Vestnik. 0 letošnji skapšdini ,.ZaTeze" pri- ja^ljamo poročilo na uvodnem mestu. Poročilo izpopolnimo prihodnjič z ozirom na koncert glavuo zborovanje ia banket. Vsi gosti, ki so prisostovali zborovanju, so se naravnost čudili ogromni udel^žbi. Dčiteljstvo je s tem pokazalo svojj stanovsko zavest. Namenoma nismo delali v svojem listu pospbne reklarae za udpležbo, da smo učiteljstvu tako dali priliko pokazati] kako po.jmuje svoje dolžuosti do S7oje organizacije. Cast takemu učiteljstvu! Sedaj so naše 7rste ofiščene, takozvana kriza — ki so 0 nji toliko govorili malodušniki — je za nami in sedaj gremo lepo naprej! Drugi naj romajo, kamor jiru drago — mi imarao jasno, začrtano pot pred seboj! S70J0 fino ,,oliko", ki smrdi po svinjskem hlevu, kaže zopet nSlovenpcu, 7 št. 185., ko piše 0 ^Zvezi slov. štaj. ueiteljev in učiteljic". Tamkaj vidimo nastlauo to-le rezanico skisanih klerikalnih možgano^: BAkosejimne zdi modemo vero^ati 7 dogme, kakor je npdavno ueka prva laterna štajerskega s^obodomiselnega učiteijstva 7 stanju kanonske nadelanosti 7 gostilni dejala, goto^o tudi ni moderno izključiti take duše^ne c^etlice, kakor 80 štajerske liberalno-nemčurske učiteljice iz društ^a, ki bo brezdvoma od Oelia do Eaplanda zaslo^elo." — Tisti norec, ki mu je odmerjen S7et samo od Celja do Studenca pri Ljubijani, naj si zapomni to, če mu gre že kaj 7 gla^o: Mi borno začeli izpodbijati klin s klinom! To se pra7i: na take siro^osti bomo odgo^arjali s tem, da' boino objavljali razne s^injarije. ki so jih uganjali tisti, ki so danes pri BSlo7encu" najbolj 7 milosti in imajo tudi pri klerikalnih društvih — pe^skih! — kako šaržo! To si naj norec zapomni in naj to po^e tudi uredniku Tersegla^u! Naše potrpežljivosti je konec! Slomškora zreza zboruje dne 2. septembra na — Brezjah. 0 poeziji in estetiki go^ori — dr. Janko B e z j a k , ki je 87oje dni službo^al 7 Mariboru. Ivan Bregar, nadučitelj 7 Gornji Šiški, poroča o refornii deželnih šolskih zakono7, prof. Evgeu J a r c pa razpra^lja o eksperimentalni pedagogiki. Lepe teme — lepi preda^atelji. Ker je^dotični oklic 7 BSlo7encu" podpisal tudi Ivan Š t r u k e 1 j, si bomo prihodnjič dovolili kratko opazko. Sicer pa že danes: Mnogo sreče, mnogo udeležbe in — roko na srce! E discipliniranju! Slučaj je nanesel, da je neki naš to^ariš go^oril z duho^nikom na deželi, ki mu je jel pripo7edo7ati, da je ta in ta učitelj sedaj na 7rsti za diseipliniranje, in se bo to izvršilo 7 najkrajšem času. To 7est je prinesel dotični duhovnik brezd^omno s shoda 7 Dubro^niku. — Za daoes brez komentara; če bo treba, pa drugič! To boste še strmeli! Učlteljisfie t Ljubljanl je še danes nemški za?od. Velika 7ečina predmeto^ se poučuje 7 nemščini, kar ima za pesledico silno nemškutarijo. D070IJ, da vzgaja neraškutarske =učiteljice nek drug nvod, zato ni treba, da se 7ali odpadniška kultura tudi na c. kr. pripravljaluici. Oe so se gimnazi,je.poslo7enile, zakaj bi se ne učiteljišče?" — Eazumemo ia se 8trinjamo s nSlo7encem", ki piše tako. — Da bi bila pa nemščina 7zrok, Bda se naj^ažnejši predmeti, kakor n. pr. pedagogika, tako s 1 a b o kandidatom 7 gla^o 7cepijo, da razun Rousseauje^ega imena, o tej lepi 7edi 7eliko ne 7edo", o tem dvomimo! — Morebiti naj bi se natančneje prouče^alo propadan.je šolstva