likaj« ^ rsafs »ot>ot, j in prainikoT. U-urd S*4"*^*' Sund*y» and HottAaj* J^VEAR XXXL On* Usta j« 16.00 PROSVETA GLASILO SLOVANSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE Urcdallkt ln upramllki prottorit -0067 South Uwn pričela v nedeljo 5 blla v*eraj obnovljena, ko i Rum prekoračili mejo Več » vojakov j,, padlo v bitki na « rtraneh. Tu trdijoV da je Cn r"to rumunskih voja-|«Wtih. ^["Kih. ki imajo tesne zveze J"*" in rumunsko vlado, pre-mnenje,-da so sovjetske imenoma prekoračile me-^ Pfovocirale bitko-z R6- h—^ ^ pripravijo teren za if ai^ako se bokon-"VI odo mobilizirali vojaško silo sa nadaljevanje vojne proti Nemčiji In Italiji. V Londonu so uverjenl, ds ti lahko mobilizirajo armado milijon mož zunaj Francije. , Pokrsjlns Chad Je atrsteglč-na točka za Anglijo v vojni proti Italiji v Afriki, noatl Hitlerju. I/med 48 škofov se jih je 46 udeležilo konference r Fuldi. Revolta v francoskih ■ kolonijah J- Vichy, Francija, 28. afg, — Petaindva vlada je dahiis naznanila izbruh revolts v francoskih kolonijah r Afriki, katero so podžgali Angleži. Morilec Trockega agent OGPU Truplo bivfega bolj-ievika upepeljeno _ Marico Clty. 28. svg,—8ylvia Ageloff, prijateljica Franka Jackaona, morflca l^eonn Trockega, revolucionarja iu bivšega sovjetskega vojnega komisarja, Je izjavila, "da le agent OGPU (sovjetske tajne policije) lahko izvrši tak zločin kot Jo, bil ta umor." TTbckl J« v bol-, nišnlci prodno Je umrl tudi izjavil, da Je napadšlec agent-sovjetske tajne policije. . Dom omenjene ženska Je v HrooktyiiUf' N. Y. Agent J« dlo-triktnega pravdnika so jo včeraj ponovno zaslišali. , Izjavila je, aze na urugvajakem ozemlju. Prejšnji razgovori so se izjalovili, ker Je ameriška vlada zahtevala odstop baz. vestr da- «o sovjetski agent Je prišli v glavno meato Mehlks f namenom, da ga osvobode. „ Triiplo Trockega je bilo včo raj upe|ieljeno in pepel izročen vdovi. * ' \ . t" ■ PROSVETA THE ENUOHTENMENT CLAMLO IN LASTNINA »Ui»wwi maimni rODPOKNC JKONOT« |w m! mM>*'* kf »u.«- Ni KarW»lBm a* Uru«*M drtov« n«. CkfaMro) ta *-«< H teto. M (W M M M«. H-^ « talrt M«; M ta Clnrt 17A« u »te tet«. 11.7* ■ »4 hUi « M * _ *ufaM i■»«»1 ta >iMHlwft iUolu* M M »r»4«i®- S'*«** lltafarM «mMM UMJM. *«tl. HMi MA| «• rn»K P*rflUMal>l te » »tata*. ta te pritetll HltaiM. i — ASv«rttetaa r»u» «« M'"—' MMaMrfpta nlklu. pMMtvlU te provotaas«, ta «• »•» Itet mUiL Krvava obletnica Dne 23. avgusta je preteklo leto dni, kar sta Stalin in Hitler sklenila in dala po svojih hlapcih podpisati famozni pakt, na podlagi katerega je potem Hitler lahko napadel Poljsko in provociral evropsko vojno, ki še traja. Danes po enem letu je lahko jasno slehernemu zdravemu človeku, kaj so posledice tega pakta. Meegc dni kasneje je bila poljska republika pomendrana in razdeljena med itncijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo — in leto dni kasneje so bile pomandrane in popolnoma okupirane po Hitlerjevih četah Norveška, Danska, Holandija, Belgija in Luksemburška, Francija je pa deloma okupirana. Anglija je edina v Evropi,.ki se še upira Hitlerju. ' Kno leto famoznega pakta, eno leto Hitlerjeve vojne! Eno leto 2e zmaguje Hitler^s svojo "bliskovito" bojno malino! V enem letu je Hitler pomandral in deloma okupiral sedem držav! Kdo je pomogei Hitlerju do tega fantastičnega uspeha? Pomogla sta mu Stalin in M.ussolini. Hitlerjeva vojna je totalitarna vojna, dvojno totalitarna; prvft je totalitarna s strani Nemčije in drugič je totalitarna, ker z nacijsko Nemčijo direktno (Mussolini) in in-d i rektno (Stalin in japonski totafitarci s Frankom vred) sodelujejo^ vsi totalitarni diktatorji na sWtu.____ Ta totalitarna vojna, omogočena in sprožena po Stalin-Hitlerjevem paktu, je največja kon-spiracija v moderni zgodovini za uničenje demokracije po vsem svetu., Diktatorji sami to poudarjajo! — - ^ . Cujmo, kaj pravijo v Moskvi ob obletnici Sta-Iin-Hitlerjevega pakta.' Gla*ilo sovjetske vlade Izvestja so pisala na dan obletnice, da je bil pakt "dogodek velike zgodovinske važnosti, ki je prinesel veliko izprsmembo ne samo v ru-sko-nemških odnošajih, temvfč v zgodovini E-vrope in vsega aveta ..." Dalje pravijo Izvestja, da je pakt "zelo povečal trgovino meni sovjeti in Nemčijo.; ta trgovina je dane« največja, izza svetovne vojne in pomogla je Nemčiji, da je lahko odbila blokado Anglije . . ...... "Ne sme se pozabiti," pišejo Izvestja, "da je bil pakt z Nemčijo {»odpisan na predvečer vojne.— kajti Moskva je že takrat vedela, kakšne cilje imajo angleški in francoski imperialisti in Sovjetska Unija ter Nemčija ifta jim prekrižali. računi' ..." i Moskva se torej jk» enem letu haha, da je pomogla Nemčiji »zdrobiti blokad«. <»(| pjen vzhodne strani, knr pomeni, da je indirektno pomo-gla Hitlerji** k zlomu Poljske, Norveške, Ionske, Uelgije, Holaudije, LujcseniburAke in Francije! Baha se, da je. pakt izpremenil stari zem-Ijevid Evrope — "prinesel'"je veliko izpremem-bo v zgodovini Evrope" — kar pomeni, da je |K>nietel z vsemi demokratičnimi državami na zapadu Evrope razen Anglije in grozi pomesti Ae Z Anglijo in ostalimi demokracijami |k> vsem »vetu! Končno se v Moskvi bahajo, da "ne smemo pozabiti, da je bil pakt itodpinau na predvečer vojne . . .n Stalin je daktu -dvojna za uničenje demokracije. Ba-harija, da (, kakor je do sedaj. Le zdi se mi, da hočejo naš narod begati, da kmalu ne bo vedei kaj je rdeče, črno ali pisano. In tega so krivi oni naši, ki se smatrajo za voditelje. Radi tega tavamo nazaj, dočim naši klerikalci postajajo vedno močnejši in to s pomočjo naših voditeljev, ki naše vrste raz-družujejo, namesto da bi jih u-trdili. Dokaz? Ce ga telite,, či-tajte naše napredne časopise! Nadalje se je Sabčev Tone dotaknil tudi naprednih ustanov. Seve je zasluga le metropole, da imamo te ustanove. Hi aaore-mo konštatirati, da je Mr. Sabec imel prav malo opravka pri ■ teh ustanovah in kot tak jih tudi zagovarjati ne more. Znano aam je tudi, da so ravno pri Enakopravnosti nekoč delali na vse kriplje, da se socialistični klub uniči. Znano nam je tudi, da je bil enkrat pevski zbor, ki so ga razdružili radi besede "socialističen". ~~Ce se je to uredniku -Aobou dopadlo, mi ni znano, znano pa mi je, da boriti se z razdi-rači ni noben špas. Posebno še, tSe je treba trošiti denar na sodiščih radi razdiranja. . _ Se bolj smešno je, ko še hoče bahati, kako so pomagali možu, ki je vreden, da se ga uposli kot urednika pri revfji. Hoče se tudi pokazati, kako E-nakopravnost oglašuje naše priredbe, opisuje delovanje pri društvih itd. Bo že res tako, ali list to dela zato, ker ima korist od tega. Ta dopisnik je naročnik Enakopravnosti le zato, da ve, če bi kdo slučajno umrl pri društvu. Da bi se pa kaj naučil ali izvedel kakšno svetovno novost