St. 7(1194)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 15. februarja 1973
SEVNICA - Danes ob 17. uri bo v dvorani Gasilskega doma občni zbor planinskega društva LISCA Krško-Sevnica. Pred občnim zborom bo predaval inž. Ciglar (z vrsto barvnih diapozitivov) pod naslovom „Po planinah in gozdovih Sutje^e".
NOVO MESTO - O kadrovski politiki so razpravljali včeraj predstavniki podjetij, šol, ustanov, družbeno^oUtičnih organizacij in drugi na razšiijeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL.
RIBNICA - Na jutrišnji občinski konferenci SZDL bodo r^pravljali o kadrovski politiki in kulturi.
DOBOVA - Turistično društvo prireja jutri zvečer v šoli predavanje s filmi za vse ljubitelje cvetja in lepih domov.
TREBNJE - V torek je obiskal Trebnje predsednik zunanjepolitičnega odbora družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine Bogdan Osolnik. Popoldne je imel razgovor s političnim aktivom občine o konferenci o evropski varnosti in drugih mednarodnih vprašanjih.
KOCEVJE - Včeraj je razpravljala o svojih nalogi po pismu občinska skupščina, predvčerajšnjim pa občinska konferenca SZDL.
BREŽICE - Fotokino klub je imel v ponedeljek občni zbor, na katerem je sklenil navezati stike s šolami, da bo lahko pomlajeval svoje članstvo.
KOCEVJE - Na jutrišnjem šahovskem muzikalu se bosta pomerila v kvizu Branko Kirasič in Lojze Kovač, gost večera bo šahovski mojster Vasja Pirc, nastopil pa bo tudi znani operni pevec Ladko Korošec.
19. febniaija leta 1944 je v stavbi Prosvetnega doma v Črnomlju (na sliki) zasedal prvi slovenski parlament. Prvo zasedanje SNOS je bilo velikega pomena za utijevanje naše ljudske oblasti, v čast temu dogodku pa je 19. februar črnomaljska občina proglasila za svm praznik. Več o tem na 9. strani.	(Foto:	K.	Bačer)
Novi davki le iz debelejših denarnic
DBH
,JSič se tako vroče ne poje, kot se kuha,“ bi lahko rekli ob odločitvi republiškega izvršnega sveta, kako globoko bomo V Sloveniji segli v žep posameznika na račun cene gospodarske stabilizacije. Javnost je ob tolikem govotjenju o stabilizacijskem posojilu in davkih pričakovala več, kot se je iz vsega izcimilo. Seveda je novico sprejela z olajšanjem.
NOVOMESIO
JE VAŠA BANKA
V predlaganem republiškem proračunu, katerega osnove je minuli petek razlagal dovenskim županom in novinaijem sekretar za nnance Jože Floijančič, niso predvideni niti stabilizacijsko posojilo niti stabilizacijski davki. Pač pa je bila občinam dana možnost, da uvedejo dva stabilizacijska davka, ki ju predpiše republika, dobijo pa občine. To sta: enodstotni stabilizacijski davek od skupnega občanovega dohodka, večjega od 25.000 dinarjev, (odštejejo se tudi znane olajšave) ter premoženjski davek od avtomobilov, odvisen od prostornine avtomobil-
'•> \ y<-
skega motoija (glej priloženo tabelo).
Razen tega obstaja še predlog, da bi bolj obdavčili počitniške hišice, pa tudi druge stavbe, ker je po znanem političnem stališču do socialnega razslojevanja pri nas treba premoženje bolj obdavčiti, kot je bilo doslej! Počitniške hišice naj bi po tem predlogu obdavčili dvakrat bolj kot doslej, kar pomeni, da bi bilo treba v povprečju namesto dosedanjih 135 dinarjev plačevati zanje 270 dinarjev davka na leto.
Kako, da — na srečo za nas občane - ob tolikem grmenju ne bo hujšega dežja?
Predvsem, ker je zmagala trezna presoja, da prebivalstva, delavcev (ki samo po sebi niso krivi za gospodarske neuspehe, nelikvidnost ipd.) ne smemo preveč obremeniti niti ni mogoče preveč bremen naložiti na ramena gospodarstva. Treba je ubrati drugo pot; zmanjšati izdatke, porabo, kjer je to le mogoče. In t^o
je bilo tudi narejeno: od dospelih zahtevkov, ki so znašali skupno kar 160 milijard starih dinarjev, so „porezali" toliko, da je ostalo le še dobrih 76 milijard za nujne posege v gospodarstvo, kar je dosti manj kot leto dni poprej. V zameno za to pa se bo letos okrepila lastna moč gospodarstva, (ki bo moralo odslej bolj skrbeti samo zase), saj je predvideno, da se bo letos delež razpoložljivega dohodka za delovno organizacijo povečal na 84,3 odst., kar je za štiri odstotke več kot, recimo, leta 1971. S tem se bo občutno povečala akumulacija gospodarstva.
NAŠI SAMORASTNIKI NA JAPONSKEM?
Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem je te dni obiskal g. Koji Kato, generalni direktor galerije Tokuma, ene največjih v Tokiu in na Japonskem sploh. S predstavniki trebanjske galerije se je pogovarjal o tem, da bi na Japonskem odprli razstavo naših likovnih samorastnikov. Ugledni gost bo obiskal Trebnje še v juliju, ko bo oprta razstava „Umetnost slovenskih samorastnikov**.
Drug pomemben vzrok za to, da v Sloveniji ne bo tako velikih stabilizacijskih davkov, kot so že ali še bodo v drugih republikah, je v ugodnejšem položaju slovensk^a gospodarstva. S stališča Slovenije tako hudi ukrepi, kot so predvideni za
(nadaljevanje na 4. strani)
V 24. leto - in naprej!
V soboto, 17. februarja, bo poteklo 23 let, odkar je izšla prva številka DOLENJSKEGA LISTA, takrat najmlajšega slovenskega pokrajinskega glasila Osvobodilne fronte. Potrebovali so ga za politično in informativno delo takratni okrajni odbori OF v Črnomlju, Novem mestu in Trebnjem. Z današnjo številko je odtlej naš domači glasnik Socialistične zveze izšel že 1194-krat. Sredi dela se bomo njegovi ustvarjalci in sodelavci spomnili prehojene poti. Večja, kot je veselje nad priljubljenostjo in razširjenostjo lista, pa bo tudi tokrat skrb, ali smo v enaki meri lahko vedno zadovoljni predvsem tudi z njegovo vsebino. Tj odgovornosti nismo nikoli rešeni, a drugače tudi ne more biti. To je naš kruh, naša poklicna zavezanost: služiti napredku in resnici^ biti ustvarjalen srei^i ogromnih naporov, ko se samoupravljavsko hotenje delavskih množic tudi skozi zmote in ovire prebija v socialistično družbo. Zato nam, poklicnim delavcem pri tisku, radiu in televiziji še bolj kot dmgim družbenim činiteljem veljajo besede:
„V samoupravni družbi je tisk sestavni del političnega delovanja; njegova naloga je: odgovorno in angažirano spremljanje družbenega življenja. “
O tej konkretni, domači odgovornosti in angažiranosti je bilo v zadnjih mesecih precej povedanega in napisanega tudi na straneh našega časnika. Pravo olajšanje so bile besede tova-(nadaljevanje na 4. strani)
Zamuda vselej rada tepe
v črnomaljski, krški, metliški, novomeški in trebanjski občini je okoli 1.700 nad 75 let starih kmetov, ki naj bi po zakonu že letos dobili po 250 din starostne pokojnine na mesec. Čeprav težko pričakovana, se ta pravica počasi prebija „od besed k dejanjem**, saj so prejeli do minulega ponedeljka na pristojno novomeško podružnico skupnosti pokojninsk^a zavarovanja šele 505 zahtevkov. Kljub;temu si v Novem mestu prizadevajo, da bi upravičeni kmetje med pošto kmalu otipali tudi bankovce. Računajo, da bodo prvo večjo pošiljko odločb o odmeri starostne pokojnine pripravili že prihodnji teden, medtem ko naj bi denar sledil v marcu.
Služba pokojninskega zavarovanja je na našem območju storila vse, da
Mrtvi: oče, sin in nerojena hči
Z zastavo 750 je 9. februaija vozil strojni tehnik Jože Bahč iz Sevnice smrti naproti. Z njim so se peljali žena, oče in sestra. Domnevajo, da je pokojni voznik peljal v brežiško porodnišnico svojo ženo Terezijo, ker so v družini pričakovali rojstvo otroka.
Ko se je urni kazalec pomikal proti 13. uri 45, je po blagem klancu v Srednjem Pijavškem vozil naproti iz kršice smeri tovornjak Inter-evrope iz Kopra. Za volanom je sedel Anton Klokočovnik, doma iz Rakovelj pri Žalcu. Opazil je, da se mu bliža Bahčevo vozilo po sredini ceste, toda voznik zastave ni pred srečevanjem niti zaviral niti se umikal v desno. Tako se je z nezmanjšano hitrostjo (okoli 70 km na uro) zaletel z levim delom avtomobila v levi del orjaškega tovornjaka s
prikolico. Zastavo je na mestu obrnilo za 180 stopinj.
Na kraju nesreče sta izdihnila voznik Jože Bahč in poleg njega se-
deči oče Avguštin Bahč z Raven pri Zdolah. Voznikova žena Terezija je Bila hudo ranjena. Odpeljali so jo v brežiško bolnišnico, kjer je naslednji dan rodila mrtvo deklico. Huje je bila poškodovana tudi sestra ponesrečenega Jožeta Bahča.
Nesreča je prizadela družino in z njo vred žalujejo prebivalci vsega zdolskega okoliša.	j.	j.
bi kmetje ne le pravočasno zvedeli za svoje pravice, marveč jih tudi lahko uveljavili. V ta namen je že januarja poslala krajevnim ur^om obrazce za zahtevke in novodila za izpolnjevanje. Kmet, ki bo vložil zahtevek do 30. junija, bo dobil pokojnino od 1. januarja dalje, kdor pa bo ta rok zamudil, mu bodo pokojnino priznali šele od prvega dne y naslednjem mesecu. To bo videti takole: kdor bo s prijavo zamudil mesec dni, bo tudi pri pokojnini prikrajšan za ves mesec.
KRKA za Vietnam
Tako, kot je ves pošteni in miroljubni svet podpual pogumno vietnamsko ljudstvo v njegovi zmagoviti borbi za svobodo, mu je zdaj potrebena tudi pomoč z vseh strani. Med kolektivi, ki so se ga spomnili, je tudi KRKA, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov v Novem mestu. Njeni delavci so sklenili podariti daljnemu azijskemu narodu zdravilo RIGENICID, vredno 10 milijonov starih dinarjev. Zdravilo je že pripravljeno za prevoz v Vietnam, ki naj zaživi lepše in življenje.	.
^oljše
REVIJA MOŠKE ODBOJKE — Novo mesto je bilo dva dni prizorišče bojev med najboljšimi moškimi odbojkarskimi vrstami, ki s< se' potegovale za naslov zimskega republi^ega prvaka. Med štirinajstimi ekipami so igrali tudi Novomeščani in Trebanjci, ki so nas presenetili z dobro igro. Novomeščani so premagali Mežico in Bo-yec, Treb^jci pa Bled. Tudi v drugih srečanjih, ki so jih naši izgubili, niso igrali podrejene vloge. Poročilo je na športni strani. Na- sliki: s tekme v flnalu med Fužinariem in Kamnikom. (Foto: S. Dokl)	^
Hladen zrak prodira preko Alp proti Balkanu in povzroča padavine po vsej Sloveniji. Zato bo do jutri še nestalno vreme, s padavinami, pretežno kot sneg, ob koncu tedna pa bo postopno izboljšanje z nekoliko višjimi temperaturami čez dan, ponoči pa bo hladno.
Grozljiva slika trčenja v Srednjem Pijavškem.	(Foto:	Maks	Logar)
tedenski
mozaik
Ameriški podpredsednik Agnew, ki se je pred dnevi vrnil z daljše turneje po Indokini, še vedno čuti neprijetnosti nekega škandalčka, ki mu ga je zagodel njegov osebni prijatelj, znameniti pevec in igralec Frank Sinatra. Pevec je namreč na nekem sprejemu v Washingtonu, na katerega ga je povabil podpredsednik Agnew osebno, grobo napadel in žalil neko novinarko, kar je, kot poročajo obveščeni, povzročilo pravcati izbruh jeze pri Richardu Nixo-nu. Ta naj bi celo ukazal podpredsedniku, naj se pri priči odreče svojega prijatelja.. .neprijetni zapleti okoli Bele hiše...
Medtem pa je prispela na uradni obisk v Etiopijo britanska princesa Anna, ki jo je sprejel in ji zaželel dobrodošlico etiopski cesar Haile Selassie. Političnih pogovorov sicer ne bo, toda spričo tega, da gre za uradni obisk, se bodo vseeno dosledno • držali protokola, ki predvideva med drugim tudi lov — čeprav niso sporočili na kakšno divjad... princesa najbrž ne bo streljala levov - bo morda Šla samo nad ptice?
Tačas pa končuje svo^bisk v Združenih državah l^erike jordanski kralj Husein, ki je topot vzbudil še posebno pozornost s svojo najnovejšo (in četrto po vrsti) mladostno soprogo Alijo. Washingtonski poročevalci so jo proglasili za najbolj ljubko ženo nekega predsednika ali šefa države, kar jih je v zadnjih letih obiskalo ameriško prestolnico... komplimenti za mladost in lepoto...
Ce pa si dovolimo kratek skok prek (Tihega) oceana v Azijo, lahko ugotovimo, da so začeli sklepe hongkonških oblasti o čiščenju mesta, sprejete pred nekaj meseci, že temeljito izvajati:	odpeljali so prek
250.000 ton smeti in odpadkov vseh vrst, ki so se doslej valjale po ulicah, pločnikih in dvoriščih. Pri tem so dobili ne samo veliko koristnih površin, na katerih so takoj uredili parke in zelenice, marveč so pobili tudi na milijone podgan ... zdravje in čistoča, posnemanja vredno, mar ne? ...
Boljše meso - cenejše?
če branjevka ni neumna, tudi mesorji niso in ne porabniki meso, niti živinorejci
Rekel je, da ne more razumeti, kako bi mesaiji prodajali boljše meso po nii^‘i ceni kot slabše. To je res težko razumeti. In vzlic temu so predli^ali tako. Kaj bi si ljudje mislili o branjevki, ki bi prinesla na tig jabolka ali kaj drugega, zlagala boljše sadeže na en laip, slabše pa zraven na drigega in potem boljše ponujala po nižji ceni kot slabše? Dejal je, naše branjenice niso tako neumne. Tudi mesaiji niso. Torej se za njihovim predlogom nekaj skriva.
Kaj bi se lahko skrivalo? To je bila zanj uganka. Veijetno je
pisnikov sporazuma vanju cen živine in mesa, o katerem so prebrali v Vestniku ali slišali kje drugod. Vsaj prvi hip.
Mesaiji so namreč predlagali, da bi meso od najboljših mladih pitanih goved, ki so jih imenovali tudi baby beef, prodajali po enotni poprečni ceni 24,20 din kg, čeprav bi plačevali za njih po kakovosti od 14,50 do 16 din za Im. Meso od starejših go-
TELEGRAMI
MEXICO - Direktor metalurškega kombinata, J^azaro Cardenes“ je izjavil, da bo ta kombinat čez tri leta proizvajal pol milijona ton jekla in da bodo pri financiranju sodelo-vde socialistične države, med njimi tudi Jugoslavija.
COLOMBO - Cejlonsko zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da je v zadnjih nekaj urah umrlo zaradi zastrupitve s hrano 30 ljudi, večidel otrok. Vsi so se zastrupili z neko jedjo iz riža in graha, ki so jo kupili v tiROvini.
ved, imenovano govedina I. in II. vrste, pa bi prodajali po 28,80 din kg, čeprav bi za kg živali plačali le 11,50 do 13 din.
Kako bi prodajali meso po takih cenah, če bi jih pristojni organi odobrili? Ali bi kdo kupil pri branjevki slabša jabolka po vi^i cenL če bi dobil boljša po ni^i? Ce branjevke niso tako neumne, da bi tako pro-d^ale' - kot je povedal preprosti kmet — potem gptovo tudi ljudje niso t^o neumni, da bi tako kupovali. Torq bi vsi kupovali le boljše in cenejše meso. Ali bi jim mesaiji lahko ustregli? Ali bi imeli dovolj nm-bolišega mesa za vse kupce, če bi jim pristojni organi odobrili predlagane prodajne cene?
Mesaiji v svojem predlogu ne obljubljajo tega. Iz izkušenj pa lahko sklepamo, da bi mesaiji ponujali v svojih mesnicah le ^abše in drage meso. Drugače tistega ne bi mogli prodati.
zScaj potem želijo, da bi za najboljše goveje meso bile odobrene iii^e cene kot za slabše? To bi morali vprašati njih.
Sanje, stare več kot 2500 let, se bodo naposled uresničile: julija letos bodo odprli most, ki bo* povezoval Evropo in Azijo prek Bospoija. Pravijo, da je zgradil na tem mestu prvi most pred dvema tisočletjema in pol že perzij^ vladar Darij, da je prepeljal svojo vojsko iz Azije v Evropo. Gradnja je veljala 37 milijonov dolaijev, most pa je dolg neluj več kot 1100 metrov. Trdijo, da bo prek nj^ potovalo dnevno okoli 22.000 avtomobilov, Id jih je doslej vozilo iz enega dela Carigrada v drugi 17 posebnih ladij za prevoz vozil
(IZ PAVLIHE)
mbar
— Kam pa ti sredi maše?
— 2upnik je rekel -in beseda je m*^so k mesarju pogledat, če je res!
Ker resnega odgovora ne bomo dobili, lahko le ugibamo.
Pri nas veliko govorimo o poprečnem zvišanju cen mesa. Če bi za najboljše meso določili ni^e cene, bi bilo poprečno zvišanje vseh cen ni^e, kot bi bilo dgansko zvišanje za naše porabnike. Mesaiji so menda upali, da bodo nekatere premotili z 32-odstotnim zvišanjem cen tistega mesa, ki ga v mesnicah ne bo, da bodo spregledali 44-od-stotno zvišanje cen tistega mesa, ki ga bodo mesnice imele. Tako bi jih laže pridobili za svoj predlog. S takimi cenami mesa bi menda radi prepričali tudi živinorejce, naj jih podprejo, čeprav bi dobili za tista goveda, katerih meso naj bi se podražilo skoraj za polovico, le 10 ali 20 % več.
Ne zanikamo, da sedanje isa-mere niso ugodne za mesaije. Cene mesa bo treba popraviti. Podpiramo jih, kadar se zavzemajo za enotne ali dogovoijene cene mesa, ki naj bi veljale za vso državo, da ne bi bilo špekulacij pri preskrbi z mesom. Enako naj bi se oblikovale odkupne cene živine, da živinorejci ne bi v negotovosti čakali, kdo bo plačal več, ali ugibali, po kakšni ceni bodo sploh lahko prodali. Za take predloge pa se je treba zavzemati z resnimi utemeljitvami in čistimi računi,
JOŽE PETEK
\~tedenski notraniepohtični pregled - tedenski notranjepolitični pregled \
Posebno pozornost je v začetku minulega tedna vzbudila skupna seja predsedstev SFRJ in ZKJ. Na tej seji je tekla beseda o naših delavcih, ki so začasno zaposleni v tujini, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Kiro Gligorov pa je spregovoril o tem, kako se uresničuje stabilizacijski program našega gospodarstva.
O zdomcih je govoril član predsedstva ZKJ Niko Mihaljevič, kije opozoril na to, da bodć naši delavci še naprej hodili na delo v tujino, vendar moramo odhajanje urediti, saj lahko nastane na tem področju še večja zmeda. Ne sme nam biti namreč vseeno, ko vidimo, da nam odhajajo v tujino dobri strokovnjaki. Vsekakor pa moramo poskrbeti za to, da bodo naši delavci na tujem bolj organizirani, sicer bodo kaj lahko prišli pod vpliv sovražne propagande. V boju s tem bi morali poskrbeti tudi za boljše obveščanje naših zdomcev. Vendar o organiziranju naših zdomcev v tujini ne moremo govoriti ločeno od tega, da bi najprej uredili kadrovske probleme.
Se posebej je treba povedati, da bi lahko precej delovnih mest našli doma, na primer v storitveni dejavnosti in v poljedelstvu. Na to bomo morali še večkrat pomisliti, kadar bomo iskali možnosti za to, da bi privabili zdomce nazaj v domovino in jim ponudili delovna mesta.
Kiro Gligorov je menil na podlagi doslej znanih podatkov in sklepov zveznega izvršnega sveta, da smo dosegli precej lepe začetne uspehe pri reševanju nelikvidnosti in tistih pojavov, ki nelikvidnost spremljajo, ali pa so njena posledica. Nelikvidnost se je najbolj kazala v tem, da smo nekako preradi tfidanjo organizacijo podjetij, gospodarstva in medsebojnih odnosov, denarna realizacija
pa se je vedno bolj oddaljevala od blagovne na vprašanja, kaj, kako in zakaj se dogaja pri menjave.	uresničevanju delavskih ustavnih dopolnil,
Zdaj bomo morali temeljito spremeniti hkrati pa naj bi poiskali tudi skupno pod-sedanje ravnanje, stare odnose, predvsem pa lago, na kateri riaj bi to naše delo temeljilo, preprečiti neupravičene podražitve, kajti To so vsekakor pomembne stvan, saj je uve-cene morajo biti smotrno ekonomsko rav- Ijavitev teh do^lnil prehod v drugo fazo nalo, ne pa mašilo za pokrivanje izgub in ustavne reforme.
napak. To velja za vse dodatne obremenitve, Prvi dan posvetovanja, ki je trajno dva ki moraio biti v tistih mejah, ki jih uokvir- dni, je spregovorU v razpravi tudi Roman
............ AlKraVl« H io Kil "»o
jajo stabilizacijski ukrepi.
Posebna skrb zdomcem
Na koncu seje obeh predsedstev je bilo sprejeto več sklepov, katere bi lahko povzeli takole: vse družbene sile moramo pritegniti k uresničevanju gospodarske stabilizacije, ki mora temeljiti na samoupravnih podlagah in na podlagi srednjeročne razvojne politike, hitreje povečati proizvodnost in dohodek.
Drugi osrednji dogodek v našefti notranjepolitičnem življenju minulega tedna pa je bilo posvetovanje o ustavnih dopolnilih številka 21, 22 in 23 ali kot jim rečemo bolj po domače - o delavskih ustavnih dopolnilih.
Posvetovanje so pripravile ustrezne komisije predsedstva ZKJ in Socialistične zveze,
Albreht, ki je bil zadovoljen, ker so se diskutanti o vseh naših problemih odločili spregovoriti odkrito, pa naj so bili še tako žgoči. Predvsem je pomembno, da smo se odvadili mižati pred našimi slabostmi in napakami, kajti le tako — če bomo odkrito spregovorili o pomanjkljivosti našega sistema — bomo lahko te napake tudi hitro odpravili. Komunist mora biti vednO pripravljen brez strahu pokazati na tisto, kar je narobe. Da pa ne bi prii^o do sporazuma — tu ne gre za nerganje ali tisto kritiko, ki vse ruši in podpira, temveč je to kritika, ki naj opozarja, spodbuja in pomaga graditi nove odnose.
