobimo v Anteni novice iz zamejstva in zdomstva, oceno knjige Jurija Ravnika Plezanje po kraškem robu, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh, in knjige Karla Bonuttija Med izbiro in zgodovino, ki jo je napisala Rozina Švent. Lučka Kremžar poroča o delovanju Knjižnice Dušana Černeta v letu 2015. V mladinski prilogi Rast je Urška Petaros napisala uvodno misel, v kateri pravi, da bi odpovedovanje Božicu v imenu med-verskega spoštovanja v resnici pomenilo nespoštovanje samih sebe. Mojca Petaros je pripravila članek o izidu natečaju MladArt, ki je mlade vabil, naj pripravijo umetniški projetk. Neža Kravos poroča o novem projetku MOSP-a Ko zaživi pisana beseda, ki predvideva vrsto jezikovnih delavnic, namenjenih višješolskim dijakom. Neža Petaros poroča o pevski izkušnji zbora Vesela pomlad na Salerno Festivalu, Julija Berdon pa piše o tako imenovani comfort food, hrani kot udobnem zavetju. V listu so objavljeni tudi razpis novega literarnega natečaja za mlade, ki zapade 8. februarja, prispevek lanske prvonagrajenke za poezijo Tine Sbar-baro in priporočene pesmi Danijela Stefanija. 1 2 Sobota, 23. januarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Župane bodo izbirali v nedeljo, 12. junija Štiri občine na volitve v Laškem referendum Nove župane bi morali letos dobiti v šestih občinah iz goriške pokrajine, vendar volitev v dveh občinah po vsej verjetnosti ne bo. Deželna vlada je že decembra določila, da bodo letošnje upravne volitve v nedeljo, 12. junija, kar pomeni, da bodo županski kandidati lahko začeli z zbiranjem podpisov za vložitev kandidatur 10. februarja. V goriški pokrajini se zaključuje petletni upravni mandat v šestih občinah, ki imajo skupno skoraj 53.000 prebivalcev. Leta 2011 so nove župane dobili v Mora-ru, Gradežu, Romansu in San Pieru, poleg tega pa še v Ronkah in Tržiču, kjer letošnjih občinskih volitev po vsej verjetnosti ne bo zaradi referenduma o združitvi ronške, tržiške in štarancanske občine. RONKE IN TRŽIČ - Dokončna odločitev o volitvah v ronški in tržiški občini bo znana pred 24. februarjem, saj se do takrat mora izreči deželni svet. Če bodo deželni svetniki prižgali zeleno luč za referendum (in zelo verjetno jo bodo), se bodo volivci iz treh občin v Laškem odpravili na volišča pred 31. julijem. Zaradi referenduma torej ne bo občinskih volitev v Ronkah in Tržiču, medtem ko so prebivalci Štaran-cana svojo upravo itak obnovili pred dvema letoma. Če se bodo volivci iz Ronk, Tržiča in Štarancana na referendumu izrekli za združitev, bodo novo občino ustanovili 1. januarja prihodnjega leta, medtem ko bodo dosedanji upravitelji ostali na svojem mestu do 31. decembra. Če pa se volivci bodo izrekli proti združitvi, bodo občinske volitve v Ronkah in Tržiču predvidoma morali izpeljati med 1. novembrom in 15. decembrom letošnjega leta. V Ron-kah sicer opravlja svoj drugi mandat župan Roberto Fontanot, medtem ko je bila trži-ška županja Silvia Altran prvič izvoljena pred petimi leti. GRADEŽ - V gradeški občini - 8462 prebivalcev - ustvarijo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda goriške pokrajine, zato je iz gospodarskega vidika mesto ob laguni še kako pomembno. Gospodarski interesi pogojujejo tudi krajevno politiko, ki izstopa po prepirljivosti. Zadnja dva županska mandata sta se zaključila s prihodom komisarja, saj je dvakrat zaporedoma prvima občanoma zmanjkala podpora v občinskem svetu. Leta 2007 je gradeška županja postala Silvana Olivotto, prejela je nekaj več kot petdeset odstotkov glasov; podprla jo je pisana koalicija levosredin- fflti Er_ : w - F" l ■j Županstvo v Ronkah skih občanskih list in Severne lige, vendar sta jo pred koncem mandata zapustila odbornika Maurizio Delbello in Elisa Polo, zatem je izgubila še podporo večjega števila občinskih svetnikov. Podobna usoda je doletela župana Edoarda Maricchia, ki je bil izvoljen leta 2011 s 35,8 odstotki glasov. Po zelo kratkem času je izgubil zau- Župana tako iz Morara kot iz San Piera ne smeta več kandidirati, prvi občan Romansa pa lahko - Gradež izstopa po prepirljivosti panje dela svojih podpornikov, spori so bili vezani na koncesije za upravljanje ribjih gojišč v laguni, na uporabo privezov, na vodenje turističnega podjetja in sploh na načrtovanje javnih del. Tudi proti Maricchiu je rovaril Delbello, zatem je med lanskim poletjem odstopilo devet občinskih svetnikov, med katerimi je sicer bila tudi Eli- tržič - Opozorilo z županstva Goljufi ponujajo storitve in pomoč Po Tržiču so se v zadnjih dneh potikali goljufi, ki so ponujali razne storitve, predvsem pomoč pri hišnih opravilih in pri oskrbovanju starostnikov. S tržiškega županstva sporočajo, da niso nikogar poverili za tovrstno ravnanje, in hkrati pozivajo občane, naj takoj kličejo na poveljstvo mestnih redarjev, če jih na domu obiščejo sumljive osebe, ki se predstavijo kot občinski uslužbenci. Posebno previdnost svetujejo tudi sile javnega reda, saj so v preteklosti v Tržiču in sosednjih občinah obravnavali že več goljufij, katere žrtev so bili zlasti starejši občani. Goljufi iščejo žrtve med starostniki Gradež sa Polo, ki je bila kljub spremembi uprave leta 2011 potrjena na odborniškem mestu. V Gradežu se že vneto pripravljajo na nove volitve, zaradi že omenjene prepirljivosti bo že samo evidentiranje županskih kandidatov izredno težavno. MORARO IN SAN PIER - V Moraru (767 prebivalcev) in San Pieru (2019 prebivalcev) bodo letos dobili nova župana, saj dosedanja prva občana ne smeta več kandidirati, saj oba zaključujeta svoj drugi mandat. V Moraru je že deset let župan Alberto Pelos, medtem ko občino San Pier že deset let vodi župan Claudio Bignolin. Pelos je bil izvoljen s podporo levosredinske liste, medtem ko je bil Bignolin kandidat občanske liste, ki je bližja desni sredini. ROMANS - V občini Romans (3702 prebivalca) je bil pred petimi leti za župana izvoljen Davide Furlan, ki ga je podprla levosredinska občanska lista. Po vsej verjetnosti bo še enkrat kandidiral; spričo podpore, ki jo še vedno uživa med svojimi občani, ima dobre možnosti, da bo ponovno izvoljen. Danjel Radetič volitve Leta 2017 bodo novega župana dobili Goričani Leto 2017 bo za politična ravnovesja v goriški pokrajini izredno pomembno. Na volišča se bodo odpravili v štirih občinah, ki skupno imajo okrog 51.000 prebivalcev; vsem štirim občinam je skupno, da njihovi sedanji župani ne smejo več kandidirati, zaradi česar bodo volitve prihodnjega leta in priprave nanje še toliko bolj zanimive. Največje pričakovanje seveda vlada za Gorico (35.212 prebivalcev), kjer se bo Ettore Romoli poslovil od županskega stolčka po desetletnemu vodenju goriške občne. V desnosre-dinskem taboru še nimajo županskega kandidata, podobno velja tudi za levo sredino in za Gibanje 5 Zvezd. Nove župane bodo prihodnje leto dobili tudi v Zagraju (2236 prebivalcev), Krminu (7543 prebivalcev) in Škocjanu (6309 prebivalcev), kjer svoj drugi mandat zaključujejo županja Elisabetta Pian, župan Luciano Patat in županja Silvia Caruso. Medtem ko sta bili Pianova in Ca-rusova obakrat izvoljeni z odločilno podporo Demokratske stranke, se je Patat uveljavil na čelu levičarske občanske liste, ki bo težko našla njemu enakovrednega kandidata. Leta 2018 bodo na vrsti deželne volitve, leta 2019 pa bodo obnavljali uprave v štirinajstih občinah goriške pokrajine. Med njimi so tudi Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Doberdobski župan Fabio Vizintin bo lahko spet kandidiral, medtem ko bosta števerjanska županja Franka Padovan in sovodenjska županja Alenka Florenin zaključili svoj drugi mandat. Ker je do leta 2018 še daleč, imajo v Števerjanu in Sovodnjah čisto dovolj časa, da izberejo kandidata, ki bosta skušala naslediti sedanji županji. (dr) pokrajina Namesto volitev podaljšanje mandata Sedež pokrajine v Gorici V Rimu in na deželi Furlaniji Julijski krajini je v teku postopek za ukinitev pokrajin, zato volivci letos - in morebiti nikoli več - ne bodo obnavljali goriške pokrajinske uprave. Postopek predvideva odobritev novega deželnega statuta v rimskem parlamentu, do takrat naj bi podaljšali mandat sedanjim pokrajinskim upravam. Ker je postopek zapleten, bi lahko sedanjim pokrajinskim upravam podaljšali mandat do februarja prihodnjega leta, nakar naj bi zaživele nove pokrajine s skupščinami, ki jih sestavljajo župani. Čeprav pokrajin niso še ukinili, že nekaj mesecev traja krčenje njihovih pristojnosti. Lani so pokrajinski uradi za delo prešli pod deželo, med poletjem naj bi podobna usoda doletela službo za favno, lov in ribolov ter kulturo. V goriški pokrajini dodatno neznanko predstavlja referendum za združitev ronške, tržiške in štarancanske občine, nikakor ni jasna niti usoda medobčinskih zvez, saj ni znano, kdaj naj bi zaživele in dejansko prevzele del nalog, ki jih sedaj opravljajo pokrajine. (dr) goriška - Deželna svetnica o epidemiološki študiji Kaj povzroča raka? Ilaria Dal Zovo: »Razširjenost rakastih obolenj na Tržiškem je krepko nad povprečjem« llaria Dal Zovo Deželna svetnica Gibanja 5 Zvezd Ilaria Dal Zovo opozarja, da je povprečno število obolelih z rakom - in posebno z rakom dojke - v goriški pokrajini in še zlasti v njenem južnem delu višje kot v drugih predelih Furlanije Julijske krajine. Podatki o razširjenosti raka izhajajo iz epidemiološke študije, ki so jo izročili Dal Zovovi, potem ko je pred dvema mesecema zaprosila zanje. Deželna svetnica razlaga, da so raziskovalci na Tržiškem ugotovili tudi večjo razširjenost raka na mehurju, sploh pa v študiji pozivajo k dodatnemu analiziranju vzrokov za povečano stopnjo tveganosti za rak na pljučih in na dojki. Ilaria Dal Zovo poudarja, da so na univerzi v nemškem Stuttgartu ugotovili višjo razširjenost rakastih obolenj med ljudmi, ki živijo v bližini termoelektrarn na premog. »Tudi druge študije so dokazale povezavo med obolenji in prisotnostjo obratov, ki imajo velik učinek na okolje,« poudarja Dal Zovova, ki si postavlja celo vrsto vprašanj. »Kako namerava ukrepati deželna vlada? Kako bo preverila, kateri so vzroki za visoko stopnjo razširjenosti rakastih obolenj na Tržiškem? Katere snovi, ki uhajajo v ozračje in se nabirajo na tleh, povzročajo rakasta obolenja? Kateri industrijski obrati so lahko odgovorni za tako visoko razširjenost rakastih obolenj?« / GORIŠKA Sobota, 23. januarja 2016 13 tržič - Karabinjerji ovadili 33-letnika Spolni nasilnež ranil nosečnico Tržiški karabinjerji so zaradi poskusa spolnega nasilja in povzročitve telesnih poškodb vpisali kazensko ovadbo zoper 33-letnega delavca A.T., ki je po rodu iz Bangladeša in že več živi v Tržiču. Moški naj bi v Ulici Romana fizično napadel mlado nosečo žensko in jo ranil po obrazu. Do nasilnega izpada je prišlo 21. januarja okrog 19.30. Ženska v osmem mesecu nosečnosti se je vračala domov iz marketa po eni izmed stranskih cest ob Ulici Romana, kjer se ji je nenadoma približal neznan moški azijskega rodu. Nekaj minut ji je sledil, nakar jo je prijel za tilnik in ji dejal, naj ga poljubi. Ženska se mu je takoj uprla in ga opraskala po obrazu, s čimer je napadalca spravila v beg. Z veliko mero prisebnosti je nemudoma poklicala na interventno številko 112; karabinjerji so nekaj minut kasneje že bili na prizorišču agresije. Nasilneža so izsledili v eni izmed okoliških ulic, pospremili so ga v svojo vojašnico in ga ovadili zaradi poskusa spolnega nasilja in povzročitve telesnih poškodb. Mlado žensko so pospremili v urgenco trži-ške splošne bolnišnice, kjer so ugotovi- Decembra je neznan moški otipal 24-letno študentko prava v središču mesta; še en podoben dogodek se je zgodil oktobra li, da je lažje ranjena po vratu. Okrevanje bo predvidoma trajalo osem dni, so ocenili zdravniki. Karabinjerji preverjajo, ali je osumljenec odgovoren še za nekaj podobnih nasilnih dejanj, ki so jih v Tržiču obravnavali v preteklih tednih in ki jim niso še prišli do dna. Decembra je neznan moški otipal 24-letno študentko prava v mestnem središču; približal se ji je in jo potisnil ob mrežo gradbišča v Ulici Barbarigo. Študentka, ki se pogosto uči v občinski knjižnici, je dogodek prijavila policiji; povedala je, da jo je fizično napadel moški temnejše polti, s kratkimi črnimi lasmi, brez brade in brkov. Nasilnež naj bi bil visok 170 centimetrov, imel naj bi med 25 in 30 let. Že avgusta je isti moški nagovoril 24-letnico in jo zaman povabil na kavo; takrat je študentka naključno srečala na ulici prijatelja, zaradi česar jo je nasilnež popihal. Ob drugem srečanju je bil moški veliko bolj nasilen; ko je študentka spravila nahrbtnik v avtomobil, jo je