iz tega lista? Kako neki, ko pa urednik preplonka največ-iz The Cleveland Pressa, na katerega smo v Clevelandu že tako večinoma naročeni in če bi pozneje čital Enakopravnost, bi čital toy kar sem že čital v Press u. Tone je napisal tiste uvodnike zato, da bi Ae prikupil Oglarju in Grtllir, ki imata tam glavno besedo. Saj. je Jon tez odpočetka delal isto. Pozneje je pa grajal one, ki jih je prej hvalil. Lahko se zgodi, da bo Mr. Šahfec enkrat storil isto. Grajal bo vse skupaj, kakor jc grajal Pirca, pokojnega uredhika A. D. Se bolj čudno pa je, da hočeta Grill in Sabec primerjati Pro-sveto z Ameriško Domovino in Molka z Jamesom Debevcev, u-rednikom Ameriike Domovine. Molek vendar ni bil nikoli v Clevelandu pri Ameriški Domovini uposlen, dočim sta btla ona dva oba, pa naj je bil posel tak ali tak. Enkrat sta oba ljubila A-meriško Domovino in njene u-rednike. Ce ne bi, bi ne bila tam uposlena. Kaj je še zapisal? Zapisal je, če bi jim Prosveta ali SNPJ plačevala za vse notice, novice, vabila in uredniška priporočila, da bi še njih uslužbenci lahko podali na počitnice in se vozili o-koli sveta! Ce ne bi bilo Enakopravnosti v Clevelandu, bi i-mela Prometa do 15(H) več na- ročnfcev. Unogo naših članov bi si prUmmih $r>M m imini-ni in I«»bi jih bito, ki bisifi-hranili na verskih eb*edih, ker v Enakopravnosti še ne vidimo tiste bojevitosti napram kleri-kalrnnu, ki je metropola potrebuje. Enakopravnost dobiva tiskovine, ki bi morale pripadati tiskarni SNPJ. Naštel bi lahko še veliko več ali ni treba. Ce kdo objavi dopis v obliki vabila za^chicago, kjer je obiskal razne društvo SNPJ, napolni s tem kolone, ker drugače bi bil list prazen. Kar so pri Enakopravnosti storili za društva SNPJ v Clevelandu, jo čfon i teh društev vse to poplačali v polni meri. Zatorej naj bodo zadovoljni, da je nekje Slovenska narodna podporna jednota, ki podpira tudi E-nakopravnost. Čudno je tudi to, da se v Clevelandu .zaletavajo v našo Pro-sveto in tu smo štirje glavni odborniki SNPJ, pa se je ne upamo braniti pred onimi, o katerih smo "šur", da še niso starili drugega, kot da so dali naročni-1 Tna*er' ''Vances Vreček, mr. koVb notico-v list za drtišfrv* 8. N. P. J. Meni se zdi, da je naša dolžnost braniti svoje&a brata, ko se mu celo očita, kako dajejo novice za našimi umiffmi, da bo tx»is Prezd, mrs. mr. Baj "jutri maša za pokojnikom". Saj eto ni kriv' te^a, če dajejo naše notice v Enakopravnost? Kaj bo mogel urednik zato, ČeJ 1 m Aprtngaom in Lemontom, boste litaK v E., da se bo brala maša za mano? mrs. in G ust Supančk, Brook fieM Zoo, Field Museum, Ber- Se več bi vam, čitatelji Pro- serjeve, glavni *rad SKPJ, Ur svete, lahko napisa!, a rajesrem elutbence in ves glavni odbor. spat. Nadaljeval pa bom o teh1 naših urednikih, ker mi dajejo povod zato. -Torej pazite na moje dopiee!' ~ Frank Barbič, 63 Še o Chicagu — Zadnjič sem vam na kratko poročal iz Chicaga. Sedaj, ko sem se vrnil, bom nadaljeval. Ravno sem Čital dopis Škvatčeve Anne iz Maon Kuna, Pa., in se mi je zelo dopadel. Je pa še to, da njen mož prihaja z Gorenjskega kakor jaz. MisHl sem si: če je maj-hna ženska zmožna napisati tako dolg do-; pis, zakaj ne bi dolgin kot sem jaz ne napisal malo večjega. " v Bilo avgusta, ko je prišel Frank Barbič do moje hiše s svojim avtom. Bilo je ravno 5:40 zjutraj, ko sva zapustila Muskoka ave. . Ustavila sva se pri Franku Košnjaku na 628 E. 123 st., kjer je kupil par svinjskih gnjati za svoji sestri Anno Mladič in Johano Sedlar. Frank je namreč želel, da j?oskusijo metropolske šunke. Nadalje sva se ustavila pri Josephu Klaužer-ju, 1424-W. 67 st., ker je tudi on šel z nama k svoji nečakinji Rose ter Johnu Rudmanu v Chica-go. Ko je bilo to opravljeno, je bila naša postaja West Unity, O., ravno 179 milj od Muskoka ave., Cleveland, O. Tam smo se malo okrepčali, kajti Ura je bila že pol enajstih. Po 45 minutah smo nadaljevali pot. Pobrali »smo še nekega fanta, ki je prosil vožnje — šel je v Madison, Wis. Tako smo se peljali naprej do cilja. Fanta smo izložili v Chicagu na postaji Douglas Park Elevated (nadulični), da.se je odpeljal v Elgih, 111. Seveda, vše to je bilo Barbičevo delo, ker njemu je Chicago z okolico vred starokrajska vas. Saj je že vozil štritkaro po Chicagu in delal skoro sedem let pri. Sears Roebuck Co. • Ob pol petih smo prišli k An-ni Mladič, 2310 S. Millard ave. In tam. je bit moj dom, kadar sem priš«y v Labor center, kjer izdelujejo Proietarca, balinajo za kratek čas, kadar so žejni, gredo pa v klet. Potem se me peljali z avtom v Cicero k Jen- olfu Sedlarja, kjer tam bi! uti == nie tf« nem spal, kadar sem bil ltrujen. Afl vei «mo Gorenjci in prihajamo |z vasi Hritof, fara Predosle, okraj Kranj. John &bst(č je pa u Šenčurja in tudi pri njem sem bil, ker se nisva že dolgo videla. Za ženo ima mojo sestifično, doma iz Sta pa te. Frank Barbič je bi izginil iz Chicaga. Rekli so, da je šel v Wattkegan in tterth rojake in rojakinje in ogledal si je tudi zajružno trgovino. Jdz sem se pa kar Chicaga držal in obiskoval naše Gorenjce, katerih je tam veliko. Med temi so: Kobalova družina, Frank Karon, mrs. in John Beton, mrs. in John Pogeli, mrs. Beton v Ci-ceru, mr. in mrs. tHchar, mr. in mrs. Križanič, mr. in mrs. Janež, mr. in mrs. Bartol, mrs. Eržen, Blaž NKaitingar, mrs. in Frank Gradišek, Joe in mts. Ko-šnak, mr. in mrs. Margole, mr. in mrs. Volk, mr. iri mra. Vid- Stemberger, mr. in mrs. Biažun, mr. in mrs. Likozar, Victor in mrs. 8knbic, Mary Oblak, mr. Pote, Mary Praprotnik, mrs in šek, #othn in Rose Rudman, mrs. in Anton Gradišek, Skavičeve v gostilni pri Red Gatu med Wil- V petek, 9. aVgusta, sem bil indi pri večerji, katero je servi-ral Paul Berger gl. odbornikom in njih prijateljem. Povabil me je Barbič. V nedeljo zvečer, 11. avfrlista, smo s Sedlarjevimi po-setili Red Gate Grove, kjer imajo piknike. Ta prostor Ima sedaj Skavičeva družina in smo se dobro zabavali. V sredo ob 10. dopoldne smo Se poslovili od vseh, ki so bili pri ftadmanovih na Springfield ave. in W. 31st st., kamor me je bil pripeljal Sedlar. Vsedli smo se v Barbičev avtomobil in od-dirjali po Crawford ave. fo 95th st., kjer je cesta št. 20, ki nas je pripeljala v Cleveland in na Muskoka. ave. ob pol desetih zvečer. 