Ob koncu tedna je imel sejo še republiški izvršni svet, na katerem so sprejeli nekaj pomembnih odločitev. Najbolj tehtna je vsekakor ta, da se je republika odločila prepustiti odločilno besedo združenemu gospodarstvu. Združeno delo naj prevzame nase tiste obveznosti, ki smo jih doslej urejevali z državnimi posegi - na primer kar se tiče železnice. Za to naj bi gospodarstvo v bodoče
odprl pa gaje Stane Dolanc, kije v uvodnem skrbelo preko sovlagatelj skih odnosov.
w !	•	___ to nnln?^ifAV V\ VPiin
govoru povedal, da so že med pripravljanjem teh dopolnil sprejeli veliko koristnih spodbud iz samih delovnih organizacij. Tako smo lahko dosegli tudi nekatere pomembne uspehe pri uveljavljanju teh amandmajev.
To posvetovanje je bilo pripravljeno z namenom, naj bi poiskali ustrezne odgovore
I tedenski zunanjepolitiftii png/ed
Devalvacija ameri^ce valute in bivanje dr. Henryja Kissin-geija v Hanoju je v svišču pozornosti mednarodne politične scene ta teden. Podrobnosti:
DOLAR DEVALVIRAN ZA 10 ODSTOTKOV: novica, ki jo je na tiskovni konferenci ^oro-čfl ameri^i bančni minister, je obletela svet v trenuticu — ameriška nacionalna valuta je devalvirana za deset odstotkov! S tem ukrepom je skušala ameriška vlada pričevati svoj delež k umiritvi čedalje bolj nervoznega in nemirnega vzdu^a na mednarodnem denarnem tigu, ki so ga zlasti vznemiijale velike selitve tako imenovanega špekulativnega kapitala v Evropi. Na stari celini je namreč trenutno okoli 60 milijard tako imenovanih evrodolaijev, ameri^^a kapitala, ki se v lovu za dobičkom bliskovito seli iz ene prestolnice v drugo.
Samo v zadnjih nekaj tednih je morala Zahodna Nemčija odkupiti za okoli 15 milijard dolaijev tega kapitala, da bi tako zaščitUa omajano ravnovege na denarnem tigu. Toda ta intervencija po vsem sodeč ni bila dovolj učinkovita m VVashing-ton se je odločil, da devalvira svojo valuto.
Kaj to pomeni?
uresničitev ^orazuma o koncu vietnamske vojne in nemara tudi o končanju sovražnosti v Indokini ^loh — se pravi tudi v Laosu.
Medtem pa so iz Hanoia prepeljali na letalsko oporišče Clark na Filipinih tudi prvo lupino ameriških vojnih ujetnikov. Pričakujejo, da ji bo v kratkem sledila nova — s čimer bi postopno izpustili vse ujet-
Devalvacija
dolarja
nike v skladu z določili spora zuma. Istočasno se iz Južnega Vietnama umikajo tudi zadnje ameri^e vojaSce enote, poročajo pa tudi o umiku dmgih čet, Id so sodelovale na strani Saigona (južnokorejske na primer) med vietnamdco vojno. Tačas pa dcušajo tudi po-
Najkrajše rečeno: izdelki bodo postali cenejši na tujih tržiščih - kot bi postali dražji, če bi se VVashington, denimo, odločil za revalvacijo.
Se pravi, da si lahkp obetajo Združene države Amerike uspešnejše posege v zunanjetrgovinski menjavi, kar naj bi pričevalo k njihovi sedaj že kronično deficitni plačilni bilanci. Američani so namreč leta in leta preprosto preveč zapravljali v tujini — pri čemer je treba vsekakor omeniti tudi neizmerne (milijardne) dolarske naložbe v vietnamdco vojno.
Težko je reči, če bo devalvacija dolaija u^ela kar sama ispraviti omajano ravnovesjje na mednarodnem denarnem tigu — za to bo treba po vsej veijet-nosti storiti še kaj več, predvsem pa urediti bistvene in osnovne odnose v mednarodnih denarnih zadevah.
O posledicah devalvacije, za katero smo zvedeli šele pred nekaj urami, bomo lahlco kaj več podrobneje ‘	‘	"	'
ameriSd	nadzorne	komisije	izpol-
njevati vse svoje naloge, ki jih imajo v ^adu z določili viet-nam^ega ^orazuma, pri čemei poročajo predvsem franco^i novinaiji) o težavah, ki Jih imajo člani mednarodne komisije zaradi saigonskega na^ro-tovanja — prikritega seveda.
Tudi števflo incidentov se ni bistveno zmanjšalo, čeprav res, da ne predstavljajo hujših kršitev sporazuma.
Eno k drugemu: položaj v Vietnamu se postopno izboljšuje, pri čemer je treba dodati, da je ostalo vsekakor še veliko dela in predvsem možnih ^ornih točk, ki bodo teijale obflo dobre volje pri vseh prizadetih, če naj se določila ^orazuma uveljavilo v celoti.
TELEGRAMI
Pomembna je še odločitev, ki velja za letošnje leto: predlog zakona o stabilizacijskem davku predvideva, naj bi ga plačevali vsi občani, katerih letni dohodek presega 25.000 dinarjev. Obdavčeni naj bi bili tudi osebni avtomobili (od 80 do 550 dinarjev, pač odvisno od motorjeve prostomine).
KAIRO - Egiptovski zunanji minister El Zajat je danes napovedal, da bo Egipt začel z novo diplo-in izčrpneje poro- matsko in politično ofenzivo ; na čali v tei rubriki prihodnji te- mednarodnem področju z name-j	^	nom, da bi našli izhod iz sedanje
V HAN01II*	Bližnjem	vzhodu.
KISSINGER V HAIN	ASUNCION	—	Parlamentarne	vo-
Posebni odposlanec ameriškega utve, ki so bile v soboto v Paragvaju, oredsednika, dr. Henry Kissin- so petič zapored zagotovile mandat cer ie prispel na uradni obisk v diktatoru generalu Alfredu Stroejs-ger jc H .	neriu. ki le prišel na oblast z voja-
Hanoi in takoj presenetd opazo- ’^d^rim leta 1954.
valce s tem, da je podaljšal svoje kuala LUMPUR - Aprila ixido bivanje v sevemovietnamaci v Malezijo odpotovah sovjetski stro-nrAstrtlnici 7fl natmsni en dan kovnjaki, ki bodo natančno preučili P «	• zemljišče, kjer je predvidena gradnja
Predstavniki javnosti m tiska vclikcgajezu za hidrocentralo, niso uspeli zvedeti za podrob- icuVAJT - Kuvajtska vlada je nosti iz pogovorov, ki jih ima sporočila, da je dala mednarodni
Kissinoer s svoiimi ffostitelii	obnovo	m razvoj	80 milijo
Mssmger s svojuni go«weiji,	s7%obrest-
znano pa je, da se pogovaijajo o Posojilo je dala v obliki nakupu
bistvenih rečeh, ki zadevajo obveznic mednarodne banke.
BliLiti rOLJANii VABIJO - Na Dolenjskem so bila te dni šolska občinska smučarska tekmovanja, na katerih je nastopilo več sto mladih smu-čaijev. Takšen živžav je bil na smučiščih pod Gačami, kjer so se kosali mladi iz novomeške občine. (Foto: S. DOKL)
Abadon, hladokrven ijavec, še ne tri leta star žrebec, kupljen pri Ormožu (Veterinarska postaja Lendava), bo odslej premenfl v Gor. Kamenju 5. Novi lastnik Jože Bašelj, kooperant KZ Novo mesto, gaje kupil z denarno pomočjo občinskega sklada za kmetijstvo. (Foto: S. Mikulan)
Pri vleki daljnovoda je sila misic $e vedno uspešnejša od stroja. Na sliki vlečejo delavci zagrebškega ,4)alekovoda“ zadnje metre daljnovoda od Brestanice do razdelilne postaje Boštanj. Poslej naj bi bil tok v Mirenski dolini dosti boljši. Dela so v skladu z roki. (Foto: Železnik)
Toplo februarsko sonce privablja mladež na pian.
V	nižinah ni več snega za smučanje, pa tudi led se je že stalil, zato si otroci iščejo drugačneo razvedrilo. Dečki na sliki so Brežičani in so že ob bajaiju odkrili mačice, znanilke skorajšnje pomladi. (Foto: Jožica Teppey)
PO JUGOSLOVANSKO
Kdo bi bil malenkosten! Napredujemo, razvijamo se, govorimo o tehnološki revoluciji, računalnikih, linearnem programiranju. Kaj bi si . trapili glave, recimo, z banalnim „zbiranjem starega papirja"! Tako menda modrujemo, ko se nihče ne potrudi ustrezno organizirati zbiranja te odpadne surovine, ki je za tovarno papirja nekajkrat cenejša od celuloze.
Zato pa bomo letos v našo državo — tako sodijo — uvozili
70.000	ton odpadnega papiga iz tujine, zanj pa odšteli ^oraj dva milijona dol^ev. Kljub temu da je pri nas odvečnega papirja dovolj, saj živimo v pravi „papirnati vojni“.
Spet posegi v žepe motoriziranih?
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 315 prašičev. Prevladovali so mladiči, star: šest do dvanajst tednov; bilo jih je 286. Le 29 je bilo starih tri do šesl mesecev. Kupčije so prodajalci sklenili za 276 živali: mlajši so šh v de nar po 320 do 380 din, starejši pa po 390 do 600 din. Promet s prašjči je na tem sejmišču že nekaj tednov ustaljen, kupci pa prihajajo tudi i2 sosednjih občin.
BREŽICE - Večji promet so imeli na tem sejmišču minulo soboto; prodajalci so pripeljali 559 prašočev, od tega 23 starejših od 3 mesece. Kupčije so sklenili za 517 živali. Do 3 mesece stari pujski (prodanih 498) so bili po 22 din kilogram žive teže, starejši (prodanih 19) pa po 14 din kilogram žive teže.
„Dinar hitrejši od avta.“ ,J*revoženi kilometer strmo navzgor.“ To sta le dva naslova iz-lanske septemberske številke revije Avto, ki toži o vrtoglavi dražitvi izdatkov za jeklene konjiče. Tako je bilo lani, kaže pa, da bodo tudi letos sledili udarci po potrošnikovem žepu. V Beogradu spet meljejo nekaj o višjih cenah goriva, Ljubljana pa o tem uradno še nič ne ve. Zaenkrat so nasprotovala le nekatera prevozniška podjela, predvsem iz mestnega prometa, zaradi nameravane podražitve nafte za 60 par.
Nič še ni slišati, kaj menijo o tem mali potrošniki, vozniki
Denar za nakupovanje po novih cenah. (Po Pavlihi)
osebnih avtomobilov, ki cest še zdaleč ne uničujejo tako kot tovornjaki. Liter super bencina
Kmetijski nasveti
S koruzo do prašičev
Prašičereja je bila, kot smo ugotavljali že zadnjič, v Sloveniji na pol pozabljena kmetijska panoga. Posledice so neizbežne: število prašičev se je iz leta v leto manjšalo (ocenjujejo, da za približno eno desetino na leto), uvoz mesa iz drugih republik pa naraščal.
In vendar bi se Slovenija lahko sama preskrbovala s prašičjim mesom in sluiino. Srednjeročni razvojni načrt slovenskega kmetijstva predvideva,,da bi to dosegli že leta 1975. To je optimistična napoved; uresničili bi jo lahko samo, če bomo v resnici kaj odločilnega ukrenih ter spodbudili rejo pri zasebnih kmetih, kjer so naši kmetijski pospeševalci doslej videli lepšo prihodnost predvsem v govedoreji.
Prašiče je gospodarno rediti povsod, kjer dobro u$peva koruza, ki je najpomembnejša krmna rastlina in ki pri pitanju prašičev naglo izpodriva krompir. Tradicionalno slovensko rejo prašičev, osnovano na krompirju, spreminja koruza zaradi svojih prednosti. Z uvajanjem hibridnih sort in sodobne agrotehnike je mogoče zelo povečati pridelke, s tem pa koruzo tudi poceniti. Ce vemo, da je hranilna vrednost koruze štirikrat večja kot hranilna vrednost krompirja, da pa je sedanja cena približno enaka, je prednost koruze več kot očitna.
Rejo prašičev je treba posodobiti, ker po starem več ne gre. Enostavno se ne izplača. Tudi proizvodno sodelovanje, ki je donelo na tovarniških krmnih mešanicah, se je izkazalo za nedonosno in se je zelo zmanjšalo.
Prašičerejo je treba obnoviti na sodobnejših proizvodnih načelih: čimveč pridelati l^rme doma, zlasti koruze, posodobiti hleve, ki ne bodo več zahtevali toliko dela (krmljenje, nastilja-nje, Zdanje gnoja); nadalje je treba doseči delitev dela med l^etijam, usmeriti za to sposobne kmetije v prašičerejo ter se jun tudi strokovno bolj posvetiti. Sam denar ni najvažnejši, saj reja prašičev ne zahteva posebno velikih naložb.
Inž. M. L.
naj bi veljal, če bi prišlo do tega, tri dinarje, liter navadnega pa 2,80 dinarja. Pravijo da potrebujejo ta denar, če hočejo ceste ,4iormalno vzdrževati in obnavljati"! Obstaja tudi še druga inačica, po tej naj bi se republike in pokrajine odpovedne delu prometnega davka od goriv.
Pa poglejmo še, kako je z žepom našega avtomobilista! Spet pokličimo na pomoč revijo Avto. Ta je že lani ugotovila, da kilometrina 90 par kot odškodnina za uporabo avta ne odtehta stroškov niti za novega fička. No, trgovski potniki so se že znašli, v enem zadnjih Vestnikov gospodarske zbornice napovedujejo pobudo svojega združenja v Celju, da jim poleg kilometrine omogočijo še povračilo materialnih stroškov. Ne dvomimo, da trgovski potniki pri tem ne bodo uspeli, kaj pa vrsta „navadnih“ delavcev, ki so si v naši razseljeni deželici z muko kupili „pločevinaste kanibale", kot pravi revija Avto? Potrebujejo pa jih v javnem zato, da se vozijo na delo! A. Ž.
nekaj misli inž. Milovana Zidarja, sekretarja za kmetijstvo v Sloveniji, ki jih je izrekel v intervjuju za beograjsko Ekonomsko politiko.
Kmetijsko proizvodnjo moramo povečati, pravvi. Zdi se mi, da bo več uspeha, če bomo vztrajali na ekonomskih rešitvah, na povezovanju proizvajalcev, prehrambne industrije, trgovine in bank. Mi v Sloveniji smo zato proti ustvarjanju nekih zveznih skladov ,po budžetskem ključu*. Menimo, da bi bila učinkovitejša politika flnanciranja proizvodnje. Vsaka republika in pokrajina naj bi financirala tisto, kar potrebuje*
Ker pa, kot je znano, vse republike ne morejo pridelati dovolj hrane za svoje potrebe, naj bi ta primanjkljaj fmancirale v drugih republikah. Tako na primer bi Slovenija financirala v drugih republikah potebne količine žita, olja, sladkorja in drugih pridelkov, ki jih sama ne more pridelati dovolj. Toda ne direktno, temveč bi to delale kmetijske delovne organizacije, prehrambna industrija, trgovine in banke ob pomoči republike. Tako bi se jugoslovansko kmetijstvo najhitreje povezalo na enotnem jugoslovanskem trgu.
M. L.
Milovan Zidar: kako si v Sloveniji predstavljamo razvoj kmetijstva.
Kako do živeža
Jugoslavija pripravlja svoj „Zeleni načrt“, kot pravimo dolgoročnemu razvojnemu načrtu kmetijstva. V zveznem sekretariatu za kmetijstvo obetajo, da bo sprejet še ta mesec (moral pa bi biti do začetka letošnjega leta). Zanimivo je stališče Slovenije do tega zelo pomembnega vprašanja; v ta namen objavljamo
Kje si, očka?
Streznitev
Besedno prepričevanje ni moglo in ne more obrniti toka, ki gre svojo pot, pa naj želimo tako ali drugače. Pripeljal je do tega, da vsak peti zaposleni Jugoslovan (na štiri milijone doma zaposlenih je en milijon zdomcev) dela tujemu delodajalcu, tujini pušča presežek ustvarjene vrednosti tega dela, tujini plačuje davke in prispevke, domovina mu ob tem zastonj šola otroke (kot je njega), člani njegove družine pa imajo po zakonu enake pravice kot vsi drugi.
Res je, da bi marsikdo, (če ne
vsak) raje delal doma, res je tudi, da naši dri^vi zdomci, s tem ko ji posojajo devize, pom^ajo k boljši plačilni bilanci, res je, da so nekaj vredne delovne izkušnje, najhujši „res“ pa je za našo družbo v tem, daje zdomstvo dobilo tolikšen obseg, da je ogroženo domače gospodarstvo. V tujino odhajajo predvsem mladi, zdravi, zaslužka in dela željni delavci, strokovnjaki. Inflacija ta tok še pospešuje, saj da lahko v enem letu zdomcu dodaten tolikšen zaslužek, kot bi ga imel doma.
Odhajanje na delo v tujino prepovedati, to bi bil skrajen ukrep, v nasprotju z načeli o osebnih svoboščinah človeka. Ubrati je treba drugo pot, z vso avtoriteto sta jo te dni potrdili predsedstvi ZKJ in SFRJ, torej naši partijski in državni vodstvi: zdomstvo mora biti vsakdanja skrb naše družbe, treba je načrtno ustvarjati take možnosti (zaposlitev, zasebno delo, stanovanja, spodbuden zaslužek, pravna varnost zasebnih naložb v obrt itd.), da se bo ta tok obrnil sam po sebi, brez prisiljevanja. Naše ljudi vse bolj potrebujemo doma.	.
'	M.	L.
Zakaj prvi
Zveza komunistov ne sme biti obremenjena z moralno problematičnimi ljudmi, sebičneži, ki se pehajo samo za lahkim zaslužkom in mislijo le na svojo korist. Vsi nosilci družbenih funkcij, zlasti komunisti, naj predložijo komisijam za ugotavljanje izvora premoženja obračun svojega premoženja.
Te besede iz referata Franca Šetinca, sekretarja sekretariata CK ZKS, povedane na 31. seji centralnega komiteja ZKS, navajamo, ker so tudi v naši pokrajini nekateri ljudje začudeni zdaj, ko so pozvani, naj dajo obračun. Pravijo, da je to nezaupanje vanje in njihovo poštenost.
To ni nikakršno vnaprejšnje nezaupanje v ljudi, ta obračun za nazaj je treba narediti, kei* nismo imeli pravega nadzora, ker davčna služba ni ustrezno delovala. Ce zdaj komunisti prvi predložimo komisijam podatke o zaslužku in premoženju, dajemo nujno potrebno moralnopolitično mo5 tej akciji. Za vnaprej bo po zakonu tako in tako treba sporočati podatke komisijam. To ni nič posebnega, tako kontrolo poznajo v Ameriki, Franciji in drugod, pa se zato ljudje nič ne razburjajo, je med drugim dejal Franc Šetinc na razgovoru s sodniki in tožilci v Novem mestu.
VRNlfE$E f
l
M
Iml
Karikatura: OTO REISINGER (Radničke novine)
znpisntM
•••
Daljnosežne posledice in neocenljivo veliko škodo utegne imeti za Dolenjsko ugotovitev, ki pravi: „Glede integracijskih procesov naša pokrajina zaostaja za drugimi regijami v Sloveniji. V zadnjem obdobju je med dolenjskimi občinami manj povezovanja kot v drugih območjih. Integracij znotraj regije ni; lesna, korifekcijska-in tekstilna irdustrija so slabo povezane." fS seje medobčinskega sveta ZK Novo mesto.)
Ne le da je malo povezovanja, kar je hudo navzkriž s prizadevanji po krepitvi slovenske iridustrije, ici je bolj razdrobljena od jugoslovanske in ici zato postaja manj konkurenčna navzven, celo tako je, da se podjetja med seboj ovirajo in načrtujejo dvojne zmogljivosti. Primer: IM V in NOVOLES ter njuno načrtovanje tovarne akrila. Eden načrtuje z vednostjo občinske skupščine, drugi pa ne.
Nič bolje ni v nekaterih drugih dejavnostih. Tako želenega sodelovanja med trgovino in kmetijstvom ter kmetijstvom in predelovalno iridustrijo (DANA, BEL-SAD) skorajda ni, vsaj ne na višji ravni O integracijah se začno pogovarjati taktrat.
Zaostajamo
ko enemu že voda teče v grlo, kot je primer s sevni-škim kmetijskim kombinatom ali pa, če hočete, s ptujsko DELTO, ki se namerava združiti s podjetjem LABOD.
Za Dolenjsko so v glavnem značilna majhna, samorastniška podjetja, med katerimi so nekatera zelo vase zaprta in brez široko-poteznejših načrtov, nekako „zaljubljena" v to, ker so dosegla. Da rasteš sam in da stojiš na svojih nogah, je dobro, saj si zdrav in trdoživ, vendar pa običajno v rasti zaostaneš, če trmoglavo zanikaš prednosti, ki jih v sodobnem gospodarjenju in poslovanju prinaša sodelovanje in povezovanje ter delitev delil To velja za dolenjsko gospodarstvo kot za vse druge, zanj pa še posebej, če hoče naša pokivjina do leta 1985 v razvoju ujeti poprečje Slovenije. To pa pomeni rasti pol hitreje, Oar niso mačje solze.
M. LEGAN
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI LIST
Prvi zmagovalec- Franci
V 24. leto
(nadaljevanje s 1. strani) riša Tita, namenjene sredstvom obveščanja in njihovim delavcem v njegovem pismu. Zdi se nam, da smo sredi izredno živahnega in pomembnega političnega dela zadnjih mesecev v naši pokrajini našli nove oblike dela in ustrezne prijeme, da smo tako resnično tudi sami z vsem našim delovanjem soodgovorni in sproti angažirani.
Vse to pa seveda niso le trenutne naloge ali „odgovornost in angažiranost*', ki bi ustrezala samo sedanjim naporom Zveze komunistov, da vrne zaupanje delavskega razreda v svojo avantgardno organizacijo. Gre z(yvse kaj več: za trajno usmeritev in tako politično kot praktično vsakodnevno dejavnost, kot jo ljudje zahtevajo po pismu predsednika Tita. Gre za tiste temelje socialistične družbe, na katerih edino lahko gradimo neporušljive uspehe, napredek in srečo delovnih ljudi. Tu, sodimo, je tudi naše mesto - in z njim vse naloge, ki so pred tedenskim domačim političnim obveščevalcem.
Nebo pa se je ob vsem tem tudi sicer zjasnilo. Ob deseti obletnici izhajanja Dolenjskega lista nam je tovariš Bogdan Osolnik med drugim napisal: „Želimo mu, da bi s to pomočjo uspešno zmagoval tudi razne materialne in tehnične težave, s katerimi se srečuje, in da bi se, če ne prej, vsaj ob 20-letnici tiskal v lastni tiskarni". Ob 20-letnici našega izhajanja smo Dolenjski list pripravljali in tiskali še v Ljubljani, zdaj pa ga dober mesec že sami „postavljamo" v našem novem tehničnem oddelku. S pomočjo lastne elektronske stavnice, z moderno reprodukcijsko opremo in z drugimi napravami izdelujemo zdaj ves Dolenjski list sami v Novem mestu - v Ljubljano odhajamo vsako sredo opoldne samo še s filmi za končni ofsetni rotacijski tisk. Dosegli snw pomembno tehnično osamosvojitev, razen tega pa pripravljamo na enak način v „naši hiši" tudi že vrsto tovarniških glasil, pravkar pripravljamo tisk prvih bro šur in še kaj.