prijel za zadnjico, zatem jo je potisnil ob mrežo gradbišča in si odpel zadrgo na hlačah. Še en podoben dogodek naj bi se zgodil oktobra; dve študentki, zgleda polnoletni, sta se vračali domov iz knjižnice v Ulici Ceriani. Pred sabo naj bi naenkrat zagledali moškega azijskega rodu, ki naj bi se samozadovoljeval. Študentki sta neprijetno doživetje zaupali knjižničarkam. Tržiški karabinjerji in policisti so sprožili preiskavo, v okviru katere preverjajo, ali je za vse omenjene dogodke odgovoren 33-letni moški, ki so ga izsledili 21. januarja. Če se bo izkazalo, da je tako, si bo nabral še nekaj ovadb, pred katerimi se bo moral zagovarjati na goriškem sodišču. Do nadaljevanja sodnega postopka sicer ostaja na prostosti. Napadena ženska je z veliko mero prisebnosti takoj poklicala na interventno številko 112 in tako omogočila karabinjerjem, da so osumljenca izsledili v eni izmed okoliških ulic bonaventura gorica - Občina Otroci bodo obiskovali županstvo Med lanskim šolskim letom je goriško županstvo obiskalo okrog tristo otrok od tretjega do dvanajstega leta starosti. »Kako deluje občina in kako potekajo zasedanja občinskih svetov, smo pojasnili otrokom iz devetih vrtcev, iz dveh osnovnih šol in iz ene nižje srednje šole. Vsakič naš mali obiskovalci presenetijo z najrazličnejši vprašanji in zahtevami; nekateri si želijo več igral v parkih, drugi sprašujejo po živalskem vrtu, spet tretji se pritožujejo nad prometom,« pravi občinska odbornica Silvana Romano in pojasnjuje, da otroci pridejo na obisk županstva z avtobusi, ki jih daje na razpolago podjetje APT. »Lani je šest skupin otrok iz otroških vrtcev prišlo na županstvo s šolabu-som, približno 90 osnovnošolcev pa si je kupilo vozovnico in se na obisk pripeljalo z mestnim avtobusom,« pravi Romanova in napoveduje, da se bo več obiskov zvrstilo v prihodnjih tednih. V prejšnjih letih so se nekajkrat mudili na županstvu tudi otroci, ki obiskujejo slovenske osnovne šole in vrtce v goriški občini. tržič - Ladjo Majestic Princess bodo splavili 8. februarja Princesa za kitajski trg Konec aprila bodo naročniku oddali ladjo Carnival Vista, nakar bodo začeli sestavljati velikanko MSC Seaside V tržiški ladjedelnici Fincantie-ri bodo v ponedeljek, 8. februarja, splavili potniško ladjo Majestic Princess, ki jo je koncern Carnival naročil namensko za kitajsko tržišče. Datum splavitve niso izbrali naključno; Prešernov dan letos sovpada s pričet-kom novega kitajskega leta, ki je za Kitajce v domovini in po svetu najpomembnejši praznik v letu. Ker je namenjena kitajskemu tržišču, bo na njenem boku tudi ime Sheng Shi Gng Zh Hao, ki so ga izbrali uslužbenci družbe Carnival China in pomeni »veliki svet« oziroma »veliki duh«. Novo potniško ladjo bodo ladjarju oddali prihodnje leto. Preden bo sredi poletja prihodnjega leta odplu-la v Šanghaj, bo ladja približno dva meseca križarila po Sredozemskem morju. Na njen krov bo za prvo križarjenje mogoče stopiti 4. aprila prihodnjega leta v pristanišču Civitavecchia. Na novi potniški ladji bo prostora za 3560 potnikov, ki se bodo iz Kitajske odpravljali na križarjenja do Japonske in Koreje. Tudi Majestic Princess bo zgrajena z najsodobnejšimi gradbenimi tehnikami, tako da bo šlo za nov tehnološki biser, ki postavlja nov mejnik na svetovni ravni. Nova ladja v tržiški ladjedelnici Komaj bodo splavili eno ladjo, bodo v doku tržiške ladjedelnice Fin-cantieri sprejeli drugo. 14. februarja se bo v Tržiču nadaljevala gradnja ladje Carnival Vista, ki so jo splavili 25. junija lanskega leta in tehta 133.500 ton. Delavci morajo zaključiti z opremlja- njem Viste do konca aprila, ko naj bi jo oddali naročnikom. Takoj zatem bodo delavci začeli sestavljati ogrodje ladje MSC Seaside; njene prve jeklene plošče so začeli rezati 22. junija in sploh bo največja ladja, ki so jo doslej zgradili v Tržiču. Tehtala bo 154.000 bonaventura ton, dolga bo 223 metrov, visoka 70 metrov in široka 40 metrov. Na ladji MSC Seaside bo celo vodni park s petimi tobogani; petične potnike bodo razvajali tudi s savnami, bazenom, spa središčem, z več bari in restavracijami. gorica - »Dar« finančne straže Rdečemu križu 7900 kosov ponarejenih otroških oblačil Goriška finančna straža je zasegla 7900 kosov ponarejenih otroških oblačil, ki so jih izdelali na Madžarskem, vendar je na etiketah pisalo, da gre za italijansko blago. Vsa oblačila so finančni stražniki izročili krajevni izpostavi Rdečega križa. Na oblačilih mora jasno pisati, kje so izdelana. V tem primeru so nanje namerno napisali, da gre za italijansko blago, čeprav so vsa oblačila izdelana na Madžarskem. Zaradi kršitve 4. člena zakona 350 iz leta 2003 so finančni stražniki blago zasegli. Zaseženo blago je običajno namenjeno uničenju; v tem primeru so se finančni stražniki dogovorili z goriško občino, ki je bila odgovorna za blago med trajanjem postopka na goriškem Zasežena oblačila so izročili Rdečemu križu sodišču, da s pomočjo mestnih redarjev oblačila namenijo goriški izpostavi Rdečega križa. Finančni stražniki sicer sodelujejo z Rdečim križem že dalj časa in so v tem primeru še toliko bolj zadovoljni, da so jim lahko pomagali z blagom, ki bo nedvomno šlo v prave roke. V zadnjem času so finančni straž- niki izvedli še nekaj zasegov. Na dan treh kraljev so v eni izmed goriških trgovin zasegli 3000 artiklov; v glavnem gre za »be-fanine« nogavice, trakove in šolske potrebščine, na katerih ni bilo predvidenih etiket z informacijami o proizvodih; upravitelji trgovine tvegajo 4000 evrov denarne kazni. 1 4 Sobota, 23. januarja 2016 GORIŠKA / nova gorica - Planota se približuje mestu Zagon vlečnice na Lokvah, na cesti obvoz Danes bodo po zagotovilih direktorja novogoriškega Zavoda za šport, Uroša Juga, na Lokvah vendarle zagnali nizkovrvno vlečnico. Zagon so od decembra napovedali že večkrat, a jim jo je vselej zagodlo vreme, ki je ali pobralo večino snega ali pa so bile razmere za aktivnosti na snegu neugodne zaradi dežja in megle. Za obiskovalce ne bo odveč informacija o popolni zapori na cesti Sol-kan-Lokve oziroma na obvozu čez Krom-berk ali Zagorje. Kljub optimističnim pričakovanjem, da bodo nizkovrvno vlečnico novi upravitelji, Zavod za šport, prvič zagnali okrog božiča, bo naprava obratovala šele danes. »Ves teden smo zasneževali, tako da je sedaj na poligonu okoli 30 centimetrov snega,« pravi Jug, ki vremenskih presenečenj danes ne pričakuje, napoveduje pa, da bo odslej naprava obratovala tudi med tednom popoldan, če bodo le vremenski pogoji to dovoljevali. Cena uporabe vlečnice ostaja takšna, kot je bila napovedana decembra: otroci bodo plačali 6, odrasli pa 8 evrov, za to ceno se bodo lahko vozili ves dan. Obiskovalce bo lahko malce zmedel le obvoz zaradi popolne zapore državne ceste Solkan-Plave. Do Lokvi je sedaj mogoče dostopati mimo kromberškega gradu in skozi Ravnico, ali pa skozi Zagorje proti Grgar-ju in na Prevalo. »Na cesti Solkan-Plave se izvaja sanacija brežin z odpravo problematičnih ožin,« so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili na republiški Direkciji za infrastrukturo (DRSI). Dela obsegajo posek dreves in grmovja ter škarpiranje skalnih brežin. Na širitev nevarnega odseka domačini čakajo že več desetletij in dela, ki se končno izvajajo, kljub zapori ceste pozdravljajo z navdušenjem. Predsednik Krajevne skupnosti Ravnica in mestni svetnik Aleš Dugulin pravi: »Planoto smo s tem končno začeli približevati Novi Gorici. Brez urejene cestne infrastrukture ne gre. Na to čakamo že več kot 40 let. Gre za nevaren odsek, kjer je že bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. K sreči je pod cesto gosto drevje, ki je ustavilo marsikateri avto, da ni zdrsnil globlje.« Krajani poleg širitve vozišča pričakujejo tudi namestitev varnostnih ograj in preplastitev ceste, razrite od težkih kamionov, ki vozijo les s Trnovskega gozda v dolino, še vedno pa so na njej vidne in občutne tudi sledi gosenic tankov, ki so med osamosvojitveno vojno vozili tam mimo. Popolna zapora na odseku je bila vzpostavljena 7. januarja, ko se je tudi pričelo z deli. »Pogodbeni rok za dokončanje del je 31. maj, predvidoma bodo dela, zaradi katerih je potrebna popolna zapora ceste, končana že v začetku februarja,« pojasnjujejo na DRSI in dodajajo, da znaša gorica - Danes Čezmejno železniško ■ • v v vozlišče Ob razstavi o Habsburžanih bo v Muzeju sv. Klare na Verdijevem korzu v Gorici danes ob 17. uri javno srečanje na temo Železniško vozlišče med Gorico, Novo Gorico in Šempe-trom-Vrtojbo: kaj sledi?. Osrednji predavatelj bo inženir Mario Goliani, ravnatelj tržaške sekcije italijanske zbornice železniških inženirjev (CI-FI). Aktivno bodo sodelovali še Giuseppe Ieusig, Alessandro Puhali in Paolo Sluga, sledila bo razprava. Beseda bo tekla tudi o pobudi za ponovno vzpostavitev železniške povezave med Gorico in Sežano oz. Ajdovščino, ki jo podpira EZTS. vrednost sanacije brežin 48.000 evrov. Na cestnem odseku je predvidena še ureditev križišča v krožišče na Prevali. »V izdelavi je izvedbeni načrt za križišče. Razpis za gradbena dela je predviden v drugi polovici letošnjega leta, v kolikor bodo pridobljena vsa zemljišča,« še pravijo na DRSI. »V tem letu načrtujemo še širitev ceste do Trnovega in naprej proti Lokvam. V naslednjem letu pa nam je obljubljena tudi širitev mostu iz Ravnice,« dodaja Dugulin, ki se je zelo angažiral, da se po dolgih desetletjih prepo-trebna sanacija uresničuje. Katja Munih gorica - Priprave Junijski shod alpincev ■ v • v bo množičen Na goriški Trgovinski zbornici se je v četrtek na umestitveni seji zbral organizacijski odbor, ki bo vodil priprave na shod alpincev z območja Triveneta in državni shod brigade alpincev Julia. Potekala bosta v Gorici od 17. do 19. junija letos, še pred tam pa se bo zvrstilo več manjših dogodkov, ki bodo napovedovali osrednje junijsko dogajanje. Shod alpincev iz Triveneta je po številu udeležencev takoj za vse-državnim shodom. S svojimi 25 sekcijami je v združenje ANA iz Triveneta včlanjenih kar 44 odstotkov vseh alpincev v Italiji. Goriška sekcija združenja ANA, ki jo vodi Paolo Ver-doliva, si je želela shoda v Gorici ob stoletnici prve svetovne vojne in vstopa italijanske vojske v mesto. Kdor želi spremljati priprave, naj na twitter-ju ob »lojtri« zapiše gorizia2016. Prvi spremljevalni dogodek bo že v torek, 26. januarja, ob 20.30 v deželnem avditoriju, kjer bo javno srečanje ob 73. obletnici bitke pri Nikolajewki. Člani organizacijskega odbora so Paolo Verdoliva (ANA Gorica), Sergio Bolzonello (dežela FJK), Renato Cisilin (ANA Italija), Marzio Bo-dria, Antonio Esposito (brigada al-pincev Julia), Arianna Bellan (občina Gorica), Marco Muzzatti (lokalna policija iz Gorice), Pierluigi Me-deot (Trgovinska zbornica), Alberto Tofful, Luciano Cabas, Graziano Manzini in Paolo Pellizzari. Na Lokvah bo danes spet obratovala vlečnica foto k.m. Intervencijski avtomobil Intervencijski avtomobil z zdravnikom ostaja v Tržiču med 8. in 20. uro, medtem ko bo v nočnih urah (med 20. in 8. uro) nastanjen v Gradišču, tako da bo lahko opravljal posege tako v severnem kot v južnem delu goriške pokrajine. Tako so sklenili na deželni direkciji na zdravstvo. Odločitev so včeraj sporočili tržiški županji Silvii Altran. Mussolinijevi zapisi V knjigarni Leg v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo z naslovom »Giornale di guerra 1915-1917. Alto Isonzo-Carnia-Carso«. Zgodovinar Mimmo Franzinelli je zbral zapise, ki jih je s soške fronte pošiljal časopisu Il Popolo d'Italia Benito Mussolini. Danes žalna slovesnost Danes bo na Pedrovem pri Braniku žalna svečanost v spomin na enajst padlih borcev VOS in VDV, GAP in borcev premične bolnice. Spominski dogodek bo z začetkom ob 11.30. (km) posočje - Slovenska vlada pooblastila veleposlanika Poti miru od Alp do Jadrana na Unescov poskusni seznam Slovenska vlada je na včerajšnji seji soglašala z vpisom Poti miru od Alp do Jadrana - Dediščina prve svetovne vojne na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Za podpis vloge za vpis je vlada pooblastila veleposlanika Andreja Slapničarja, stalnega predstavnika Slovenije pri Unescu. Soško bojišče prve svetovne vojne je za seboj pustilo veliko ostalin: vojaška pokopališča, kaverne, strelske jarke, kostnice, kapele, spomenike, muzeje na prostem in druga obeležja, ki predstavljajo pomembno snovno in nesnovno dediščino evropske in svetovne zgodovine ter opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi. Ni naključje, da so Poti miru, ki vodijo od Alp do Jadrana, slovesno odprli marca lani na Trgu Evrope - Transalpini v