1 •. Tukaj moram izjaviti, da sem se imenitno zabaval. Se nikdar se mi ni tako dobro godilo kot zdaj, Še celo v sovjetski Rusiji ne. Upam, da se še kdaj vidimo v Chicagu in hvala vsem za prijaznost. Posebna hvala pa Anrti Mladič in družini za postrežbo, Rudolfu in Johani Sedlar v Ci-ceru za prenočišče in postrežbo Kobalovi družini, ;BarbiČu za brezplačno vožnjo in Seicmber-gerju za balinanje. Balinala sva tako, da sta izgubila Cleveland in Chicago.' Frank Fende, 63. Stebri Ivigajo pn Dovtrjk, Anglija, kol pmtledica ■ -*r Pvročilo novega zastopnika Hermime, Pa. — Ne bi rabil tega naslova, ker podpisani pobira naročnino za Prosveto že okrog šest let po naaelbinah, kjer pokojni Zidanšek ni potoval. Br.l Valentinčič je v Prosveti omenil, da je radoveden, kdo bo nasledil pokojnega Zidanška. Sedaj že| lahko ve. Misljm, da se z Va-lentinčičem osebno poznava, ker sva «d segla v roko pred par leti na pikniku v Moon Runu.H Kako bo novi zastopnik ustre-^ gel naročnikom Prosvete, ne vem; vem le, da vsem ljudem ne more nihče ustreči. Gotovo je tudi to, da se po 60 letih člo-' vek ne frtbre več dosti spreme-l n iti,*in še-.posebno ne, ako je 401 let v borbi za kruh. Tn ako se ni nikomur prodal v tej dobi, je razumljivo, da lahko ostane zvest delavski solidarnosti še preostalih par let. Toliko v pozdrav vsem naročnikom Prosvete. Sedaj pa nekaj besed o mojem pa radenskem potovanju v okolici PRtsburgha. Naj prvo me je m* vodila skozi Moon Run, Cliff Mine in Imperisl. Seveds ne morem navesti vseh, ki so ponovili naročnino, ampak samo izredne dogodljaje. Ustavil sem se tudi pri trgovcu Erženu v Imperialu. Ko je ponovil naročnino .na *Proletarcain dal tudi oglas za Družinski koledar, sem ga vprašal, kako bi prišel do naročnika Luko Kokala. "Well, ako ni hujšega, te bom pa jas zapeljal tja. kar grem itak po zelje na mojo farmo, ki je poleg Koktosie." Sugestijo sem i veseljem sprejel. Predno sva se odpeljala mi je še razkazal svoj hotel, ki ga je nedavno ku-(Dalja na I. t . Teorija in praksa "Vsaka teorija je siva " . .1 jan. S tem |e hotel povedlt, ^'^^ jih kdo oznanja, lahko seio lepi ^ ^ polnoma pravilni, da" ua^J",MVMlet Popokale čisto drugačen obraz tak^ je teorija, to je nauk. Z drugei fclffr ko rekli: Teorija ponieni nl^^ ko reau: leonja ponieni nekakšno predstavo m cilj, življenje pa SH?^^ ga ideala ni mogoče doseči, LahkT'^ bližavamo, toda doseči ga ni pra7m^P£ svetu m. €e bi 2e pogledali tiste teoretike same, bi videli, kako so SS revpi; po mislih so morda sijajni in dejanjih in uspehih pa ubogi. 'w In to vse velja za teorije, ki 8e pecaio . veško družbo tem bolj, ker med veliko mno Ijndi bos vedno našel mnog«, manj takih di, ki bi se približevali naziranju ideali. teoreUka, dočim bi videli, da je večin* nI še daleč od zahtev idealistov. J Vsega tega ne pripovedujem zato, da morda dajal morene nauke, temveč mto da pokažem, kakšen je dejanski položaj v ittT nju. Tudi nočem s tem reči, da je vsaka t£ rija nepotrebna in nesmiselna, pač pa je treb vedeti, da je ttresnietev zelo težka, da zahtevi mnogo potrpljenja in da je treba v praksi nt*, riti to, kar se v danem primeru, to je v žIVm življenju, res da i^vesti^ker najpreje je ven-dar treba živeti, potem pa šele modrovati iq spet delati naprej, da se peflagoma priblitt teoretičnemu cilju. 71 Ce to kje velja, potem velja prav posebej n polju kulturne organizacije, ki je namenjeni delavstvu in vsem onim, ki si morajo iz lasta moči pomagati. Delavstvo m drngi nameščenci morijo i tvornici ali v svojem obratu delati skupno, ti je z ljudmi, ki so si zelo različni po enačaj« po sposobnostih, po političnem in avetovnei naziranju. Ti ljudje morajo imeti neki načh sožitja, da se med seboj sporazumejo, da ji njih sodelovanje sploh znosno. Brez take zrn Ijivosti bi bilo vsako -normalno življenje~ii delo nemogoče; drugič pa spadajo vri ti fjutft v isti življenjski razred In morajo ie rsl samoobrambe proti izkoriščanju skupno nasto .,,. ti pati. Jasno je torej, da to načelo za vsako stro kovno delo brezpogojno velja, četudi se dosti "krat ne izvaja, ker mnogi delavci niso dovol •poučeni o ciljih organizacije in o pravem po ložafu; kajti treba je vedeti, ali je čas za Jta ko borbo pravi ali ni. Včasih tega celo vodil« ljudje ne spoznajo prav in pravočasno. Kulturna organizacija pa mora delavaUi ravno z izobrazbo, z debatami in razgovor ' preskrbeti jasnih pojmov. In če eni ter drug potem vendarle Liso istega mnenja in naio rov, ne sledi iz tega, da se je treba zdaj med seboj pobijati in zasovražiti, temveč je treh tudi tukaj najti neki spravljiv način življenja kakor je to potrebno v delavnici in tvornici Načelo, da je treba nasprotnika, ki dfu*af misli in gleda, ker ni še dovolj poučen, zat uničiti ^^atreti, je barbarsko, — kulturnegi človeka nevredno . . . Kadar pa gre xa odloča nje, da se stori kak važen sklep, ki mu M dedi dejanje, potem mora po zahtevah demo krači je zmagati večina. Res je sicer, to« večina ne pog4di Vedno najboljšega, a u\o 6 nosila sama odgovornost. Kdo pa jamči,da« morda manjšina v vsakem primeru za«* najbolj pravo? To, da prevlada manjšina, vede do poj .diktature, odnosno terorja. Tako smo dospeli do že starega spor«: je demokracija prava, ali diktatura. Za nas je čisto jasno: v praktičnem,^ danjem življenju, za delo v kuHantih^a zacijah, kjer delavstvo samo zase dela, mora brezpogojno obveljati w demokracije, to je da odloča več.nain^ manjšini po kompromisu tudi prizna, ^ se ji v danem primeru more priznali. Na politično ravan pa na tem m^tune ^ šli, o tem bomo razpravljal, ob dW pn» nosti, ko bodo zato ugodl^^i,!'! w ti problemi res bolj aktualni Razor sedaj. — V.- fi» ■ Sadje-zdracilo 6ve*e c^dje, ki ga K ^^t^' trgu, ni srfmo za posladek, temveč je vrstno zdravilo. Češnje čistijo n. pr. tari.^Mj^K kšk iujejo nastajanje teg« pa podpirajo delovanje jeter M*** ^ trpijo za kisUno v želodcu, smejo samo sladke češnje. ^J Jagode pospešujejo v i^ni men njel^vTin jo čistijo. Vsebujejo mnofo natrija, kalcija in silicija. ^ Groz4ič}Tlma mn<*o ^^^ Pnf bele jagode so ki ^ fočati jih je škrofutosmm ^ tu^ krvne bolezni. Umi »merilkimi - »"J^K Umi amcrUklmi fUi.t. - -no kritenjc. d« mor. AimhM ^ od "tuj« vojne"*In t ">l gričih dvigajo gradovi, niki pradavne zgodovine' »ejfa naroda. liraSka tla so vsa zvotlena ^ podzemskih jam, od ka-Jt najzanimivejša "Huda l'red to jamo je topli-nvira pozimi in poleti, ne * »premenila njena tem ura. ** v podzemsko jamo, sko-»ro teče ponikalnica Ponija impozanten. Vzbuja ob-veličastva in moči narave.' jamo je za «edaj še nemo-Po naklonjenosti in* ** državnega rudnika V Pa se izdeluje načrt, ki fitovi možnost in najkraj-* u Ugotovitev predora. *ek*j korakih v jamo obiskovalca hladne ■»•»lene; V živo skalo vie-JW drž, ob ponikalnici sko-^nosfcen hodnik, katerega »smo lahno žubore-vodi«e. Mahoma ae visokem stropu, ^isteifga vinj velikanski lazvan "Srce jame' narašča, j>ot leze na-j* deskah, zavarovanih g^mi držaji. Most čez (P*pad, tesfiT pot skozi O v kufK>lo zvijajoče spodaj 8 m globok v katerem buči mogo-P »«soko se vzpenjajo • Uko (la j€ mogoče vi- « V rtoglava vl-pred i, fb-tj!1Iirrinjajo umetni- rhiu pot vod , r«m<>foče je popisat . " ^ ki ga vzbuja 1'vja. romantika pod-poživlja pol-w>!tnunov tn brzic ? * v»rajo, bo mogoč Wor< Jsmo in tedaj bodo zen vlom, ki se je dogodil na Je-senjah, niali vasici tik pod Bi-rollovim kamnolomom v Zapod-ju. Vlom pri železniškem uslužbencu Ludviku Praprotniku, po domače Penetu, je bil izvršen čez dan, lco je bil gospodar v službi, 4omači pa so imeli delo na tpolju. (Rokomavh je utrl šipo v oknu m nato odprl kavlje, da se je spftazil v hišo.. Imel je izredno srečo, da je našel šop ključev, nakar je lahko prišel v zaklenjene omare. Nabral ai je preoej oblek in perila. Na dnu afcrinjc je našel delavsko knjižico in v njej prihranek Peneto-ve družine, pa še pest srebrnega drobiža. Ko se je dodobra naložil v hišK je zašel na podstrešje, kjer je tudi pokradel, kar mu je prišlo pod roke.B Penetovi so takoj ob povrat-ku opazili, da so imeli na obi sku tatinskega gosta. Začeli so {mizvedovati za pohajačem. Mež-narjeva Frančiška je opazila na robu Jesenja sumljivega postopača, ko je šla iskat krme za prašiče. Orožnikom je popisala sumljivca in zdaj so našli sled za njim. Vlomilca so opazilHud v sosednji vasi, ko se je na podoben način splazil v neko hišo pa so ga pravočasno pregnali Vaščani so ga zasledovali in ujeli, pa se jim je izgovoril, da je hotel le pogledati, ali imajo kaj suhfh gob. Poizvedbe so dognale, da je dolgoprstnik neki Tone Sever, ki je znan pod imenom Mihov z Ježice pri Ljubljani. Možak ima na vesti že vrsto vlomov in je bil letošnjo pomlad aretiran in oddan v sodne zapore. Pa se mu je posrečilo pobegniti in sdaj se klati po>defteH. Po opisu je Tone Sever precej visoke in krepke postave, podolga-sfcega obraza. Ob času, ko je ro-kovnjačil po naših hribih, je imel na sebi svettosive hlače ter Črn suknjič. Ječmen je na Dolenjskem precej obrodil Novo mesto, 8. julfja. — Letošnje vreme Je neugodno za kmetovalca. Hladna in deževna pomlad in zdajšnji vsakodnevni nalivi ne morejo koristiti kmetijstvu. S spravljanjem sena so imeli kmetje vefike težave. Koscev je bilo bolj malo, a s sušenjem je bilo potem še težav ne j-šc zaradi nestalnega vremena. Pogosto je ljudem že skoro suho seno spet zmočil nepričakovan dež. Ko zaradi vseh teh neprilik še ni bilo pokošeno vse seno, že se je začela prva žete v,"žete v ječmena, ki se je zaradi hladnega Vremena tudi zavlekla za nekaj časa. Z žetvijo ječmena bo že mno gim pomagano, ker bodo kmetje tako imeli spet doma kruh, ki ga morajo kupovati aH pa kupovati moko, ki je za zdajšnje kmečke prilike mnogo predraga. Ker marsikje primanjkuje krompirja, ki je glavna kmečka hrana, jim bo zdaj ječmen zelo dobrodošel. Po večini je~ ječmen po Dolenjskem precej lep. Pa tudi druga žita, ki sedaj dozorevajo, ne kažejo preslabo. Seveda so dež in viharji žitu mnogo škodovali, ker so žita ponekod precej polegla. Poleženo žito pa ne da nikdar tistega donosa kakor žito, ki lepo stoji in dozori. Ker Žita večkrat rada poležejo, bi našim kmetom pač kazalo, da bi sejali take vrste žita, ki trdno stoje in redkokdaj pod silo velikih viharjev poležejo; PftOSVjiTA Glasovi iz naselbin ' (Nadaljevanj* S t. >traal.) pil, in ima poleg drugih prostorov še 14 spalnih sob. Stoji ravno ob cesti *0. Mislil |em si: Kako lahko bi bili tam prenočevali, ko smo šli h Clevelanda in se nam je pokvaril avto, ker luč nam je fte tam prfčtia pešati.- Ko si oglodava lepi prostor — izboljšal bo ie na parkanje — sva se podala na farmo. Jaz sem se ustavil pri Koltftovih, ki so ponovili PrOletarca. žena je povedala, da je bila v bolnišnici in da ie ni sdrava, Luka pa je obujal svoje spomine: Toslovil sem se in odšel na Erženovo farmo, kjer so pridno nabirali zel j nate glave, katerim pa jc. vročina precej Škodovala. Ko se je stemnilo, so se delavci odpeljali po, eni cesti, z Johnom pa t va šla po drugi. Ustavila sva se pri nekem ho'telirju, ki je Johnov prijatelj in odjemalec. John je rekel, da bova malo pila. Nekoliko me je zaskrbelo, vendar sem si mislil, ker le taka vročina, bo mogoče še šio. In tako je bilo. Ko smo bili gotovi, me je John vprašal, kje mislim prenočevati. Odgovoril sem mu, da navadno prenočujem v tako zva-m Californiji pri Jamnikovih. Zapeljal me je tja in mi pravi, naj pogledava ie nekoliko v Slovenski dom. Poleg Perperjevih (oskrbnika) je bilo Um še nekaj ožjih prijateljev. Pričali smo se pouovarjati in ker pogovor suši človeka, je treba tu-l di zalivati. Okrog 11. sem rekel, da bo treba iti, ker bodo moji gostitelji že apali. John mi je dejal, naj bom brez skrbi, ker bom šel lahko z njim. In tako je tudi bik>. John in njegova družina so me dobro pogostili, ampak Tone je drugi dan vrteeno I-mel mačka ali *rva v glavi. P* sem Študiral, kako to, da hoče1 človek druge učiti, toda se pri pijači niti sam ne more vzdržati. Povest Jadca Londona o Kralju alkohola je resnična. V tem tednu, ko to pišem, sem se nahajal v napredni naselbini Strabane. Tja sem prišel na dan, ko Je Imel soc. klub piknfk, toda jim Je dež vse pokvaril. Do bro pa so pripravljeni za narodni dan SNPJ, ki se vrši za Labor day. Tam sem mislfl ostati teden dni in sem dobil kvartir pri^ Bartlovih. Toda ostal sem le; par dni, ker sem od doma dobil poziv, da moram nekomu za pričo pri dobavi državljanstva. I-mel sem še toliko časa, da sem obiskal Louisa Britza na Htllsu, ki je ponovil naročnino na Cankarjev Glasnik in Proletarca. Zadnjih par dni som porabil v} okolici Eksporta, kjer\so precej napredni na drušštvenem polju in si morda še postavijo narodni dom. Anton Zomik. zastopnik. zadovoljni s tem oblakom v Min-nesoti. Vsa Erštetova družina je pri SNPJ. Vrank Jenko. O izletu v La Sulic fixri. HI. — Pikniška sezona je pri kraju in tudi druge tabave v hladni senci bodo kmalu krenile v drugo smer. V poletju se radi podamo v kraje, ki so. nam najljubši — tja pod hrast ^ za Registracija mozemcev v Chicagu Poatni uradi in dnevne ure registriranja Registracija nedržavljanov, ki ae je aačela 27. avgusta t. 1., bo trajala prihodnje Itiri mesece vsak dan, izvzemši ob nedeljah in postavnih praznikih. Registracija se viti na glavni poitl In v vseh ostalih poštnih uradih, ki bodo večinoma odprti v ta namon od devetih »jutraj do devetih zvečer, db sobotah pa do šestih tvečer. |zjema bo v sledečih uradfh: NorwooH Park Station, 6158 beagov grm. Seveda je to najbolj Northwest Highway na aevernoza|>adni strani, bo odprto do osmih prikladno za družine, samcu pa najbolj kaže. ako ima mašino, da se odpelje na nekoliko daljšo pot, ako ima tam kakšne prijatelje ali znance. Tako sem storil pred kratkem tudi jas in za spremljevalca dobil mr. J. Fabiana, s katerim se odpeljeva proti La Saltu. Dan je bil lep in si se lahko peljal, kamor te je sroe vleklo. V La Sallu sva se najprvo ustavila pri mrs. Pirnat. Zal nama je bilo, ker je niava dobila pri najboljšem zdravju. Tega sva ji želela, se