Novomeško tiskarstvo je prejšnji mesec tiho slavilo še eno zmago: z našimi napravami in s prvim ofsetnim strojem pri KNJIGOTISKU je v celoti izšla doma prva številka VEZILA, glasila delovnega kolektiva BETI iz Metlike. Kvaliteta izdelka je presenetila celo strokovnjake.
Še prijetnejša pa je vest, da smo prejšnji mesec postali ča sopisno založniško podjetje, j katerem smo zadnjo soboto volili prve organe samoupravljanja. S tem je tik pred 23. obletnico izida prve številke domačega politično-informativnega časnika najlepše nagrajeno naše dolgoletno prizadevno delo in z njim vse, kar nam danes vsem v širši pokrajini pomeni Dolenjski list.
TONEGOŠNIK
S prvega ,šahovskega muzikala*
(Foto: J. Primc)
DANES: KOLIKO GLASOV ZA LABOD?
Danes bo odločeno, kaj bo s ptujsko Delto: ali se bo pripojila k Labodu in postala njegova temeljna organizacija združenega dela ali bo moralo vodstvo 360-članskega ptujskega kolektiva reševati svoj obstoj kako drugače in z drugim kolektivom. To bo znano, ko bodo prešteli glasove z referenduma, ki ga bodo opravili danes v novomeškem in kr^em kolektivu Laboda ter v Delti.
Direktor Laboda Zdravko Petan je že nekaj tednov pred referendumom razložil načrt podjetja za primer, da se bo ptujska tovarna pripojila k novomeški. „Tako oblikovani Labod bi bil ne le ekskluzivni proizvajalec srajc, marveč bi postal tudi eden najmočnejših proizvajalcev srajc visoke kakovosti v državi,“ je dejal. Opraviti nameravajo ožjo specializacijo, vendar bodo še nadnje ostali predvsem „srajčarji“. Skupni
ČRNOMELJ: ZARES LEPO
Crnomaljčani so letošnji kulturni praznik počastili tako lepo, kot ne pomnijo. Gimnazijci so 8. februarja priredili proslavo z veznim tekstom, recitacijami in spremljavo na klavirju. Prisotnih je bilo veUko občanov, v dvorani pa so opazili tudi občinske f^unkcionarje, kar ni običaj. Po prireditvi je bilo še tovariško srečanje vseh amaterskih kulturnih delavcev v hotelu Lahinja.
bodo nabava, prodaja, uvoz, izvoz in razvojne službe.
V Labodu so predvideli, da bodo glavne opravila po pripojitvi Delte uresničili v letošnjem prvem polletju. V tem času naj bi se Delta prilagodila org^izaciji novomeške tovarne perila, v njej bi odpravili ozka grla, zamenjali stroje in uvedli sodobno tehnologijo. Vse drugo 'bi uredili v drugem polletju. Trenutno ima ptujska tovarna le šest strojev, ki so mlajši od 7 let, pretežno pa so njeni stroji stari 8/io 18 let. Zastarelost in iztrošenost strojev sta bili glavna ovira pri storilnosti in ekonomskih učinkih. Po sanacijskem načrtu bo Delta sama zagotovila kapital za svoja osnovna in obratna sredstva - tudi po pripojitvi, to pa zlasti ob podpori občinske skupščine, banke in sklada skupnih rezerv. „Novi“ Labod naj bi že v prihodnjem letu dosegel 200 milijonov dinarjev skupnega dohodka.
Kljub povezavi z Delto se Labod ni odrekel interesom in pripravljenosti pomagati pri razvoju industrije
na območju svojega nekdanjega obrata v Kostanjevici. Delavski svet ob tem meni, da bi bilo v Kostanjevici najbolje razviti industrijo, ki bi zaposlovala različne profile delavcev, in ne samo za konfekcijo. Labod bi pri takem razvoju industrije v Kostanjevici sodeloval kot soplačnik oziroma kot soinvestitor.
L Z.
Na prvem „Šahovskem muzikalu", ki je bil pretekli petek v Seško-vem domu v Kočevju, je zmagal Franci Rajser. Zbral je 27 točk, njegov tekmec mali Toni Malnar pa si jih je priboril samo 17, ker mu je verjetno nagajala trema.
Dvorana je bila nabito polna. Zasedeni niso bili samo vsi sedeži, ampak tudi stojišča, mnogi pa so ostali zunaj, ker je zmanjksdo vstopnic. Voditelja kviza oziroma prireditve Lado Gašparac in Edita Junc sta dobro opravila nalogo. Nekaj manjših spodrsljajev je sicer bilo, vendar smo jih zaradi njune neizkušenosti pričakovali več.
Kviz sta zelo poživila pevca Oto Pestner in Alfi Nipič, pa tudi nagradno žrebanje in tekmovanje izžrebanih gledalcev.
O samem kvizu je treba ugotoviti, da sta oba tekmovalca pokazala dobro znanje iz vseh področij, iz katerih sta odgovarjala. Vendar pa bi
KJE SMO V POVPREČJU ZASLUŽKOV?
Po zadnjih podatkih je imelo v mesecu decembru 590.000 ljudi, kolikor jih je trenutno zaposlenih v Sloveniji, povprečni zaslužek 2.106 dinarjev. (Mejo 2.000 din je povprečje prvič prestopilo oktobra lani). Celoletno povprečje je bilo za približno 19 odstotkov večje kot leto dni poprej, če pa pri tem upoštevamo, da so se v tem času cene življenjskih potrebščin po podatkih zavoda za statistiko povečale za dobrih 17 odstotkov, pomeni to, da se je povprečni življenjski standard le za malenkost izboljšal - povprečni, seveda, kaj povprečje skriva v sebi, pa vemo.
kazalo prvo vprašanje „Mat v eni po-tezi“, ki prinese tistemu, ki prvi pravilno odgovori, 5 točk, prestaviti prav na konec kviza. Prednost petih točk, ki jo lahko že takoj na začetku pridobi le en tekmovalec, lahko slabo vpliva na borbenost drugega. Zmagovalec je torej znan že na začetku, namesto da bi negotovost držala gledalce v napetosti vse do konca, ko bi lahko tekmovalec s temi petimi točkami preobrnil celo jči 1
J. P.
preteči poraz v zmago.
KOLIKO JIH JE ŠLO NA LED?
„Za vrtce pobiram prostovoljne prispevke. Sem od občine. Dajte kolikor pač hočete, potem se boste pa še podpisali. Vaše sosede so prispevale..."
S temi besedami je pre-stregala na vratih bršlinske gospodinje v Novem mestu mlada ženska. S seboj je nosila blok, v katerega so se gospodinje podpisovale. Z njegovo pomočjo je kar dobro obirala lahkoverne gospodinje. Šele, ko se je ena izmed njih pozanimala na občini, se je razvedelo, da je 20-let-na „gospodična" pobirala verjetno za svoj otroški vrtec.
ČZP Dolenjski list Izročeno v upravljanje delovnim ljudem
Poročali smo že, da je občinska konferenca SZDL v Novem mestu kot zastopnik še osmih konferenc SZDL iz Brežic, Črnomlja, Kočevja, Krškega, Metiike, Ribnice, Sevnice in Trebnjega 16. decembra lani ustanovila iz dosedanjega medobčinskega gasila Socialistične zveze novo „Časopisno založniško podjele Dolenjski Ust, Novo mesto“. 12. januaija letos je okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani vpisalo ČŽP Dolenji list v register podjetij in obrtov, tako da je ta dan hkrati „rojstni dan“ mladega p(^jetja.
Predlog novega statuta DBH
Ustanovitelji Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu so te dni dobili predlog novega statuta DBH, ki natančneje razčlenjuje akt o dopolnitvi ustanovitvenega sklepa domače banke. Hkrati predlog statuta podrobno usklajuje organizacijo in poslovanje Dolenjske banke in hranilnice z zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. V skladu z omenjenim aktom osnutek novega statuta spremlja in ureja delovno področje banke in njeno organizacijo, njene pravice, obveznosti, sestavo, način dela in pristojnosti njenih oiganov upravljanja. Sem sodijo prav tako podrobnejši opisi za pogoje in način opravljanja kreditnih in drugih bančnih poslov, sredstev za bančno poslovanje, delitev dohodka banke in druge zadeve, ki so pomembne za poslovanje banke.
Ustanovitelji DBH naj bi morebitne pripombe na predlog novega statuta pismeno poslali izvršibiemu od-
boru banke najkasneje do 20. februarja.
Zdaj je tudi že znano, da bo 9. redni zbor Dolenjske banke in hranilnice v sredo, 18. februarja dopoldne, v prostorih hotela Grad Otočec. O pripravah na zbor in nekaterih gradivih zanj bomo prihodnji četrtek v našem listu obširneje poročali.
Oddelek za medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu je medtem pregledal tudi delovne in pomožne prostore novega podjetja, delovne priprave in naprave in ugotovil, da ČZP Dolenjski Ust izpolnjuje predpisane pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in drugega, kar predpisuje zakon podjelu v ustanavljanju. V soboto, 10. februarja, se je novo podjetje tudi konstituiralo; izročeno je bilo v upravljanje delovni skupnosti.
V časopisno založniškem
podjetju Dolenjski list dela zdaj 30 ljudi. Delovna skupnost je izvolila za svojo predsednico Jožico Teppey, novinarko in urednico lista iz Brežic, za njeno namestnico pa Cirilo Mazo-vec, vodjo naročniškega oddelka v upravi lista. V 7-članski poslovni odbor, ki bo kolektivni izvršilni organ podjela, so bili izvoljeni Jože Splichal, Marjan Moškon, Tilka Divjak, Mirko Vesel, Danica Peterlin, Niko Kupec in Tone Gošnik. Do imenovanja direktoija po razpisu bo izvrševal njegove pravice in
dolžnosti Tone Gošnik, dosedanji direktor podjetja v ustanavljanju.
Hkrati so v novem podjelu potrdili več komisij, med katerimi že delata delavska kontrola in komisija za stanovanjska vprašanja. — Izvolitev organov upravljanja v lastnem podjelu je bila hkrati najlepša delovna počastitev prehojenih 23 let, odkar je bil 17. februaija 1950 Dolenjski list ustanovljen.
MED NAGRAJENCI TUDI JANEZ DULAR
Eno Prešernovih nagrad, namenjenih visokošolcem ljubljanske univerze, je ob letošnjem kulturnem prazniku za svoje študijsko delo prejel tudi metliški rojak diplomirani arheolog Janez Dular.
■•••■••■••••■■•a
Kakšni zbori občinske skupščine?
Novi davki le iz
Temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne ^upnosti so podlaga, na kateri in prek katere se lahko delovni ljudje in občani aktivno vključujejo v skupm sistem političnega odločanja v občini. Samo v teh skupnostih, v katerih teče njihovo vsakdanje delo in življenje, so lahko nenehno seznanjeni z vsemi vprašanji družbene politike, ki so pomembna zanje, zavzemajo v njih stališča ter kot organizuima družbena sila skupno in neposredno rešujejo družbena vprašania.
takšen volilni sistem omogočal, da
■ ■■
(nadaljevanje s 1. strani)
Jugoslavijo, niti niso potrebni. Vendar mora Slovenija ,,držati fronto**, ker je še kako zainteresirana za uspeh stabilizacije v drugih republikah. To lahko potrdimo tudi z m-dnjimi podatki iz tiska, ki pravijo,
da je bilo v decembru med 1509 podjetji z blokiranim žiro računom slovenskih samo 36 in da znašajo na primer predlanske izgube slovenskega gospodarstva 4,6 odstotka vseh jugoslovanskih izgub, podobno pa je bilo
tudi lani.
M. LEGAN
Stabilizacijski davek na posest osebnih avtomobilov sc plačuje glede na delovno prostornino motorja in znaša:
do
nad
nad
nad
nad
nad
900 do 1350 do 1800 do 2500 do
900 kub. cm 1350 kub. cm 1800 kub. cm 2500 kub. cm 3150 kub. cm 3150 kub. cm
80 din 120 din 170 din 250 din 380 din 550 din
Skupščinski sistem v občini mora omogočati in uresničevati svobodno izražanje interesov delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih skupnosti, osvetljevati in pojasnjevati mora objektivno vsebino teh interesov, ne da bi prikrival razlike in protislovja v njih, pa tudi ne njihove medsebojne odvisnosti. Izpodbujati . in podpirati mora nujile procese povezovanja teh interesov tako, da oblikuje skupna stališča in sprejema skupne odločitve.
Občinska skupščina je najvišji organ samoupravljanja in oblasti v mejah pravic in dolžnosti občine. Poglejmo, kako je sestavljena ozuo-ma organizirana sedaj in kako naj bi bila v prihodnje.
Sedanja občinska skupščina je sestavljena iz dveh zborov: občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. Člani teh dveh zborov - odborniki - so bili voljeni neposredno v volilnih enotah, in to v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Pri volitvah je bilo uporabljeno načelo, da pribhžno 1000 občanov predstavlja en odbornik v občinskem zboru, medtem ko je bil ta ključ za zbor delovnih skupnosti drugačen zaradi manjšega števila zaposlenih. Tega načela se ni bilo mogoče povsem držati, ker je bilo vseeno treba gledati tudi na zaokroženost celote, ki naj jo odbornik predstavlja. Zato so bila možna številna odstopanja navzgor ali navzdol. Je pa
so zaposleni občani dvakrat predstavljeni v občinskj skupščini, to je v obeh zborih, nezaposleni občani, to so dijaki, učenci, študentje, upokojenci, gospodinje in drugi - pa le enkrat. Z nastajanjem samoupravnih interesnih skupnosti se je pojavila potreba, da tudi člani teh skupnosti dobijo svoje mesto v občinski skupščini. Delegati in delegacije interesnih skupnosti ter delegati m delegacije krajevnih skupnosti naj bi tvorih nov zbor, tako da bi bila po novem občinska skupščina sestavljena iz treh zborov; zbora delegatov občanov, zbora delegatov temeljnih organizacij združenega dela in zbora delegatov samoupravnih in interesnih skupnosti.
Zbor delegatov občanov bi bil nekakšno nadaljevanje občinskega zbora in bi bil na enak način tudi sestavljen, seveda po delegatskem načelu. Tvoril bi stalno jedro občinske skupščine in bi imeli njegovi člani štiriletni mandat kot sedanji odborniki. V zbor delegatov občanov bi bil lahko izvoljen vsakdo, ki ima aktivno in pasivno volilno pravico, delegate bi kandidirali delovni ljudje in občani na zborih glasovalcev, kandidacijski postopek pa bi organizirala in vodila Socialistična zveza delovnih ljudi.
Zbor delegatov občanov bi predvsem skrbel %a izvajanje politike in aktov občinske skuoščine. izvajal
politično nadzorstvo nad delom občinskih upravnih organov in služb ter s smernicami usmerjal njihovo delovanje. Skrbel bi tudi za javnost dela občinske skupščine in njenih organov ter za obveščenost delovnih ljudi in občanov v občini. Enakopravno z ostalima zboroma bi odločal o vprašanjih uresničevanja pravic in svoboščin občanov ter o zakonitosti dela organov in organizacij v občini, narodne obrambe, notranje politike, in varnosti. Izmed članov zbora delegatov občanov bi bila voljena predsednik in podpredsednik občinske skuoščine. ,
Zbor delegatov temeljnih organizacij združenega dela bi bil sestavljen iz delegatov in delegacij združenega dela. Imel bi enake pristojnosti kot sedanji zbor delovnih skupnosti, vendar bi se te kazale po ustavnih spremembah v temeljnih družbeno ekonomskih razmerjih povsem v novi luči. Širše delegacije bi omogočale povečanje neposrednega vpliva delovnih ljudi - proizvajalcev - na delovanje skupščine, delegati pa bi dobili poleg pravic tudi več dolžnosti in iz njih izhajajočih odgovornosti.	...	'	_ .
Članstvo v delegaciji TOZD je nezdružljivo z opravljanjem vodilnih in izvršilnih funkcij v tej organizaciji, katere so te, pa bodo določah statuti.	...............
Delegacija TOZD bi štela najmanj tri člane, izmed katerih bi bil za vsako zasedanje občinske skupščine posebej določen delegat glede na strokovnost in sposobnost za razpravljanje in odločanje o zadevah, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščine. Lahko bi se seje udeležila tudi cela delegacija, vendar bi imela ob glasovanju le en glas.
Razpravljati bi bilo treba tudi o tem, da bi bil sestavljen iz delegatov in delegacij interesnih in krajevnih skupnosti. V tem zboru bi dobili
svoje mesto delegati delavcev, zaposlenih v dejavnostih posebnega družbenega pomena, to je v socialnem varstvu, socialnem zavarovanju, zdravstvu, prosveti, kulturi, ter ko-ristinkov njihovih uslug in storitev, združenih v interesne ^upnosti. Na .našem območju že obstaja nekaj interesnih skupnosti, kot so: skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, temeljna izobraževalna skupnost, temeljna kulturna skupnost in temeljna telesno kulturna skupnost, bodo pa prav gotovo nastajale še nove in poseben zbor za njih ■ ne bo odveč. Prišlo bi lahko tudi do tega, da bi celotna skupščina katerekoli od interesnih ^up-nosti tvorila samostojen zbor, kadar bi bil govor o vprašanju, ki bi zadevalo samo te skupnosti.
V zboru delegatov samoupravnih in interesnih skupnosti bi bilo mesto tudi za delegate in delegacije krajevnih skupnosti. Sedanjega odbornika oziroma bodočega delegata v zboru občanov bi delegacija kr^evne skupnosti razbremenila, saj Ć^alje večjih dolžnosti in odgovornosti do volivcev sam ne bi zmogel. Možno bo torej prenesti te dolžnosti na delegacijo, ki bi se pred vsakim zasedanjem občinske skupščine sešla, ru-pravljala o materialu za sejo, sprejemala konkretne predloge in jiih potem sama ali prek enega od svojih članov v skupščini zagovarjala. Kadar bi bil v skupščini govor o vprašanjih, ki se neposredno tičejo samo krajevnih skupnosti, bi stalna konferenca krajevnih skupnosti tvorila samostojen zbor.
To so v glavnem predlogi za bodočo sestavo občinske skupščine, ki pa naj jih' bralci ilikar ne razumejo kot vsiljevanje rešitev, temveč kot prispevek k javni razpravi, v kateri bo lahko sleherni občan povedal, za kakšno skupščinsko ureditev je.
jo2e florjanCiC
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
ZAMRZNITEV
„Kaj praviš, kolega Ču Mon Lee, če bi jutri poskusila odmrzniti tega tipa, ki se je dal prostovoljno zamrzniti leta 1972, ker je imel raka na pljučih? “
,4)obra ideja, kolega John Smith Fu. Kolikor se spominjam, se je dal zamrzniti zato, da bi ga naša današnja medicinska znanost rešila prehitre smrti. Ce boš jutri pri volji za operacijo, ga lahko rešiva njegove rakaste nadloge. Ze dolgo se nisem smejal..
Rečeno - stoijeno. Ču Mon Lee in John Smith Fu sta poiskala še nekaj asistentk in anastezistov, ki so trenutno čutili potrebo po delu, in operacija odmrzovanja, zamenjave pljuč in še nekaterih delov, ki jih je hlad delno poškodoval, se je začela in v pol ure tudi končala.
„Medicina je nesmrtna! “ je pozdravil Ču Mon Lee iz kli-,nične smrti obujenega in od raka ozdravljenega pacienta. Hvaležni pacient Janez Magnatar je izbuljil oči, dvakrat stresel z glavo in končno prišel do sape: „Kje ...? Da, da .. . Hvala gospoda, najlepša hvala! “ se je zahvaljeval in od sreče skoraj zaplesal po operacijski mizi. Zdravniška ekipa se mu je spodbudno smehljala in Janez se je spomnil stare navade. „Kdo mi je rešil življenje? “ je previdno vprašal. John Smith Fu je z roko pokazal na ekipo in dejal: ,,Mi vsi.“
„Ali je kdo tako prijazen in mi prinese kovček, ki so ga z menoj vred zammili,“ je poprosil Janez in kmalu ga je asistentka prinesla. S težavo mu je uspelo odpreti še neodtajni kovček. Z roko je segel vanj in vsakemu podaril nekaj rdečih stotakov. Zraven se je zahvaljeval, daje to samo majhna opozomost in hvaležnost njihovemu človeškemu dejanju, saj so mu rešili življenje in naj tega ne smatrajo kot podkupnino za naprej, temveč le kot.. .
Obdarjena ekipa se je spogledala in planila v smeh, Ču Mon Lee pa je med smehom vprašal Janeza:
„Pa ne, da ste iz Jugoslavije? “ Janez je presenečen pokimal. Ču Mon Lee pa mu je začel pojasnjevati:
„Veste, kadar čutimo potrebo po delu, takrat obudimo kakšnega zamrznjenega pacienta. In skoraj vsak od tam nam ponuja takšne rdeče listke, katerih namen nam še danes ni točno znan. Bodite tako dobri in nam poskušajte razložiti, kaj ta rdeči papir pomeni! “
Janeza Magnatarja je skoraj kap. Resje ležal na operacijski mizi, toda tudi tu bi lahko bilo prepozno. Zato je trikrat globoko vdihnil, zbral misli in previdno začel: „Denar, ljudje božji, denar!“ Zopet gaje stisnilo pri srcu.
,JDenar? Kaj je to? Čemu služi? “ je z velikim zanimanjem spraševala ekipa in Janez je nadaljeval:
„To so dinarji. Novi dinarji. Za njimi se vsi ženemo, grabimo, krademo in tudi delamo. To je plačilno sredstvo in z njim si lahko kupiš prav vse, od hiše, diplome pa do ljubezni. Ali sedaj razumete, kaj je to denar, dinarji? “
,Aha, nekaj se mi že jasni, toda pri nas ta stvar nima nobene vrednosti,“ mu je začel pojasnjevati John Smitli Fu, a Janez mu je vpadel v besedo:
„Ne norčujte se iz mene gospoda, saj sami vidite, daje bil ta denar z menoj vred zamrznjen in mu vrednost ni mogla pasti, še posebno ne, ker smo leta 1971 pri nas zamrznili vse cene! Nikar ne recite ...“
Janeza je prešinila strašna slutnja. Od strahu je začel hropsti in se tresti. Ču Mon Lee ga je skušal pomiriti z veselo novico: „Pomirite se, tovariš! Vesel sem, da vas lahko pozdravim v 23. stoletju, stoletju velikega, resničnega komunizma! “
Janez je zagrabil Johna Smitha Fuja za roko, ga potegnil k sebi in mu začel nekaj govoriti v uho. Drugi so lahko ujeli le še:
„ ,. .prosim vas! Vem, da se zgodovina ponavlja. Moj čas še ni prišel. Storite mi to uslugo, prosim!“ John Smith Fu se je razumevajoče nasmehnil in Janezu prikimal. Te usluge mu ni mogel odreči.
Čez pol ure je v kopalnici glasno razmišljal:
„Zdi se mi, da je takrat v njegovi deželi vladala manija zmrzovanja. Toda najbolj se čudim, da vsi, ki so jih takrat zamrznili in smo jih mi odmrznili, hočejo biti zamrznjeni še naprej. Pa so res čudaki! “
In Ču Mon Lee je modro pokimal ter si naprej umival roke.