Gorici-Novi Gorici, saj gre za simboličen kraj, ki povezuje dve mesti in dve državi, v neposredni bližini pa so med prvo svetovno vojno potekali najbolj krvavi spopadi. Ozemlje zgornjega Posočja, Goriške, sosednjih Brd, Vipavske doline in Krasa je tudi danes posejano z neizbrisnimi spomini na prvo svetovno vojno. Vse postopke in aktivnosti v zvezi s pripravami in predajo dokumentacije za vpis izvaja in usklajuje slovensko ministrstvo za kulturo. Unescov poskusni seznam svetovne dediščine je pregled spomenikov ali območij, za katere država podpisnica konvencije ocenjuje, da bi v prihodnosti lahko kandidirali za vpis na seznam svetovne dediščine. Slovenija ima na Unescovem seznamu svetovne dediščine vpisane Škocjanske Kaverna nad Kanalom v Soški dolini jame, kolišča na Ljubljanskem barju v okviru serijske transnacionalne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp in tehniško dediščino v Idriji kot del serijske transnacionalne nominacije Dediščina živega srebra - Almaden in Idrija. Na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem procesu, pa je trenutno vpisanih šest enot iz Slovenije (Klasični kras, Fužinske planine v Bohinju, Partizanska bolnica Franja, bukovi gozdovi in nadčasovna humana arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi). Za tri od teh so oddani ali v pripravi dosjeji nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine. gorica - Komigo Baby v Kulturnem domu Coprnica Mica se je po koncu študija zaposlila v slikanici o Janku in Metki Naslednja predstava bo glasbena igra »Antonton« ob koncu februarja Predstavo je odigrala Lucija Cirovič foto, V okviru niza otroških predstav Komigo Baby je na svoji metli v nedeljo dopoldne v goriški Kulturni dom priletela coprnica Mica. V veselje številnih otrok, pa tudi njihovih staršev, babic in dedkov, je s pripovedjo, plesom in petjem opisala svojo dolgo pot, ki jo je privedla do tega, da je po napornem študiju v zahtevni Kraljevi akademiji pravljic, pripovedk in basni postala diplomirana coprnica. Po opravljenem zaključnem izpitu se je zaposlila v znani slikanici o Janku in Metki ter doživela marsikaj: spoznala je pravljične like, srečala se je z različnimi ljudmi in živalmi, obiskala je tudi zanimive kraje. Med obiskom jo je po muzeju vodila ostarela in dolgočasna vodička, zgrozila pa se nad početjem porednega Mihca, ki je trgal liste iz knjige pravljic, zato da je z njimi izdeloval letala. Pred Mihčevim uničenjem je skočila iz sli- kanice in se zaposlila v knjižnici. Njena glavna skrb je po novem bila učiti otroke, da lepo ravnajo s knjigami in slikanicami. Kot pri vsaki pravljici je tudi v zgodbi o coprnici Mici poučno sporočilo, ki spodbuja k ljubezni do knjige in pisane besede. Omeniti velja, da je predstavo Boštjana Štor-mana, v kateri so iz dvorane sodelovali tudi otroci, odigrala ena sama igralka. To je Lucija Čirovič iz Ljubljane, ki je poleg coprnice Mice odigrala še nekaj vlog. Glas je posodila tudi Janku in Metki, predvsem pa simpatičnemu krokarju Alfredu, ki jo je spremljal med njenimi potovanji po pravljičnih deželah. V imenu organizatorjev je občinstvo uvodoma pozdravil znani gledališki igralec Franko Korošec, ki je napovedal naslednjo predstavo v nizu Komigo Baby. To bo glasbena igra Antonton, ki bo na sporedu v nedeljo, 28. februarja, ob 11. uri. (vip) / doberdob Glasbeni pozdrav novemu letu Postala je že tradicija, da kulturno društvo Jezero organizira v januarju koncert v doberdobski cerkvi sv. Martina v pozdrav novemu letu. To se bo ponovno zgodilo nocoj ob 20. uri. Nastopili bodo mlajši in starejši izvajalci. Najprej se bo predstavil 15-članski orkester kitar centra za glasbeno vzgojo Emil Komel pod vodstvom Martine Gereon. Sledil bo domači otroški pevski zbor Veseljaki, ki pod vodstvom Lucije Lavrenčič že vrsto let uspešno prepeva doma in po Evropi. Pozornosti je vreden tudi kvartet prečnih flavt Glasbene matice, ki vadijo pod mentorstvom Iris Risegari. Drugi del koncerta bosta oblikovala moški pevski zbor Skala iz Gabrij, ki ga vodi Zulejka Devetak, in domača ženska vokalna skupina Jezero pod taktirko Daria Bertinazzija. Obeta se torej lep glasbeno vokalni večer, ki ga ne gre zamuditi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. M Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 30. januarja ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA« - NAGRADA MACE-DONIO: v dvorani Galupin v Roman-su bo danes, 23. januarja, ob 20.45 »Molto piacere«, iz filma »Carnage«. 29. januarja ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici »Divine Commedie«, predstava v furlanščini, nastopa skupina I Trigeminus; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 23. januarja, ob 21. uri nastop skupine Rimbamband »Il sol ci ha dato alla testa«; več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. V ROMJANU: v telovadnici Ondina Pe-teani bo v petek, 12. februarja, ob 20.30 gledališka predstava, posvečena 125.000 vojakom italijanske in drugih narodnosti iz obmejnih krajev, ki so se med prvo svetovno vojno borili z avstro-ogrsko vojsko z naslovom »Come cavalli che dormono in piedi« Paola Rumiza. Dogodek prireja združenje Leali delle notizie v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK. Vstopnice na sedežu združenja Leali delle noti-zie na Trgu Franca Jožefa v Ronkah; informacije po tel. 338-1335516 (Isabella), 349-0896587 (Michele) in 3355634089 (Cristina). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici ob 20. uri: danes, 23. januarja, ob 10.30 gledališka igralnica, vodi igralka Medea Novak; ob 20. uri Tinkara Kovač z Big band NOVA »Življenje je kabaret«, Rota-rijski klub Solkan in SNG Nova Go- rica, doborodelni koncert za invalidno mladino iz Stare Gore; informacije po tel. 003865-3352247 ali na bla-gajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici gledališke predstave za otroke od 3. leta dalje: danes, 23. januarja, ob 16.30 »Io sono un ladro di bestiame (felice)«, nastopa Gek Tessaro; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 21.15 »Revenant - Redivivo«; 15.20 - 19.50 »Quo vado?«. Dvorana 2: 15.30 »Il piccolo principe«; 17.30 »La corrispondenza«; 20.00 »La grande scommessa«; 22.20 »Quo vado?«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 19.50 »Ti guardo«; 21.30 »La corrispondenza«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 21.15 »Revenant - Redivivo«; 15.20 - 19.45 »The Pills - Sempre meglio che lavo-rare«. Dvorana 2: 15.00 »Steve Jobbs«; 17.10 - 20.15 - 22.10 »Quo vado?«; 18.45 »The Pills - Sempre meglio che lavo-rare«. Dvorana 3: 15.00 »Revenant - Redi-vivo«; 17.45 - 20.00 - 22.15 »Steve Jobs«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 »Piccoli bri-vidi«; 18.30 - 20.15 - 22.15 »Se mi la-sci non vale«. Dvorana 5: 15.30 - 17.45 »La corri-spondenza«; 19.50 - 22.10 »Creed -Nato per combattere«. n Razstave V PALAČI LOCATELLI v Krminu bo danes, 23. januarja, ob 17. uri odprtje razstave z naslovom »Thea Grusovin Geromin - Ricordi di una vita in punta di pennello«, ki jo organizira kulturni krožek Tullio Crali iz Gorice. Razstavo bo predstavila Serenella Ferrari, ki je uredila katalog; na ogled bo do 29. februarja ob petkih, sobotah in nedeljah 15.30-18.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja. Do 31. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«. Odprti sta od torka do petka 9.3012.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi, v nedeljo, 24. januarja, ob 18. uri tudi ogled razstave o čokoladi v prvi svetovni vojni. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave. Urnik: do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.3019.00, ob nedeljah 10.30-19.00. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00. GORIŠKA H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi na informativne sestanke za vpis v vrtce: 25. januarja Čira Čara v So-vodnjah ob 16.30 in Živ Žav na Vrhu ob 18. uri. Dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu bo v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Župančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pev-mi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Župančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri. TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481533495 v popoldanskih urah. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici organizira 12. in 13. februarja informativne dneve za akademsko leto 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazo- vi ulici 5 v Gorici: Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 10. uri; Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja) v petek, 12. februarja, ob 13. uri in v soboto, 13. februarja, ob 11. uri. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 30. januarja od 15.30 dalje dan odprtih vrat v šoli in vrtcu; informacije po tel. 0481-67496 ali educarewal-dorf.fvg@gmail.com. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 13. februarja, krajšo ekskurzijo za obisk in ogled spomenika na Cerju nad Mirnom. Odhod z lastnimi sredstvi ob 14. uri s parkirišča tržnice v Mirnu. Obvezna prijava do konca januarja. Po obisku bo valentinovo večerno srečanje udeležencev. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 29. avgusta na Nizozemsko in Flandrijo; informacije in vpisovanje do konca februarja po tel. 0481882285 (Ivo Kovic). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 5. marca, ob praznovanju dneva žena v Istro, Grožnjan, Motovun, Livado in Vodnjan, kjer bo kosilo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (gostilna Peric), 0481-78398 (trgovina Mila) in 380-4203829 (Miloš) do 20. februarja oz. do zasedbe mest. NOČNI POHOD NA ŠKABRIJEL 2016: Društvo za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917 vabi na prvi Nočni pohod na Škabrijel, ki bo danes, 23. januarja, z začetkom ob 19. uri. Zbirno mesto bo pred Gasilskim domom v Novi Gorici. SPDG prireja v nedeljo, 31. januarja, izlet na Kojco (1303 m). Informativni sestanek bo v četrtek, 28. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu; informacije in prijave: andrej@spdg.eu in tel. 320-14237112 (Andrej). □ Obvestila SKRD A. PAGLAVEC iz Podgore sklicuje izredni občni zbor v torek, 26. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na društvenem sedežu v Ul. 4 Novembre 39 v Podgori. Na dnevnem redu bodo imenovanje predsednika izrednega občnega zbora, poročilo o društvenem delovanju v letih 2014-2015, stanje sedeža, volitve novega odbora oz. sklep o prenehanju delovanja društva, razno. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). SEKCIJA VZPI ANPI VRH vabi člane na občni zbor v četrtek, 28. januarja, v centru Danica na Vrhu s pričetkom ob 20.30. TEČAJE NORDIC WALKING organizira goriška pokrajina, informacije in vpisovanje: ASD Laguna Champ iz Gradeža (tel. 0431-81003, 3319539414), ASD San Lorenzo Sport iz Šlovrenca (tel. 320-4014091, alfredo-piacentini@libero.it), AŠKD Kreme-njak iz Jamelj (tel. 0481-22122, 3356945789, bruno.oretti@libero.it), AŠD Sovodnje (tel. 338-1411463, mbutko-vic@libero.it in tel. 320-419538), združenje Millepiedi iz Tržiča (tel. 3484074126, grazianobortolus@libero.it), združenje Mossa giovane (tel. 3488576492, mossagiovane@gmail.com), pokrajinski AUSER (tel. 348-7535058, simonitmarina@gmail.com in vivet-ta.nonis@gmail.com), Gruppo mar-ciatori dell'Olmo iz Ronk (tel. 3471182875, marciatori.olmo@yahoo,it) in Pro loco iz Turjaka (tel. 335-232166, paolo.buttignon@alice.it). VZPI-ANPI DOBERDOB vabi člane na občni zbor sekcije Jože Srebrnič danes, 23. januarja, ob 16. uri v prostorih KD Jezero v Doberdobu. VZPI-ANPI SOVODNJE-RUPA-PEČ-GABRJE sklicuje občni zbor sekcije danes, 23. januarja, ob 17. uri v dvorani Antonije Kosič Pavletič kulturnega društva Skala v Gabrjah. Na dnevnem redu poročilo tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora, razno. VZPI-ANPI sekcija Štandrež, obvešča da bo redni občni zbor danes, 23. januarja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v domu A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 25. januarja 2016, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovodnjah (Prvomajska ul. 73). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fotote-ka bodo zaprti do 28. februarja. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici pa bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob ponedejkih in sredah 9.00-13.00 in 14.30-17.30, ob torkih 9.00-13.00. Katalog knjižnice je na spletnem naslovu www.biblioest.it/SebinaOpac/Opac 0 Prireditve FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na fotografski »Večer z avtorjem«, ki bo v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v ponedeljek, 25. januarja, ob 20.30. Članica in lektorica pri FIAFU Lorella Klun bo predavala na temo »Coup de theatre. Insceniranje v fotografiji«. S pomočjo video projekcije bo predstavila zgodovinske in sodobne av- Nedelja, 24. januarja 2016 454 torje, ki se bavijo z »narrative« in »sta-ged photography«, v katerih so posnetki načrtovani, izdelani in inštalirani. Predavanje bo v italijanščini in je brezplačno ter odprto vsem. Sledila bosta diskusija in klepet; informacije na info@skupina75.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 23. januarja, ob 18. uri Devis Bo-nanni predstavil svojo knjigo »Il buon selvaggio. Vivere secondo natura mi-gliora la vita«. V sredo, 27. januarja, ob 18. uri bosta Graziella Coni in Marzia Fabro predstavili knjigo »La danza di cielo e terra«. KD DANICA vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture z naslovom »Čas begunstva« danes, 23. januarja, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Program bodo oblikovali Vili Prinčič s predstavitvijo knjige »V Brucku taborišču 1915-1918«, ŽPZ Danica, otroška in mladinska skupina Danica. Večer bo priložnost za poravnavo društvene članarine. MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 26. januarja ob 20. uri: predstavili bodo knjigo Marine Rossi o vojakih Rdeče armade na italijanski vzhodni meji med leti 1941-1945 z naslovom »Soldati dell'Armata Rossa al confine orientale 1941-1945«. Z avtorico se bo pogovarjal zgodovinar Jože Pirjevec. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 27. januarja ob 19. uri pogovor in predavanje s projekcijo »Viki Grošelj: 40 let mojih soočanj s Himalajo«. Za koncert skupine Siddharta 30. januarja so vstopnice razprodane; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred pričet-kom prireditev, tel. 003865-3354016; blagajna@kulturnidom-ng.si. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v sklopu »Srečanj pod lipami« v KC Lojze Bratuž v Gorici: v četrtek, 28. januarja, ob 20. uri bo srečanje na temo »Slovenski jezik v šoli«. O aktualni temi, ki je povezana z bližajočim dnevom slovenske kulture, bodo spregovorili prof. Maja Melinc, prof. Marija Kostnapfel in prof. Adrijan Pahor. Večer bo vodil časnikar Julijan Čavdek. »PRAZNIK MIRU« V KRMINU bo v soboto, 30. januarja, v župnijski dvorani Trevisan za mlade od 15. ure dalje in za odrasle od 16. ure. Ob kulturnem programu bo med drugimi gosti tudi novinar Mitja Volčič; ob zaključku bo maša, ki jo bo daroval nadškof msgr. Redaelli in ob 20.45 bo v občinskem gledališču koncert skupine The Sun. Koncert je brezplačen, nujna pa je predhodna najava na naslov thesun-cormons@gmail.com. Prireja organizacija Azione Cattolica iz Gorice. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Vis-cu. V torek, 1. marca, pa bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu računalniških delavnic »Z nami po e-znanje« srečanje o spletnih straneh za hrambo dokumentov v torek, 2. februarja, med 17. uro in 18.30; več na www.ng.sik.si. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Rita Villani vd. Di Zorzi z glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V ZAGRAJU: 10.00, Elvira Greatti vd. Cocciante (s pokopališča v Gradišču ob 9.50) v kapeli v Ul. Vittori in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Sergio Bean iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.00, Claudio Dermit iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 11.00, Vilma Stradolini vd. Sant (iz Palmanove) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 6 Sobota, 23. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Včasih je dovolj pašteta Darja Kocbek / V tem tednu je državljanom postalo dokončno jasno, da si elita, tako politična kot intelektualna, res ne zasluži nobenega spoštovanja več. Najprej jim je predsednik levosredinske vlade Miro Cerar sporočil, da ni sprejel odstopa ministra za finance Dušana Mra-morja. Ta mu je ponudil odstop zaradi pritiska javnosti, ker si je kot dekan ljubljanske ekonomske fakultete izmislil protizakoniti dodatek za stalno pripravljenost profesorjev. Mramor je ta dodatek prejemal tudi sam. Da bi pomiril javnost, se je očitno dogovoril s Cerarjem, da mu bo ponudil odstop, ta pa ga ne bo sprejel. Če bi Mramor res hotel prevzeti odgovornost za goljufijo, ki si jo je sam izmislil kot dekan, bi predsedniku vlade sporočil, da nepreklicno odstopa s položaja finančnega ministra. Tako pa je bila njegova ponudba z odstopom le igra, s katero sta z Mirom Cerarjem skušala afero z nezakonitimi dodatki zgolj pomesti pod preprogo. Toda državljani so kmalu zatem izvedeli, da med člani vladajoče elite, ki se jim ni treba bati za službe in zaslužijo več kot dovolj za dostojno življenje, ni le ljudi, ki si z izigravanjem in kršenjem zakonodaje povečujejo prihodke, ampak so tudi ljudje, ki so šli celo tako daleč, da so kradli v trgovinah. Janka Burgarja, državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo, so trgovci marca lani ujeli, ko je več dni zapored kradel paštete, jušne kocke, piškote, študentsko hrano, suhe slive in drugo. Vrednost ukradenih stvari po poročanju časopisa Dnevnik ni presegla 50 evrov. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v četrtek predlagal razrešitev Burgarja, ki je dejanje priznal in obžaloval, in vlada ga je razrešila. Pri kraji v trgovini naj bi konec novembra lani zalotili tudi državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Andreja Špengo. Ta vztraja, da ni šlo za krajo, ampak za neljubi dogodek, ki je posledica njegovega nerodnega ravnanja. Ko je trgovcu zadevo pojasnil, je bil primer zaključen in ta ni zahteval pregona. Ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar razrešitve Špen-ge (še) ni predlagala in ni povedala, ali jo bo predlagala. Špenga naj bi poskušal ukrasti tesnila v vrednosti 40 evrov. Ob takšnih dogodkih in na podlagi dosedanjih izkušenj državljanov ni presenetilo, da so se državni lastniki po več dokapitalizacijah z davkoplačeval-skim denarjem odločili poslati v stečaj še eno od slovenskih podjetij z dolgoletno tradicijo. Sodišče v Kranju je v četrtek na predlog uprave začelo stečajni postopek za proizvajalca obutve Peko iz Tržiča. Peko, kjer so 113 let proizvajali čevlje, je v težavah in na robu stečaja že več let. Državni lastniki so ga dokapita-lizirali v letih 2011, 2012 in 2014. Tisti, ki so bili pri koritu, so si očitno nagrabili, kar je bilo za nagrabiti, zato je Peko zdaj, ko ni nič več ostalo, zrel za stečaj, enako, kot so bila pred njim zrela za stečaj že druga tradicionalna podjetja v katerih so najprej poniknili milijoni davkoplačevalskih evrov. Ob stečaju Peka gre kar verjeti predsednici sindikata Peka Sandri Lang, da bodo največje žrtve zaposleni. S stečajem jih bo službo izgubilo 156. Predsednik nadzornega sveta Peka Andrej Šu-šteršič je resda prepričan, da Peko ima zdravo jedro. Zato upa, da se bo v stečajnem postopku našel kdo, ki bi ponovno oživil blagovno znamko in del proizvodnje. Stečaju se je v tem tednu za zdaj uspelo izogniti drugemu državnemu podjetju, ki je že več let v velikih težavah. To je nacionalni letalski prevoznik Adria Airways, v katerega so vlade od leta 2007 vložile 65 milijonov davkoplačevalskih evrov. Po pogodbi, ki sta jo podpisala Slovenski državni holding (SDH) kot upravljavec državnega premoženja in prav tako državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bo Adrio Airways kupil nemški sklad 4K Invest, ki seveda ni strateški lastnik in nima izkušenj s področja letalstva. Nemški kupec je specializiran za prestrukturiranje podjetij. Ta nakup slovenskih davkoplačevalcev kljub temu ne bo rešil novih vlaganj v nacionalnega letalskega prevoznika. Od 4,1 milijona evrov svežih sredstev, kolikor naj bi jih dobil v skladu z v tem tednu podpisano pogodbo, bo država zagotovila 3,1 milijona evrov. Prodajalca SDH in DUTB poskušata davkoplačevalce prepričati, da prodaja Adrie Airways, ki ima 415 zaposlenih, z dokapitalizacijo zanje pomeni manjši strošek od stečaja ali ustanovitve nove letalske družbe. Preveč takšnih obljub, ki so se izkazale za prazne, so davkoplačevalci že slišali, da ne bi vedeli, da takšna zagotovila nikakor ne pomenijo, da na koncu, ko iz nje ne bo več mogoče nič več vzeti, Adria Airways ne bo končala v stečaju. Še posebej, ker ima nemški kupec le 25 tisoč evrov ustanovnega kapitala in ni dal ne bančne garancije ne nikakršnih drugih zavez, da bo dogovorjeno doka-pitalizacijo zares izvedel. Če bo zgolj pobral, kar je še za pobrati, se mu ne bo treba ničesar sramovati, saj bo to naredil v državi, kjer je goljufija in izigravanje zakonov vgrajeno v sistem. EDIN0ST TA TEDEN Pred dnevi je na Padriče pripotovalo pismo s fronte. »Dragi brat! Preden ti nadalje pišem, te prav iz srca pozdravim in ti želim vse dobro. Ker vem, da je vsak radoveden, kako je v vojni, naj ti malo obširneje opišem, kako je naše življenje na bojnem polju v Galiciji. Naša četa je sedaj v rezervi in je nastanjena nekoliko bolj zadaj za fronto, v barakah. Te barake so napravljene še precej dobro, tako da ne vem, kedaj so mogli napraviti vse to, ako je povsod narejeno tako, kakor je tu pri nas. Naša baraka je tako velika, da je v njej prostora za petdeset mož. V baraki imamo tri peči, da si lahko zakurimo, če je mraz. Imamo tudi svojega kuharja, ki nam zjutraj in zvečer kuha kavo. Obed pa nam pripelje vozna poljska kuhinja, ki je nameščena nekoliko dalje od nas. Iz svojega nastanišča hodimo delat v strelske jarke, nekaterikrat podnevi, nekaterikrat pa ponoči. Delo je raznovrstno. Sedaj je treba spravljati blato iz jarkov, potem pa zopet kidamo sneg, če zapade v jarke. Če pa Rusi preveč pokajo s svojimi topovi, moramo biti tudi pripravljeni, da gremo PRED 100 LETI pomagat svojim tovarišem, da sovražnik ne predre naše fronte. Pri našem voju je vsake vrste ljudi, večina pa nas je Slovencev. Zvečer, ko imamo čas, se zbero nekateri in prav lepo prepevajo naše slovenske narodne pesmi, kar nam vsem zelo ugaja. Tu pri nas mine veliko dni, da niti ne vemo, da smo v vojni. Najhuje nam je, kedar je deževno vreme. Ker je tu vsepovsod le sama prst, se nabere po jarkih toliko blata, da človeku skoraj čevlji ostajajo v njem. Na delu seveda človek ne sme stati na preveč visokem in se ozirati okoli sebe, ker je nevarno, da ga piči kaka čebela, ki pribrenči z ruske strani. Preden sem odšel v vojno, sem si mislil, da je stvar hujša kot pa je v resnici. Dajejo nam precej vsega, kar potrebujemo. Koliko pač morajo imeti stroškov z nami! Hrane tudi dobimo še precej. Toda končam naj svoje pismo. Pozdravljam še enkrat prav iz srca tebe in vso tvojo družino in želim, da bi Vas, ko bi kedaj prišel domov, našel zdrave in vesele. Bog Vas živi!« TA TEDEN A PHIhDHSKI DNEVHIX V l.ll .1 III JLIL . Il I IIL'1 ■ I ■ II ■ l-li I I ■ 11.11 III 11 li . .1 PRED 50 LETI Na straneh Primorskega dnevnika je prostora tudi za modni kotiček: »Ženske smo pač take, da nas zanima vse, kar je novega, posebno če to zadeva žensko modo. Nič čudnega torej, če z radovednostjo sledimo vestem o modnih revijah, ki si sledijo v teh dneh v Rimu in ki kažejo modele visoke italijanske mode za letošnjo pomlad in jesen. Res je, da gre za visoko modo, ki z našo vsakdanjo modo nima dosti opravka, res je pa tudi, da so prav smernice visoke mode tiste, ki dajejo ton vsakdanji modi in ki jim, hočeš nočeš tudi me počasi sledimo. Po dogovoru med Firencami in Rimom, so se torej začele v Rimu modne revije najbolj priznanih italijanskih modnih hiš, medtem ko bo Firencam prihranjena čast, da bodo botrovale revijam najbolj znanih italijanskih boutiques in drugih modnih trgovin. Tokrat je Rim celo prehitel Pariz in že nakazal novosti o katerih bo še mnogo govora in polemik v prihodnjih mesecih. Lahko celo rečemo, da je bila italijanska moda v svojih domislicah tokrat zelo drzna ter je tako jasno nakazala, kakšna naj bo silhueta moderne ženske, da bo pariškim modnim hišam zelo težko prikazati še kaj bolj izvirnega in novega. Če hočemo povzeti v nekaj besedah glavne poteze do sedaj prikazanih modelov, potem lahko ugotovimo, da so se tudi italijanski modni ustvarjalci odločili za zelo zelo kratka krila (kakih deset, pa tudi več centimetrov nad koleni), za obleke z zelo tesnimi životki, ki prav nič ne poudarjajo, oziroma celo skrivajo obliko telesa in le nakazujejo ramena, ki ostanejo tako skoraj neopažena, da so se odločili za čim bolj drzne barvne kombinacije, da so pristaši kratkih večernih oblek in, končno, da se še vedno navdušujejo za nogavice izredno svetlih barv in skorajda izključno za bele čevlje, v glavnem z nizkimi petami. In kakšne ženske bodo lahko nosile takšne modele? Idealne ženske za takšna oblačila bodo izredno visoke, zelo vitke in seveda zelo „dolgonoge", z lepimi koleni, perfektnim dekoltejem in s še drugimi podobnimi vrlinami. Kaj pa vse druge? Na te pravzaprav modni ustvarjalci niso dosti pomislili, čeprav so te na svetu v večini.