poslovila In odpeljala proti Oglcsbyju, kjer sva ae uatavila v gostilni mrs. l)u-Šak, ki naju je z radostjo sprejela in postregla s pijačo in jedačo. Mrs. Dušak je prijazna fn ugledna lena ter dobra gospodinja. Žal, da ji Je smrt vwf!a moža, Uverjen sem, d»| pri takem posestvu potrebuje pomoč. Po kratkem obirfku se posloviva In se odpeljeva proti La Saltu. Tam dem opustil, svojega spremljevalca pri družini iDuler na Cro*e Cortu, jas pa ae odpf-Ijem na piknik laaaflske federacije SNPJ, ki ee Je vršil v lepem kraju blizu Dopneva, V moje začudenje je bil piknik pri tako lepem vremenu slabo obiskan, ampak tako je večinoma povsod. V resnici je žalostno, da se nekateri člani SNPJ tako malo brigajo za stvari, ki so v korist članstva in jed-note. Ta aiatem se je že posplošil. Ravno tako je s sejami: društvo ima 100 Članov, na seje jih pa pride 10-15, vedno eni In isti obrazi. Pa pustimo to na stram. Vrnem se zopet: v La Hal-le k v^Dulerjevim po mojega spremljevalca, nakar Jo ubere-va proti Mandoti, od tam pa po cesti 84 do Aurore. Tam se nekoliko okrepčava, potem pa nadaljujeva po isti cesti proti Ci-ceru. Domov sva prišla b polnoči. Pozdrav vsem, ki sva jih obiskala v La Sallu in OglesbyJu n hvala za postrežbo, i Jakob Adam in I. Fatoian, 44», Dobili dri Wyo. — Končno smo vendar dobili, kar smo vsj tako želeli — dežja. Dne 2fi. avgusta je padal skoro ves dan m tako je naie suše za letos konec. In konec je tudi vročine, ker hladna jesen Že prihaja. Anion Tratnik. Naciji izgnali francoskega škofa Lyon, Francijaj 28. avg. Skof Heintz v Metzu, severna Francija, je bil izgnan po na-cijskih avtoritetah. V Lyon, ne-okupirano mesto, je dospel včeraj. Naciji niso pojasnili vwo-ka izgona. Prizor li filma "Diktator", ^%»t*rem Ima Charlle Oiaplln Svidenje po dolfjlh letih CUvloholm, M hm. — Sredi avgusta sta bila tukaj na obisku in počitnicah Anton in Jennie F>Šte iz Mflwaukeejs s sinom in hčerjo v spremstvu njih soseda Kdwarda Brozovicha ter sina Steva. BIH so pri nas. Obi^ skali smo mnogo prijateljev in rojakov. Pač krpo svldonje po tolikih letih. Jernile Krite, po domače Gllnčeva iz Zgornjega Bemika, je moja najbližja soee ds i« storega kraja in sestrična moje žene. Tukaj ~eo se mudili več dni. Ogledali smo si okolico In odprte rudijke, kjer so vldeH, kako kopljejo železno rudo In Jo nakladajo na vozove. Vsak dan smo se peljali tudi k jrzeru, kjer «mo se prav dgromniml pra-gosdovi na Jugu Mehike ob reki Atoyac, nedaleč od mesU Culcatlana. Po i>otresu pred nekaj meseci so se zatekli begunci Iz (»otresnega ozemlja v mesto Oaacz. Veliko pozornost sU zbuditi dve begunski družini, kor so bili vsi člani slepi. Noki zdravnik za očesne bolezni se je pozanimal za ubožce in Jih povpraševal', kako to, da so vsi slepi. Zelo se Je začudil, ko so mu pojasnili, (jM prihajajo iz kraja na skrajnem Jugu, kjer so vsa ftiva bitja slepa. V U prečudnl kraj poslana komisija fš poslsla o tej nena vadni vasi v srce segajoče po ročilo: Prebivalci Tlltepee ja so lacondonskl Indijanci, potomci -nekdaj visokokulturnlh Indijan cev iz plemena «Maya. Z neverjetno . zanesljivostjo so slepci vodili člane odprave skozi buj S pata Minnesota se je precej ohladi la in ponekod se vidi že rumen kasio listje na drevju. Todi ptičja mladina se zbira v gručah In ae menda pod nadzorstvom sUrih vadi za daljni polet čez par mesecev, Prihajajo tudi mnogi obiskovalci, ker po navadi Je par meaecev tukaj še milo podnebje. Sam Imam dnevno obiskovalce. Rsvno sedaj Je v moji driftbi več Joiielčanov in nekaUri ostanejo tukaj vos me-, namreč mr. in mrs. Vidic in še par drugih. Te dni me je obiskat tudi pi-satelj Louls Adamiča «ona,.Xtf; kaj se tnahaJaU v letovišču iri on zbira podatke za novo knjigo, v kateri bo opisal razne narodnosti, ki tvorijo Združene drža ve. Od tukaj se ppdasU proti divnem zapadu. Skoraj ne mine dneva, da nejng porasel pragozd do svoje va | bi imel kakega novega oblsko-1 „|Ce. Vsa živa bitja v Tlltepee-valca. Kavno ko to pišem, Je pri-1 ju m slepa. Sicer hodijo ljudje in vzel moj" tlirko za podatke. ""T™"™"-' Po r^idu Je Francoz Iti zbira po- on^ I"*™" datke o Jti^Hlgvfji In Jugoalo-1 iklh dni In ljudje obKeni v tio-vanih sploh Piše v m»ko svrho še onega časa ter veseli dogodki, »h, nav<>dttTr~7z~~Waahlngtona, ko Jrače stresel |i«>d sinove ko-^ ! at rud/5. V.*«* mesto Je bilo ta Ta mesec se Je praznovalo ze- dan kot pristno gledališče, Zen- lo slovesno 50 letnico (KJkrltJa ske so šumele v iiroklh oblekah, žeUtznr- rude v Mount fronti, I kot tudi moški, ki so nastopali Minn. Neki rr>«'"tnlk Je lakal zlato, našel pa Je železno-rudo In Uko je bilo v malem ličnem mestecu Mount Ironu blizu Vlr-ginije »a tisoč« avtov in razum« ae. da tudi nt tisoče občinstva, ki so pri!!! na to slavnost. Vrii-la se je na kraju, kjer Je blls prvotno odkrita ruda In kjer se dsnes nahaja malo Jezero. Ka l*m prostoru so izkopali xa milijone vrednosti rude. kot'pionirji, govorniki pa so po zvočnikih govorili ogromn t množici. ^Videli so se rasni prizori od gozdnega požara, ki Je prva leta unlfrll sosednje mesto Vir-glnljo Jn o dragih dogodkih. Prišli so tudi prek uprl, ki so od-fcrftelju železne rudr in lastniku zemlje ponujali $40.0TW za zemljo, kar pa so sinovi In očo odklonllf. -i Matija Pogorek. in Živali tako zanesljivo, da na prvi pogled niti ne opazil, da so'slepi; utegneš si misliti, 4a si stopil v navadno Indijansko vas. Toda pri naUnčnejlem o-putovanju sjKiznai nenavadno tragiko tega plemena. Neki kmet orja njivo in Jasi ob gozdu z dvema voloma. Vdl| sta slepa. Slopl psi oblajajo tujca, ko stopi v vas. Slepe žensko pletejo prekrasne pletenin^ V vsej 'vasi samo nekaj dojenčkov še ni oslopelo. Slepi lacandonski Indijanci niso lepi ljudje, ugasle zenico čudno omrtve njihove obraze. Vseeno jih pa vldii vesele In raslgrane pri vaiklh zabavah. Učenjaki so pod mnogimi raa-Tiiltriurni okrog TllUpeoJa itko-pali sUro malike, prav Uko — slepe. Znanstven* odprava je ugotovila, da slepoU nI nales-I j Iva. &e nihče ni nalesel sle-pote, če je koga v vasi samo obiskal, trn tudi ie Je dalj iaoa živel pri slepih vaičanlh. Zdravniki so nazadnje odkrilf mikroskopsko majhnega črvlrtra, *i se zaje v očesno veznico. Po dolgih In natančnih opazovanjih so pa morali priznati, da U čr-vlček tudi pl v zvezi, i slepoto, kajti Irvička ao našli ie tadi v očesnih veznicah ljudi, ki niso slepi. Živalca torej nikakor nI vzrok te hude boltuuii. Najverjetnejše Je, da Je skrivnostni vzrok slepote teh Indijancev sploina degenerlranost. Senator Shipstead v MVlllkiejevem taboru Washlngton, D. C., 28 avg.--Kepator Henrik Mhlpstead, ter-mor-kborit Iz MlnneimU,Jel!