in znanosti 7 sredujem 7eku ob premoči krščanst7a in duho^ščine? Morebiti napredek za Eouseaua itd., ki vam je trn 7 peti? Vemo, kam pes taeo meli! Zato pra^ite: »Notorično je, da se na ljubljanski pripra^niei poueuje približno tako, kakor na mohamedanski uni^erzi 7 Fezu." — Eadi bi sk^arili še zgodo^ino pedagogike in izpremenili resnico 7 laž, da bi bilo 7se po 7ašem kroju preurejeno ? »Posledice čuti naše Ijudst^o!" — Se^eda, da bi ljudst^o ne prišlo do resnice, bi 7arn bilo všeč. Saj bi bilo tudi dobro, da bi učiteljstvo ne spoznalo pra7ega! Pre^eč izobraženo 7ara je naše Ijudstvo, zato se morate malo več truditi, preden ga o čem prepričate. Ta^alo naj bi 7 temi in se dalo prosto voditi od 7as, ia z ljudstvom tudi učiteljstvo. BTako naj se poklicani faktorji zganejo in 7 pr7i 7rsti — drugo pozneje — 7ržejo iz učiteljišča nernški duh, ki veje od zgoraj." — Najbrže se je tako sklenilo na sbodu 7 Dubro^niku. Učlteljska tiskarna. Naročnikom šolskib tiskoviu nazuanjamo, da Ročni zapisnik še ni dotiskan in ga torej ne moremo prilagati naročilom, ki jih že iz^ršujemo. Pač pa sta7imo Eočni zapisnik 7 račun, ker upamo, da ustrežemo na ta način najbolj šolskim 7oditeljem, ki predlože samo en račun kraj. šol. svetu. — Olede Žirovnikovih narodnih pesmi javljamo, da izidejo 7 trph snopičih takoj, ko jih odobri ministrst70. Edaj se to zgodi, seveda ne 7emo, kar pa naznanimo 7 BUčit To?arišu" pravočasno. — Šol. voditelje opozarjamo. da si pri naročilih preskrbe podpis predsedaika kraj. šol. s^eta, sicer so 7 slučaju, da se ta brani pla<5ati, sami odgovorni za plačilo. Pozor. Neki učitelj, 7račajoč se od Za7ezinega zboro^auja 7 Mariboru je pozabil pri izstopu v Cel.ju 7 7agonu za^itek: 2 metodiki in BWalzertraum". Nahaja se 7 »Učiteljski tiskarni" 7 Ljubljani. Kam naj pošljemo. No7i okrajnl nadzornlk. Dosedanji okrajoi šolski nadzornik na Krku, vadniški učitelj Dragotin Pfibil, je imenovan nadzornikom bjraškib in slo^enskih šol 7 7oloskem okrajnem gla^arst^u. Zveza čeških učiteljskih društe^ 7 kraljestvu Oeškem je darovala 200 K za Družbo C. in M. 7 priznanje zaslug mestnpga tajnika na Eabu hana TomoGalzigna. Iz seje c. kr. ožjega okr. šol. S7eta tolmioskega. Nadučitelj Franc Eašca dobi polletni dopust zaradi bolezni. Nanovo so iraeno^ani: M a 7 r i č za Logje-Robedišče, L i k a r za Gorje, Faganel za Tolmin, Mozetič za Bovec, V e 1 i k 0 n j a za Strmec, T r d a n za Ra7ne (ua Cerkljanskem), Rasjan za Lazec. E a t n i k za Novake in 0 r n i g 0 j za Drežoico. — Premeščeni so:Breza7Šček7 Ruto, 17 a nčič Josip 7 Podbelo, Bensa 7 Borjano. Pagon 7 Stržišče, Za^rtanik 7 Sužid, Volarič na Št. Viško goro, Prijatelj 7 Tolmin, Mikuž na Grahovo. Rode 7 Log, Firm 7 Podbrdo, Je^šček na Ponikol, P e r k 0 7 Jagršče, B 0 g 0 t a j 7 Eobarid, M i k 1 a 7 i č Olga 7 Idrsko io E a 1 a n 7 Tolmin. — Dne 7. septpmbra bo šole prost dan zaradi odkritja spominske plošče HrabrosIa7U Volariču. Isti dan bo treba nadomestiti 8 prostira četrtkora 7 oktobru. — Dve učiteljici dobita nagrado. Vzame se 7 znanje 7eč nakazo?. Vse prošnje učiteljie za podelite^ službenih mest se za^rnejo. Na okoliški deški šoli r Colju se je končal pouk v šol. letu 1908/9. koncem julija. Zaradi škrlatice jo bila šola zat^orjenaod 10. no7. 