« OB NASPROTOVANJU DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE Časopis Delo ima novega odgovornega urednika LJUBLJANA - Osrednji slovenski dnevnik Delo bo imel novega odgovornega urednika. Matejo Babič Stermecki bo s 1. februarjem zamenjal Gregor Knafelc, sicer diplomirani komunikolog in dolgoletni svetovalec družbe FMR za odnose z mediji. Babič Stermeckijeva, ki je bila na funkcijo imenovana pred nekaj več kot dvema letoma, po njihovih navedbah ostaja zaposlena na Delu. Kot so zapisali, je po sprejetju poslovnega načrta za leto 2016 in v skladu z usmeritvijo strategije razvoja o preoblikovanju družbe v digitalno založniško družbo menjava na uredniškem mestu časopisa Delo eden pomembnejših aktivnih korakov v smeri razvoja novega poslovnega modela medijske hiše. Prednostne naloge novoimenovanega v. d. odgovornega urednika bodo po njihovih navedbah sodelovanje pri nadaljnjem prestrukturiranju družbe, reorganizacija uredništva časopisa in zagon tehnoloških naložb, ki bodo temelj za vzpostavitev novih poslovnih modelov. Družba Delo načrtuje v naslednjih letih povečano ustvarjanje prihodkov iz digitalnih vsebin. V Društvu novinarjev Slovenije imenovanje Gregorja Knafelca ocenjujejo kot «nerazumno, neodgovorno, poslovno napačno odločitev, ki kaže, da ima nov lastnik Dela velike težave s temeljnim razumevanjem vloge medijev v demokratični družbi». Gre za poskus vpliva na uredniško politiko in novinarsko avtonomijo, menijo. »Gre za podjetnika oziroma piarovca, ki nima nobenih novinarskih in uredniških izkušenj, celo več, na mesto prvega človeka prihaja v uredništvo nekdo iz 'nasprotne strani', ki je doslej v medijih ščitil izključno interese svojih strank,» menijo o Knafelcu, ki bo novo funkcijo nastopil s februarjem. Ob tem so navedli, da razumejo potrebo po prestrukturiranju in reorganizaciji uredništva. «A takšne procese bi moral voditi visoko usposobljen novinar oziroma urednik, profesionalec, zavezan novinarski etiki in standardom, ki bi obenem predstavljal tudi požarni zid pred morebitnimi poskusi lastniških posegov v novinarsko vsebino,» so prepričani. Po njihovem mnenju je z imenovanjem Knafelca, ki izhaja iz upravljavskih struktur družbe FMR oziroma skupine Kolektor, ta požarni zid porušen. PISMA UREDNIŠTVU Ik I m ur O rabi navednic... ml W i V lepih starih cajtih so nas, novo-pečene novinarje, učili, kako pišemo naslove in kdaj rabimo navednice. "Na-vednice rabimo, če dobesedno citiramo to, kar je nekdo povedal," so nam pravili. To bi moral upoštevati tudi pisec (-ka) nosilnega članka na 4. strani Primorskega dnevnika 21. januarja, ki na 4 kolonah lepo pravi (brez navednic) Stereotip o podrejenih muslimankah ustvaril Zahod. To je seveda povedal predsednik tržaške islamske skupnosti v Trstu, katerega dož-nost je, da to pove. Nikjer pa ni rečeno, in upam da ni tako, da je to tudi stališče Primorskega dnevnika. Je že res, da Koran zagotavlja pravico vsake ženske do izobrazbe in, kolikor vem, prepoveduje ubijanje žensk in otrok, a če je temu tako, bi bilo treba vprašati tisoče žensk v Afganistanu in v drugih islamskih državah (že naziv "islamska država" me moti, kot me moti "krščanska" ali "židovska" država), kjer ne samo, da jim talebani ali, kako naj jih imenujem, klavci islamske države (z malo začetnico, ker za sedaj ne gre za zemljepisni pojem) na debelo morijo ženske in otroke, jih posiljujejo, prodajajo kot sužnje in kdo ve, kaj vse ne. Podrejenost pomeni tudi prepoved, sicer ne napisana, vožnje avtomobilov za ženske, ki velja v Saudski Arabiji. Naj navedem zabavno vestičko, ki sem jo zasledil na spletu: savdijski zgodovinar, torej intelektualec, Saleh al-Saadoon pravi, da ženske ne smejo voziti, ker jih nekdo lahko posili po cesti, to pa ženskam na Zahodu ni mar, njim, muslimanom, pa je. Prijatelj Saleh, zgodovinar, tako modruje: če bi se v Saudski Arabiji ženski pokvaril avto, bi slednja imela veliko možnosti, da jo nekdo posili. Torej, je že res, da niso vse muslimanke zapostavljene, a je tudi res, da se ženskam pri tistih muslimanih, ki po svoje tolmačijo Koran, ne godi prav dobro. Teh pa ni prav malo. In tega si ni izmislil Zahod...A da se razumemo in da ne bo nesporazumov: muslimani, kot tudi verniki vseh drugih religij, imajo vso pravico, da svojega boga častijo pa naj bo v Afganistanu, Saudski Arabiji, Italiji ali Sloveniji. Ivan Fischer Pripis uredništva Pravilo poznamo. Navednicam ali, bolj pravilno, narekovaju (beseda na-vednica ima v Slovenskem pravopisu pripis »neobičajno«) smo se odpovedali, ker se nam je zdelo, da je iz konteksta razumljivo, da gre za besede g. Igbarie. Za pomanjkljivost se opravičujemo. O knjigarni v Mladiki Berem v decembrski številki Mladike, v uvodniku, posvečenemu gospo- darstvu, da naj bi Jadranska finančna družba svojčas »zmetala« Tržaško knjigarno iz svojega sedeža na ul. S. Francesco. V resnici je JFD pred leti prevzela od privatnikov Tržaško knjigarno z namenom, da ohrani odprto edino tovrstno našo postojanko v samem mestnem središču, kljub temu, da smo se zavedali da slednja posluje z negativnimi številkami. Ohranili smo jo tako pri življenju še nekaj let. Izgube so se iz leta v leto kopičile, dokler so dosegle takšno raven, da so spravile v veliko težavo premoženje naše družbe. Takrat smo se morali vdati in Knjigarno smo s težkim srcem zaprli. Poudaril bi še enkrat, kot sem že večkrat storil, da nismo v teh letih ka-sirali niti centa najemnine. Kasneje smo za prostore dobili novega najemnika, ki nam s svojimi plačili vsaj delno pomaga kriti dolgove, ki smo si jih v teh letih nabrali. S tem bi hotel zavrniti zlonamerne kritike, ki ponujajo svojo, drugačno resnico. Istočasno pa bi želel vso srečo in uspeh novemu Tržaškemu knjižnemu središču. Boris Siega, edini upravitelj Jadranske finančne družbe O razpravi v Trgovskem domu Spoštovani gospod Pahor, žal nam je, da vas je vabilo mo-deratorke, da predčasno sklenete svoj prispevek k razpravi, ki je sledila predstavitvi monografije Matejke Grgič v goriškem Trgovskem domu, tako hudo prizadelo. Organizatorji smo se namreč uvodoma dogovorili, naj bo trajanje prireditve časovno omejeno ter moderatorko izrecno prosili, naj bo pri odprti razpravi pozorna, da se komentarji ne prelevijo v predolga razmišljanja. Šlo je torej zgolj za spoštovanje predvidenih časovnih okvirjev, ki se jih je moderatorka dosledno držala. Organizatorji se vam vsekakor opravičujemo za nastalo zadrego in vas vljudno vabimo, da se še naprej udeležujete naših prireditev. Z odličnim spoštovanjem! Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.i.k.) / TRŽAŠKA Nedelja, 24. januarja 2016 1 1 Tržačan za Panini TRST - Sličico moštva Genoa za zbirko Panini o nogometni A-ligi je zarisal Tržačan Manuel Zuliani, eden od enajstih avtorjev, ki so se včeraj v Rimu udeležili uradne predstavitve zbirke za nogometno sezono 2015/2016. 128 strani obsežna zbirka šteje 893 sličic ekip in posameznikov klubov od moške A do D-lige, ženske A-lige in mladincev prvenstva Primavera (Pomlad). Družba Panini je svetovni proizvajalec sličic 700 milijoni evrov letnega prometa in 950 zaposlenimi. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Terpinove statistike LJUBLJANA - O odlični igri Števerjanca Jerneja Terpina v zmagoviti tekmi ACH Volleyja v ligi prvakov proti Novemu Sadu smo že poročali. Dopolnimo novico še s statističnimi podatki bivšega odbojkarja Olympie. Kažejo, da je bil res izvrsten. V napadu je imel kar 64- odstotni izkoristek (22 napadov, 14 točk, 3 napake), zelo dobro je tudi sprejemal servis (56% pozitivnih sprejemov, 50% odličnih), serviral je petnajstkrat, zgrešil pa le dva servisa. košarka - Po prvem delu A-lige Košarkarska stagnacija Stagnacija. Tako bi lahko opisali stanje italijanske košarkarske A-lige, katere prvi del regularnega dela se je zaključil prejšnji teden. Zgovoren je namreč podatek, da je bilo na vsakem doslej odigranem srečanju v povprečju prisotnih 3.798 gledalcev, medtem ko jih je bilo v lanski sezoni 3.797. Letošnja A-liga je torej pridobila enega samega gledalca od približno 60 milijonov italijanskih prebivalcev. Podatek zgovorno priča o tem, da je najbolj kakovostno košarkarsko prvenstvo na polotoku še vedno zelo oddaljeno od nekdanjega slovesa, tako nizke številke pa gre pripisati tudi neprimernim in majhnim dvoranam, včasih skorajda telovadnicam, ki so večkrat zastarele oz. neprimerne za današnje standarde. Sicer imamo izjeme, saj si tekme moštva EA7 iz Milana v povprečju ogleda 8.451 gledalcev, v košarkarski Bo-logni je na vsakem srečanju 5.356 navijačev, še štiri ekipe pa lahko računajo na več kot 4.000 gledalcev, medtem ko je pri ostalih ekipah stanje nekoliko bolj porazno. Košarka v Italiji seveda ni nogomet, tako kot se dogaja pri najpopularnejšem državnem športu, pa se tudi za oranžno žogo zanima vse več televizij, saj je kritje letošnjega italijanskega prvenstva relativno dobro, glede na to, da si televizijske pravice delita javna Rai in zasebna Sky, prenosi pa nedvomno konkurirajo »gledanju v živo«. Favorita na vrhu lestvice Če si Rai in Sky delita televizijske pravice, si prvo mesto na lestvici po prvem krogu povratnega dela prvenstva z dvanajstimi zmagami in šestimi porazi delita lanski finalist Grissin Bon Reggo Emilia in najbogatejši klub EA7 Emporio Armani iz Milana. Naj dodamo zanimivost, da je zgoraj omenjena publika pravi šesti mož na igrišču pri obeh ekipah, saj sta obe na domačih tleh še vedno neporaženi, njuni rezultati pa pričajo o tem, da obramba ni pomembna zgolj v italijanskem nogometnem prvenstvu, a tudi v košarkarskem, saj razpolagata z najboljšima obrambama v ligi (EA7 prejme v povprečju 69,6 točke na srečanje, Reggio Emilia pa 72 točk). Vsekakor je sezona še dolga, ne smemo pa pozabiti, da si bodo morale ekipe zaslužiti naslov italijanskega prvaka v končnici prvenstva, saj je npr. lani Sassari osvojil naslov, potem ko je sezono zaključil na petem mestu. Nekaj pa sta si omenjeni ekipi že zagotovili, in sicer nastop na tekmovanju Be-ko Final Eight 2016 za naslov pokalnega prvaka, ki bo v Milanu med 19. in 21. februarjem. Na turnirju bodo nastopile še tretja Cremona, četrta Pistoia, peti Tren-tino, šesti Sassari, sedme Benetke in osmi Avellino. Četrtfinalni pari: Reggio Emilia - Avellino, Pistoia - Trento, Milano - Ve-nezia, Cremona - Sassari. Ruski potres, poškodbe in Sacchetti Letošnji uvod sezone je poskrbel tudi za nekaj zanimivih dogodkov izven ko- Stefano Tonut nastopa letos za Reyer iz Venezie reyer šarkarskih igrišč. Eden izmed teh je prihod ruskega podjetnika Dmitrya Gerasi-menka, ki je postal lastnik moštva Acqua Vitasnella Cantu. Po njegovem prihodu je klop zapustil trener Fabio Corbani, nadomestil pa ga je Sergey Bazarevich, ki je s Sovjetsko zvezo osvojil srebrno kolajno na SP leta 1990, srebro pa je nato osvojil tudi na SP 1994 v dresu ruske reprezentance. Nov lastnik je takoj segel v žep, saj je moštvo od novembra dalje že najelo kar pet novih igralcev, med katerimi sta tudi ukrajinski center Kyrylo Fesenko in hrvaški organizator igre Roko Ukic. Fa-bio Corbani pa ni edini, ki je izgubil službo, saj je Banco di Sardegna Sassari odslovil trenerja Mea Sacchettija, potem ko je pod njegovim vodstvom ekipa v eni sezoni osvojila italijansko prvenstvo, pokal in superpokal. Poškodbe so vplivale na sezono enega izmed največjih zvezdnikov lige: Alessandro Gentile je letos izgubil več tekem, poškodoval pa se je tudi med prvim krogom povratnega dela prvenstva. Pri tem se sploh niso izkazali nekateri ne-športni ljudje (teh ne moremo omeniti z nazivom »košarkarski ljubitelji« ali »navijači«), ki so ob njegovi poškodbi uživali tako med tekmo kot na socialnih omrežjih. Nasploh pa so italijanski košarkarji še vedno nekoliko v senci Američanov in ostalih tujcev, saj med liderji v najrazličnejših statistikah najdemo le šest Italijanov in kar 64 tujcev. Stari znanci in sponzorji V letošnji sezoni si v košarkarski A-ligi služi kruh nekaj igralcev, ki jih odlično poznamo tudi pri nas. Med temi je Tržačan Daniele Cavaliero (Openjobmetis Va- rese) zabeležil že petstoti nastop v prvenstvu, v