Praznik s pogledom v prihodnost
V teh dneh bodo v naši domo-vini zaplapolale zastave v poča-stitev 1. maja - praznika dela, borbenega  dneva solidarnosti delavcev vsega sveta.
Eno izmed osnovnih gesel razrednega in socialnega boja delavskega razreda, katerega korenine segajo že v začetek 17. stoletja, ko so nastajali prvi so-cialni razredi delavcev, je bil boj za osemurni delavnik. Zgodovi-na prvega maja se začne prve dni maja 1886 s krvavimi do-godki v Chicagu, ko je bilo ubi-tih in ranjenih večje število de-lavcev. V spomin na te in druge znane in neznane žrtve za de-lavske pravice praznujemo de-lavci prvi maj - mednarodni praznik dela in borbe delavcev vsega sveta za solidamost in enotnost.
V predvojni Jugoslaviji so bila praznovanja 1. maja največkrat prepovedana ali oriemogočena. Vladajoči   razred   in   njegove reakcionarne stranke pa so po-niževali in preganjali organiza-torje takih praznovanj.
Med NOB so 1. maj redno praznovali v vseh partizanskih enotah, bodisi na osvobojenem ali na okupiranem ozemlju. V Ljubljani - mestu, obdanem z žico, je imela zelo širok razmah prvomajska proslava leta 1943, ko so po ulicah Ljubljane de-monstranti raztrosili več kot 1000 kilogramov listkov s tro-bojnico.
V svobodni domovini je 1. maj - praznik delavskega razreda Jugoslavije dobil še poseben pomen.
Ko se vsako leto ob prazniku dela spominjamo generacij de-lavcev, ki so z nageljni v gumb-nicah in z internacionalo na ustih, v težkih razmerah slavili 1. maj kot delavski praznik, se z mislimi vračamo tudi na pot in dosežke v razvoju socializma pri nas in v svetu.
Ob prvomajskem praznova-nju pa ne smemo samo obujati spominov na dogodke iz prete-
klosti, pač pa si moramo z vse-mi močmi prizadevati graditi prihodnost samoupravne socia-listične družbe enakopravnih narodov in narodnosti Jugosla-vije. Zato je najpomembnejša naloga vseh delavcev, organizi-ranih v sindikatu in drugih druž-benopolitičnih organizacijah, nadaljnja krepitev samouprav-nega položaja delavcev in pre-magovanje težav z doslednim uveljavljanjem socialističnega samoupravljanja.
1. maj praznujemo letos v za-htevnem času, v zapletenih družbenoekonomskih razmerah v naši družbi, v času, ko Jugo-slavija izrazito čuti posledice svetovne gospodarske recesije in tudi lastne zadolženosti, v ča-su, ko je naša zunanjetrgovin-ska likvidnost odvisna pred-vsem od lastnih sil in dosledne-ga izpolnjevanja izvoznih usme-ritev. Vse to terja izjemno disci-plinirano obnašanje delavcev v združenem delu in celotne družbe v bitki za dohodek, ome-jevanje splošne in skupne pora-
be, usmerjanje investicijskih vlaganj v programe, ki so iz-ključno izvozno naravnani itd. Ob vseh spremljajočih težavah, kot so problematika oskrbe z repromaterialom, surovinami in energijo, problematika cen in probiemi z zaposlovanjem, je v danih pogojih gospodarjenja potrebno veliko odgovornega in demokratičnega odločanja, preseganja lokalnih interesov posameznih organizacij združe-nega dela, povezovanja v jugo-slovanskem prostoru in enotne-ga nastopa na tujem trgu. Vse-ga tega se moramo zavedati v sleherni temeljni samoupravni sredini in družbenopolitični skupnosti in prevzeti odločilho vlogo pri preseganju obstoječe-ga stanja.
Izvirna in samonikla gradnja samoupravne socialistične družbe pri nas zahteva od vsa-kega delavca in delovnega člo-veka še več prizadevnosti, aktiv-nosti, samostojnosti, visoko razvito osebno in kolektivno od-govornost   in   visoko   stopnjo
osebne in družbene zavesti. Za-to ne moremo in ne šmemo biti pasivni, spontani opazovalci, mehanični izvrševalci nalog, pač pa ustvarjalni, pristni ter vestni delavci, vsak na svojem področju, pri uresničevanju za-črtanih nalog.
Velik napredek pri uveljavlja-nju človekove svobode smo si zgradili sami, s samoupravlja-njem, z odmiranjem države kot oblike vladavine. Postali smo tvorci novih razmer, ki jih mora-mo negovati in nadalje izboljše-vati. Kar je bilo slabega, odmi-slimo in začnimo graditi na do-bhh izkušnjah, ki so rezultat de-la celotnega delavskega raz-reda v naši družbi. Bodimo soli-darni in skupno rešujmo težave, ki jih čutimo. Trdno in odločno nadaljujmo socialistično revo-lucijo po Titovi poti in v duhu ustvarjalne dediščine Edvarda Kardelja za nadaljnji razvoj poli-tičnega sistema socialističnega samoupravljanja in razvoj sa-moupravnih družbenoekonom-skih odnosov.             Vinko Eršte