DURAKOV TOMAŽ
Kultumo-prosvetno društvo Mirna peč je za letošnji kulturni praznik prijetno presenetilo vse prebivalce. Skupno z osnovno šolo je priredilo proslavo z bogatim sporedom. Obiskovalci so zapuščali dvorano v zavesti, da se je tudi v Mimi peči nekaj premaknilo na kulturnem področju. Zahvala za uspelo prireditev velja predvsem mladi dirigentki Sonji Pirc (na siki) in seveda tudi lepi obnovljeni dvorani v zadružnem domu, v kateri je veselje a6, sliki in seveda tudi lepi obnovljeni dvorani v zadružnem domu, v kateri je veselje nastopati. (Foto: Polde Pungerčar)
Za šport - reklame podjetij
Naj gre novomeški šport v širino ali v kvaliteto? Kako zagotoviti napredek tudi na športnem področju? Svoj prispevek na to temo bom skušal dati kot odgovore na nekatei^ pereča vprašanja. S kakšnimi sredstvi razpolaga občinska zveza za telesno kulturo (ObZTK)? Mislim, da s premajhnimi, da bi lahko zagotovila množičnost in kvaliteto. Ves denar po mojem ne zadostuje za nastopanje dveh ekip v drugi zvezni ligi.
Množičnosti si brez denarja ne
morem zamišljati: mislim na denarna nadomestila za vodenje tekmovanj, honorarje sodnikom, prevozne stroške in podobno. Kot primer naj navedem novomeški rokometni klub, ki je v letih 1971 in 1972 organiziral pionirsko občinsko ligo. Klubski tekmovalci so sodelovali s šolami; tekmovanja so vodili tako, da so- si sami plačevali vse stroške, ko so v okoliške kraje hodili sodit tekme. Za to množičnost so posamezniki skupno žrtvovali 2.000 dinarjev svojega denarja. Lahko je ugotoviti, da nisem omenil stroškov potovanj ekip, ki tudi niso bili majhni. Ne vem, da bi lahko zagotovili množičnost tudi brez tekmovanj in brez denarja.
S kakšnimi kadri razpolaga ObZTK? Sodim, da z majhnim številom resnih delavcev, ki delajo večinoma v klubih in društvih. Bojim se, da bi s spremenjenim načinom dela še ti nehali. Med delavne gotovo ne moremo šteti tistih, ki bi radi delali le dan ali dva v letu — sicer imamo kampanjo, ki naredi več škode kot koristi. Za primer: različna enodnevna tekmovanja več škodijo, saj so zaradi preutrujenosti nastopajoči potem več dni bolni...
Prednostna lista: da ali ne? Mislim, da je potrebna, ker bi na ta način ločili resne od neresnih in tistih, ki žive od stare slave. Tako listo pa bi morali obnavljati vsako leto, izločati tiste, ki ne delajo, in vključevati tiste, ki napredujejo. Trditev, da te komisija kriva, da ni liste, ne vzdrži kritike, saj bi tako sejo morala sklicati ObZTK. Deto komisije si predstavljam tako, da bi. določila kriterije za prednostno listo, ocenjevanje pa bi bilo le stvar objektivnosti, koliko točk zasluži za posamezni kriterij posamezna ekipa.-Lista bi torej biki sredstvo, s katerim bi bolj podpirali tiste, ki se bolj trudijo. Menim, da je škodljivo, če vnaprej pišemo, da nekdo zasluži več kot drugi, če nimamo za to trdnih dokazov. Z navadno licitacijo bi naredili športu kaj slabo uslugo.
Samski davek, zakaj pa ne?
Jože Padovan, direktor podružnice SDK v Novem mestu je, kot ste pisali v novoletni številki, predlagal
ODSLEJ VEČ SEKCIJ MLADINSKEGA KLUBA
V	prostorih Mladinskega kluba v Novem mestu je bila prejšnji teden javna tribuna o dosedanjem in bodočem delu mladinskega kluba. Kljub vabilom je v klub prišlo mak) mladincev in drugih občanov, tribuna pa je vseeno dosegla svoj namen. Prisotni smo ugotovili, da mladinski klub tak, kot je sedaj, ne sme biti več. y klubu je delovala le glasbena sckcija in priznati moramo, da zelo uspešno. Vsi pa smo bili enotni, da je to premalo. Sklenili smo, da usta-npvimo še dramsko in foto-kino sekcijo. Po mladinskih aktivih v delovnih organizacijah, šolah in vaseh bomo izvedli anketo o željah, potrebah in zanimanju mladih za delo v mla-dmskem klubu. V začetku marca bomo pripravili občni zbor. Takrat bodo že znani rezultati ankete, tako da bomo koncept dela v mladinim klubu lahko temeljito spreme-
UPRAVNIODBOR Mladinskega kluba
uvedbo tako imenovanega samskega davka. Plačevali naj bi ga vsi tisti, ki so redno zaposleni, pa še niso poročeni ali nimajo 'otrok. Menda je bilo ob Padovanovem predlogu nekaj smeha in dovtipov, ker se nekaterim zdi to nemogoče ali pa starol.opit-no.
Sam mislim drugače: stvar je zelo resna. Star sem nad 70 let, v svojem življenju sem spravil h kruhu štiri otroke. Mislim, da tega nisem počel samo zase, temveč hkrati tudi za zdrav razvoj naroda, za skupnost. Toda vedno sem nosil vsa bremena na svojih plečih, nekdanja družba se je kaj malo zanimala za moje težave. Veljalo je pravilo: če sijih spravil na svet, jih pa še vzdržuj. V socialistični družbi ni več tako.
Vedno se mije zdelo krivično, da dobi samec, ki ne prevzame obveznosti za družino, enake prejemke kot oče dveh, treh ali še več otrok. Zakaj tako? Ali ni dolžan biti solidaren z družinami in prispevati del svojega dohodka za to, da bi drožba lahko bolje poskrbela za razvoj družine, za otroške dodatke, vrtce, šole itd.? Zakaj bi bilo potem smešno,
če bi uvedli plačevanje samskega davka? Taka davščina bi sc lahko
imenovala tudi drugače, ime ni pomembno, važnejši je namen.
IVAN BOŽIČ Trebča vas 20 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU
ZAPUSTILA N AS JE PARTIZANSKA MAMA
Veliko nas je poznalo Marijo Zupančič, po domače Jožkovo mamo iz Kočevskih Poljan. Mnogokrat smo utrujeni in lačni prihajali k njej, se odpočili it okrepili. Imela je veliko družino, kljub temu pa tudi za partizanee lepo materinsko besedo, polno razumevanja. Postregla nam je s koruznimi žganci, zalogajem kruha, krompirjem, karkoli je imela. Jeseni je skrbno zbirala jabolka in jih hranila, da je z njimi razveselila svojo družino in nas, ki smo jo obiskovali. Tudi kozarec domačega vina iz Rigla je razveselil marsikaterega utrujenega partizana. Naj počiva v miru dr^a partizanska mama, saj je za nas in svobodo dala vse, kar je mogla dati.
FRANCE FERBEŽAR, major v pokoju STRUGA, Makedonija
Ali lahko ObZTK sama uresniči načrte? Novo mesto ne bo imelo množičnosti in kvalitete toliko časa, dokler ne bomo vsi spoznah, da smo dolžni zagotoviti dovolj denarja, da bodo lahko trenerji normalno delali s svojimi ekipami in da se ne bo dogajalo, da neka ekipa vse leto sodeluje v republiškem tekmovanju, igralci pa dobijo — eno samo kosilo .. . Čudim se, da za to ne moremo najti denarja, hkrati pa pod parolo množičnosti prirejamo lesa-riade, farmacevtiade in podobna sindikalna tekmovanja. Za nekaj tekmovalcev (navadno športnikov!) porabimo milijone, da dokažemo, kako kvaliteten športni kolektiv imamo v posameznem podjetju. To je po mojem največje razsipavanje denarja!
Premalo si prizadevamo, da bi s kvaUtetnim športom popularizirali Novo mesto. Za industrijsko Novo mesto slišimo besede „mala Japonska" - zadnji čas je, da bi podobno naredili tudi v športu. Novi strokovnjaki, ki prihajajo v naša podjetja, si želijo tudi takega standarda. Ko se človek odloča za zaposlitev, upošteva razvitost šolstva, kulture, pa tudi športa!
Množičnost ali kvaliteta? Tega ni mogoče ločiti. Kdor trdi drugače, športa ne pozna! Določiti je treba, do kakšne meje naj gresta kvaliteta in množičnost skupaj in kje je kvaliteta sama sebi namen. Nisem za bogatenje na račun kvalitete, vendar pa ni mogoče reči, da je kvaliteta porušila množičnost, če pa nima zagotovljenega denarja niti za rekvizite, trenerje in podobno.
Kako zagotoviti množičnost? Najprej z vzgojo v šoli. Zagotoviti je potrebno vaditelje za ekipe in rekreacijo, cenejša telovadišča. Skrbeti bi morali za športne krožke po šolah — to naj bi delali klubi, kar bi bil eden imed kriterijev prednostne liste. Pri občinskih sindikalnih igrah
NI BILA IZJEMA
V	lanski predzadnji številki Dolenjskega lista je bil na metliški strgani v okviru objavljen članek „Zakaj izjema“, ki obravnava sklep sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve glede izdaje gradbenega dovoljenja župniku grsko-katoliške cerkve Ljudevitu Pogačiču. Razprava in sklep sveta sta bila napačno prikazana, dejstva pa so naslenja:
Svet je res obravnaval vlogo Ljudevita Pogačiča, vendar gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, ker bi bilo protizakonito. Svet in občinska skupščina zavzemata stališče, da ta primer obravnavamo tako, kot za vse druge občane. Izda naj se gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo, ker je jc res nujno potreben, potem ko predloži vso potrebno dokumentacijo, in na lokaciji, kije zazidalno obdelana ter komunalno opremljena. Pri tem nameravamo postopati po občinskem odloku in zakonskih predpisih.
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
PRIPIS UREDNIŠTVA: V članku „Zakaj izjema" ni nikjer omenjeno gradbeno dovoljenje, pač pa smo obravnavali politično stališče do tega primera (brez imen!), o čemer je bil ^vor tudi na občinski konferenci Zveze komunistov. Tudi tam je bilo stališče sveta kritizirano, pri-luzano tako, kot smo navedli mi. Čudno je, da ni nihče od prizadetih na kraju samem povedal tega, kar zdaj po mesecu dni sporočate javnosti.
bi morali močno upoštevati tudi množičnost, ne pa da štejemo uspehe le po prvih mestih.
Kako zagotoviti kvaliteto? Najprej se moramo odločiti, če kvaliteto potrebujemo ali ne. Ce jo, potem lahko uspemo samo z denarjem. Naj omenim le eno možnost: če bi novomeška podjetja dala le 5 oastot-kov denarja, namenjenega reklamam, ObZTK, da jih porabi za športne namene, bi bilo dovolj denarja. ObZTK bi igrišča opremila z reklamnimi o^asi. Reklamni učinek bi bil po mojeem enak sedanjemu, saj novomeški tekmovalci že danes pokrivajo Slovenijo in del Hrvaške, s ■ kvalitetnim dvigom športa pa bi lahko pokrili tudi velik del Jugoslavije.
Pozivam vse, ki delajo v športu in telesni kulturi, naj s svojimi mnenji prispevajo k bodoči usmeritvi telesne kulture v naši občini.
SLAVKO VIDMAR Mestne njive Novo mesto
Pismo listu
Ob začetku tega pisma Ti, dragi Dolenjski list, želim v imenu vseh bralcev Kolpske doline in v svojem imenu mnogo uspeha in razumevanja med vsemi bralci po domovini in po tujih krajih in deželah. Razen Tebe nimamo tako dobrega prijatelja, da bi nas obiskal v^ teden. Samo Ti edini nas ne pozabiš.
Res je, da naletiš na vse mogoče kritike, rodrnjanje in še marsikaj, moraš pač imeti trda ušesa in hrabro srce, da vse to preneseš. Včasih bi moral imeti celo zamašena ušesa,
• posebno če prideš med kakšne hude besedičneže. Marsikdo pa še ne ve, da prinašaš človeku poduk, zadovoljstvo, razvedrilo, smeh in novice iz vseh koncev sveta, tako gospodarske, kulturne, politične in druge. Dobro in potrebno bi bilo, da bi ma-
lo	pokukal tudi k tistim, ki še niso Tvoji prijatelji. Mi pa se bomo trudili, da Te takim predstavimo, da jim povemo o Tvojem tedenskem obisku, o kušu novic iz vsega sveta, ki jih prinašaš in razvedrilu, ki ga nudiš.
Tudi tisti, ki Te še ne poznajo, se gotovo ne bi odrekli Tvojih obiskov, ko bi Ti spoznali srce.
Ko smo 27. januarja na sestanku novinarjev, dopisnikov in predstavnikov občin Kočevje in Ribnica na Jasnici razpravljali o Tebi, smo sklenili, da Ti še bolj pomagamo, da boš še pestrejši, še zaiiimivejši in še bogatejši.
Želim Ti, da dobiš še več bralcev in še več prijateljev na vseh koncih sveta. Pa srečno in s korajžo na
rajzo!
Tvoj naročnik in dopisnik JOŽE KRIŽ, KUŽELJ
EDVARD TROHA
Vprašanje ali: čemu
List Filter 58, št. 7, spet opleta po Novem mestu, ob tem dejstvu pa se precej zastavi vprašanje: ali je sploh še vredno omenjati ta menda „edini privatni časopis v Jugoslaviji", zakaj v trenutku, ko človek prebere to „čudo“ se v njem zgane nekaj podobnega ostudi, nekaj v njem zavpije in ga osvesti v spoznanju, da je bil pravkar priča pravi pravcati neresnosti, nedoslednemu, neumnemu blefer-stvu, ki kaže že kar na očitno zm&ienost tistih, ki omenjeni list izdajajo? Toda ker so se na straneh Filtra 58 pojavili v obliki provokacije očitki in nesmiselne ugotovitve o angažiranem pisanju, o aktualnosti dogodkov in posredovanju informacij javnosti, to pa zadeva konkretno Dolenjski list, naj bo še tokrat zadoščeno naivnemu hotenju izdajateljev lista, da se o njih piše, samo da se piše, pa čeprav povsem kritično in odklonilno.
Najprej bi se zadržal ob problemu aktualnosti, kajti ravno biti aktualen je ne-skrita želja izdajateljev Filtra 58. Toda kako naj bo ta list dosledno aktualen in objektiven, ko pa docela jasno piše na eni njegovih straneh, da izhaja periodično, tj. občasno po samovolji nekih posameznikov, ki bi ob vsej tej „periodičnosti" bili radi še aktualni in v tem tudi pametni razsodniki nad določenimi dogodki in pojavi v taki ali drugačni obliki vsakdanjosti? Ali je aktualnost to, da očitajo Dolenjskemu listu izhajanje brez statuta po tem, ko je bil omenjeni list pravno registriran kot
V	soboto, 3. februarja, so na pokopališču v Travi pokopi Edvarda Troho, rojenega 13. marca 1899. Troha je bil kmet, pozimi pa je delal v hrvaških rozdovih. Po poroki je odšel leta 1926 v Kanado, od koder se je le enkrat vrnil na obisk. Tam je ostal do leta 1947. V tujini je delal v izseljenskih in delavskih organizacijah. Od leta 1939 je bil član KP Kanade, od 1948 pa član KP oz. ZK Jugoslavije. Leta 1942 so mu ustrelili ženo, hčerki pa sta umrli v taborišču Gonars.
Po vrntivi domov se je zaposlil kot lesni manipulant pri GG Kočevje. Delal je v mnodh organih, organizacijah in društvih.
Od Edvarda Trohe sta se ob gro-. bu poslovila Franc Kalič (ZB) in Aloj” Pantar (lovska družina). V poslednje slovo mu je zaigrala godba iz Kočevja, zapel mu je domači pevski zbor, poslednjič pa mu je zatrobil tudi lovski rog.
J. P.
neresnosti Filter 58
samostojno časopisno-založni-ško podjetje (ob tem pa „veliki ugotovitelji" statutarnih zadev v novomeški občini, tj. izdajatelji Filtra 58 pozabljajo, da so prve tri številke njihovega lista izšle dobesedno ilegalno,' na „čmo“ oz. brez pravilnika in registracije!)?
Ko izdajatelji Filtra 58 na dolgo in široko blebetajo o angažiranem pisanju, o nekakšni avantgardnosti in še čem, se vprašjem, kje se vse to in tako nahaja in izkazuje na straneh njihovega več kot slabega roko-• delskega zmazka, saj skoraj pol lista napolnijo s shizofreničnimi predlogi o nakupu avtomobila nekaterim Novomeščanom, da ob tem ne bi posebej omenjal puhlo nedomiselni cirkus odgovornega urednika M. Dimitri-ča, jokavo sentimentalno pesni-kovanje nekatemikov na zadnji strani in povsem nedodelan in zgrešen odgovor neke Tatjane S. na edini resnejši prispevek v listu, ki skuša vsaj v grobih obrisih zadostno pokazati več kot neustrezno urednikovanje Filtra 58.
Za zaključek pa še to: na zadnji strani lista piše, da je njegova nadlada 5000 izvodov, znano pa je, da vsako številko tiskajo v največ 500 (petsto) izvćdih. prodajo pa jih precej pod sto. Tudi to blefiranje pokazuje zvrhano mero neresnosti izdajateljev, zato je prav zares zadnji čas, da bi le-ti stvarno premislili svoje početje in temu primemo utihnili.
DRAGO RUSTJA N0V01\dEST0
z muko so ušli iz okov alkohola
Likovna sekcija vojaškega kluba v Ribnici je že razstavljala dela voj^ov-likovnikov v Ribnici, zdaj razstavljajo v Kočevju, v kratkem pa bodo še v Novem mestu, Kostanjevici in še nekaterih krajih izven Dolenjske. Na sliki: intervju z Životinom Nikoličem; v ozadju njegova sUka „Šumadija pred atomsko dobo“, na katero je najbolj ponosen. (Foto: France Brus)
Med puško in čopičem
10.	februarja so v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo del članov likovne sekcije vojaškega kluba kasarne „Mirka Bračiča** v Ribnici. Odprta bo do 20. februarja, pokrovitelj razstave pa je osnovna šola Kočevje.
Skupno razstavlja 8 avtorjev. Med njimi so naivci, samouki in šolani, tudi dva akademsko. Posebno pozornost vzbuja slika „Sumadija pred atomsko dobo“, katere avtor je naivec Životin Nikolič, ki je tudi ustanovil likovno sekcijo pri vojaškem klubu. Čeprav je star šele 20 let, je za njim že 20 skupinskih in 5 samostojnih razstav. On je tudi ustanovitelj združenja slikarjev samorastnikov „Zlati djerdan“, ki dela v Svetozarevu. Ta skupina je tudi predstavljala Jugoslavijo na razstavi del slikarjev naivcev v Parizu in priborila med 128 razstavljavci iz 17 držav Jugoslaviji drugo mesto. V naši skupini je bilo 5 slikarjev, med
OBVEŠČENOST
V	svojem televizijskem programu je Stop zadnji teden napovedoval tudi več športnih prireditev — žal hudo površno.
Tako so za prvenstvo v umetnostnem drsanju napovedovali, da sta najresnejši konkurentki za prvo mesto Avstrijka Schuba in Vzhodna Nemka Morgenstern, omenili pa so še Madžarko Al-massyjevo. Nobena od teh treh sploh ni nastopala ...
Za včeraj zvečer napovedano tekmo med Crveno zvezdo in milanskim Simmenthalom v košarki so zapisali, da bo Zvezdi hudo, ker bodo Italijani v povratni tekmi doma lahko nadoknadili prednost. Bilo je še huje; Zvezda je morala loviti italijanskih 24 košev prednosti!
Tisti, ki v ^ortu niso najbolj doma, so bili po taki Stopovi napovedi gotovo hudo zbegani...
V domu JLA v Novem mestu so opravili prvo letno skupščino medobčinskega kluba zdravljenih alkoholikov. Skupščine so se udeležili poleg članov kluba dr. Janez Rugelj, predstojnik Certra za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljici, predstavniki ostalih klubov v Sloveniji, nekaterih družbenopolitičnih in delovnih organizacij v občini in zdravstvene službe.
Skupščino je začela kultumo-
njimi tudi Nikolič, ki je že prej dobil tri nagrade v domovini.
Likovna sekcija vojaškega kluba je imela od oktobra lani do danes razstave v Ribnici in na Blokah. Do-govoijeni so še za razstave v Novem mestu, Kostanjevici, Celju in Škofji Loki, pred prihodnjo zimo pa bodo spet razstavljali v Kočevju.
J. PRIMC
MITJA TURK NA ČRNEM VRHU DRUGI
10.	februarja se je zbralo na Črnem vrhu nad Idrijo več kot 300 cicibanov in mlajših pionirjev iz 19 smučaskih klubov. Veleslaloma so se udeležili tudi tekmovalci iz dolenjskih smučarskih klubov, ki so dokazali, da sodijo že med najboljše slovenske smučarje-cicibane in mlajše pionirje.
Rezultati: cicibani — 1. Tomaž Dornik (Olimpija, Ljubljana) 40,50; 2. Mitja Turk (SK Rog, Novo mesto) 41,20; 6. Andrej Strajnar (SK Trimo Trebnje) 45,10; 18. Marko Grandovec 49,00; 22. Andrej Lazar 49,75; 24. Jure Velikonja 50,50; (vsi iz SK Trimo.Trebnje), 41. Marjan Zupanc (S K Rog, Novo mesto) 53,60;
cicibanke: 1. Damjana Likozar (SK Triglav, Kranj) 44,75; 6. Adica Gole (SK Trimo, Trebnje) 49,15; 9. Janika Zupančič (SK Rog, Novo mesto) 54,50;
mlajše pionirke; 1. Mojca Dolar (SK Trbovlje) l; 12,50; 17. Tatjana Sebek (SK Rog, N. mesto) 1:32,10; 21. Bojana Hren (SK Trimo, Trebnje) 1:55,15; 22. Irena Tratnik (SK Trimo, Trebnje) 1:58,20;
mlajši pionirji; l. Marko Ribnikar (SK Tržič) 1:04,70; 6. Aleš Wachter (SK Rog, N. mesto) 1:06,20; 15. Matjaž Serini 1:10,50; 32. Robi Peri^ 1:15,25 (oba SK Rog, N. mesto), 35. Mirko Strajnar (SK Trimo, Trebnje) 1:16,10.
NACE BUKOVEC
J®
zabavna skupina matičnep kluba iz Škofljice s himno zdravljenih alkoholikov. Predsednik kluba je v poročilu prikazal dejavnost kluba. V okviru kluba, ki deluje v medobčinskem merilu, so do sedaj ustanovili klub v Črnomlju, v teku pa so priprave za ustanovitev kluba v Trebnjem. Klub ima 62 članov - 31 zdravljenih alkoholikov, 28 svojcev in terapevte (zdravnik, soc. delavka, medicinska sestra). Abstinenca zdravljenih alkoholikov — članov kluba je 81-odstotna. Klubu je z večkratnimi patronažami in prija-
SE PRIDITE IN ŠE SNUJTE . ..