-noči naznanil, da bo podpiral W«ridella VVIIIkleJa, predaodnl-Akega kandidata republikanske stranke Shipstaad Je.poelal tudi telegram senatorju McNary-Ju^podpredsedniškemu kandidatu, ki Je Imel sprejemni govor v Halemu, Ore., z zagotovilom, da bo podpiral njega In WIItkieJe v sedanji volilni k«u»pitnjl v Mlnntiotl. . r četrte* ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. StUgebauar^ "On.vaa J,e najel, gosp^ična, in vi ste sprejeli njegovo ponudbo, ne da bi rekli eno samo besedico o tem meni? Vi boste to pogodbo na mestu preklicali! Ali razumete? Kdo pa naj igra Ano Boleyn v mojem novem filmu? Povejte mi, kdo? Jaz sem priredil to vlogo nalašč za vas . . „---. "' . Maček je skočil iz žaklja! Mabel Moon je zdaj vedela vse, kar je hotela vedeti in je dosegla svoj namen. VHTc temu pa je ie vedno molčala in plašno gledala Steamsa. . On je zaklel. "Gospodična Moon ,vi ste se za mojim hrbtom pogodili z mojim največjim konkurentom! To je nesramnost!" ♦ Mabel Se je zasmejala. "Gospod Stearns, povedati vam moram, da ne ne obnašate kot kavalir ... VI me fcoste še pokvarili, da bom postala zlobna . . . Kdo pa je rekel, da sem jaz te podpisala pogodbo z družbo Bioscope? To se še ni zgodilo, ker sem si. izgovorila časa za premislek." Po teh besedah tfje Steamsu odvalil težek kamen od srca. ' Stvar }e bila resna. "Kleopatrina smrt" je postavila Kalifornijsko filmsko družbo trdno na noge, toda od uspeha novega filma "Ana Boleyn" so bile odvisne dividende. Mabel Moon je bila od vsega začetka določena za naslovno vlogo, zato se ni bilo Čuditi Steamsovemu razburjenju. Saj je le za ias manjkalo, da mu nI njegov najhujši tekmec izpred nosa odvedel rijegove glavne igralke, medtem ko se je on ukvarjal z načrti varčevanja! • ' Mabel Moon se nekaj čase nI zmenila za ravnatelja in njegovo zadrego, potem je pa mirno vzela iz žepa Powersovo pogodbo ter mu preprosto velela : „MOitajte, prosim!" Melbourne Stearns je sedel. Ko je čital, so mu stopile na čelo polne srage. Kaj takega pač ni bil pričakoval. Sto in petdeset tisoč dolarjev honorarja! Kaj takega si je mogel izmisliti samo Francis Povvers, ki se je bil zaklel, da bo uničil svojega holly-woodskega tekmeca, Kalifornijsko filmsko družbo in njenega ravnatelja in režiserja Melbourne Steamsa. Mabel Moon je dolgo mirno čakala. Potem je kratko vprašala: "Torej, gospod Stearns l Ali naj podpišem pogodbo z družbo Bioscope, ali ne?" 1 Melbourne Stearns je s težavo izdavil iz sebe: - — . ~ < "Razume se, gospodična Moon, da bo Kalifornijska filmska -družba sprejela to pogodbo z vami." Mabel Moon je bila zdaj za trenutek) ie v dvomu, ali ne bi kazalo, da skuša izsiliti Še več. Tedaj se je k sreči spomnila petdesetih odstotkov, ki jih je bil zahteval Toms in ki jih ji zdaj ne bo treba nikomur odšteti. Zato — in samo zato — je zdaj vzela Steamsu iz rok pogodbo ter jo spravila v svoj žep. Nato je rekla: 4 T - «*>- "Gospod Stearns, kakor hitro boste spisali in podpisali enako pogodbo, bom jaz sporočila družbi Bioscope, da sem se poslužlla svoje pravice ter odklonile njihovo .ponudbo. Sprejeto 7!i- "Sprejeto, gospodična Moon!" l)e»eto poglavje ftest mesecev pozneje Je bil novi film dovršen. Ho1lywood je pritisnil New York ob tla. Kalifronijska filmska družba je zavzelo Prevedel Ivan JoiUez mesto prvaka in družbe Bioscope je bile pri-tianjena "ob steno. Francis PoiVers se je penil od jeze, dočim je Melbourne Stearns triumfiral. Všota sto in petdesetih tisoč dolarjev, ki jih je moral plačati Mabeli Moon, nikakor ni bila slabo naložena. Nasprotno, bile je sijajna naložbe, ki je že prinašala mamljive obresti, kajti film je prinesel milijone v dolarjih. Celo Heatlinovo ime je docela obledelo pred. imenom nov^ zvezde. ~ t Ob vhodih neštetih filmskih gledališč v Ameriki, Angliji hi dominijonih so se šopirili ogromni plakati, ki so z velikanskimi črkami naznanjali, da je Mabel Moon glavne junakinja senzacionalnega novega velefilma "Anne Boleyn," ki ga gledalci ne bodo mogli zlepa pozabiti. — Š',4- Plakat, ki je bil ogromna stvar, je bil delo enega tistih ameriških slikarjev, ki pokličejo. na pomoč vso silo svoje fantazije, da podajo sliko en^ga bežnega trenutka na tak način, da se gledalcu neizbrisno vtisne v spomin. Na strani je stala orjaška postava v škrlatnem plašču: rabelj, ki je držal v rokah leske-tajbčo se rabeljsko sekiro. Mož je imel roke Herkula in obraz zveri, kateri ni mogeče uiti in v katere očeh ni nobenega usmiljenja. V presenetljivem kontrastu s to postavo je bila drobna, zlatolaaa Mabela Moon, oblečena v belem in z razgaljenim drobnim vratom, ki jo je slika kazala v trenutku, ko se začenja vzpenjati po stopnicah na morišče. Ob njeni strani je šel, ves v črnem, kar je potrojilo učinek, njea spovednik, ves sključen in mrk. Nič drugega. Pač, sugestija mase — stegnjeni prsti, skrčene pesti na dnu slike — za katero pomeni smrt Ane Boleyn nov užitek, kakršnega nudi samo kri, najsi že bo prelita y pretepu, petelinjem spopadu, bikobOrbi ... da je le kri! X Prometni stražniki so im^li mnogo opravka pred temi kričečimi plakati, pred katerimi so se gnetle velike množice, ki so potem pod vtisom te reklame navalile na blagajne ter si s trdo prisluženimi centi priborile vstop v gledališča, kjer sq kazali to novo filmsko Čudo. Hollywood je prospeval. Delnice Kalifornijske filmske družbe So bile med najbolj za-željenimi na Wall Streetu in so v enem samem dnevu poskočile Štirideset odstotkov navzgor. Melbourne Steams si je zadovoljno mencal dlani. Kako bi si: jih tudi ne, ko je vendar z eno samo potezo prekrižal načrte Billa Tomsa, kakor tudi Francisa Powersa? • Mabel Moon je bila zlat rudnik! "Toda njen vpliv je segal tudi daleč preko mej filmskih gledališč. Ona je postala zadnja beseda v modnih ateljejih, v kopališčih, lepotnih salonihr in sploh povsod, kjer se je ustvarjala moda, kajti Mabel Moon je postala moda. Na trgu se je pojedli ženski klobuk z njenim imenom, čokolade it njenim imenom, cigarete z njenim imenom; v salonih na Peti aveniji so plesali "Mabelin ples" in v restavracijah so servirali "Mabelino limonado" in druge take pijače; na prodaj so bile vžigalice v škatlicah, na katerih je bila slika oboževane Mabele Moon v oblačilu Ane Boleyn. Na kratko povedano, Mabel Moon je bila izredno popularna. Zanimanje za njo je bilo večje od zanimanja za predsedniške kandidate, ki so se tedaj potegovali za službo predsednika Zedinjenih držav. Njeno ime j^bilo v seznamu slavnih Amerikancev. (Dalje prihodnjič) Miha je pripovedoval Je ženil m je dejal med ^ -Bilo je prav za priv, Mica me ni JT8t sem bil pijan, Jaz ^ Link-Belt Company Stoker Factor Ho lds "Open H Residents 0f Chiea*o and £w\*L?rrty dur,f« weeks to vlMt ont 0f Ck Ur te manufacturing pluU ^ how the Link-Belt models are produced by mau method«. Here the vujjl see the hundrediš 0f 8p«*i„| ^ that are u»ed to