povprečju pa dosega letos 7,7 točke, 2,5 točke in 1,8 asistence v šestindvajsetih minutah na srečanje. Prvič se preizkušata v najkakovostnejši ligi nekdanja člana moštva Pallacanestro Trieste Francesco Candussi in Stefano Tonut. Candussi (Consultinvest Pesaro) igra na srečanje v povprečju 12 minut, dosega pa 1,9 točke in 2,8 skoka na srečanje. Ravno toliko časa prebiva na igrišču tudi Stefano Tonut (Umana Reyer iz Benetk), ki dosega po 3,8 točke, 1,5 skoka in 0,9 asistence. Več izkušenj ima Tonutov soigralec Michele Ruzzier, ki v 16 minutah zbira po 4,3 točke, 0,9 skoka, 1 pridobljeno žogo in 2,6 asistence na tekmo. V A-ligi nastopa tudi Go-ričan Fabio Mian (Cremona), ki v 17 minutah prispeva 4,3 točke, 1,4 skoka in pol asistence na dvoboj. Kot zanimivost naj navedemo še pokrovitelje, ki so letos podprli italijanske A-ligaše, saj lahko ločimo dve kategoriji. V prvi najdemo podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo energetskih virov, kot so Dolomiti Energia Trentino, Sidigas Avellino in Enel Brindisi, v drugi pa agencije za zaposlovanje, saj lahko naštejemo sledeča moštva: Umana Reyer iz Benetk, Openjobmetis Varese in Obiettivo Lavoro Bologna. Kaj pa imata skupnega italijanska košarka in zaposlovanje? Stagnacijo, seveda. Albert Voncina EVROLIGA - Sinoči: Lokomotiva Kuban - Panathinaikos 76:67, Cedevita Zagreb - Efes Istanbul 84:80, Fenerbahče Istanbul 100:106 (51:72), Crvena zvezda -Unicaja Malaga 87:73 (41:43) , Laboral Kutxa - CSKA Moskva 81:71, Real Madrid - Barcelona 86:87, Himki Moskva - Brose Baskets Bamberg 78:61, Zalgiris Kaunas -Olympiacos 75:55 (33:27). trieste azzura Nagradili 90 tržaških reprezentantov Na pobudo tržaške sekcije združenja Atleti e Azzurri d'Italia in v sodelovanju z Občino Trst je sinoči devetdeset tržaških športnikov, ki so v minuli sezoni oblekli dres italijanske reprezentance, prejelo tradicionalno nagrado »Trieste Azzurra«. Nagrado so prejeli športnice in športniki vseh disciplin v članski in kategoriji mladincev. Dobitniki nagrade so letos bili tudi telo-vadka Tea Ugrin, preskakovalec ovir Critian Faidiga, kotalkarica Marina Pecchiar, rolkarja Niki Hrovatin in Dana Tenze, jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farne-ti ter jadralska dvojica Carlotta Omari - Francesca Russo Cirillo. Posebno nagrado za leto 2015 so prejeli vaterpolisti Pallanuoto Trieste, ki so v lanski sezoni napredovali v prvo državno ligo. APrimrski ~ dnevnik smučanje Uspešna Pinturault in Svindal KITZBÜHEL - Francoz Alexis Pinturault je zmagovalec alpske kombinacije za svetovni pokal v Kitzbühlu. Za trojno francosko zmagoslavje sta z drugim in tretjim mestom poskrbela še njegova rojaka Victor Muffat-Jeandet (+0,89) in Thomas Mermil-lod-Blondin (+0,92). Klemen. Kralj hitrih disciplin v tej sezoni svetovnega pokala alpskih smučarjev, Norvežan Aksel Lund Svindal, ki je zmagal v superveleslalomu, je ostal brez točk v alpski kombinaciji, saj je na kombi-nacijskem slalomu odstopil. Danes bo na Streifu specialni smuk. (11.45). Danes: ob 10.15 ženski smuk. SMRT - V 55. letu starosti je umrl Bill Johnson, olimpijski prvak v smuku iz Sarajeva 1984. Tako se je končala njegova agonija, ki se je začela 2001 po strašnem padcu na smuku, ki mu je pustil trajne poškodbe možganov. UEFA - Potrjena je uporaba tehnologije za nadzor golove črte že na letošnjem EP v Franciji, ki bo med 5. junijem in 3. julijem, NBA - Legendarni igralec Los Angeles Lakersa Kobe Bryant je dobil največ glasov za letošnjo tekmo zvezd. Bryant bo na All-Stars igral 18., kar pomeni, da le dvakrat ni nastopil na spektaklu najboljših posameznikov lige NBA. KOLESARSTVO - Četrto etapo dirke po Avstraliji je osvojil domačin Simon Gerrans. TENIS - Na odprtem prvenstvu Avstralije je Roger Federer dosegel 300. zmago na turnirjih za grand slam, Marija Šarapova pa 600. v karieri. Novak Dokovič je s 6:1, 7:5, 7:6 (6) premagal Andreasa Seppija. VATERPOLO - V tekmi za 3. mesto na ženskem EP v Beogradu je Italija z 10:0 premagala Španijo. ROKOMET - EP na Poljskem, 2. del, skupina II: Nemčija - Madžarska 29:19 (17:9), Švedska - Rusija 28:28 (15:15). Vrstni red: Danska, Nemčija in Španija 4, Rusija 3, Švedska 1. Madžarska 0. košarka - Kvalifikacije za EP 2017 Slovenija proti Ukrajini, Kosovu in Bolgariji MUNCHEN - Slovenski košarkarji bodo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2017 igrali v skupini E skupaj z Ukrajino, Bolgarijo in Kosovom.Na eu-robasket, ki bo potekal na Finskem, v Romuniji, Turčiji in Izraelu, se bo uvrstila prvouvrščena reprezentanca iz vsake od sedmih skupin ter še štiri drugouvršče-ne. Novi selektor Slovenije Igor Koko-škov je po žrebu dejal: »V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo ni lahkih tekem, saj je pritisk zmage prisoten na vsaki, a slovenska reprezentanca mora biti na to pripravljena in ne sme bežati od vloge favorita v skupini. Še največ vem o Ukrajini, ki je že dolgo na mednarodni sceni, glede Bolgarije in Kosova pa je trenutno težko karkoli napovedovati, saj ne vem v kakšnih postavah se bosta udeležila kvalifikacij. Gostovanja bodo naporna, nacionalni ponos naših tekmecev pa bo, tudi zaradi politične situacije v njihovih državah, izjemno velik, a nič ne de, naša filozofija in psihološka priprava morata biti usmerjeni le na nas same. Izbrati moramo kar se da najboljšo ekipo, pri čemer upam, da bodo igralci zdravi in visoko motivirani, saj moramo na vsaki tekmi iti na zmago.» Športni direktor Matjaž Smodiš pa je dodal: «Mislim, da smo dobili solidno skupino, za katero je težko reči ali bi lahko bila boljša ali slabša. Norvežan Svindal ansa Ukrajina je, po mojem mnenju, glavni tekmec za osvojitev prvega mesta, bosta pa tudi Bolgarija in Kosovo nevarna, saj jih ne poznamo dobro. Tekem je malo, zato bo vsaka pomembna, še posebej tiste v gosteh.» Kvalifikacije bodo potekale od 31. avgusta do 17. septembra. Prvo tekmo bo Slovenija igrala doma s Kosovom, nato sledi gostovanje v Bolgariji ter 7. septembra domača preizkušnja z Ukrajino. Nato sledijo še povratne tekme. Na EP 2017 je že uvrščenih trinajst držav - Finska, Izrael, Romunija, Turčija, Španija, Litva, Hrvaška, Češka, Francija, Grčija, Italija, Latvija in Srbija. 1B Sobota, 23. januarja 2016 ŠPORT Primorski pokal SK Brdina in ZSŠDI prirejata jutri v kraju Forni di Sopra promocijsko tekmo za Primorski smučarski pokal v veleslalomu za vse starostne kategorije, veljavno za Pokal Nova. Jutrišnja tekma se bo s pričetkom ob 10. uri odvijala na progi »Cimacuta«. Tekmovanje predvideva le en spust. Prireditelji kljub pomanjkanju snežnih padavin napoveduje optimalne pogoje smučanja na umetno zasneženi podlagi. košarka - D-liga: v Nabrežini proti Kontovelu Derbi Sokolu Sokol - Kontovel 55:51 (12:6, 22:23, 37:40) Sokol: Peric nv, Visciano 2 ( -, 1:2, -), Fer-foglia nv, Doljak 6 (2:3, 2:5, -), Babich 10 ( - , 2:5, 2:9), Pizziga 4 ( - , 2:7, -), Gallocchio 16 (6:8, 2:6, 2:12), H meljak 10 ( - , 5:5, -), Piccini nv, Terčon (-, 0:1, -), Furlan nv, Seno 7 (3:6, 2:10, 3:6). Trener: Vatovec Kontovel: Škerlj 20 (4:6, 2:3, 4:11), Žer-jal nv, Daneu 2 ( -, 1:5, 0:1), Gantar 6 (2:2, 2:7, 0:2), Starc 7 (1:2, 3:5, 0:2), S. Regent nv., Lisjak 10 (5:6, 1:6, 1:2), Devetak nv, Zaccaria ( -, 0:2, -), Sossi 2 ( - 1:1, 0:1). Trener Švab V nabito polni telovadnici v Nabrežini so kljub okrnjeni postavi v slovenskem derbiju D-lige slavili zmago košarkarji Sokola. Skoraj upokojeni košarkarji Sokola so namreč imeli večjo željo po zmagi od dvajsetletnikov Kontovela, ki so v ključnih trenutkih več grešili. Na igrišču sta bili moštvi dokaj požrtvovalni. Veliko zagrizenost je pokazal predvsem zimzeleni Marko Hmeljak. Trener Vatovec je minutažo zaupal tudi Viscianu, ki se je uveljavil pod košema in Babichu. Tekma je bila še v začetku drugega dela naravnana v korist Kontovela, ki si je priigral prednost devetih točk. To pa ni strlo Nabrežincev, sicer bogato kolonijo nekdanjih borovcev, ki so izkoristili vrzeli obrambe varovancev trenerja Švaba. Koš Gantarja S sinočnje tekme v Nabrežini fotodamj@n za delni 43:44 in trojka Škerlja (49:47) sta v zadnji četrtini še obdržala plave na površju, utonili pa so kmalu za tem po pravi bombi iz velike razdalje Stefana Babicha za delni 52:47, ki je še drugič letos okronala Sokol kot zmagovalca D-ligaškega derbija. (mar) odbojka - Moška B2-liga Olympia v lovu za točke Sloga Tabor brez Kanteta Goriška združena ekipa pred današnjim domačim nastopom zaostaja od varnega devetega mesta, ki jamči obstanek v ligi, devet točk. V prvenstvu, kjer je vsaka ekipa premagljiva, je tudi obstanek združene ekipe še možen, predvsem če bo iztržila točke proti današnjemu gostu iz Porto Vira iz pokrajine Rovigo. Na pomoč jim bi lahko priskočila tudi Sloga Tabor Televita, ki bo nastopila jutri v Repnu proti mladi ekipi iz Trevisa. V Gorici nikakor ne razmišljajo o predčasni predaji. Zavedajo se pomanjkljivosti moštva, prav tako pa je trener Fabrizio Marchesini prepričan, da bo vložen trud prej ali slej poplačan in je že napovedal najmanj pet zmag do zaključka prvenstva, ko do konca prvega dela manjkata še dva kroga. Porto Viro je kot pepelka prvenstva, razen poraza s Slogo Tabor v drugem krogu, odlično začel prvenstvo, premagal je tudi zdaj vodilno Isola della Scala. V zadnjih petih nastopih pa le dvakrat zmagal in še to po igranju tie-breaka. Srečanje se bo v telovadnici Mirka Špacapana v Gorici začelo ob 20.30. V popolnoma nasprotnem položaju je Sloga Tabor Televita, ki se bo jutri v Repnu ob 18.00 uri srečala z ekipo z dna lestvice. Mladi odbojkar-ji iz Trevisa so doslej dosegli le tri zmage. Podatek je lahko varljiv, saj je Treviso v zadnjih štirih zaporednih nastopih vedno izsilil nasprotniku igranje petega niza. Slogaši ne bodo mogli računati na Vasilija Kanteja, ki ima poškodovano peto. David Cettolo bo igral na centru, v dvomu je še nastop Biribantija na mestu korektorja, na katerem bi lahko zaigral Iaccarino. (mar) ŽENSKA C-LIGA -V ženski odbojkarski C-ligi bo danes Zalet Sloga igral v Repnu ob 18. uri. Zaletovke se bodo pomerile s solidnim videmskim Vol-leybasom. DERBI 1. ŽD na Goriškem - Danes bo ob 20.30 v Sovodnjah prvi sezonski derbi med Mavrico Val in višje postavljeno Mavrico Arcobaleno. nogomet - Elitna V Repnu vodilni Lumignacco, past za Vesno V nedeljo bo repenski Kras gostil prvouvrščeni Lumignacco. Najboljše moštvo letošnjega prvenstva elitne lige je prvi poraz v prvem delu doživelo proti Vesni in za nekaj krogov upočasnilo svojo zmagovito pot. V novem letu so vodilni najprej igrali neodločeno v Ri-vignanu in zmagali doma z 1:0 proti Virtusu iz Korena. Kras bi lahko po napovedi trenerja Zlogarja prvič letos nastopil z najboljšo postavo, saj se je ambulanta izpraznila, kaznovanih ni. Re-pensko moštvo bi rado arhiviralo poraz v Cordenonsu in končno le slavilo prvo zmago v sončnem letu, saj jim je še prej slavje vseh treh točk preprečil Sanvitese. Med drugim se je klop Krasa med obema nastopoma pritoževala nad sodniškimi odločitvami, zaradi katerih v letošnjem prvenstvu še vedno pogrešajo enajstmetrovko v svojo korist. Kriška Vesna odhaja na drugo gostovanje zapored. Sandrinovi nogometaši bodo tokrat nastopili v Chionsu. Gostiteljem, podobno kot Manzaneseju, preti velika nevarnost izpada iz lige. Vodstvo furlanskega moštva je med tednom tudi zamenjalo trenerja. Na mesto Santeja Bernardeja bo Chions zdaj vodil Alessandro Lenisa, ki bo skušal povrniti zmago v Chions. Rumeno-modri gostitelji so zadnjič zmagali 8. novembra lani. Sandrin bo tokrat moral kljubovati tudi veliki težavi v obrambi. Še vedno je na spisku poškodovanih branilec Dean Avdic, v dvomu je tudi nastop drugega srednjega branilca Roka Vattovaza. Gostovanje bo zopet prava past za Vesno, saj Chions krvavo potrebuje sveže točke. (mar) Sovodnje - Mladost Jutri v Sovodnjah (14.30) bo na vrsti še zadnji letošnji derbi rednega dela 1. amaterske lige med Sovodnjami in Mladostjo. Doberdobsko moštvo je v zadnjem krogu presen-tilo drugouvrščeno Zarjo, Sovodnje pa so na gostovanju strle odpor Turriaca. Obe zmagi pa še nista izvlekla moštvi iz natrpanega območja lestvice, ki vodi v igranje končnice za izpad. Pred jutrišnjim srečanjem ločuje boljše uvrščeno Mladost in Sovodnje le točka. Domači šport Danes Sobota, 23. januarja 2016 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Gonars; 14.30 v Trebčah: Primorec -Sistiana DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Zaule; 18.30 v San Giorgiu di Nogaru: Sangiorgina - Kras Repen KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 20.30 v San Giorgiu di Nogaru: Codroipo - Bor Radenska UNDER 16 MOŠKI - 19.30 v Trstu, Ul. Cantù: Starenergy - Breg UNDER 15 MOŠKI ELITE - 16.00 na Stadionu 1. maja: Bor - Centrosedia UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzura - Jadran UNDER 14 MOŠKI ELITE - 16.00 v Gorici: Ardita -Bor UNDER 14 MOŠKI - 15.00 v Trstu, telovadnica Don Milani: Servolana - Dom ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Porto Viro ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Volleybas MOŠKA C-LIGA - 20.30 v San Vitu al Tagliamento: Favria - Sloga Tabor ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Buii: Buia - Zalet Kontovel MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Štandrežu: Val - Cus 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Repnu: Zalet Sloga - Cus; 20.30 v Sovodnjah: Mavrica Val - Mavrica Arcobaleno 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 na Proseku, šola Levstik: Zalet Kontovel - Zalet Breg UNDER 16 ŽENSKE - 17.00 v Repnu: Zalet Sokol - Zalet Dvigala Barich NAMIZNI TENIS C1-LIGA - 17.00 v Zgoniku: Kras - Azzura Gorizia D1-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras - Sistiana D2-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras A - San Vito; 16.00 v Zgoniku: Kras B - Cus Videm HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.30 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins - Sportleale Monleale Jutri Odbojkarji Olympie fotodamj@n Nedelja, 24. januarja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Lumignacco; 14.30 v Chionsu: Chions - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Mladost; 14.30 v Dolini: Breg -Turriaco; 14.30 v Bazovici: Zarja - Terzo 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gorici: Audax - Gaja; 14.30 v Vilešu: Villesse - Primorje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Cometazzura NARASČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Romans -Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Gradišču: Ism - Kras Repen POSKUSNI NAJMLJAŠI - 10.30 v Pavia pri Vidmu: Union 91 - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 na Opčinah: Opicina - Zarja; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzura; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese -Juventina KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Bassano DEŽELNA C-LIGA SILVER - 16.30 v San Giorgiu di Nogaru: Breg - Fogliano UNDER 20 MOŠKI - 17.00 v Gonarsu: Gonars -Dom ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Treviso MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici, Spacapan: Olympia - Soča UNDER 19 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Mortegliano UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Pordenonu: Gargano Auto - Olympia UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Štandrežu: Mavrica Arcobaleno - Torriana; 11.00 v Ločniku: Minerva - Soča Olympia UNDER 15 MOŠKI - 17.30 v Pordenonu: Avis Zoppola - Val UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Mameli: Eurovolleyschool - Sokol; 11.15 v Trstu, telovadnica Don Marzari: Azzurra - Breg; 15.30 na Opčinah: Poggivolley - Kontovel NAMIZNI TENIS D3-LIGA - 11.30 v Zgoniku: Kras Open - Udine 2000 gregor vizintin Kolesari brez zavor in menjalnika V zadnjih letih se je med številne zvrsti kolesarstva vrinila še čisto nova, ki ne predvideva uporabe zavor in menjalnika. Zmes dvoranskega kolesarstva ter drznega mestnega vijuganja med avtomobili in pešci je obrodila t.i. fiksije ali fiksna kolesa, ki so vse bolj opazna v številnih mestnih središčih. Fiksno kolo si je iz starega cestnega kolesa priredil tudi 20-le-tni Gregor Vizintin doma iz Boršta, ki je v najstniških letih tudi okusil gorsko kolesarstvo pri SK Devin. Pred štirimi leti je iz starega kolesa odstranil nepotrebne dele in iz njega ustvaril fiksija. Za predelavo kolesa in nakup novih okvirjev je porabil zgolj 120 evrov, kar dokazuje, da izdelava fiksnega kolesa zahteva zelo skormne začetne investicije. »Preizkusil sem se tudi na vel-odromu v San Giovaniju alNatiso-ne. V ta namen sem nabavil še drugo kolo s stalnim mehanizmom, tako da razpolagam z dvema fiksije-ma. Naposled sem se odločil tudi za včlanitev v novonastalo kolesarsko društvo Bartali v Domiu. Obenem sem tudi član navdušencev fiksnih koles Ursus FXD, kije septembra lani organiziralo tudi prvi Ursus Criterium na nabrežju,« razlaga Vi-zintin, ki je v prostem času tudi tro-bentaš pihalnega društva Breg. Zbral je tudi že številne nastope na tekmah - krajših krožnih dirkah v mestnih središčih, v deželi. Doslej je najvidnejši uspeh dosegel z drugim mestom na dirki Ally cat v Sacileju:»Običajno so to dirke z visokim ritmom kolesarjenja, kjer kolesarji dosegamo hitrosti do 50 km/h. K sreči je nevarnosti padcev zelo malo. Srednja hitrost je odvisna od števila ovinkov na progi, ki je dolga povprečno kilometer.« Študent managmenta na koprski fakulteti se je na sistem zaviranja zelo hitro privadil. Na fiksijih kolesarji zavirajo z zmanjšanjem pritiska na pedale, prestavo pa morajo izbrati pred začetkom dirke. Vi-zintin se je na fiksiju z lažjo prestavo preizkusil tudi na Rampigadi santi, kolesarskem in tekaškem tekmovanju na Škala šanti, a je zaradi prevelike strmine naposled moral sestopiti s kolesa. Tej posebni zvrsti kolesarjenja se posveča trikrat tedensko. Vadi predvsem ritem in vzdržljivost na visokih hitrostih. V februarju bi se rad udeležil tekme na dirkališču v Misanu, z drugimi navdušenci skupine Ursus pa že načrtuje posebno urbano preizkušnjo po tržaškem mestnem središču v aprilu. (mar) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 23. januarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Bianca 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Pas-saggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Sogno e son desto 23.45 Dok.: Cose nostre RAI2 7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Serija: Il nostro amico Charly 10.35 Viag-gi da record 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.40 Serija: Squadra Speciale Lip-sia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccar-da 17.10 Sereno variabile 18.10 Signori del vino 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike RAI3 7.00 Serija: Zorro 7.50 Film: Il diavolo in convento (kom., It., '51) 9.30 Film: I 4 mo-naci (kom., It., '62) 11.0012.25, 14.45, 17.55 Rubrike 12.0014.00, 18.55, 23.40 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Nad.: Non uccidere RAI4 RAI5 RAI MOVIE 13.40 17.45 Rai Player 13.50 Film: Specie mortale (zf, '95) 15.40 Film: Quattro matrimoni e un funerale (kom., '94, i. H. Grant) 17.40 Novice 17.55 Film: Loch Ness (fant., '96) 19.40 Film: The Stupids (kom., '96) Serija: The Mentalist 21.30 Film: True Justice - Vendetta personale (akc.) 23.30 Film: Paura (triler, '96, i. R. Witherspoon) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 10.25 Super Partes 10.50 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'invadenza 21.10 C'e posta per te _ITALIA1_ 6.30 Risanke in otroške oddaje 10.15 Film: Bogus - L'amico immaginario (fant.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Film: Mr. Nice Guy (akc., '97, i. J. Chan) 15.40 Film: Spy Kids - All the Time in the World in 4D (pust., '11, i. J. Alba) 17.25 Nan.: La vita secondo Jim 18.15 Nan.: Camera Café 19.00 Film: Happy Feet (anim., '06) 21.10 Film: L'era glaciale 2 - Il disgelo (anim., '06) 22.55 Film: Armageddon - Incubo finale (zf, '09) _IRS_ 13.35 Film: Flags of Our Fathers (voj., '06, r. C. Eastwood) 16.05 Adesso cinema! 16.35 Film: Tutti gli uomini del presidente (dram., '76, i. R. Redford, D. Hoffman) 19.05 Film: The Avengers - Agenti speciali (zf, '98, i. U. Thurman) 20.50 Scuola di cult 20.55 Film: Di che segno sei? (kom., It., '75, i. P. Villaggio) 23.30 Film: Asso (kom., It., '81) LA7 13.50 Rookie Blue 16.55 20.20 Doctor Who 17.45 Novice 17.50 Once Upon a Time 18.40 Rai Player 18.45 Intelligence 21.10 Boardwalk Empire 23.20 L'attacco dei Giganti 14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.20 Mediterraneo mare nostrum 16.05 Gledališče: La solitudine di un portiere 16.40 La scuola dei geni 17.20 Le lezioni dei maestri 17.50 Come si guarda un'opera d'arte 18.15 Novice 18.20 Ubiq - Collettivita 18.50 Nello studio di Mondrian 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Grattacie-li d'autore 21.15 Gledališče: Attila 0.05 Joe Strummer: Il futuro non e scritto 21.20 Film: Red Dawn - Alba rossa (akc., '12, i. C. Hemsworth) 23.00 Film: Salon Kitty (dram., '76, r. T. Brass) RAI PREMIUM 12.25 Film: Crimine passionale (krim.) 14.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.10 Mister Premium 15.10 Nad.: Un'altra vita 17.05 Novice 17.10 Cosi lon-tani cosi vicini 19.10 Rai Player 19.15 Nad.: Paura di amare 21.20 Nad.: Per amo-re del mio popolo 23.15 Nad.: Tutto puo succedere _RETE4_ 7.05 Media Shopping 7.55 Modamania 8.25 Film: Questo pazzo sentimento (kom.) 10.30 Donnavventura 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 15.45 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.15 18.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Okus po novem začetku 10.15 Infodrom 10.30 Dok.: V svojem ritmu 11.10 TV arhiv 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok.: Moj pogled na znanost 15.00 Dok. serija: Afrika 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Bob leta 2015 21.30 Nad.: Fortitude 7.30 13.30, 20.00, 0.40 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 II pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Film: Brutti, sporchi e cattivi (kom., '76, i. N. Manfredi) 16.20 Film: Un americano a Roma (kom., '54, i. A. Sordi) 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: Broken Trail - Un viaggio pe-ricoloso (vestern, '06) _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Indovina chi viene a cena (dram., '76) 23.20 Film: Harry & Son (dram., '84, r. in i. P. Newman) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 11.10 Jamie: Ricette a 5 euro 13.05 18.05 Viaggi nudi e crudi 14.05 Posso dormire da voi? 16.05 Film: I gatti persiani (dram.) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Sto-ria segreta 21.55 Dok. serija: Come il ses-so ha cambiato il mondo _CIELO_ 11.00 Fratelli in affari 14.00 Novice 14.15 Junior MasterChef Spagna 16.50 Master-pasticciere di Francia 17.45 Cucine da incubo 19.45 Affari al buio 20.15 Affari di fa-miglia 21.10 Film: Play Motel (krim., '79) _DMAX_ 12.30 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'ave-vo detto 15.05 Incidenti di percorso 15.55 Affari a quattro ruote 17.45 Rugby Stories 18.10 Cacciatori di tesori 18.35 Affari in va-ligia 19.30 Storage Wars Canada 20.20 Banco dei pugni 21.10 Top Gear 22.55 Come e fatto 23.00 Film: Golob, ki je sedel na veji in razmišljal o življenju (kom.) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.10 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž) 11.40 Alpsko smučanje: SP, smuk (m) 12.55 Smučarjev dnevnik 13.10 Biatlon: SP (ž), zasledovalna tekma 13.45 20.00 Deskanje na snegu: paralelni slalom 15.50 Smučarski skoki: SP (m), ekipna tekma 18.00 Biatlon: SP (m), zasledovalna tekma 19.00 Dok. serija: Glasovi strahu 19.30 Dok. serija: V svojem ritmu 20.20 Rokomet: EP (m) 22.00 Zvezdana 22.45 Presenečenja 23.35 Odd.: Bleščica _KOPER_ 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.35 Potopisi 16.00 Webolution 16.30 Arhivski posnetki 17.25 23.35 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Drobtine... 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Film: Gospa je konformistka (muzikal) 22.20 Dok.: Šport brez meja 22.50 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 11.00 13.00 Tv prodaja 11.15 Film: Oliverjev duh (druž.) 13.15 Zdravo hujšanje 14.10 Film: Robin Hood (pust.) 16.10 Film: Sinoči (rom., '10, i. K. Knightley) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Avatar (fant., '09, i. S. Worthington) 23.00 Film: Gorile v megli (biogr., '88) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.45 18.05 Pozor, priden pes! 8.15 13.55 Nan.: Novo dekle 8.4019.