Tako je dejal predsednik krške občine Jože l^dej, ko se je pretekli petek ob zaključku literarnega večera v počastitev slovenskega kulturnega praznika pogovarjal z ustvarjalci. Prireditev je bila v prostorih Valvasorjeve knjižnice v Krškem, kjer so številni obiskovalci z zanimanjem prisluhnili umetniški besedi Marice Založnikove, Ivana Zorana, Vladimira Bajca in Ivana Škofljanca.
Literarni večer, ki so ga z glasbenimi vložki popestrili učenci krške glasbene šole, je izzvenel v lepo doživetje in Krčani so bili mladim literarnim ustvarjalcem zanj resnično hvaležni.
V razgovoru po prireditvi so nastopajoči izrazili željo, da bo na območju Dolenjske in Posavja izhajalo glasilo, v katerem bi lahko sproti objavljah svoja literarna dela vsi, ki jim gre umetniška.beseda, pa so v svojem okolju več ali manj neznani. Morda bi v tem smislu kazalo prositi za finančno pomoč kulturni skupnosti novomeške in krške občine, ki bi bili za te vrste publikacijo prav gotovo zainteresirani.
-a.
POVPREČNO 1850 DINARJEV
V novomeški občini je bil lani izplačani povprečni osebni dohodek v gospodarstvu 1790 dinarjev, v negospodarstvu pa 2231 dinarjev. Tako smo imeli v občini povprečno plačo 1850 dinarjev.
MINI LETALA NAD PREČNO
Novomeški letalski modelarji so priredili II. februarja na letališču v Prečni - kot prvi v Jugoslaviji -prvo zimsko prvenstvo Dolenjske. Tekmovanja se je udeležilo 20 modelarjev iz Brežic in Novega mesta. Pomerili so se v kategorijah prosto ležečih modelov; s pionirskimi jadralnimi modeli A-1, z jadralnimi modeli A-2 in motornimi modeli. Vrstni red - pionirski modeli A-1: Miro Vučko 231 točk, Bojan Grešak 222, Dragan Stankovič 181 (vsi AK Novo mesto); jadralni modeli A-2; Ivan Rožman (AK Br«žicc) 738 točk, Adolf Šušta- (AK Novo mesto) 679, Janez Grošelj (AK Novo mesto) 602; motorni modeli (F-l-B - gumenj^i); Janez Penca (AK Novo mesto) 626 točk, Adolf Šuštar (AK Novo mesto) 409. Najzanimivejše je bilo tekmovanje z modeli A-2, kjer je o zmagovalcu odločila šele sedma serija. /i^ §
teljsko pomočjo uspelo prekiniti recidive 4 članov kluba že po nekaj dneh. Vsi zdravljeni alkoholiki, od katerih je bilo pred zdravljenjem 10 brez zaposlitve, so sedaj zaposleni in primerno skrbe za svoje družine. V poročilu je bilo poudanjeno, da družbenopolitične in delovne organizacije v občini z razumevanjem spremljajo delo kluba, saj so poleg moralne opore dajale klubu tudi materialno pomoč. Delovne organizacije so prav tako z razumevanjem začele zaposlovati zdravljene alkoholike.
V	razpravi so predstavniki drugih klubov poleg želje za nadaljnje uspešno delo kluba in sodelovanje med klubi poudarili uspešnost dela klubov, v katerih je število zdravljenih alkoholikov iz dneva v dan večje.
Dr. Janez Rugelj je v razpravi poudaril, da lahko po 14-mesečnem
Na kratko
BREŽICE - Odborniki občinske skupščine bodo danes razpravljali o štirih pomembnih odlokih za stanovanjsko gospodarstvo ter sprejeli izhodišča za davčno politiko v letošnjem letu.
SEVNICA - Danes se bo sestala občinska konferenca SZDL na 4. seji. Med drugim bodo obravnavali aktualna vprašanja kadrovske politike in program dela konference ter analizo dela organizacije v minulem letu.
KOCEVJE - Včeraj so pokopali na kočevskem pokopališču Janka Dolarja, nosilca zlate značke za zasluge pri razvoju jamarstva Slovenije, raziskovalca mncgih jam, med drugim tudi Križne jame.
delu kluba ugotavlja dobre uspehe, visok odstotek abstinence in urejeno življenje zdravljenih alkoholikov in njihovih družin. Poudaril je, da je osnovna dolžnost klubov skrb za celovito rehabilitacijo zdravljenih alkoholikov, dolžnost družbe pa je, da skrbi za preprečevanje alkoholizma. Načelo.dela v klubih temelji na človeški solidarnosti in pomoči posameznim članom, ki zaidejo v težave, zato so tudi uspehi.
Osnova sodobnega zdravljenja alkoholizma je javno priznanje alkoholizma. Zaradi tega je v razpravi eden od članov kluba prikazal svoj odnos do družine in dela v času alkoholizma. Drugi član je povedal, kako mu je klub pomagal v recidivi, žena zdravljenega alkoholika pa je govorila o svojih dvomih v začetku moževega zdravljenja in vtisih o delu kluba. Pretresljiva je bila tudi izpoved hčerke zdravljenega alkoho-lika-o očetu, ki se je po zdravljenju uredil in primerno skrbi za družino.
Skupščina je razpravljala o šestih članili kluba, ki so v neprekinjeni recidivi. Klubu ni uspelo, da bi te člane pripravil do ponovne abstinence, ker njihovi svojci in delovne organizacije, v katerih so zaposleni, niso pokazale dovolj prizadevanja za sodelovanje pri reševanju recidiv. Sprejet je bil sklep, da se vključijo v reševanje omenjenih članov delovne organizacije, konference SZDL in oočinski sindikalni svet, katerih predstavniki so sami pokazali pripravljenost za sodelovanje.
ANA JANKO
MLADINA V ŠMARJETI NE SPI
V	soboto popoldan so se v Šmar-jeti zbrali mladinci in mladinke, da bi poživili mladinski aktiv, ki je bil pred leti zelo delaven. Tradicija je že, da mladim pomagajo pri delu predvsem učitelji. Zato si mladi želijo, da bi k sodelovanju razen teh pritegnili tudi druge občane, predvsem pa take, ki se branijo dela v posame-znih organizacijah, a čeprav so sicer funkcionarji, a žal le na papiiju.
T. D.
Strože proti dirkačem
Kljub temu aa je na Keški cesti v Kočevju pred poslopjem stare šole, posebne osnovne šole in vrtcem „Kekec“ dovolj jasno označen prehod za pešce, da voznike motornih vozil opozarjata prometna znaka „Otroci na cesti“ in da je največja dovoljena hitrost skozi mesto 40 km na uro, se vozniki kaj malo zmenijo za vsa ta prometna določila.
Z malomarno in divjo vožnjo ogrožajo vsak dan okrog sedemsto otrok v starosti tri do deset let, ki na poti v šolo ali v vrtec in domov sami ali v spremstvu staršev prečkajo tu cesto. Šolarji s težkimi torbicami na ramah, matere in očetje z otrokom v naročju ob konicah le s težavo prečkajo cesto, medtem ko vozniki z nezmanjšano silo pritiskajo na plin in se smejejo, ko šolarčki le z zadnjimi močmi odskakujejo izpred avtomobila in ko otrok bolestno zajoka, ko ga mamica v zadnjem hipu sunkovito potegne izpred avtomobila.
Vprašujemo se, kje je vaša srčna kultura, kočevski vozniki, kje je vaše poznavanje promet nih predpisov? Kje je vaš odnos do človeka in predvsem do otrok? Mar naj vam res miličniki na vsakem kol’aku dopovedujejo, kaj je prav in kaj ne, in sodnik za prekrške izreka kazni? Mar ni dovolj, da sta v minulem letu ugasnili na tlaku pod avtomobilskimi kolesi dve mladi življenji in je dvakrat na poslopju osnovne šole visela črna zastava?
Kdor bo peljal po Reški cesti, mu v našem imenu in v imenu sedemsto otrok hvala, če se bo spomnil prometnega določila, ki pravi, da mora biti voznik motornega vozila posebej pozoren in obziren do starih in slabotnih, do invalidov in do otrok.'
PIONIRJI - PROMETNIKI na osnovni šoli KOČEVJE
IP
Po vseh šolah v Sloveniji so počastili spomin na največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. „ Med drugimi je priredila ekonomska šola iz Novega mesta medrazredno tekmovanje o poznavanju del in življenja dr. Franceta Prešerna in kratek kulturni program z recitacijami in pesmimi. Zmagovalci so prejeli lepe knjižne nagrade. (Foto: Sandi Mikulan)
Govorili eno, ravnali vsak po svoje
Je bilo pred tremi leti prezgodaj ali je danes prepozno za sklepe, ki so jih sprejeli vodilni komunisti kmetijskih organizacij iz Posavja na medobčinskem posvetu v Krškem? Ali pa so sprejeli stališča zaradi ljubega miru in zato besedno soglasje ni moglo premagati odporov v praksi. Po besedah direktorja Agrokombinata v Krškem Staneta Nunčiča na nedavni poAovitvi srečanja izpred treh let „da ni bilo prave volje in medsebojnega zaupanja“, lahko sodimo, daje ravno to najbolj oviralo poskuse združevanja in sodelovanja.
Kljub vsemu so tokrat ugotovili, da so tedanja stališča sprejemljiva za današnjo rabo in da je njihovemu uresničevanju čas celo bolj naklonjen kot prej. Še vedno velja ugotovitev, da je družbeni sektor kmetijstva preveč razdrobljen, da proizvodnja kmetijskih organizacij ni usklajena, kljub temu da je območje Posavja zaključena celota.
V	stališčih so pred tremi leti zapisah komunisti med drugim tudi tole: „Integracijske procese spodbujajmo, da bomo lahko samostojno nastopali ne le kot pridelovalci, ampak tudi zato, da bomo jasno začrtali razvojno pot kmetijstva na tem območju. Možno je skupno izobraževanje, skupna organizacija inšpekcijske in pospeševalne službe in še kaj. Dogovorili so se, da bodo prebili led, kajti premajhna medsebojna povezanost je že tedaj ovirala iskanje stikov navzven. Integracijske procese so sklenili razširiti na povezavo proizvajalcev s predelovalno industrijo in trgovino. Zapisali so celo, da bodo onemogočali pojave ozkih lokalističnih teženj in se zavzeli za odkrite odnose ter enakopravno sodelovanje vseh kmetijskih organizacij v posavskih občinah.
ZARADI NEZAUPANJA
SO	SE RAZŠLI
Komunisti v zadrugah in kombinatih so nato še sami premleli sklepe, dodali svoje pomisleke in predloge. Pri Agrokombinatu v Krškem in pri Kmetijskem kombinatu v Sevnici so celo ustanovili komisijo z namenom, da bi proučila, kakšne prednosti lahko prinese združitev obeh kombinatov. Iz te moke pa ni bilo kruha. Komisija se je razšla. Pravzaprav jo je razpustila misel, češ da je tako in tako namen te akcije, da bi šli vsi v Krško.
Kmetijska zadruga Bizeljsko in Agrokombinat sta se pozneje poslovno povezala z Žalccm. Tudi to ni bila posrečena rešitev in vezi so kmalu razpadle, zlasti še ko so za liter prodanega vina zahtevali v Žalcu zase l dinar deleža.
S trgovskim podjetjem Preskrbo v Krškem do sedaj prav tako ni bilo resnih poskusov in dogovorov za sodelovanje z Agrokombinatom. Vse te možnosti so ostale odprte.
Tudi Agraria Brežice in Agrokombinat Krško nista našla skupne povezave. Direktor Agraric Stanko Rebernik meni, da veže Posavce trenut-
no zelo malo stvari, saj nimajo ne skupnih predelovalnih obratov ne kleti, pa tudi ne oskrbovalnih obratov. Prav zaradi tega so se v Brežicah usmerili na poslovno sodelovanje navzven.
Po njegovem mnenju so ta čas kmetijske organizacije vsaka zase precej napravile. Agraria je imela sama 2000 stojišč za govedo. Živinorejo je morala opustiti in to je pomenilo zanjo velik udarec. Morala se je preusmeriti, da sc je obdržala v kritičnih letih, ki so doletela živinorejce po vsej deželi. Večino hlevov je spremenila v perutninarske obrate in se po zmogljivosti povzpela na četrto mesto v Sloveniji.
Pri pridelovanju cvetja je imela Agraria zelo lep uspeh. Uspelo ji je združiti 40 odstotkov proizvodnje s poslovnim sodelovanjem.
Ta delovna organizacija je zadržala živinorejo in poljedelstvo v svojem programu. In še vedno ima možnost zapolniti 2.000 stojišč v svojih hlevih.
Kljub temu da je do sedaj krojila svojo prihodnost brez povezave z drugimi kmetijskimi organizacijami v Posavju, pa meni Stanko Rebernik, da bi lahko našli program, ki bi jih povezoval v prihodnje.
BOLJ ODLOČNO
Predstavnik Kmetijske zadruge Bizeljsko 1'erdo Šepetave meni, da je potrebna večja odločnost. Stvari je treba dobro premisliti in se opredeljevati dolgoročno. KZ Bizeljsko se je na primer združila najprej s Slovenija vinom, zdaj .se pripravlja
na povezavo z brežiškmi obratom Slovenija vina v eno temeljno organizacijo združenega dela, in že je spet odprta povezava Posavja. Vse
priprave in napovedi vzbujajo pri ljudeh vsakovrstna ugibanja, delovna zavzetost pa pri tem trpi.
Sevniški kmetijski kombinat ima ta čas pogovore za integracijo z Žalcem. Komisija v tej delovni organizaciji bo do 1. marca proučila, kaj prinaša združitev. Ne oziraje se na te priprave pa bo skupina direktorjev komunistov netili kniotijnkih-orga-
Za prodajo dobrega sadja pridelovalci niso nikoli v zadregi. V Posavju imajo kmetijske organizacije že lepe sadne plantaže, vendar jih za sedaj načrtujejo še vsaka zase. Edino, kar veže sadjarje s tega območja, je hladilnica v Krškem, ki lahko sprejme pod streho nad 200 vagonov sadja, po potrebi pa jo bodo še povečali. Za v prihodnje je vodilo za razvoj kmetijstva na tem območju skupno načrt^ vanje, kajti kmetijske meje se ne končajo z mejami občin. Na sliki: prodaja breskev na posestvu brežiške Agrarie. (Foto: J. Teppey)
nizacij v treh posavskih občinah takoj začela proučevati, kakšne so možnosti za združevanje na tem območju. O njihovih ugotovitvah in predlogih bo' nato razpravljal svet posavskih občin.
Sekretar medobčinskega sveta ZK je na januarskem posvetu obsodil postopek Sevničanov, ker o svojih namerah niso seznanili sosedov in sveta ZK za Posavje. „Sklepi izpred treh let, da kmetijske organizacije ne bodo več hodile vsaka zase, so še veljavni,** je dejal, „torej se moramo dogov^ati na medobčinski ravni in skušati ugotoviti, kaj nas veže in kaj ne. Sele po skupnem proučevanju boste lahko rekli DA aU NE.
Franc Bukovinsky je še poudaril, da pelje dolgoročna pot v slepo ulico, če v Posavju ne bodo znali združiti interesov pokrajine kot celote. Zaradi tega so kmetijske organizacije dolžne pokazati več zanimanja za urejanje večjih i^roživilskih kompleksov in ne čakati na integracijo potem, k9 bo katera izmed njih zapisana propadu. Takrat bo integracija samo izhod v sili in nič veČ.*‘
Ce je bilo pred leti nezaupanje največjaa ovira za združevanje, potem zanj ni več toliko vzrokov. Ustavna dopolnila so pregnala str^ pred kratenjem samoupravnih pravic po združitvi. Položaj temeljne organizacije združenega dela omogoča čiste medsebojne račune. Vedno manj je možnosti, da bo partner izigran, česar so se bali zlasti majhni kolektivi.
Kaj več o poteh za skupno načrtovanje in ‘jnotno usmeritev bomo zvedeli v kratkem, ko bodo direktorji sevniškega kombinata, krškega Agrokombinata, brežiške Agrarie, bizeljske zadruge in brežiškega obrata Slovina sporočili svoje predloge svetu posavskih občin.
JOŽICA TEPPEV
6
DOLENJSKI LIST
- .T
DOLENJSKA V SNEGU - Z GORJANCEV
KAKOBO
^eXDLENJSKA
LOVILA IJJ^ENIJO
Tehtali resda nismo, toda takole na oko bi lahko presodili: najmanj kilogr^ popisanega papiga sestavlja zajetno knjigo, v kateri je napovedana usoda širše Dolenjce v naslednjih 12 letih, do TISOČ DEVETSTO PETINOSEMDESETEGA. Seveda bolj ali manj natančno, kolikor je sploh mogoče prerokovati nekaj tako spremenljivega, kot je družbeno življenje. Napoved je tudi nepopolna, saj m mogoče vsega strpati v eno knjigo. Že naslov „Osnovna izhodišča za ekonomsko-družbeni in prostorski razvoj Širše Dolenjske regije“ pove, da gre le za osnovo, na kateri bodo gradili (če bodo ta izhodišča v javnosti potijena), še druge načrte: razvojne programe posameznih območij širše Dolenjske, vejne razvojne načrte itd.
Tole o teži knjige in obsež- slovenskimi občinami v letu
1971 zasedla 18. mesto. Metli
nosti je pravzaprav naše opravi čilo, da je množico podatkov, ugotovitev in predlogov (pre) težko stisniti v šest časopisnih stolpcev, ne da bi tudi kaj važ-jiega prezrli in izpustih. Sicer pa od ovinkarjenja čimprej k stvari!
RAZVITA KOT DANES FRANCIJA
Dolenjska naj bi v razvoju v naslednjih 12 letih ujela Slovenijo. Drugače povedano: njen družbeni proizvod naj bi v letu 1985 znašal 3.000 dolarjev, torej prav toliko, kot bo po načrtu takrat znašalo republiško povprečje. Razvijalo se bo na osnovi edino sprejemljivega široko pojmovanega policentrizma (tako imenovane variante B), ki daje dihati vsej Sloveniji
—	ne le večjim mestom — in ki med drugim predvideva, da bo imelo Novo mesto v letu 2.000 že kar 100.000 prebivalcev.
Obetavna pr^odnost, ni kaj reči. Dolenjska bi bila leta 1985 gospodarsko približno tako inz-vita, kot sta danes Francija ali Zahodna Nemčija. Današnje republiško poprečje dosega le novomeška občina, ki je med 60
TABELA 2
mesto,
ka je bila 26., Kočevje 32., Krško 36., Ribnica 41., Brežice 43., Črnomelj 47., Sevnica 49. in Trebnje 53. Več o tem v ta-beh 2.
Te napovedi seveda niso „potegnjene iz zraka“, temveč slonijo na mnogih računih in podatkih. Predvideno je, da se bo poslej vrednost družbenega proizvoda 10 dolenjskih občin večala za 9,3 odstotka na leto, to pa je skoraj polovica več, kot bo naraščal republiški družbeni proizvod, ki ima v načrtu 6,6 odstotkov.
Tvorci osnovnih izhodišč dolenjskega razvojnega načrta pravijo: naša pokrajina to lahko uresniči, treba je le vsako leto investirati 25 odstotkov družbenega proizvoda (zadnja leta 22 odstotkov) ter uveljaviti njene primerjalne prednosti. Te so; ugoden zemljepisni položaj, bližina dveh republiških središč, Ljubljane in Zagreba, nadalje bogastvo lesa in razvojne možnosti lesne industrije ter kmetijstva in seveda turizma. Velika prednost so tudi Dolenjci sami in z njihovo prizadevnostjo po-
vezana industrija. Tu imamo v mislih rast nekaterih slovensko in celo jugoslovansko pomembnih podjetij, ki so postala težišče gospodarskega razvoja: IMV, tovarna zdravil KRI^, NOVOTEKS, LISCA, BETI, NOVOLES, JUTRANJKA, PIONIR, SGP Grosuplje, DANA na Mirni in druga.
KMEČKIH LJUDI LE 20 ODSTOTKOV
Svet okrog nas se tako hitro spreminja, da bi bilo treba biti pravzaprav že malo futurologa, če bi hoteli določneje napovedati, kakšna bo širša Dolenjska leta 1985. Mogoče je napovedati le okvirna razmerja. Če ima zdaj 212.898 prebivalcev, jih bo ob 8,1-promilni letni rasti imela takrat že 251.000 ali 17 odstotkov več. Nenehno se bo ob tem zmanjševal odstotek kmečkega prebivalstva, ki znaša zdaj 35 odstotkov in se bo v 12 letih zmanjšal na 20. Takrat bo od kmetijstva, ki bo po svoji pomembnosti obdržalo svoje drugo mesto, živelo 50.000 Dolenjcev. Za to panogo, v kateri bo živinoreja najvažnejša, bo treba narediti še zelo veliko.
Posamezne dejavnosti se bodo v primeijavi z vso Slovenijo razvijale, kot je videti iz priložene tabele 1. Za Dolenjsko bo tako imenovani primarni sektor, to je kmetijstvo in gozdarstvo, pomembnejši kot za vso Slovenijo. Šte\^o delovnih mest (zdaj je v družbenem sektorju zaposlenih 33.409 ljudi) se bo povečevalo od 1,3 do 1,4 odstotka na leto, v vsej Sloveniji pa za 1 odstotek.
KAJ LAHKO ZAMAJE NAPOVEDI
Dolenjska bo spremenila tudi svojo zunanjo podobo. Zmanjšale se bodo razlike med mesti in vasmi. Bistveno se bodo v tem času izboljšale prometne povezave, predvsem ceste. Zaostali predeli, ki so prav v vsaki
KJE SMO ZDAJ
V	Jugoslaviji znaša družbeni proizvod na prebivalca približno
1.000	dolarjev. Tolikšen znesek so imele Italija, CSSR ali DR Nemčija pred več kot 15 leti. Italija ima zdaj dvakrat večji družbeni proizvod na prebivalca, kot je pri nas, Zvezna republika Nemčija in Francija trikrat večjega, ZDA pa celo petkrat večjega. Jugoslavija se mora zato sorazmerno hitreje razvijati kot druge, bolj razvite dežele. Jugo-slavanski razvojni načrt predvideva, da bomo imeli leta 1975 1.241 dolarjev, leta 1980-1.656, še pet let kasneje pa bo številka presegla 2.200 dolarjev, to je toliko, kot so najbolj razvite zahodnoevropske dežele imele pred lO leti.
dolenjski občini, bodo deležni posebne skrbi; pri tem Dolenjci računajo tudi na republiško pomoč.
Študija pravi, naj novih indu-TABELA 1
strijskih središč ne bi ustvarjali, razen na večjih manj razvith območjih in rezervatih. Za industrijske rezervate so predvideni: Krško polje, Kompolje pri Sevnici, Straža pri Novem mestu in Gradac v Beli krajini. Poskrbeti bo treba, da industrija ne bo dušila narave, da bo vzpostavljeno ekološko ravnoteže, kot temu pravijo strokovnjaki. To teija tudi razvoj turizma, ki ima na Dolenjskem, v Beli krajini, Posa\ju in na Kočevskem še velike možnosti in že zastavljene osnove.
Med posameznimi mesti bo Novo mesto še povečalo svojo vlogo dolenjskega središča. Razen njega se bodo nagleje razvijah še tako imenovani subregio-nalni centri: Kočevje, Črnomelj in mesto-trojček ob Savi (Brežice, Krško, Sevnica). V naslednjih letih bo nastala še tesnejša povezava med Kočevjem in Ribnico, Novim mestom in Trebnjim ter Črnom Ijem in Metliko. Ribnica, Trebnje in Grosuplje bodo v tem času postali mesta, Grosuplje pa bo imelo še poseben položaj mesta — satelita Ljubljane.