produce , at low cost . . . the stoker rt laboratory where new »loker are teated out . the tu, partment where the stoken mi together ... and the d.spla, and retail department wher* ,» sires and modek of Link-Belt are on di*play. The most popalar Link-Belt i this year is the »elf.feedinf (b* **Challenger" model which tdj, the amazingly .Jo«. prjM of (without instaliation). Thu u half of what i Link-Belt stoker sold.ior three ye»r» These »toker« eliminate coal ing and furnace tending, udi installed in exiating heatinf i| under PHA terma—with dowD ment as low as $8.00. Any one interested in the and manufacture of autonutk »tokers is invited to drop ie u Link-Belt plant, 17th St. at W« Avenue, or call Canal 2400 appoiritment. Ko * j« ženil Nogometni igralci, člani krajevne unije United Wholeaale A Warehouse E«npk>yes, v Brooklynu, N. Y. The Commpn Council for American Unity Novo ime za F. L. I. 8. Cenjeno uredništvo: Nekateri izmed vaših čitate-ljev ao morda ie opazili, da je Poreign I^anguage Information Service ali skratka F,LVI.fi. pred nekolikp tedni izpremenil svoje ime v Common Council for American Unlty. Hvaležen vam bom. ako mi dovolite, da v vašem cenjenem 4istu razložim, zakaj se jt izvedla ta izprememba in kaj pomeni. Ko je Foreign Languav«' Information začel delovati l 191 H. je največje preseljevanje modernega časa. morda vseh časov. bOn ravnokar doseglo svoj vrhunec. V teku desetih let pred svetovno vojno je priseljevanje znašalo povprečno več kot milijon na leto. V dobi ene same generacije od I. 1«U) dalje je bilo 23.000.000 prlaeljanoev priputte nih v Zdmžer* države. Večji del tujennlcev, ktao bili tukaj leta -1914, je obatoja) in novodošle-cev, ki so zneli le malo angleški in ki se niso bili prilagodili ameriškim navadam in ustanovam. Iftezmere so dandanes povsem drugsčne. Novodošlec prejšnje generacije se je ponajveč tukaj zakoreninil in je postal ameriški državljan. Njegovi otroci so se večinoma rodili tukaj. Ta dežela je omejila prišel je vgjp je. Nova imigračija se je znatno skrčile. V desetletju 1980-89 je znašala povprečno 6!MK)8 oseb na leto. Preostaje M mnogo konstruH-tivnega in potrebnega dela v prid inozemcu in novemu priseljencu. Nastala je pa nova vrsta problemov. Združene drftave, ki so nekdaj bile razmeroma precej enoličen narod, so postale dežela mnogih nerodnosti in ve-roizpovedanj. Teh 38,000,000 priseljencev zadnjih sto let — dejanski vl^ naše razne plemenske, verske in kulturne skupine so sprejele osnovno angloaakson »ko dedščino te delele. Uvedle pa so istočasno razlike značaja in kulture, ki nekoliko predru iračajo to dedščino in obliko a-meriškega življenja. Mnogi A-merikanci starega kova nimajo radi teh izprememb. Tujerod-ci in njihovi otroci so čestokrst ptklvrženi gospodarski in ni diskriminaciji. Predsodek je nsperjen proti nJim v rasnih- o* Mikeh in posledica je, da tine milijonov Amerikancev čutijo, da niso tukaj popolnoma doma. Zalibog tudi mnogo priseljenih skupin je prineslo s seboj mrinje in sovraštva, podedovana od ljutih nacionalizmov Evrope. Mnogi izmed njih se niso čustveno popolnoma istovetili t A-meriko, marve6 imajo nagon, nekje več nekje manj, da se osredotočijo okolo sebe jn držijo v stran od glavne struj* ameriškega življenja Posledica vsega tega je, da je vslk vsem našim idealom preveč predsodka in diskriminacije med nemi. da je tega vedno več in da to je slabo sa Ameriko. Res je, da milijoni Amerikencev imajo občutek, da niso popolnoma dobrodošli, da se neiutijo povsem doma kulturno in duševno. Tak predsodek in razkol škoduje narodu. Povzroča needlnost, zmanjšuje narodno izdatnost, zadržuje naše sfvariln* sile in zevleču-je doaego boljšega in prijetnejšega življenja za vsakega državljana. Ta Je oni širši problem — problem ameriške edinosti — s katerim se bo ukvarjal Common Oouncil for Amerken Unity. Vojna je. napravile ta problem še bolj nujnega. Naše prebivalstvo ftteje milijone ljudi, ki ime-isk je tesne veti i vojskujočimi et narodi. Ako se ne čuvamo, bo bojazen in^sumnja o stališču In delovanju teh skupin jasejala ne-prijateljstvo in razdor. Taka obtoževanja in sumničenja bodo večinoma izvirala iz predsodka in neznanja. Nevarnosti so pa prav očividne in potreba edinosti in medsebojnega poznavaftja nI bila nikdar tako nujna. Cas je, da se preneha govoriti o *Ju-goslavo-Amerikancik" '*Italo-A- merikancih", "NenSko-Ameri-kancih", "2ido-Amerikancih" i. t. d. Vsi smo Amerikanci, naj bo izvir še tako različen. Vsi moramo skupno korakati naprej. To je osnovna resnica. Naravno je, da je narodnostna in plemensko ozadje stvar, ki je zanimiva in vzbuja ponos, ali ne sme se dovoliti, da bi »temnilo bolj važne stvari. CommoiT Council for American Unity bo odločen pristaš one Amerike, ki sprejema vse svoje državljane, kakršnoko-i je njihovo narodnostno in plemensko ozadje. Napadalo bo in skušalo razgnati vse ozračje predsodka, ki je v kvar vzajemnemu spoštovanju, razumevanju in edinosti, katera bi morala obstojati med ameriškim ljudstvom. Ta problem pa ima v sebi mnogo več 'pozitivnih in kreativnih pogledov kot one, ki jih je vojna poudarila. Iz samih obstoječih razlik more čas in svoboda in nadarjenost ter generozno uvaže-vanje, ako le hočemo, ustvariti bogatejšo in srečnejšo civilizacijo kot jo je Amerika kdaj poznala. Dasi so Združene države bile dedič vseh dežel Evrope in Onkraj Evrope^ so se dolgo časa zadovoljevale s prikrojevanjem svojega življenja po puritanskih in anglo-saksonskih vzorcih. Ni pa prekrasno, da se popravijo po-greški preteklosti. Ena posledica povečanega nacionalizma in zmanjšanega priseljevanja je obnovfjeno zanimanje s stnani vseh skupin za svoje lastno ozadje. Mnogo mladih ljudi vprašuje, kako so njihovi roditelji a-li pradedje prišli v to deželo, kako civilizacijo so zapustili za se boj in istočasno prinesli s seboj. Brskajo po koreninah svoje ded-ščine — pa se seznanjajo z njenimi legendami in literaturo, vadi jo v njenih pesnih in plesih, častijo njene junake, proslavljajo njene običaje in se dostikrat tudi učijo jezika svojih očetov. I-stočasno pa ti mladi ljudje hočejo biti "pripoznani" kot Amerikanci, hočejo prispevati tn igrati vlogo v glavni struji ameriškega življenja. V teh milijonih mladih lj|udi, v njihovem živah nem zanimanju za minuloat in bodočnost, za svoje roditelja in pradede, v kulturnih virih naših črncev, v naši dedščini od Mehikancev in Indijancev, v vsem tem imamo elemente za ustvaritev bogatejše, bolj raznolične in zadojtčujbče kulture in civilizacije-kot jo je svet kdaj poznal. . Ozkosrčno naziranje d edinosti more zlahka setirati te razlike. V svetu« prešinjenem s strahom in razdrtem po vojnah. Je nevarnost edinosti, ki hoče enoličnost. jako realna. Common Council for