Prvo v slovenščini tisk poročilo o čebelarstvu
Andrej Šalehar*, andrej.salehar@bf.uni-lj.si
Leta 1789 je na Dunaju izšla knjiga z naslovom Kmetam sa potrebo inu pomozh, ki jo je napisal R. Z. Becker, v slovenščino pa jo je prevedel Marko Pohlin. 33. poglavje vsebuje tudi zapise o čebelarstvu na Kranjskem, to pa je verjetno prvo v slovenščini natisnjeno poročilo o čebelarstvu.
Znetfio fftoju tinyrzi »lu. datnu EUjshuii. in: v,.- v' r, nu --d"1 K, J.; rr< e [HTi flitiinJ: i*tM, .jajc L i ii dolin iv m«	h..k i ■ ¡pL
jjci . .AH it«hr[xi ivcio , d.d; tlr,i ^jjr rfii> lest C n; ■ . ,:,,lr. Te >t lepi:, *jdir ie )«d-h1, Uit '¿i' '.- ■■;>■ . . .■ SOifiki tet« ftljiftll C-rd i.to firfcptjA, Me;stJ e-r	u
iWS;ifl 7,h|+fl.h tr-J Hm ( U IfO, is Sili. Tl|H'il
Zapis o čebelarjenju na Kranjskem, 1789, str. 253-254
Jezikovna posodobitev:
Kranjci znajo tako dobro gojiti čebele, da o tem učijo tudi druge. Ko na planinah cveti resje, tja preselijo svoje čebele; in kadar cvetita ajda in ogrščica, jih preselijo na ravnino. Lepo je, kadar se ljudje in celotne vasi ali soseske prijazno med seboj razumejo. Marsikateri razumen čebelar s svojimi čebelami na leto zasluži 100 do 200 goldinarjev.
V 49. poglavju piše tudi, kako ravnati, kadar piči čebela:
Vizh-	/- „ iili- V MttalAeT kinu
fteJu r rifr f :-=..■■ i: - , rrr fti&Tinn skilpr,, porflj^forif aloftJti; If r.i nr.o ne uiij-i;
l|i IS Dt)!*jo ii ■ r-J-fc T.i \f pcmiflrt. jLljmtO X0it|J
SI" miHf fcvIFli, Jn.li-r Ji /i nic» ^Jii;.,-r/, ti! ser. iHe/i nhh». J, fiki i ii uflih , ¿ii jjeriu . tek froe^i^ij ntd. voJe, Inu t..?. .S v' ¿al pejodul ^ku
Jtfj. t" p rMIztz.ifi (¡.liipir^irsj. Otsifsh n-.ifi.-e m!	rAosji^lH/, ili iir^^ntv pTtzb-
iprj^fti, rfilt ti pi.lif-n lifjj ¡S vajlmi ponifhf,
Kako ravnati, kadar piči čebela, 1789, str. 342 Jezikovna posodobitev:
Kadar koga piči čebela, je najbolje iz rane čim prej potegniti želo ter nanjo položiti svežo vlažno zemljo ali se na rano »uscati« ali jo pomazati z ušesnim maslom. Enako ravnamo, kadar koga piči osa, čmrlj ali sršen. Če pa je taka rana v ustih ali grlu, tedaj skupaj zmešaj v eni posodici med, olje in kis ter po žličkah požiraj. Mozolje od pikanja komarjev ali brencljev na pičenem mestu pomažemo z oljem.
O prvem zapisu je pisal tudi Stabej (1976). Tako kot on tudi mi lahko obžalujemo, da niso leta 1776 natisnili
v slovenščini napisane knjige Pogovori o čebelnih rojih Petra Pavla Glavarja. Rokopis te knjige hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Dostopen je tudi na spletu na naslovu: http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/28599.
Po doslej najdenih tiskanih dokumentih je bilo leta 1789 prvič v slovenščini objavljeno tiskano poročilo o čebelarstvu na Kranjskem. —I
Viri:
Becker, Rudolf Zacharias (1789): Kmetam sa potrebo inu pomozh, ali uka polne vesele, inu shalofne pergodbe te vasy Mildhajm. Sa mlade, inu ftare ludy (poslovenil Marko Pohlin). Dunaj, 445 strani.
DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (http://www.dedi.si/ - 14. 11. 2012),
Peter Pavel Glavar - SI AS 869, 1751-1784.
Stabej, Jože (1976): Pogovor od zhebelnih rojou/kusi, str. 66-78, v: Martin Mencej: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, 335 strani.
KMETAM
t A
POTREBO mu POMOZH
UKA £ O L N £ ■
I >
vssun ■ sHjiLosm pFKianiSHrj; j
T L V AS V	S^j/aStV
SI I L D H A J M.
Sa mltidtt in ti ji are lndy>
gm—-	—=¿10 u	--------
CTlSfJEiSU SA DUAEJU
Crniisinst Gn BsiSftJU, ¡1 filifliilTt
* zaslužni prof. dr., Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Naslovnica knjige Kmetam sa potrebo inu pomozh, 1789