Vse to bo mogoče narediti, če bo širša Dolenjska imel^ ljudi — strokovnjake vseh vrst. Zato ni nič manj, če ne celo bolj pomembno, da načrtujemo ne le nove tovarne, temveč tudi šole, da storimo kaj več za razvoj šolstva, kulture, za socialno-zdravstveni razvoj, kar vse okvirno zajema študija, ki med drugim pravi, da bo v tem času kar 70 odstotkov vseh mladih ljudi nadaljevalo šolanje na drugostopenjskih šolah. Prav na tem področju pa zdaj hudo škriplje. Naj raje govori podatek: širša Dolenjska ima na višjih in visokih šolah vsega 1.335 slušateljev, kar je ob
213.000	prebivalcev mnogo manj, kot znaša jugoslovansko poprečje (115 študentov na
(Foto: Sandi Mikulan)
„ŠIRŠA
DOLENJSKA REGIJA"
Na podlagi sklepov razširjenih sej kluba dolenjskih poslancev z dne 10. julija 1969 in 22. oktobra 1969 (pripomba: in na spodbudo medobčinskih svetov ZK Novo mesto in Posavje) je podjetje Dominves* Novo mesto skupno s še nekaterimi sodelavci pripravilo elaborat „Osnovna izhodišča za ekonomsko družbeni in prostorski razvoj širše dolenjske regije“, ki je bil dokončan v novembru 1972.
Elaborat prostorsko na enakopravni bazi zajema teritorialno zaokroženo območje desetih slovenskih občin, ki so poimenovane s skupnim imenom „Širša dolenjska regija“. Celotno območje pa je razdeljeno na štiri subregije (tega ni šteti za uradno delitev, pač pa le kot delovno osnovo v labo-ratu), in sicer: Osrednjo Dolenjsko (Novo mesto, Trebnje), Belo krajino (Črnomelj, Metlika), Zahodno Dolenjsko (Grosuplje, Kočevje, Ribnica) in Spo^je Posa\je (Brežice, Krško in Sevnica),
(Iz uvodne obrazložitve).
10.000	prebivalcev), da se z Združenimi državami Amerike (povprečje znaša 325) sploh ne primeijamo.
Če utegne kaj omajati načrte, bo to pomanjkanje strokovnjakov. Toda tega si dobrovoljni, včasih malo neumni, pa spet prebrisani kmetiški Dolenjci, za kakršne nas imajo drugi, ne želimo. Navsezadnje smo že pokazali, kaj znamo in kaj zmoremo.
MARJAN LEGAN
Primarni sektor sekundami sektor
terciarni sektor
(kmetijstvo, gozdarstvo) (industija, gradbeništvo, proizvodna obrt)
(promet, trgovina, gostinstvo, turizem, obrt, stanovanjsko-komunalna dejavnost
-	
Dolenjska	Slovenija
11	6
59	58
30	36
Opomba: Številke pomenijo v odstotkih izražen delež posameznega sektorja v letu 1985.
Narodni
dohodek	Uvrstitev
1971 na	nned 60-timi	Površina v
prebivalca	Slovenskimi	kvadratnih
OBČINA	v	din	občinanni	kilometrih
Število
prebivalcev
Zaposleno osebje v družbenem sektorju
1. NOVO MESTO	17.810	18.	759	49.979	16.442
2. METLIKA	15.274	26.	108	7.144	2.385
3. KOČEVJE	13.116	32.	766	17.054	5.625
4. KRŠKO	12.156	36.	345	26.113	5.759
5. RIBNICA	10.409	41.	256	11.734	2.136
6. BREŽICE	10.232	43.	268	24.856	4.042
7. GROSUPLJE	9.526	—	421	23.025	3.734
8. ČRNOMELJ	9.502	47.	486	17.109	3.904
9. SEVNICA	9.349	49.	293	18.784	3.620
10. TREBNJE	8.219	53.	308	17.100	2.204
SKUPAJ			4.010	212.898	33.409
Povprečni osebni dohodki IX - 1971 v din
1.497
1.309
1.549
1.660
1.536
1.479
1.582
1.381
1.400
1.349
Število
Slušateljev
Število stanovanj (1971)	Število osebnih avtomobilov	število radijskih sprejemnikov	število televizijskih sprejemnikov	učencev srednjih šol 70/71	višjih in visokih šol 71/72
12.997	’4.758	13.751	5.310	1.617	340
1.855	473	1.676	571	100	36
5.009	1.527	4.572	2.652	438	134
7.365	1.773	6.877	2.600	488	167
3.108	813	2.998	1.334		76
6.864	1.889	6.053	2.633	704	136
6.206	2.101	5.227	2.001	109	- 142
4.544	1.086	4.025	1.348	237	95
5.000	952	3.890	1.316	197	120
4.814	866	4.097	1.130	-	89
57.762	16.238	53.166	20.895	3.890	1.335
				■TimBBl 7	
inOUSTRURmOTORniH VOZIL
novo mESTo
I mv
v
POZDRAVLJAMO VSE DELOVNE LJUDI V ČRNOMALJSKI OBČINI, JIM ČESTITAMO ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK IN ŽELIMO ČIMVEČ NOVIH DELOVNIH USPEHOV! TUDI VNAPREJ VLAGAJMO VSE NAŠE SILE IN SPOSOBNOSTI ZA URESNIČEVANJE NAŠIH PROIZVODNJIH IN DRUGIH NALOG, S ČIMER BOMO NAJBOLJE URESNIČEVALI USTAVNA DOPOLNILA IN KREPILI NAŠO DRUŽBENO UREDITEV - SAMOUPRAVLJAVSKI SOCIALIZEM!
KOLEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL
PROMETNO
HOTELSKO
TURISTIČNO
PODJETJE
VIATOR
LJUBLJANA
VA
VIATOR
poslovna enota
ČRNOMELJ
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM PREBIVALCEM BELE KRAJINE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO BIVANJE V NAŠIH GOSTINSKIH OBRATIH TER UDOBNO VOŽNJO Z NAŠIMI AVTOBUSI!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
DOLENJKA
NOVO MESTO
dolei^ka
OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE V BELI KRAJINI, KJER BOSTE VSELEJ ZADOVOLJNI Z NAKUPOM!
ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ ČESTITAMO!
tovarna
kondenzatorjev
ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ ISKRENO ČESTITAMO OBČANOM IN VSEM BELOKRANJCEM!
/O	ljubljanska banka
	podružnica
	ČRNOMEU
- ZBIRAMO HRANILNE VLOGE IN JIH OBRESTUJEMO OD 7,5 DO 10 ODST.
- ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO DEVIZE -VODIMO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE ŽIRO RAČUNE OBČANOV
- NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODO-BRAVAVAMO KREDIT ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN POSPEŠEVANJE RAZNIH DEJAVNOSTI
- ODOBRAVAMO KREDITE
- OPRAVLJAMO VSE DRUGE BANČNE POSLE
LJUBLJANSKA BANKA, PODRUŽNICA ČRNOMELJ JE PRAVI NASLOV ZA VSE DENARNE ZADEVE
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
ZA PRAZNIK ČRNOMALJSKE	>7—^,
▼	OBČINE	^
ČESTITAMOI	^	/,__,
SEMIČ
OKP
Obrtno
komunalno
podjetje
ČRNOMELJ
OPRAVLJAMO VODOIN-STALACIJSKA, MIZARSKA, ZIDARSKA, KLEPARSKA, KLJUČAVNIČARSKA IN DRUGA DELA.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINF!
Za 19. februar - praznik črnomaljske občine
V	DVORANI PROSVETNEGA DOMA V ČRNOMLJU
-	NA OSVOBOJENEM OZEMLJU - SO SE 19. IN 20. FEBRUARJA 1944 ZBRALI DELEGATI SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA. TAKRATNO ZASEDANJE JE PRIŠLO V ZGODOVINO NOB KOT ENO NAJPOMEMBNEJŠIH REVOLUCIONARNIH DEJANJ, KI JE ODLOČILNO VPLIVALO NA RAZVOJ NAŠE LJUDSKE OBLASTI IN SLOVENSKE DRŽAVNOSTI.
ČRNOMALJSKA OBČINA
Sl	JE V LETU 1973 PONOVNO IZBRALA 19. FEBRUAR ZA SVOJ OBČINSKI PRAZNIK
NOVO
■■■■ ■■■■■---■■■	■	s?;	•4::	j:
•4
ilProgram praznovanja;;
Med mladino obeh belokranjskih in sosednjih občin, pripadniki JLA in delovnimi kolektivi trajajo športna srečanja v košarki, ke^janju in ^ šahu že dlje časa, končana pa bodo 18. februarja.
8. FEBRUARJA zvečer so v Črnomlju počastili kulturni praznik s proslavo in tovariškim srečanjem kulturnih delavcev iz vse obči-
li	ne.
OD 10. DO 20. FEBRUARJA bodo vse šole obiskali borci NOB in mladi' ni pripovedovali svoje doživljaje iz NOB.
15. FEBRUARJA bo ob 19. uri otvoritev slikarske razstave Viktoija Zemljaka iz Brežic, ki ga štejejo za slikarja naivca, zatem pa bo koncert učencev črnomaljske glasbene šole. /
DO 19. FEBRUARJA se bodo po osnovnih šolah zvrstila tekmovanja iz znanja o NOB v Beli l^jini, obenem bodo imeli kulturne programe.
17. IN 18. FEBRUARJA bodo po vseh krajevnih središčih občine Črnomelj kino predstave s filmom „Na gori raste zelen bor“.
17. FEBRUARJA bo svečan sprejem mladih v Zvezo komunistov.
19. FEBRUARJA, na sam praznični dan, pa bo več razgovorov in srečanj s predstavniki republiških in občinskih družbeno-političnih vodstev. Zvečer bo v Domu ljudske prosvete slavnostna akademija, na kateri bodo nastopile kulturne skupine iz raznih krajev v občini.
Črnomaljski občani bodo ob letošnjem občinskem prazniku lahko z zadovoljstvom ugotovili viden napredek na vseh področjih, Če smo ob lanskem prazniku bolj govorili o načrtih, lahko letos že pokažemo rezultate. Na področju gospodarskega razvoja v občini so mnogo obetajoči naslednji kolektivi:
V	TOVARNI COSMOS-BELT zaključujejo rekonstrukcijo livarne, nabavljajo novo opremo in gradijo več novih proizvodnih objektov v skupni vrednosti nad 24 milijonov di-naijev.
KMETIJSKA ZADRUGA gradi tržnico in sodoben trgov-sko-gostinski lokal, preureja
prodajalno mesa in mesnih izdelkov v Črnomlju. Nedavno tega so odprli trgovino tudi v Semiču. Vse je že pripravljeno tudi za gradnjo samopostrežne trgovine na Vinici in za obnovo prodajalne za kmetijsko mehanizacijo v Črnomlju.
NOVOMEŠKI NOVOTEKS gradi konfekcijski obrat na Vinici, ki bo veljal 32 milijonov dinaijev. Tu bo že letos zaposlena delovna sila iz najmanj razvitega obkolpskega območja. V naslednjih dveh letih pa bo tu dobilo prvo zaposlitev preko 450 ljudi.
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE pripravlja gradnjo novih proizvodnih prostorov za
stavbno pohištvo, ki bodo še letos končani v novem industrijskem središču ob Metliški cesti.
POSLOVNA ' ENOTA VIATOR začenja že februaija preurejati gostinski lokal v gradu, kjer bo urejena tudi kletna restavracija. Razen tega nameravajo zgraditi še mehanične delavnice in garaže. V ne tako dolgoročnem programu pa so zajete še obsežnejše investicije za razvoj turizma. Tako bodo razširili zmogljivosti hotela Smuk in Lahinje, preuredili kamp na Vinici ter občutno povečali tovorne in avtobusne zmogljivosti.
I
TUDI OBRAT IMV se vključuje v hitrejši gospodarski razvoj z razširitvijo in modernizacijo proizvodnje opreme za avtomobilske prikolice. Letošnji investicijski program določa nove proizvodne prostore, opremo in povečanje žagarskih zmogljivosti. Za vse to bo potrebnih 36 milijonov dinarjev.
V	OBRATU BETI bodo prav tako zgradili novo proizvodno dvorano in v njej zaposlili še 150 žensk. Ta gradnja bo veljala
12	milijonov dinarjev.
Pospešeno se v gospodarski razvoj vključujejo tudi druge delovne organizacije. Čeprav vse še nimajo dokončnih programov in ne zagotovljenih vseh sredstev, pa se ve, da Rudnik Kanižarica v bližnji bodočnosti nekajkrat povečal proizvodnjo vezanih marmornih plošč. V opekarni mislijo na novo betonarno in povečanje zmogljivosti betonskih izdelkov, Iskra načrtuje povečano proizvodnjo kon-denzatoijev v Semiču in gradnjo novega obrata v Črnomlju, Uspešnejši gospodarski razvoj pa obetajo tudi BELSAD, BEGRAD in trgovske organizacije, zlasti Dolenjka in Emona.
NOVI KILOMETRI ASFALTA
V	občini si prizadevamo nadoknaditi zamujeno tudi pri gradnji komunalnih objektov. Ceste, vodovodi, kanalizacija in elektrika so nerešena vprašanja, ki terjajo skorajšnjo rešitev, pa tudi večje sodelovanje republiških skladov. Velik delež pri reševanju teh problemov imajo občani sami, ko plačujejo krajevni samoprispevek, podjela pa prav tako pomagajo. S tako združenimi sredstvi financiramo tudi sedanji petletni program javnih del, pri tem pa smo uresničili že dve taki petletki.
Na pomlad 1973 se bo nadaljevala modernizacija lani začetega odseka ceste do Ručetne vasi. Predviden je še asfalt do Tribuč in rekonstrukcija ceste do Kanižarice, hkrati pa mislijo že na načrte za cesto proti Štre-kljevcu, Dobličam, Bezgovcu ter na večja popravUa cest proti Preloki, Starem trgu in Sinjemu vrhu. Vinica bo letošnjo pomlad dobila vrsto let pričakovani vodovod, zgrajena pa je že vodna celica na Gričku.
Novi otroški vrtec zadostuje potrebam Črnomlja, tako ustanovo pa bo potrebno zgraditi še v Semiču. Judi posebna šola bo , v letošnjem letu že sprejela nove učence, l^že pa bo zbrati sredstva za dograditev osnovne šole v Loki, Pozna se ukrep, ki onemogoča nadaljnje zadolževanje občine, zato iščemo druge vire. Zavedamo se namreč, da so potrebne za redno delo v izobraževalnih ustanovah urejene razmere, ker bo to pripomoglo tudi k hitrejši gospodarski rasti.
Kljub nemajhnim težavam smo v Črnomlju trdno odločeni načrtane gospodarske zmogljivosti pravočasno končati. Tako bo v letu 1973 dobilo novo zaposlitev okrog 600 delavcev, prihodnje leto pa še približno 400 ljudi. To je tudi načrt za vračanje zdomcev, ker je okrog 1000 občanov na začasnem delu v tujini. Dosti se jih želi čim-prej vrniti. Delo bodo lahko dobili na Vinici, v Črnomlju in v Semiču.
ZA ZDOMCE BO DELO DOMA
Razveseljivo je, da se vračajo tudi belokranjski strokovnaj^, ki so pred leti odšli zaradi pomanjkanja ustrezne zaposlitve
ali iz drugih vzrokov. Tudi vsem tem so vrata domačih podjetij odprta. Čaka jih delo pri uresničevanju sedanjih in še drugih razvojnih programov.
Del Slovenije ob Kolpi postaja tako iz dneva v dan tudi gospodarsko in kulturno bolj razvit. To je posledica volje, samo-odpovedovanja in želje po lepšem jutrišnjem dnevu. Napredek je viden na vsakem kor^u. Občani kažejo pripravljenost in požrtvovalnost pri delu v krajevnih skupnostih, v delu političnih in drugih organizacij, v krepitvi splošnega ljudskega odpora, v uresničevanju ustavnih dopolnil in ne nazadnje v delovnih organizacijah in na kmetijah, Povsod si delovni ljudje ustvarjajo lepše in zadovoljnejše življenje.
LOJZE ŠTERK
Ogrlica napredka ;|
Nekaj podatkov o današnji občini Črnomelj in življenski ravni njenih prebivalcev:
- površina v km 2	486
- prebivalcev	17.200
- prebivalcev na 1 km 2	35,2
- zaposlenih ljudi	_	4.200
- v letu 1972 poprečju osebni dohodekj^din	1.674
- narodni dohodek na prebivalca (leto	1971)	9.502
- število stanovanj	4.575
- število osebnih avtomobilov	1.156
- število radijskih naročnikov	4.102
- število televizijskih naročnikov	1.388
- učencev v srednjih šolah	295
- slušateljev višjih in visokih šol	105
- krajevnih skupnosti	*	15
- vseh cest v kilometrih	215
Vsem občanom, zaposlenim v gospodarstvu, na področju družbenih služb, v prometu, trgovini, kmetijskim proizvajalcem, upokojencem kakor vsem ostalim, čestitamo za letqšnji občinski praznik. Praznujemo ga v času, ko je potrebna zavestna pomoč vsakega posameznika, da bi uresničili zastavljene naloge: gospodarski razmah, odpiranje novih delovnih mest, izboljšati položaj kmeta in doseči višjo življenjsko raven vseh prebivalcev.
Ob tej priložnosti posebej čestitamo bivšim borcem, mladini in aktivnim članom družbeno političnih organizacij v upanju, da bodo še naprej zastavili vse svoje sile za naš skupni cilj: napredek.
OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ OBČINSKA KONFERENCA ZK OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET
Pred tremi leti je bila v Črnomlju jubilejna slovesnost ob 2S-letnici zasedanja SNOS, Fotografija kaže goste in delegate prvega zasedanja, ki so se udeležili leta 1969 slovesnosti v Prosvetnem domu. (Foto: R. Bačer)
1194) - 15. februarja 1973
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
Prešernove nagrade 73
Letošnjo Prešernovo nagrado, podeljeno prejšnji teden, sta prejela skl^atelj Danilo Švara - za življenjsko delo in pisatelj Lojze Kovačič za pripovedno delo „Sporočila v spanju“ in ,4^esničnost“.
Danilo Švara je vsestranska glasbena osebnost (skladatelj, dirigent, vzgojitelj), vendar so mu podeliB nagrado za štiridesetlttno ustvarjanje za operni oder. Lojze Kovačič, avtor večjega števila pripovednih del, je z nagrajenim in lani objavljenim še zlasti opozoril nase, omenjeno pripoved uvrščajo med najtehtnejše dosežke sodobne slovenske pripovedne literature.
Nagrado prešemovega sklada so letos dobili: igralec Boris Cavazza (za vlogo v Molierovih igrah), pisatelj Primož Kozak za knjigo „Peter Klepec v Ameriki”, slikarka Metka Krašovec za razstavo v ljubljanski Mali galeriji 1972, slikar Vliiimir Lakovič za dosedanje delo (lani je ustvaril veliko figuralno kompozijo za šolo na Trebelnem), arhitekt Sa^ Maechtig za sistem kioskov „K 67“; basist ljubljanske Opere Danilo Merlak za vlogo v „Vrtincu", filmski ustvarjalec Dušan Povh za kratka filma „Dve koračnici” in ,J4ova maša“, režiserka Rosanda Sajko za režijo radijskih iger, (zlasti za režijo Zajčeve „Likvidacije" in Šeligove „Ali naj te z listjem posujem? “), pesnik Tomaž Šalamun za zbirko j-Bela Itaka" in skladatelj Dane Škerl za „IV. simfonijo".
SODOBNOST 2
V	drugi letošnji številki, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku, prinaša revija Sodobnost na uvodnem mestu Vidmarjevo razpravo o Prešernovi liriki, Zlobčevo razmišljanje o ustvarjalnosti in namembnosti kulturnih dobrin, šest Menartovih pesmi, odlomek iz nove proze Pavleta Zidarja „Romeo in Julija", pesmi Marka foavosa in Marta Ogna, pripoved Matevža Haceta in druge sestavke.
PRIDEJO Z „LECTOVIM SRCEM"
19. februarja ob 19. 30 bo v novomeškem Domu kulture gostovalo KUD France Prešeren iz Trnovega v Ljubljani. Uprizorilo bo veseloigro s petjem „Oj, to lectovo srce". Vse vstopnice bodo v prosti prodaji. 26. februarja pa bo v Novem mestu naslednja abonmajska gled^ška prireditev; gostovala bo ljubljanska Opera z delom „Don Pasquale“.
i
Le vkup - za novo pravdo!
Vsakomur je lahko žal za razlago razstave kustodinje Polone Vrhunčeve. Same otvoritve na delovni dan so, žal, še vedno dabo obiskane' čeprav si potem razstave o^eda mnogo ljudi. Cesto na grad oskibujejc tudi v zimskem času, zato seje mogoče pripeljati na hrib udobneje z avtomobilom. (Foto: A. Želeuiik)
Sevnica: barok - impresionizem
„Kaj je lahko lepši simbol Slovenstva kot Grohaijev SEJALEC? “ s temi besedami je zaključila vodstvo ob otvoritvi skoraj 40 del iz zbirke Narodne galerije kustodinja Polona Vihunčeva. Razstava v Galeriji otroških likovnih del na sevniškem gradu bo odprta do prihodnje srede.
Sevničani torej lanico občud- kaijev kot vrsta mest, ki jih je v ujejo znamenita dela naših sli- minulih dveh letih obiskala ta
Igralec Janez Cesar »govori« na razstavi
Naj se zdi obravnavanje umetnosti s številkami še tako suhoparno in nesmisehio, se mu prenekaterikrat le ni moč povsem izogniti. Tako se je ravnal tudi prof. Mirko Mahnič, ko je minuli četrtek v Dolenjski galeriji govoril o pokcinem slovenskem dramskem igralcu Janezu Cesarju, rojaku s Težke vede pod Gorjanci: „Oblikoval je nad 300 vlog in nastopil na več kot 4.000 predstavah."
Pot odrskega 'umetnika je začel Janez Cesar v Novem mestu, To je bil čas, ko so se uveljavljali slikar Božidar Jakac, pesnika Miran Jarc in Anton Podbevšek. Prof. Janko Jarc označuje to obdobje kot zlata leta novomeške ustvarjalnosti. Cesar se je uveljavil kot igralec, tu in tam pa je kakšno delo tudi režiral. Toda bil je amater, zato mu poklicna gledah-šča niso rada odprla vrat, četudi je trkal nanje eden največjih talentov, kar jih je sploh kdaj prišlo neposredno s podeželja. A ker se je bil Cesar igralskemu poklicu zapisal z dušo in telesom, je naposled uspel.
Igralčeva umetnost ostane v spominu, zapisana na magnetofonski trak, na film, na fotografiji. Vsega nakaj so bili deležni obiskovalci na
otvoritvi razstave, ki so jo že omenjeni četrtek odprli v Dolenjski galeriji, pripravil pa jo je Slovenski gledališki muzej v sodelovanju z Dolenjskim muzejem in jo v Novem mestu prvič pokazal. Na fotografijah, pripetih na okoli 50 panojev, je Janez Cesar v svojih značilnih in neponovljivih vlogah. Začel je in končal z obUkovanjem oseb iz Cankarjevih dram. Na levi strani dvorane v Dolenjski galeriji so posnetki vlog, ki jih je odigral pred vojno, na desni strani pa ga fotografije kažejo v vlogah po vojni, Obe polovici združuje Cesarjeva podoba, kot jo je v portretu ustvaril mojster Božidar Jakac.