1908. do 9. jaouarja 1909, za^oljo česar se je moralo šolsko leto pndaljšati za tri tndne. — Ob začetku šol. leta je posečalo zavod 471 učeuce7, ob koncu pa 409. Med slednjimi je bilo 312 učenee^ za višji razred, odnosno oddelek sposobnih — med temi z odličnim uspehom 69 — 87 nesposobnih, 24 je bilo neredo^anih, 1 učenec pa je med šol. letora umrl. — Za7od je štel 5 def. razredo^; 1., 2. in 3. razred so imeli paralelko. — Za gimnazijo je naredilo 7zprejemui izpit 14, za rneščansko šolo pa 8 učencP7. — Pouče^ali so šolski 7odja, 7 ufiiteljev in 2 kateheta. Zemlje7ld nSlo7enske Matice". Pred končno ureditvijo zemljevida, prosim 7se prijatelje pra^ilnega nazivanja naših kraje7, gora rek itd., kako se med ljudstvom imenujeio in kako se običajno pišejo sl*»deči kraji na Štajerskem: Grad, Horberg (Podsreda); Lehnberg južno od žlez. postaje Ribnica ob koroški železnici; Gallenhofen pri Slo^enjem Gradcu; severno od Drave: Nnhrad pri Gornji Eaplji; Wortischberg pri Svičini; Gruschenberg pri Spičniku; Trautenburg pri Lučanah; Alteubach pri Eemšoiku ; Ober-Fahrenbach se7. od Lučan; Earnerberg pri Lučanah; Gersdorf pri Spielfeldu; Lind pri Strassu; Platsch, Altenberg, Zieregg, Steinberg, Eatscb, Sul*, Ottenberg pri Spielfeldu; Bayer. Sterglegg, Olatein, Wuggitz, Haag, Adelsdorf. Wuggau, Eirgelsdorf pri I^nici; Altenbach južno od I^nice, Heidenberg se7. od Bistrice ob koroski železnici. D r. Fr. 11 e š i 6. Esperanto In Slo^enci. Pogosto se toži po pra^ici, kako majhen je naš narod, da ga skoraj nihče ue pozna zuuaj naših ozkih raej, da je širnemu S7etu le malo znana krasota našega jezika, naše književnosti in naših pokrajin. lsto usodo so delili še pred kratkim Hrvatje. Toda oprijeli so se esperanta, začeli 80 izdajati svoj list in namab je spoznalo čez deset milijono7 esperantisto7 hrvaški narod. Iz 7sega s^eta dobivajo 7 zameno časopise, priznalna pisma, 7se se čudi krasoti hr^aškega jezika. Njihovo glasilo BEroata Esperantisto" piše: „1 tako je Esperantom 7ee učinjpn pr^i korak, da upoznamo svjet z našom milom domo^inom, s njeoim književnim blagom i prirodnim joj Ijepotama." — Skrajni čas je, da se razširi esperanto tudi med Slovence. Naše esperantsko gibanje je zadnji čas napredovalo bolj polagoma, 7endar ni poči^alo. Pra70 življeoje pa se bo začelo šele. ko izide slo^nica. Zato pozivljemo 7se prijatelje našega gibanja, 7se, ki žele, da zaslovi naš narod po širnem svetu, da se naroče na slovnico, četudi ne namera^ajo postati esperantisti. Prijave prosimo na naslo7: Lj. Koser, Juršinci, Stajersko. — Naša dolžnost je, da podpiramo tudi brate Hrvate ter naročimo njiho? izboren list iQ pokažemo tako tndi 7 dejanju jugoslovansko 7zajemnost. (Eroata Esperantisto, Zagreb, Boško7ice7a ulica 13.) Črnilo. Velikokrat se čujejo pritožbe zaradi črnila. Sitnosti ima učitelj z napra^o in še ni 7ečkrat dobro. Temu nedostatku se odpomore s ntekočim ekstraktomčrnila". 1 kg ekslrakta da 10 Htrov izbornega pisarniškpga črnila, do 15 litrov izbornega črnila za šolp. Pripra^ljanje je preprosto. V velik lonee se da dotična množina 7ode, tudi mrzle, potem se vlije ekstrakt, pomeša in črnilo je goto^o, ki tudi ne pušča dnišča (goščave). 1 kg št. 2 stane 4 K, če se naroči 3 kg. je poslatev poštnine prosta. Naroča se pri F. Sebuller, Amstetten. Po izkušuji. T r 0 š t.