LIKOVNA  UMETNOST
VANJA RADAUŠ V MALI GALERIJI. Razstava kipov in akvarelom (»polivank«) hrvatskega kiparja Vanje Radauša je zelo zanimiva. V bistvu gre za grozljiv pojav aranžerstva v naši umetnosti, se pravi, okusnega razpostav-Ijanja predmetov, ki je sicer prijetno za oko, vendar razen tega ne pove prav nič. I utli Radauševa razstava je v bistvu lep aranžma manj lepili likovnih izdelkov. Značilni so zlasti akvareli aii bolje polivanke — način slikanja s tekočimi barvami (nekaj podobnega je tudi Jakijeva misteriozna tehnika kam-zug). Tekoče barve polivamo po papirju, nato list obračamo podobno kot barski mešalei  pijač. Barve se med seboj  zlijejo,  ustvari se vrsta  potočkov,  ponekod
1056
se barva  zbere v obliki  koreninic,  prehodi  so  mehki  in  zabrisani,  faktura je gladka in čista. Poseben poudarek pa da podobi še steklo.
Seveda je lahko tak način -izražanja'; tudi kvaliteten, vendar je treba znati uporabljati. Tehnika sama po sebi ni nova. uporabljati jo zna vsak spretnejši akvarelist. Seveda pa umetnik ne sme obstati pri slučajnih in nehotenih efektih. Pri Radauševih barvnih listih pa gre brez dvoma za slučajne učinke. Le v dveh primerih vidimo, da je kipar »spontani tok« barve korigiral. Takemu slikarskemu avtomatizmu pa bi delali velikansko krivico, če bi ga krstili z zlorabljeno besedo umetnost«. Ta »umetnost« ima z umetnostjo ravno toliko skupnega kot termitnjak z oblikovano arhitekturo. Škoda je le to, da je človek (celo umetnik?) zadovoljen z delom, ki bi ga zanj mnogo bolje opravil de/ na  pobarvani  šipi.
Nekoliko boljše so plastike iz nepatiniranej^a mavca. Tu vsaj še slutimo nekdanjega Radauša. ki je bil dober kipar. Vendar nas samo spomin na nekdaj kvalitetno kiparsko obdobje ne more zadovoljiti. Morda je res potrebno, da umetnik menja svoj likovni izraz kot kameleon (druirače propade pri šarlatan-skih in mondenih žirijah-, ki kroje usodo ubogih umetnjakarjev). Lahko bi pa pomislili, da je moderna in sodobna le dobra in poštena umetnost — celo iskren socrealizem je lahko moderen. Zato nam je lahko samo žal za nekdanjim dobrim  Radaušem.
Ivan   S e d e j
1057