Razstavo o Janezu Cesarju so priredili v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Odprta bo do 25. februarja.
PRESERN0\T NAGRADE ZA Studente - Letos so jih podeliU 72 študentom ljubljanske univerze. Na filozofski fakulteti je prejelo nagrado 15, na pravni 2, na ekonomski
7,	na fakulteti za sociolo'*"'. politične vede in novinar'^	na	fa-
kulteti za naravoslovje m lehnolo-gijo 18, na fakulteti za arhitekturo,
Kam meri?
v potrošniški družbi je vse možno. Dr. Stipe Suvar je decembra lani natresel precej ugotovitev, ki naši družbi gotovo niso v ponos. Njegova spoznanja -naj jim mirne vesti pritrdimo -so jeJka. Takole pravi:
„Omenil bi nekaj posebnih razvedril potrošniške družbe, ki jih je danes vse več, a so dostopne samo tako imenovanim višjim plastem mladine, tistim, katerih starši so naša, kot se včasih reče, družbena smetana. Te tako imenovane višje plasti mladine zahajajo danes v disko-klube, v butike, privoščijo si vse, kar „navadni" mladini ni dostopno, ker je za take reči treba imeti žepnino, ki je skoraj večja od celotnega zaslužka povprečnega mladega delavca. Tu je naša družba s premalo načrtnim razvojem odprla pipe infiltraciji mnogih vrednot in pogledov, o katerih ne bi mogli reči, da jih lahko sprejmemo za na^, pogledov, ki mladino odvračajo na druge tire, v drugačne družbene usmeritve, ki niso socialistične."
Le kam neki meri ta dr. Suvar
-	bo koga zbodlo. Tja meri, mu lahko odvrnemo, kjer se. to dogaja. Tudi pri nas - v našem mestu? Roko na srce: tudi. In tudi tja meri, kjer se to še ne dogaja. Zavoljo preventive, če hočete.
1.	Z.
gradbeništvo in geodezijo 5, na elektrotehniški 2, na strojni 4, na medicinski 14, na biotehniški 2, na Akademiji za likovno umetnost 4, na akademiji za glasbo 10; na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa bodo nagrade podelili_pozne-
^^ VOJAKl - SLIKARJI - V kočevskem likovnem salonu so odprli ob koncu minulega tedna slikarsko razstavo likovne sekcije iz vojašnice Mirka Bračiča v Ribnici. Pod pokroviteljstvom osnovne šole iz Kočevja so se občinstvu predstavili s svojimi deli slikarji: Zivotin Nikolič, Miroslav Ivanovič, Deda Djemalj, Mališa Miloševič, Jagoš Popadić, Janez Praprotnik, Enver Kaljanac in Viktor Gojkovič.
šreCanje začetnikov -
Pod pokroviteljstvom revije Antena so se v Gradišču v Slovenskih goricah srečali pesniki in pisatelji - začetniki iz Podravja in Pomuija. Strokovna žirija ie izbrala njihovih 25 najboljših tekstov, od katerih jih bodo 15 prebrali na prireditvi člani mariborskega Slovenskega narodnega gledališča.
PREŠERNOVA PROSLAVA V KRSKEM - z akademijo, na kateri so nastopili recitatorji, učenci glasbene šole in drugi, so Krčani proslavili 7. februarja Prešernov dan. Pre-. šernove pesmi je z občutkom recitiral Rajko Stupar, absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
RAZSTAVA KRSKIH AMATERJEV - V salonu na brestaniškem gradu so sc s svojimi deli spet predstavili člani kluba hkovnih amaterjev iz Krškega. Razstavili so dela, navdahnjena ob Prešernovih pesmih.
SEVNICA; OGLED RAZSTAVE
-	Razstava del iz zbirke Narodne galerije „OD BAROKA DO IMPRESIONIZMA" je odprta v drugem nadstropju sevniškcga gradu v Likovni galeriji otroških-del se/niške osnovne šole Savo Kladnik vsak dan, vse do srede 21. februarja. Razstava je odprta dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure.
Slovenski kulturni praznik je mmio. Pisani vrtiljak prireditev se je odvrtel. Poklonili smo se spominu na velikega pesnika Franceta Prešerna. Malone v sleherni dvorani so se slišale pesmi iz knjižnice, ki je avtorju prinesla svetovno slavo. Poleg recitatorjev so se oglasili orkestri, pevski zbori. Bile so igre, likovne razstave.
Pohvalno je, da so se v praznovanje tako množično vključile šole. To kljub temu da je bil letošnji 8. februar pouka prost dan. O slovenskem kulturnem prazniku in pesniku Prešernu so pisali otroci domače in šolske naloge. Celo v vrtcih so govorili malčkom o tistem dobrosrčnem dohtarju, ki je imel tako rad otroke. Kupoval jim je fige, zato so mu rekU kratko malo „Doktor fig".
S pomišljajem
Praznik je mimo. Letos je bil še' zlasti slovesen, saj slavimo tudi pomembno obletnico kmečkih uporov. Mnogokje so imeli prav na Prešernov dan tudi uvodne prireditve v počastitev puntarske obletnice. Zanimivih manifestacij bo letos nedvomno še precej.
Kot vsakokrat nas je tudi letos zbodlo, da je kulturni praznik šel preveč mimo delavcev, kmetov. Saj bo kdo hitro našel zagovor, češ saj so bile prireditve pristopne vsem, zakaj pa jih ni bilo! To je, žal, res, seveda pa je tudi res, da smo do zdaj - tudi odkar imamo kulturne skupnosti
-	premalo storili, da bi delavci okusih več kulturnih dobrin. Da ta trditev ni povlečena za lase, nas opozarjajo tudi partijski in drugi sklepi.
Zato bi se morali vsi, ki jim je naložena skrb za kulturo, ob letošnjem kulturnem prazniku vprašati, doklej bo delovni človek - strojnik , ključavničar, žagar — še odrinjen od posode s kulturnimi dobrinami, kaj moremo in kaj smo pripravljeni storiti, da bi te pomanjkljivosti odpravili enkrat za vselej.
J. JUST
razstava. Cemu prav na kulturni praznik? Kot pravi Anica Cevc v razstavnem letaku, pomenijo slikarji, ki so na razstavi zastopani, za slikarstvo tisto, kar pomeni slovenska modema za književnost. Baročni slog, ki je sicer blizu posavskemu j)rosto-ru: slikariji v cerkvici v Žabjeku ali Sv. Roku nad Sevnico, da ne omenjamo brežiškega gradu, predstavlja vrsta slikarjev: Valentin Metzinger, Fortunat Ber-g^t in Anton Cebej. Franc Kavčič predstavlja klasicistično šolo z risbo starogrškega motiva, romantiko Matevž Langus, Prešernov prijatelj, Mihael Stroj, Anton Karinger in Marko Perrihart ter portretist. Jožef Tominc. Tisti, ki jih priteguje realistična slika pokrajine, se lahko navdušujejo nad deli Janeza in Jurija Šubica. Komu še danes ne more seči do srca bogastvo barv mojstrov Riharda Jakopiča (Tihožitje in še 4 dela), Groharja (poleg Sejalca še Brna), Matije Jame (Balokranj-ki), Mateja Sternena in drugih velikih mojstrov čopiča?
Tudi ta razstava spada v vrsto prijetnih presenečenj sevniških kulturnikov za letošnji kulturni praznik, ki je minil slavnostno kot še nikoli doslej.
A.Ž.
„Tajniško delo pri kulturni skupnosti si predstavljam nekoliko drugače kot tisti, ki vidijo v tajniku pisarja, sprejemnika in odpremnika pošte ter človeka za zveze. Po mojem mora biti ta oseba mentor za najrazličnejše dejavnosti, ki ali ne morejo prav shoditi ali pa so zastale sredi poti. V mislih imam dejavnosti, ki so pri nas v Krškem in v občini žive: likovna, glasbena, spomeniško varstvo in druge. Vnaprej si zamišljam delo ob analizi kulturnih potreb ljudi. Dobili naj bi jo po anketi, v kateri bi ljudje iz vse občine povedali, kaj si želijo, kaj že imajo in koliko so sami pripravljeni pristaviti za kulturo, “
Rajko Stupar, absolvent ljubljanske Akademije za gledališče, film, radio in televizijo (za igro) in še vedno delavni član krškega kluba likovnih amaterjev, je prišel poln zamisli za profesionalnega sodelavca h kulturni skupnosti. V Valvasorjevi knjižnici, kjer so mu dodelili delovno mizo, mi je pokazal kup papirjev s skicami in predlogi za delo, v katerega se je vpregel z vsem mladostnim poletom. O čem razmišlja, kaj snuje?
„Zavzemam se za to, da bi sprva obudili amaterizem, uigrali ljudi, ki so nekoč že oblikovali junake iz ljudskih iger... S starejšimi in mlajšimi pripravljamo prireditev, eno uvodnih v počastitev puntarske obletnice, ki jo letos slavimo. To bo nekakšna sestavljenka: ,rdeča nit' bodo odlomki iz Kreftove Velike puntarije, med prizori bodo glasbeni in recitacijski vložki, spored bo bržčas popestril igralec Supanc iz Zagreba, ki smo ga povabili k sodelovanju. Premiero predvidevamo za 17. februarja -lahko bo kakšen dan pozneje, vendar še v februarju. “
Bo to vse?
„Kasneje bomo Veliko puntarijo uprizorili v celoti, da bodo obiskovalci lahko videli eno najboljših umetni-
ških del, ki obravnavajo puntarske čase pri nas. Razmišljam tudi o tem, da bi poleg tega dali še kaj na oder. Priporočajo mi, nq prelistam stare tekste in katerega prediham za uprizoritev. Kakršenkoli že bo izbrani tekst, ga bo potrebno prirediti za današnjo rabo. “
Kako kulturniki in drugi v Krškem sprejemajo Stuparje-ve zamisli in predloge?
„Ljudje gredo neradi iz lastnih okvirjev, ča pa naj dosežemo napredek, bodo morali - po njem - storiti tudi to. Zdaj bi se morali na kulturnem področju boriti' za novo in ne za staro pravdo. Pobudnica vsega novega in dobrega naj bi bila kulturna skupnost. Novega in dobrega v tem smislu, da bodo imeli kaj od teh dobrin delavci, kmetje, preprosti prebivalci. “
Je sodelavce težko pridobiti?
,J>!e bi rekel Zagreti, celo navdušeni so. Starejši zato, ker bodo spet dobili priložnost, mlajši pa, ker jim zaupamo v tem krogu. “
In naraščaj?
„ V krožku na osnovni šoli Jurij Dalmatin poučujem kulturo pba. Mladi se morajo naučiti pravilne hoje na odru, lepega vedenja in še marsičesa. Računam, da bodo ti učenci kader za gledališče, ki naj bi ga sčasoma oblikovali v Krškem. Hkrati bom mentor dramski sekciji, ki jo imajo na tej šoli. Tako pravim, da mlade generacije ne bi smeli zanemarjati. “
r.ZORAN
Slovenska knjiga na Kočevskem
Izredno me je razveselil članek v št. 5 Dolenjskega lista „Razjedani delavec več naredi“, v katerem je upravnica Ljudske knjižnice Kočevje Ema Štrumbelj poročala o delu knjižnice, o približevanju dejavnosti knjižnice mladini in delovnemu človeku ter o zanimanju nekaterih podjetij za sodelovanje s knjižnico v korist članov svojega kolektiva.
Nadvse ugodno me je presenetilo dvoje: izredno velik porast izposojenih knjig bralcem na dom in porast števila bralcev glede na podatke iz prejšnjih let. Posrečene so tudi prireditve v samih prostorih knjižnice za otroke.
So pa tudi stvari, zaradi katerih se je treba zamisliti in za katere ni odgovorna knjižnica, temveč družba. Razstava PRAVLJICA, ki jo je organizirala knjižnica v kočevskem Likovnem salonu, je bila res slabo obi-
iji
stavi za mesto Kočevje ni lepo kulturno spričevalo za občane in mladino, posebno ne za starše otrok, ki jim je bila razstava namenjena.
V	težkih časih za slovenski živelj na Kočevskem in v slabših življenjskih razmerah, kakor jih imamo danes, je bilo veliko več ljubezni in spoštovanja do slovenske knjige in njenega poslanstva za mali narod. Tiho smo prešli mimo 85-letnice ustanovitve Ciril-Metodove družbe v
Pravljice za malčke
„Ne, mladina v Črnomlju ni pokvarjena. To vem, saj mi večkrat rada pomaga," je začela pogovor o kulturnem življenju Črnomlja višja knjižničarka Lea Grabrijan. Povedala je, da je lani prišlo v knjižnico 5511 obiskovalcev, ki so si knjige posodili domov, 1441 pa jih je bra-
lo	kar v čitalnici. Okoli 7 tisoč obiskovalcev je lepa številka. Po mnenju Grabrijanove je v mestu več ljubiteljev lepe knjige.
„Kako poteka vaše delo? "
„Se največ sc ukvarjam z osnovnošolsko mladino. V dogovoru s tovarišicami pripravljam za malčke ure pravljic. Kar naprej bi jih poslušaU, vedno jih moram imeti nekaj v rezervi. Seznanim jih tudi s knjižnico in veliko učenccv se počuti pri meni kot doma. Za višje letnike pripravljam literarne kvize. Pazim, da niso pretežki. Na vsa vprašanja dobim vedno pravilne odgovore. S tem mladino vežem na knjige, spoznavajo pisatelje, najboljši pa dobijo za nagrado knjigo s posvetilom. Večkrat pripravim razstavo knjig enega avtorja. Tu o njem zvejo otroci veliko več, ker v šoli za podrobnejšo razlago velikokrat zmanjka časa."
„Koliko knjig imate? "
„Sedem tisoč, vendar bi jih okoli tri tisoč brez večje škode lahko od-
pisali. Se pravi, malo, vendar je knjižnica pestro sestavljena. Vs^ lahko dobi, kar bi rad. Letos smo s pomočjo kuhurne skupnosti Slovenije kupili za tri milijone novih knjig. Ko se bomo preselili v nove
Srostore, bi morala imeti še enega loveka. V novi knjižnici bomo ime-
li	oddelek s ploščami (klasične in
Kočevju, te velike pobornice slovenske besede na Kočevskem. Na področju sedanje občine so v takrat-ni Avstriji napredno in slovensko misleči prebivalci ustanovih Ciril-Metodovo družbo kot protiutež nemškim šolskim društvom Schul-vereinu in še bolj pikri Suedmarki. Osnovni namen	Ciril-Metodove
družbe je bil: zbiranje denaija, knjig in ostalih dobrin, s katerimi so potem pomagali slovenskim šolam in učencem v narodnostno ogroženih krajih. Na vseh šolah na območju današnje občine Kočevje je bilo kar 35 šolskih mladinskih knjižnic s slovenskimi knjigami, ki jih je zalagala brezplačno	Ciril-Metodova
družba. Za današnji čas pa bi morali najti sodoben, času primeren način, kako približati knjigo bralcem.
Zdi se mi, da je 1050 prebranih knjig v potujočih knjižnicah vsekakor premalo. Ce pomislimo, da je bilo na območju, ki ga sedaj pokriva kočevska knjižnica, 35 šolskih knjižnic odprtega tipa tudi za starejše vaščane, je sedanje branje knjig na podeželju nezadovoljivo. Res je bilo takrat več vasi in večja naseljenost, vendar je bilo prebivalstvo jezikovno mešano. V sedanjih vaseh je vsekakor več slovenskih prebivalcev, kot jih je bilo takrat.
Na kratko sem želel prikazati, kako je bila in je spoštovana slovenska knjiga v raznih obdobjih slovenskega nar<^a. Velikemu poslanstvu, ki ga ima in ga tudi kljub težavam opravlja kočevska Ljudska knjižnica gre vse priznanje in bi bilo njenemu delu potrebno posvetiti več družbene
pomoči.
ANDREJ ARKO K
h '	.
literarne plošče), pionirski kotiček in čitalnico s knjižnico. Pri novih prostorih me moti težak dostop, ki bo oviral starejše zlasti pozimi."
J. PEZELJ
GASPARI - ILUSTRATOR
Z razstavo knjižnih ilustracij, ki jiii je nepretigana vrsta, je Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu počastila 90-letnico rojstva slovenskega slikarja Maksima Gasparija. Gaspari je eden tistih slovenskih likovnih umetnikov, ki so mu narodni motivi pomenili neizčrpno zakladnico in navdih za bogato ustvarjalnost.
Bo potrebna žrtev?
Dom Partizana na Otočcu je v zelo slabem stanju in se lahko vsak čas podre. Vzrokov, da je prišlo do takega stanja, je več, kajti vsi oskrbniki, t^o mladina kot društvo Partizan, so pred leti s skromnimi sredstvi skrbeli za dom, sedaj pa je prepuščen vremenskim neprilikam.
Otoška krajevna skupnost je dala pre<J letom dni dom Partizana v upravljanje osnovni šoli na Otočcu. Ta se za sedaj ni potrudila niti toliko, da bi popravila in prekrila dvorano tam, kjer je najpotrebnejše. Ne morem reči, da niso storili nič, saj so napeljali nekaj električnih kablov, toda mislim, da je zadrževanje' v domu nevarno. Kaj bi bilo, če bi' se v času šolskega pouka na učence’ podrl strop? Ali bo res potrebna žrtev nedolžnih otrok, da se bodo odgovorni zganili? Kje so vaške po-
ŠOLA ZA 30 PIONIRJEV
Pred leti so bili v Kočevju doma dobri igralci namiznega tenisa, ko pa sta razpadli moška in ženska vrsta, je namiznoteniška dejavnost popolnoma zamrla. Pred dnevi se je začela načrtna vadba mladih igralcev v namiznoteniški šoli. K ,,pouku“ redno prihaja okoli 30 pionirjev in pionirk in nekaj mladincev. Kot kaže, bomo dobili kmalu nove namiznoteniške moči, saj se mladi zberejo na trening kar petkrat na teden, vodi pa jih Marjan Oražem.
VELESLALOM
JAVOROVICA
V nedeljo, 18. februarja, bo Športno društvo Šentjernej priredilo veleslalom za memorial 4. bataljona Cankarjeve brigade. Tekme bodo na Javorovici pri Šentjerneju, pričele pa se bodo ob 10. uri dopoldan. Veleslaloma se lahko udeležijo učenci in učenke osnovnih šol, mladinke, mladinci, članice in člani iz vseh dolenjskUi smučarskih klubov.
Tekmovale bodo ekipe in posamezniki, ekipa pa šteje največ 5 članov. Za rezultat ekipe se bodo šteli trije najboljši časi. Crvi bodo prejeli prehodni pokal, najboljši posamezniki pa kolajne. Prijave sprejema Športno društvo Šentjernej do sobote, 17. februarja.
litične organizacije in nekatere šolske komisije? Naj obiščejo dom in bodo videle, v kakšni nevarnosti so učenci!
Tudi otoška krajevna skupnost v tem primeru ne bi smela ^mo gledati, pač pa pokreniti akcijo, saj bi se sredstva za popravilo tega potrebnega prostora prav gotovo našla. Naj pomislijo samo, koliko škode je nastalo že do sedaj. Zamrla je tclesno-vzgojna dejavnost, ki je včasih bila tu zelo živahna. Upam, da se bodo odgovorni po tem članku zganili in da bomo na Otočcu končno le dobi-h tak dom, da bodo učenci v njem telovadili brez skrbi in da se bodo lahko zbirali mladinci in ponovno oživili športno dejavnost.
M. GREGORČIČ
26 TEKMOVALCEV V DOLGI VASI
Na trideset-metrski skakalnici v Dolgi vasi pri Kočevju je bilo v soboto meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih. Pokrovitelj skokov je bila kemična tovarna Melamin iz Kočevja, tekmovanja pa se je udeležilo 26 skakalcev iz Ribnice, Šentjerneja, Krškega in Kočevja.
Domači tekmovalci so osvojili prvo mesto v konkurenci pionirjev in članov, med mladinci pa je bil najboljši Sentjernejčan Vimšek. Kljub dežju in pomanjkanju snega je marljivim organizatorjem pod vodstvom inž. Prelesnika uspelo skakalnico dobro pripraviti za tekmovanje. Najdaljši skok v konkurenci je dosegel Stanko Pompe iz Krškega (27,5 m), izven konkurence pa je Pompe skočil 28 metrov.
Rezultati:
pionirji: l. Lovko 143,4 točke (23 in 22,5 m; Kočevje), 2. Delač
107.8 (17, 17,5 m; Kočevje), 3. Martič 105 (20,5 in 18,5 m;Kočev-je);
mladinci: 1. Vimšek 150, 2 (25,5 in 25 m; Šentjernej), 2. Mavser
149.8 (25, 24,5 m; Krško), 3. Sluga 138,4 (24 in 24 m; Šentjernej);
člani: 1. Novak 150,3 (26, 25,5 m; Kočevje), 2. Kobola 149,9 (25,5 in 25 m; Kočevje), 3. Selak 144,5 (26,5 in 25 metrov; Šentjernej).
Z. FAJDIGA
NOVO MESTO - Šahovski lao-žek mlajših pionirjev na osnovni šoli Katja Rupena si je zastavil za letošnje leto pester delovni načrt. Obiskuje ga 28 učencev, vodi pa tovarišica Marija Sinur. Krožek je organiziral razredna prvenstva, prvaki pa se bodo kasneje pomerili med seboj.
Zmagi Novega mesta
V soboto in nedeljo smo lahko gledali v Novem mestu v telovadnicah OS v Bršlinu in OS na Grmu 14 najboljših slovenskih odbojkarskih ekip. Na pokalnem turnirju sta nastopili tudi ekipi iz Trebnjega in Novega mesta.
2e v prvih srečanjih so favorizirane ekipe naletele na dobro pripravljene republiške ligaše, tako da so bi-ia vsa srečanja zanimiva. Dobro sta zaigrali tudi obe dolenjski ekipi, zlasti Novomeščani, ki so vse napovedi, da bodo ostali brez točke, obrnili na glavo in zabeležili kar dve zmagi, dobro pa so namučili tudi kamniŠce odbojkarje.
Rezultati; Kamnik:Bovec 2:0, Novo mesto:Mislinja 2:1, Kamnik: Mislinja 2:0, Novo mesto:Boyec 2:1, Novo mesto:Kamnik 1:2, Misli-
nja:Bovec 0:2, Mežica:Jesenice 0:2, Sava:Mežica 0:2, Jesenice:Sava 0:2, Salonit: Ljubljana "2:0, Salonit: Trebnje 2:0, Bled:Ljubljana 2:0, Ljubljana:Trebnje 2:1, Salonit: Trebnje 2:0, Bled:Ljubljana 2:0, Bled:Trebnje 1:2, Fužinar:Gabeije 2:0, Gaberje:Izola 2:1 in Fužinar: Izola 2:0.
Finale; Fužinar; Kamnik 2:1, Kamnik:Jesenice 2:1, Salonit: Fužinar 2:0, Salonit:Kamnik 2:1, Fužinar:Jesenice 2:1 in Salonit: Jesenice 2:0. Vrstni red: l.Salonit 6 točk, 2.Fužinar 4, 3. Kamnik 2, 4. Jesenice.