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 Serija: Šola za prvake 10.05 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv prodaja 10.50 Top Gear 11.55 Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.55 Serija: Nezmotljivi čut 14.25 Film: Simpsonovi (anim., '07) 16.00 Film: Lepotica pod krinko 2 (kom., '05, i. S. Bullock) 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Norbit (kom., '07, i. E. Murphy) 21.55 Film: Velika pričakovanja (dram.) ~1l Sobota, 23. januarja gj La7d, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Indovina chi viene a cena ZDA 1967 Režija: Stanley Kramer Igrajo: Spencer Tracy, Sidney Poitier, Katharine Hepburn, Katharine Houghton in Isabel Sanford. Joanna, Joey Drayton, ameriško dekle, ki je odraslo v liberalni in premožni družini v San Franciscu, se je na Hawajih zaljubila v Johna Prentince-ja, temnopoltega, zelo cenjenega in spoštovanega zdravnika. Njuna vez je tako globoka, da se kmalu odločita tudi za poroko, a pred tem morata seveda spoznati in predstaviti drug drugemu svoje starše. Joey je pre-pičana, da Johnova barva polti še zdaleč ne bo problem, v resnici pa kljub veliki odprtosti spozna, da predstavlja to za njenega očeta še vedno velik tabu, pa čeprav je Joeynina mama prepričana, da ljubezni ne gre omejevati. Kmalu se izkaže, da zelo podobno razmišlja tudi Johnova mama, pa čeprav je njen mož nasproten zvezi med temnopoltim sinom in nevesto, ki je belka. Film, ki ga je ameriški filmski inštitut ocenil med sto najboljših ameriških ce-lovečercev vseh časov, velja za najznamenitejši primer zgodovine hollywo-odskega liberalnega filma. PLANET TV 11.35 Nan.: Vojaške žene 12.30 Hiša vaših sanj 13.30 Stroga ljubezen 14.25 Film: Stanovanje tete Agate (kom.) 16.05 Film: Oče moje neveste (kom.) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 21.50 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Zrcalce, zrcal-ce (kom., '12, i. J. Roberts) 22.05 Film: Beli oleander (dram., '02, i. M. Pfeiffer) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Cvetka Bevc: Presenečenje - izv. radijska igra, režija S. Bandi; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00, 11.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/An-teprima classifica; 15.00 Souvenir d'ltaly; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Gostja oddaje Komorno popotovanje ob 10.10 bo pianistka Natalija Šaver. V oddaji 30 minut country glasbe ob 12.30 bo v ospredju zgoščenka »Brothers of the highway«, ameriškega dua Dailey&Vincent. V oddaji Jazz odtenki ob 17.10 pa bo na vrsti pregled izidov ankete Top Jazz 2015, ki jo je na svoji januarski številki objavila najprestižnejša italijanska revija s tega glasbenega področja, to je Musica jazz. Gre za neke vrste glasbene nagrade, ki jih italijanski glasbeni kritiki dodeljujejo najbolj zaslužnim džezarjem in njihovim diskografskim izdelkom na italijanski in mednarodni sceni. Danes bo na sporedu drugi del, ki zadeva mednarodno sceno. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 24. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Iznad Baltika sega do južnega Balkana in Alp območje visokega zračnega tlaka. Od severozahoda doteka nad naše kraje suh in postopno toplejši, v nižjih zračnih plasteh pa prehodno bolj vlažen zrak. A 1030 MADRID LIZBONA - O 6/9 .o 13/1&"_V> ŽENEVA -2/4 O MILAN O-5/5 NAJ 11/-1 LJANA o -3/4/-V, Cp^o v' " v SPLIT v ^01/8 2 ¡2 Sonce vzide ob 7.36 in zatone g ob 16.57 Dolžina dneva 9.21 SOFIJA °-16/-8 ^^ SKOPJE ^ -4/1 \/Sj020 ^ ATENE » . "5/12 Ok 1030 w\> Dopoldne bo prevladovala spremenljiva oblačnost, popoldne se bo razjasnilo. Nad 1500 m bo pihal zmeren severozahodni veter. Ponoči bo v hribovitem svetu in po nižinah zmrzovalo. Danes dopoldne bo oblačno, na severovzhodu bo okoli poldneva ali zgodaj popoldne lahko prehodno rahlo snežilo. Popoldne se bo od zahoda jasni-lo. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem do 8 stopinj C. TOLMEC O-8/3 ¿3 TRBIŽ O -9/2 CELOVEC °-7/3 VIDEMO -1/8 ČEDADo 0/7 KRANJSKA G. O-10/4 5., O TRŽIČ ■¿J -11/4 KRANJ O ¿S S. GRADEC O -8/3 CELJE -7/4 O GORICA 3/8 O N. GORICA O -2/7 LJUBLJANA O-7/4 KOČEVJE ČRNOMELJ O -äfr/ffir o jutro, 1963 - Zelo mrzlo jutro, zlasti v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Le-_ tališču Brnik je temperatura padla do -27,2 o °C, v Celju so namerili -26,0 °C, v Žireh -25,0 «c °C, v Šmarju-Sapu -24,1 °C in v Ljubljani -20,2 °C. Zmerno oblačno do spremenljivo vreme bo, ob prisotnosti srednje-visokih oblakov. Nekoliko se bo otoplilo in ničta izoterma se bo dvignila do okrog 2000 m nad morjem. V alpskih dolinah se bo pojavljala temperaturna inverzija. Jutri bo dopoldne precej jasno, le na severovzhodu bo nekaj oblačnosti. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne se bo od severozahoda postopno spet pooblačilo. Nekoliko topleje bo. S. GRADEC O -5/5 CELJE -4/7 O PORTOROŽ O 0/8 O UMAG POREČ POSTOJNA O -4/8 KOČEVJE V O ČRNOMELJ OPATIJA jutri Danes: ob 2.54 najnižje -17 cm, ob 8.52 najvišje 47 cm, ob 15.32 najnižje -65 o cm, ob 21.57 najvišje 37 cm. Jutri: ob 3.30 najnižje -19 cm, ob 9.26 najvišje 46 cm, ob 16.02 najnižje -64 cm, ob 22.29 najvišje 39 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Piancavallo . . . . T.".....25 Vogel..................33 Forni di Sopra.........30 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30 Krvavec...............40 Trbiž...................40 Cerkno................../ Osojščica..............45 Rogla..................40 Mokrine...............60 Medvedi zaradi mile zime izpuščajo zimsko spanje Google virtualno predstavil Buckinghamsko palačo BARCELONA - Več rjavih medvedov v Pirenejih, gorovju, ki ločuje Španijo in Francijo, je izpustilo svojo običajno hibernacijo oz. zimsko spanje, saj temperature za ta čas ostajajo nenavadno visoke, so v četrtek sporočili okoljski in živalski strokovnjaki. Na začetku januarja so uslužbenci naravnega parka Alto Pirineo na španski strani Pirenejev na videoposnetkih opazovali medvedko in tri njene mladiče, kako iščejo hrano, namesto da bi se stiskali v kakšni jami. Ti rjavi medvedi običajno zimsko spanje začnejo konec novembra in se na prostem ne prikažejo vse do začetka aprila. A nenavadno mila zima v tem kotičku severovzhodne Španije s temperaturami od pet do šest stopinj Celzija nad povprečjem je očitno spremenila navade nekaterih medvedov. LONDON - Uporabniki svetovnega spleta bodo imeli po novem priložnost pokukati v pozlačeno notranjost domovanja britanske kraljice Elizabete II., saj je spletni iskalnik Google v sredo virtualno predstavil Buckinghamsko palačo. Palača, ki velja za primarno kraljičino prebivališče, je tehnološkemu gigantu odprla svoja vrata za 360-stopinjske prostorske fotografije nekaterih najbolj bogato opremljenih sob. Palačo si je mogoče ogledati prek računalnika ali v 3D obliki prek mobilnega telefona, in sicer na kanalu britanske monarhije na portalu YouTube. kongo - Nevladni organizaciji o zlorabi otroške delovne sile v rudnikih kobalta Otroci umirajo za naše telefone V izkoriščanje zaradi pomanjkanja nadzora vpletene multinacionalke, katerih globalni profiti dosegajo 125 milijard ameriških dolarjev KINŠASA - Nevladna organizacija Amnesty International in Afrewach (Africa Resource Watch) v novem poročilu razkrivata, da se za izdelavo pametnih telefonov in akumulatorjev za električne avtomobile izkorišča otroška delovna sila. AI in Afrewach ob tem opozarjata, da velika elektronska podjetja, med njimi Apple, Samsung in Sony, ne opravljajo osnovnega nadzora, s katerim bi zagotavljali, da se za pridobivanje kobalta, uporabljenega v njihovih izdelkih, ne uporablja otroške delovne sile. Poročilo z naslovom Zaradi tega umiramo: zlorabe človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo napajajo svetovno trgovino s kobaltom sledi prodaji kobalta za litij-ionske baterije -in ta vodi do rudnikov, v katerih odrasli in tudi otroci, nekateri stari zgolj sedem let, delajo v nevarnih razmerah. »Milijoni ljudi uživajo v prednostih novih tehnoloških izumov, redko pa se sprašujejo, kako so narejeni. Njihova predstavitev in oglaševanje v trgovinah je v ostrem nasprotju z razmerami, v katerih otroci nosijo vreče skal, rudarji pa v ozkih rudniških rovih tvegajo trajne poškodbe pljuč. Skrajni čas je, da velike znamke prevzamejo del odgovornosti za pridobivanje materialov, iz katerih se izdelujejo njihovi dobičkonosni proizvodi,« Direktor JP Morgan Chase lani »zaslužil« 27 milijonov dolarjev NEW YORK - Glavni izvršni direktor banke JP Morgan Chase Jamie Dimon je v letu 2015 zaslužil 27 milijonov dolarjev, kar je 35 odstotkov več kot leta 2014. Večino kompenzacij je dobil v obliki delnic, ki jih ne sme takoj prodati. Upravni odbor banke mu je gotovinski del plače znižal s 7,4 na 6,5 milijona dolarjev, preostalo pa je dobil v obliki delnic vezano na uspeh podjetja. Menda so se pritožili delničarji, ki so menili, da dobi preveč denarja ne glede na to kako opravlja svoje delo. Bančni velikan je lani ustvaril 24,4 milijarde dobička, kar je 12,4 odstotka več kot predlani. Prihodki so se medtem znižali za 1,6 odstotka na 93,5 milijarde dolarjev. je ob tem dejal raziskovalec za področje podjetij in človekovih pravic pri AI Mark Dummett. Izvršni direktor Afrewatch Emmanuel Umpala je ob tem dodal, da je »velik paradoks digitalnega veka, da nekaterim izmed najbogatejših in najbolj inovativnih svetovnih podjetij, ki na trgpošiljajo izjemno napredne naprave, ni treba dokazovati, od kod prihajajo surovine, ki se uporabljajo v njihovih izdelkih«. AI in Afrewatch sta multinacio-nalke, ki v svojih izdelkih uporabljajo litij-ionske baterije tudi pozvala, naj se zavežejo k spoštovanju človekovih pravic, preverijo, ali pridobivanje kobalta, ki ga uporabljajo, poteka v nevarnih razmerah ter z izkoriščanjem otroške delovne sile, in se zavežejo k večji tran-sparentnosti pri informacijah o doba- viteljih. Na Kitajsko sta tudi naslovila poziv, naj od podjetij, ki na področju pridobivanja virov delujejo zunaj njenih meja, zahteva preiskavo in obravnavo morebitnih kršitev človekovih pravic v proizvodnem procesu. Raziskovalci AI so sicer ugotovili, da je večina rudarjev, ki so vsakodnevno več ur v stiku s kobaltom, brez ustrezne zaščitne opreme, kot so rokavice, delovna obleka in zaščitne obrazne maske, ki bi jih varovali pred pljučnimi in kožnimi boleznimi. Na jugu DR Konga je med septembrom 2014 in decembrom 2015 življenje izgubilo vsaj 80 lokalnih rudarjev; prava številka ostaja neznana, saj mnoge nesreče sploh niso zabeležene, trupla umrlih pa ostanejo zasuta v podzemnih rudnikih. Otroci so AI razkrili, da so morali za zaslužek med enim in dvema dolarjema na dan do 12 ur na dan v rudnikih prenašati težka bremena. Leta 2014 naj bi po navedbah Unicefa v rudnikih na jugu DR Konga, tudi v tistih, kjer poteka pridobivanje kobalta, delalo približno 40.000 otrok. »Zaradi nevarnosti za zdravje in varnost je rudarjenje eno najhujših oblik dela otrok. Podjetja, katerih globalni profiti dosegajo 125 milijard ameriških dolarjev, ne morejo verodostojno trditi, da niso zmožna preveriti, od kod prihajajo ključne rudnine v njihovih proizvodnjah,« je še opozoril Dummet. V raziskavo je bilo zajetih 16 mul-tinacionalnih podjetij: Ahong, Apple, BYD, Daimler, Dell, HP, Huawei, In-ventec, Lenovo, LG, Microsoft, Samsung, Sony, Vodafone, Volkswagen in ZTE. Nobeno podjetje ni ponudilo dovolj podrobnosti, da bi se lahko neodvisno preverilo, od kod prihaja kobalt v njihovih izdelkih, še opozarja AI. (sta) ukrajina - Spor Rusiji naložili milijardni račun za plin KIJEV - Ukrajina je včeraj zaostrila gospodarsko vojno z Rusijo. Zahtevala je namreč, da ruski energetski velikan Gazprom poravna račun za več milijard evrov, ker da ji ni plačeval dovolj za transport plina preko njenega ozemlja do držav EU. Gre za bolj ali manj simbolično zahtevo, ker je Rusija podobne ukrajinske zahteve v preteklosti že ignorirala. Ukrajinski odbor za boj proti monopolom od Gazproma zahteva, da v roku dveh mesecev plača 3,2 milijarde evrov zaradi zlorabe "monopolnega položaja", ki ga uživa pri transportu zemeljskega plina preko Ukrajine. Odbor je sporočil, da ta vsota predstavlja 30 odstotkov cene zemeljskega plina, ki je v zadnjih petih letih stekel čez ukrajinsko ozemlje. Gazprom je v odzivu izrazil presenečenje nad zahtevo, a obenem poudaril, da ne bo imela vpliva na njegovo bodoče delovanje v Ukrajini. »Gazprom namerava braniti svoje pravice in legitimne interese z vsemi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo,« so v ruskem državnem koncernu zapisali v sporočilu. Preko ukrajinskih plinovodov do držav članic EU pride okoli 15 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki ga uvozijo. Članice unije od Rusije sicer skupno kupijo okoli tretjino vsega plina, ki ga uvozijo. Pri včerajšnji zahtevi gre za najnovejšo zaostritev gospodarskih odnosov med Kijevom in Moskvo. Pred tremi dnevi je Gazprom od Ukrajine zahteval plačilo 2,55 milijarde dolarjev za plin v obdobju od julija do septembra 2015.