American Unity pa veruje, da edina trajna edinost more priti le, eko ae dovolijo razlike, ako sprejemamo drug dru-gega,"kakršni smo. Mora biti se-veda skupna vera v demokracijo in Ideale tvobode. Glede teh osnovnih načel ne more biti kompromise. Ali znotraj kroga te skupne vere je svoboda biti različen ne le edino postopenje. ki je v skladu s demokracijo in svobodo. marveč edini mogoči način, ki utegne dovesti do prave in trajne edinosti Novo ime ne označuje le iz-premejijene narave problema, marveč širše polje sodelovanja in prizadevanja. Common Council for Amerikan Unity bo, kot upamo, pridobil mnogo širše sodelovanje kot Foreign Language Information Sfirvice, dasi je ta imel mnogo prijateljev in podpornikov. Dodatno k svojemu u-pravnemu svetu (Board of Di-rectors) in odboru priporočite-ljev (Committee of Sponsors) bo Council imel širok Narodni odbor (Nat'l Committee), kf bq vseboval zastopnike iz raznih delov dežele in iz raznih narodnostnih in plemenskih skupin, novih in starih, ki tvorijo ameriško ljudstvo. Vse delo, ki ga je FX.I.S. o-pravljal do sedaj, se bo nadaljevalo, njegovi članki za časopise, njegova pomoč neštetim novodo-šlecem, njegovo prizadevanje ptoti predsodku in diskriminaciji. Vse to delo se bo nadaljevalo, ali bo šlo naprej kot del i iiršega programa, prilagodenega izpreminjajočim se razmeram in potrebam. Eden izmed prvih pojavov novega dela bo izdajanje magaZina "Common Ground", ki začne izhajati kot četrtletnik v septem-ru. Količina dela mora biti seveda odvisna od gmotne podpore, ki ae bo prejemala. Taka podpora mora priti od splošnih članarin in prispevkov. Splošna članarina bo $1 na leto. Vsi prispevki od $3 ali več bodo uklju-čevali splošno članarino in naročnino za Common Ground. Morejo li Združene države s prebivalstvom 130,000,000, s to-ikimi narodnostnimi in plemenskimi ozadji, z raznimi simpatijami in stališči, izvesti efektivno edinost? Moremo li razviti tako razumevanje in sodelovanje, ki x> pomenilo večjo in boljšo civilizacijo za našo lastpo deželo in kakršno ves svet tako veliko potrebuje? Common Council for American Unity veruje, da moremo, in upa prispevati k temu cilju. V to svrho bo Council skušal premagati nestrpnost plemena ali narodnosti. Pomagal bo tujterodcem in njihovim otrokom rešiti njihove posebne probleme prilagoditve in popolne ter konstruktivne udeležbe' v ameriškem življenju. Zagovarjal .bo skupno državljanstvo, skupno vero v demokracijo in ideale svobode, pospeševal bo pripon znavanje onega, kar je vsaka skupina prispevala Ameriki. Bo zagovarjal svobodo biti različen, med tem ko bo postavil skjipno dobro pred interesi posamezne skupine. Povzbujal bo rast ameriške kulture, ki bo zares pred-staviteljica vseh elementov, k tvorijo ameriško ljudstvo. Pred vsem bo deloval za to, da se vs državljani brez razlike narodnostnega ali plemenskega izvora dejanski in postavno sprejemajo kot enaki drugi v amerišk družbi. Vsem, ki verujejo v te ideale in svrhe, Common Oouncil'pošilja vabilo, da pristopijo kot član ifTTOdelovateljl. Vs» vprašanja o delu in programu Councila so dobrodošla in mi bomo nanje radostno odgovorili. Common Coundl for American Unity, 222 Fourth Avenue. New York City. - Read Lewte, K ekaekutivni ravnatelj. SVE20ST PO DNEVU, POČITEK V NOCI jamčen od slavne želodčne tohike TRINERJEVO GRENKO VINO SEDAJ S VITAMINOM B-l znan ie nad 60 let. Povspešuje apetit in prebaro, ter daje p očitno spanje. ,v vseh lekarnah. JOSEPH TRINER CORP. 1333 S. Aahland Ave. Chicago, M. Pišite še danes po CENIK SLOVENSKIH KNIJG KNJIGE X angleščini, po izvanredni ci NI ZAMUDITE TK PRILIKI t^e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK Vključno 250 FOTOGRAFU napisali najboljši ameriški vbtnau s ki vbSCaki in izdal E. L. D. SBYMOUR, B. S. A. Km mma knjiga, ki vam nudi vsebino cele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga Je bolj popolna, beU natančna, bolj rasumljiva in bolj oporablji va, kst katerakoli druga vrtnarska knjiga. Čudili as boste in veaeU boste, ko boste videli, kako natanCuo tu I THE GARDEN ENCTCLOPEDIA pouči o vsaki najmaujii podrobnosti v obdelovanju vrta. Knjiga Je bila akrbno sestavljena, tako l nI lspuMeno prav nič, kar Je aanlmlvo in potrebno ia vrt. Kar > ) v knjigi. Je bilo vas skrbno prelskuieno, tako ds Je vse popolno, * jsno, priproeto, pa natančno To Je nova vrtnarska prirotna kajip -'popolna, praktična, priljudna, in lahko rasumljiva., TreUkuiia Jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se boste, da Doljte »rt« Iske knjige ni kot Je THE OAEDEN ENCYCLOPEDIA. t naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING (< 216 We0t 18th Street, New York, K NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO Pe sklepu 11. redne konvenelje se,lahko aaroli na list prišteje eden, dva, tri, fttiH ali pet flenov is ene druiin« k ""J ni ni. List Proeveta stane as vse enako, sa *lene sli n^ls" H*" enoletno naročnino. Ker pa člani ie plsčsjo pri sse«sis«ts »ij> tednik, se Ji« to prišteje k naročnini. Torej sedal nI v irska, "a i. u.«___j____ n.__aun t n., t« vass Isstsm,m Prta ljubezen Ančka i M. . . In potlej mi r«kel, da nem prvo 4cklr, ki je kdaj ljubil." Marica: "Kajne, kako xna to lepo povedati?** — Je list predrag sa člane SNPJ. List Proeveta Je vais gotovo Je v vsaki drnlini nekdo, U hI rad ŠIUI list *ssk listu PtmvoU Je: - Za ZdruL tfršavs In Kanado.$4— Zrn Cieero ia Chieage !• 1 tednik In.............4Ji v, 1 ........... t tednika In............S.M I tednika Is........ t tednike .........t Ji I tednike Is.. ..... 4 tednike In............LM 4 tednike in........ I tednikov In............nič » tednikov ia....... Za Evropa Je............^ Ispolnite spodnji kupen, priloilte potrebno vsoto denarjai si Order v pismu in si naročite Prosveto. list, ki |e vsis ls.tsisa ^ Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneU bib ^ SNP/, ali še se preseli proč oAdruline in bo sahtevsl •«■ JJj tednik, hode moral Uati član ft dotična druiine, ki J« m naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naananit. ^ |tjK in obenem doplačati dotično vsoto listu Pro«veta. Ak0„ tedaj mora upravništvo sniiaU datupi ta to vsoto nsrocms """ \ ^ ~r | PROSVETA, SNPJ. MS7 So. Uwndale Ave. (»kafe. ~ Prilaiene pešiljsm naročnino sa Met PreeveU . 1) Ima . ... .....CL drušlTl « ....... •/ ........................... Naslov _ ~ — ■ flssf Ustavite tednik In ga pripišiU k nar«čeis» »* » meje drušb»t . . ...a d^vs ......... • i t m m • m i m * • • i • ( i i m • t • • m « m • f ' m m .. .......Ci *........ •/................................... " # 0......................................G. d«*" *........ tv.................................et društva R........ •eeeeeeeeeeeeeeeeešneeeeneeeeeeeeese • k j«