Za Novo mesto so nastopili: Go-leš, Cotič, I. Babnik, L. Babnik, Weiss, Somrak in Graberski, za Trebnje pa: Mišmaš, Sila, Opara, Pavlin, Slak, Stor, M. Legan, Zupančič in Grandovec.
i i j I^ *
% i % i. i
Prejšnji četrtek je bilo v Crmošnjicah, dolenjskem smučarskem centru, občinsko smučarsko prvenstvo v veleslalomu za osnovne, srednje in poklicne šole. Na sliki: kontrolor na žičnici ni imel v prvih urah smuke niti pet minut počitka.
Teden smučarskih tekmovanj
Prejšnji teden na Dolenjskem lahko poimenujemo „teden smučarskih tekmovanj“. V Crmošnjicah je bilo občinsko šolsko prvenstvo osnovnih, srednjih in poklicnih šol v veleslalomu, prav tako v Trebnjem, v Dolgi vasi pri Kočevju pa so v sončni nedelji izletmki lahko uživali v lepih skokih domačih fantov. Na vseh treh prireditvah in številnih manjših smučarskih tekmovpjih je sodelovalo veliko mladih udeležencev in marsikdo med njimi je dosegel lepe rezultate.
v Crmošnjicah je bilo tekmovanje v četrtek dopoldan. Lep dan,
121 tekmovalcev in odhčna organizacija „SD Rog“ iz Novega mesta in odbora za šolska športna društva pri OBZTK Novo mesto so pripomogli, da so se tekme končale hitro, mladi tekmovalci pa nasmučali, kolikor so hoteli. Ob koncu veleslaloma so trem prvoplasiranim v vseh kategorijah podelili odličja (medalje), podeljeval pa jih je podpredsednik novo-
V soboto in nedeljo so v Novem mestu igrali najboljši slovenski odbojkaiji. Na sliki so igralci Bovca, ki so jih tokrat Novomeščani odpravili z 2:1, razen Bovca pa je ekipa Novega mesta odpravila še ekipo Mislinje, prav tako z 2:1. (Foto: J. Pezelj)
K dejanjem
!
I „Kako bo s košarko v Crnom-I lju? ‘ sem povprašal Aleša Kam-8 nikana, enega najboljših igralcev 3 KK Črnomelj.
I „Kot kaže,“ je začel, „pri 8 občinski zvezi za telesno kulturo J v Črnomlju našega uspeha na zimskem dolenjskem prvenstvu le niso prezrli. Videli so, da znamo tudi pri nas Igrati, in kar je najvažnejše, da smo vsi mladi, zagrizeni domači fantje. Lani smo prvič igrali v prvi slovenski mladinski ligi. Brez trenerja in brez pravih treningov. V veliki meri se moramo zahvaliti tovarišu Kolariču, ki nam je ob prvih težavah pomagal. Vse tekme smo gostovali, saj smo tiste, ki bi jih morali odigrati doma, igrali v Metliki, brez navijačev, ki jih v Črnomlju ni malo. Sedaj smo dobili novo asfaltno igrišče za osnovno šolo. Verjemite, da smo ga prav vsi veseli, saj se z njim začenjajo za košarko v Črnomlju lepši dnevi. Sedaj si bo marsikateri „pokovec“ kupil žogo in bo metal. Taka je pač pot skoraj vsakega košarkarja.**
„Kakšne načrte imate za novo sezono? **
„Verjetno bomo dobili novega trenerja. Z njim in rednejšimi treningi bomo pospešeno vadili. Sedaj imamo na Dolenjskem tri košarkarske centre. Dva predstavljajo slovenski fantje (Kočevje, Novo mesto), tretjega Metličani. Želimo, da bi mi postali četrti benter in da bi s tem prispevali k napredku košarke na Dolenjskem. V imenu vseh kolegov iz dvanajsterice želim, da bi pri nas v osnovni šoli pri urah telesne vzgoje delali z otroki bolj načrtno. Lep primer so tovariš Kolarič in nekaj njegovih atletov, ki so pokazali, da se le z resnim in rednim delom lahko veliko doseže. Zaključim naj z žalostno resnico: pri nas so telesni kulturi premalo naklonjeni. „Premalo denarja, bomo že, potrpite,** to so pogosti odgovori, ki bi jih morali odgovorni pozabiti in raje poskrbeti, da bi športniki v Črnomlju končno le zadihali.**
J. PEZELJ
meške občine Niko Rihar. Pri organizaciji tekem so tokrat sodelovali tudi učitelji in profesorji iz Novega mesta.
Rezultati: cicibanke - 1. Tatjana Zupančič (OŠ Katja Rupena, N. mesto); 2. Golob Sonja (OS Grm, N.m.); 3. Nevenka Kosmina (OS žu-žemberk);
cicibani; 1. Smiljan Pucelj (OS Katja Rupena, N. m.) 26,5; 2. Marjan Zupdnc (OS Grm) 30,2; Igor Sonc (OŠ Grm) 30,7;
mlajše pionirke: l. Tatjana Šebenik (OŠ Dol. Toplice) 28,1; 2. Helena Kovač (OŠ Grm) 44,7; 3. Mojca Bele (OŠ Grm) 49,5;
mlajši pionirji; 1. Aleš Wachter (OŠ Katja Rupena) 22,7; 2. Robi Peric (OS Grm) 24,6; 3. Gregor Pucelj (OŠ Katja Rupena) 25,0;
starejše pionirke; 1. Maja Tovšak (OŠ Grm) 35,9; 2. Lea Cvitkovič 37,4; 3. Romana Prah 43,0;
starejši pionirji: 1. Viktor Turk (OŠ Dol. Toplice) 24,8; 2. Darko Marolt (OŠ Grm) 26,0; 3. Bojan Saje (OŠ Grm) 27,1;
mlajše mladinke: 1. Lučka Serini (OŠ Katja Rupena) 27,3; 2. Doris Adamčič (OŠ Grm) 34,5; 3. Barbara Hlavati (OS Grm) 1:07,6;
mlajši mladinci osnovnih šol: 1. Janez Turk (OS Dol Toplice); 2. Andrej Peric (OŠ Grm) 3. Matjaž Šuln (OŠ Grm);
mlajši mladinci srednjih šol: 1. Marjan Sonc 27,7; 2. Xone Zupan 31,1; 3. Tamar Čeftrin 33,3; 4. Matej Jevšek 40,6; 5. Janez Zupančič 44,4;
starejše mladinke: 1. Neva Lovko (Gimnazija N. mesto) 39,8; druge diskvalificirane;
starejši mladinci; l. Andrej Švent 31,8 (gimnazija N. mesto); 2. Sergej Thorževskiy 33,6 (Gimnazija N. mesto); 3. Drago Rat^el 34,0 (SGŠ N. mesto);
članice; 1. Vesna Saje (gimnazija N. mesto) 43,2; 2. Vesna Hacin 58,4;
člani: l. Janez Novine (LSS N. mesto) 27,5; 2. Gašper Pelko (KIC N. mesto) 29,4; 3. Iztok Podrgajs (gimnazija N. mesto) 43^0.
Danes se je začelo v Crmošnjicah področno prvenstvo v veleslalomu za osnovne, srednje in poklicne šole, na katerem nastopajo prvi štirje iz vsake kategorije z občinskih prvenstev ter najboljše ekipe.
NAJVEČ PRVIH MEST UČENCEM OŠ TREBNJE
Osnovna šola Trebnje je oiganizi-rala pri Knežji vasi občinsko šolsko
prvenstvo v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 79 tekmovalcev iz vseh osnovnih šol.
Rezultati: cicibanke; 1. Adica Gole (OŠ Trebnje) 42,1; 2. Renata Pevec (OŠ Trebnje) 64,(); 3. Mojca Markovič (OŠ Trebnje) 1:04,0 cicibani: 1. Andrej Strajnar (OS Trebnje) 37,8; 2. Marko Grandovec (OŠ Trebnje) 41,5; 3. Jure Velikonja (OŠ Trebnje) 42,4;
mlajše pionirke: 1. Bojana Hren (OŠ Trebnje) 45,2; 2. Mira Blažiž (OŠ Mirna) 49,0; 3. Irena Tratnik (OŠ Trebnje) 52,3;
mlajši pionirji: 1. Mirko Strajnar (OS Trebnje) 36,7; 2. Igor Kržan (OŠ Trebnje) 38,0; 3. Matjaž Zupančič (OŠ Trebnje) 42,6;
starejše pionirke: 1. Vanja Gole (OŠ Trebnje) 39,9; 2. Darinka Udovič (OŠ Trebnje) 50,0; 3. Milena Jevšek (OŠ Mokronog) 1:45,7;
starejši pionirji: 1.-2. t dRado Ogrin (OŠ Trebnje) 34,9; in Gustl Pavlin (OŠ Trebnje) 34,9; 3. Edo Pungertnik (OŠ Trebnje) 36,0;
mlajše mladinke; 1. Marta Novak (OŠ Trebnje) 1:01,3; 2. Darja Starič 1:49,7;
mlajši mladinci: 1. Iztok Ogrin (OŠ Trebnje) 32,6; 2. Viktor Franko (OŠ Trebnje) 35,0; 3. Bojan Koprivc (OŠ Trebnje) 35,8.
Mladi smučarji so tekmovali na 300 metrov dolgi progi, vsa prva mesta pa so dosegh učenci osnovne fele iz Trebnjega, ki se jim pozna, da so veliko in redno trenirali. Tokrat lahko pohvalimo tudi organizacijo osnovne šole iz Trebnjega, kije bila brezhibna.
O. R.
SMUČARSKI TEČAJ OSNOVNE ŠOLE KOČEVJE
V času zimskih počitnic, je SŠD na osnovni šoli Kočevje organiziralo smučarski tečaj na smučišču v Dogi vasi. Tačaj je bil od 29. 1. do 3. 2. in sc ga je udeležilo 73 učencev od prvega do osmega razreda. Tečaj so vodili: Fajko Luzar, Nada Smola, Borut Hočevar, Dušan Čebin, Marko Smola, Dušan Smola in Jože Murko.
Zadnji dan je bilo tekmovanje v veleslalomu, in sicer v dveh skupinah. Doseženi so bili naslednji rezultati;
I. skupina — dečki; 1. Podržaj Jure, 2. Gruden Tomaž, 3. Bastar Miki; II. skupina - dečki: 1. Podržaj Miha, 2. Devjak Tomaž, 3. Petrič Marko.
L skupina - deklice: 1. Hren Bojana, 2. Junc Edita, 3. Preložnik Mateja;
II. skupina - deklice: 1. Žagar Dubravka, 2. Junc Mateja, 3, Krošelj Pavla.
Z. FAJDIGA
LJUBLJANA - Na zimskem rokometnem prvenstvu SRS za ženske so mlade Crnomaljke startale zelo dobro. V prvem srečanju so adigrale z ekipo Kamnika neodločeno (10:10), drugo tekmo pa so zanesljivo dobile z (8:6). Igralke Šmartn^a bi lahko dobile še več golov.
(L. A.)
JESENICE - Namiznoteniška zveza Slovenije bo v soboto in nedeljo pripravila drugi del ekipnega prvenstva SRS v V. skupini, ki bo na Jesenicah. Prireditelj tekmovanje je NTK „Murova** iz Jesenic, razen te ekipe pa nastopa še 7 drugih, med njimi tudi novomeška Krka. Novomeščani so v prvem delu zbrali samo dve točki in so na sedmem mestu z dvema točkama. Tudi tokrat se bodo pomerili z vsemi ekipami, za vsako zmago pa bodo prejeliUve točki. Prvi dve ekipi s tega tekmovanje se uvrstita v IV. sk”pino, zadnjeuvršče-ni pa v VI. Za Krko bodo i^ali D. Pezelj, Karol Doboši, Tomo Žigante in Dušan Vindiš.
(P. D.)
NOVO MESTO: Planinsko društvo gimnazije je v soboto pripravilo smučarski izlet na Krvavec. Udeležilo se ga je 50 dijakov, izlet pa je pokvarilo slabo vreme. Naslednji smučarski izlet na Stari vrh bo čaz 14 dni,
(S. Z,)
ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 18. februarja, bo športno društvo Šentjernej pripravilo razen veleslaloma tudi skoke na 27-metrski skakalnici, ki bodo na Javorovici po končanem veleslalomu ob 14. uri 30. Skokov se lahko udeležijo pionirji, mladinci in člani iz vseh dolenjskih smučarskih klubov.
(D. P.)
LJUBLJANA - Tekmovanje druge kvalitetne rokometne skupine je končano. Od petih srečanj so Ribničani zabeležili dve zmagi in tri poraze, dali so 69 golov, prejeli pa 71. Za vrsto Ribnice so igrali L. Kers-nič, Andolšek, Žuk, Abram, Ponikvar, Puželj, Pucer, Abrahamšberger, Matelič, J. Kersnič, Ambrožič in Lovšin. V zadnjih srečanjih so Ribničani dosegli naslednje rezultate: Rudar:Ribnica 16:15 (največ zadet-' kov je dosegel Matelič-5), Ajdovšči-na:Ribnica 14:16 (Ponikvar 5) in Ribnica: Jadran 13:16 (Matelič 3).
M. P.
SITAR-MILIČ 1 : O
Na kvalifikacijskem turnirju za prvenstvo dolenjske šahovske pod-zveze je bilo odigrano 13. in 14. kolo. Najzanimivejše je bilo srečanje med Sitarjem in Miličem, v katerem je Sitar zanesljivo premagal Miliča, ki je bil do t^a kola premagal vse svoje nasprotnike.
Vrstni red po 14. kolu: Milič 12 (1), Penko 12, Škerlj 10 (1), Istenič in Poredoš 9,5, Sitar 9 (1), Petrič 8 (1) in Kitanovič 6 itd.
13. kolo: Jenko - Kitanovič 0:1, Jakljevič - Petrič 0:1, Penko : Ko-stelec 1:0, Istenič - Podrebarac remi, Komelj - Poredoš remi, Pucelj - Škerlj 0:1, Avsec - Hrovatič 1:0, Balkovec - Sitar prek. in Milič -Sčap 1:0.
14. kolo; Kitanovič - Sčap 0:1, Sitar - Milič 1:0, Hrovatič - Balkovec odi., Škerlj - Avsec 1:0, Poredoš - Pucelj 0:1, Podrebarac - Komelj prek., Kostelc - Istenič 0:1, Petrič - Penko 0:1 in Jenko -Jakljevič 1:0.
J. UDIR
SMUČARSKI TEČAJ NA JAVOROVICI
SŠD Polet Šentjernej je med zimskimi počitnicami pripravilo za svoje člane smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo okrog 40 učencev. Tečaj so vodili učitelji telesne vzgoje, in sicer po skupinah; od začetnikov do tistih, ki prve „korake** smučanja že poznajo. Med tečajem je delovala tudi prenosna vlečnica, ki jo je šola kupila lani.
(A. B.)
Za zaključek lanskoletnih sindikalnih športnih iger je Občmska zveza za telesno kulturo Kočevje sklicala pred dnevi sestanek pr^-stavnikov vseh kolektivov oz. sindikalnih podružmc, katerih ekipe so tekmovale na občinskih igrah. Vodil ga je predsednik Obč^ke zveze za telesno kulturo Alojz Petek. Priznanja najboljšim ekipam pa je podelil v imenu Občinskega sindikalnega sveta predsednik Anton Šetcer.
Na sestanku so ugotovili, da je bil sedanji način turnirskega tekmovanja prekratek in prenatrpan. Prihajali so tudi v navskrižje zaradi delovnih izmen v podjetjih , zaradi česar ne morejo vsi predvideni tekmovalci sodelovati na tekmi. Menili pa so, da bi se vse to in še redna vadba dalo urediti tako, da bi v bodoče tekmovali po sistemu lig. Sklenili so, da naj bi igre še naprej vodila Občinska zveza za telesno kulturo Kočevje
oziroma njena posebna komisija, v kateri bi bili vsi vodje posameznih tekmovalnih zvrsti, ki bi imeli tudi pomočnike.
Do sedaj je bila praksa, da je dobil kolektiv, ki je dosegel največ točk v skupni uvrstitvi, posebno priznanje. Zastopniki manjših kolektivov so bili mišljenja, da to ni prav, ker kolektiv s 500 člani laže sodeluje v več ali vseh panogah kakor manjši. Končno so sklenili, da bodo
prejemale ekipe pokale in diplome za ’’sako zvrst posebej in da pokal za skupno uvrstitev odpade. Zastopniki manjših podjetij so zreleje ocenili pomen sindikalnih ^ortnih iger kot tisti iz večjih.
Nekateri so predihali, naj bi uvedli posebna mladinska ligaška tekmovanja vajencev. Sedaj so tekmovali skupaj v sindikalnih ekipah, zato je prišlo do velikih starostnih razlik z ekipami podjetij, ki nimajo vajencev. Temu primerni so bili tudi uspehi. Ugotovljeno je bilo, da je treba opustiti zagrizeni boj z; točke. Misliti je treba le na smotrm tekmovanje z zadostno predpripra vo, ne pa na kampanjska tekmova nja samo enkrat na leto.
Pogovorili so se tudi o ^ortnil objektih, a o tem bomo poročali drugem sestavku. ANDREJ ARKC
11
BREZ BESED
PoicnNMB»<| pred 20 leti
11 metrov dolg kit
11 METROV DOLG KIT NA DOLENJSKEM - V četrtek 5. febmaija so se vračali skozi Novo mesto ribiči s Paga, ki so pred tedni ulovili na dalmatinski obali 11 metrov dolgega in 7000 kilogramov težkega kita. Tri ure je nad 150 ribičev in ostalih prebivalcev Paga trdo delalo, da so ukrotili na sipini nasedlega
naj večjega	,	t •
POVSEM NEPRIČAKOVANO je v nedeljo prišel v Ljubljano predsednik po mnenju nekaterih na Glavnem trgu „še dolgo krdelo po ribah“. Kaj ne bi - 7000 kg mesa in sala, to niso
mačje solze...	,	,	.	u
V PETEK 6. FEBRUARJA sta se sestala na skupni ^ji oba Zbora okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Potrjen je družbeni načrt in sprejet okrajni proračun. V letu 1953 bo šlo za investicije 74 milijonov din, proračun je 196 milijonov.
GASILSKO DRUSTVO V SOTESKI se kar lepo razvija m je v tekmovanju z ostalimi devetimi društvi sektorja dosego tretje mesto, za kar je prejelo pohvalo od sektorskega poveljnika tov. Gregorca iz Toplic. Na občnem zboru so sprejeU delovni načrt za letos. SklenUi so, da si urede orodjarno, kupijo cevi in
trobento.	,	,. .
POVSEM NEPRIČAKOVANO je v nedeljo prišel v Ljubljano predsednik FLRJ tovariš Tito. V nekaj minutah se je zbrala pred vladno palačo v Ljubljani velika množica ljudi, ki ga je prisrčno pozdravljala. Visokega gosta je najprej pozdravil predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije tovariš Marinko. Zvečer si je tovariš Tito ogledal v ljubljanski Operi predstavo Verdijeve „Traviate“
VREMENSKA NAPOVED; okrog 12. februarja sneg. V naslednjih dneh jasno in izredno hud mraz, ki bo od 16. februarja dalje postopoma popuščal. Okrog 18, in 21. februarja zopet nekaj snega. Takoj nato jasno in poostritev mraza.
ŽGANO OGLJE (11.000 kg), primernega za kovače, ima na razpolago Zadružna ekonomija Laze pri Uršnih selih. Cena normalna.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 13. februarja 1953)
M Ife
Zgodilo seje.V.
Pio ozki stezi v širol(i svet
Pero Nikolič je oče, mati in gospodinja, Manda dela v muenchens-kem Krankenhausu - V trenutkih grobosti: jok otrok pod napuščem -Pero: »Še za nekaj let v Nemčijo, potem s tovornjakom nazaj proti rodnemu Osijeku« - Za sabo pa puščajo porušene mostove...
AVTO KOT Človek - Najbolj vraževerni prebivalci Amsterdama so se pred dnevi celo križali, ko so videli na ulicah nenavaden avto: 180 cm visok, zelo kratek dvosedežni avto, ki je s 30 km na uro neslišno drsel *po cesti. „Witkar“, beli avto, žene elektromotor na akumulator. Tehnika nezadržno napreduje!
STAVKA LJUBIC ZA DENAR -Prostitutke v francoskem Marseillu ' stavkajo, ker je policija zaprla hotele, v katerih so običajno delale. Tiste, ki še delajo, računajo 100 frankov. Ljubice za denar so odvetniku naročile: „Naša navzočnost tu je nujna, ker z^otavljamo trgovcem dobro življenje, ko tolažimo opeharjene kupce in goste ...“ Najstarejša obrt gotovo še . ne bo propadla . ..
MAFIJA DELA, KOMISIJA NE - Ko je prišel v komisijo za preučevanje zločinov mafije Giovanni Matta iz Palerma, je izstopilo 27 članov. Ostali so le še trije. Palermo na Siciliji je, kot pravijo, središče mafije. Poslanec Matta pa ima, po vseh izstopih sodeč, tudi dosti prstov zraven!
KAZEN ZA LEPE PRSI - V Seulu in drugih južnokorejskih mestih se moške oči ne bodo več ustavljale na lepih ženskih prsih. Policijska prepoved je jasna: prepovedana je hoja brez modrčkov in sploh v oblekah, ki ne skrivajo čarov lepšega spola. Poskrbljeno je za enakovrednost spolov: moški ne smejo" imeti predolgih las. Kazen: zapor do 29 din. Nasprotniki kričijo: dol s tako moralo!
GRUZINSKA GROŽNJA -Znanstveniki iz Gruzije so izračunali, da bo naš planet čez 100 let izumrl, če se bo sedanja poraba dobrih 13 milijard ton kisika na leto povečala le za desetino. Tedaj bosta porabljeni dve tretjini čistega kisika v ozračju in v vodi, nevarno pa se bo razbohotil ogljikov dvokis. Se pravočasna plat zvona ...
VOJSKA BREZ KONJ - Podobno kot razprodaja novome^a Industrija motornih vozil zadnje v Novem mestu narejene austine, bo švicarska vojska prodala zadnjih 3.000 konj. Prodala jih bo mesarjem, dragoncem in sploh ljubiteljem jahalnega športa v tej alpski deželi. Saj so tako popolnoma nevtralni!
ZA PSOM Se PISTOLA - Valdez se piše mož, ki ga je na večernem sprehodu po glavnem mehiškem mestu pes ugriznil v nogo. Pešec je zamahnil proti psu, da bi ga odgnal, takrat pa je pritekel še lastnik četve-ronožca in meni nič tebi nič ustrelil Valdeza v desno nogo. Lastnik in pes sta izginila v temi, preden se je Valdez zavedel. Boj se psov - še bolj pa njihovih lastnikov ...
POLICAJ, KI JE PREVEC VEDEL - V Sydneyu so dali policaji sodniku za prekrške nekega Linger-wooda, češ da je vozil pijan. Še več, mož naj bi bfl tako pijan, da je imel krvavo podplute oči. „Mar obe? “ je vprašal Lingenvood in dobil pritrdilen odgovor. Policistova vnema je šla očitno predaleč: zasačeni ima namreč eno oko stekleno!
SPRETEN PRODAJALEC - To bi bilo nekaj tudi za tiste naše kioske, ki jim ostaja preveč časopisov. V neki pariški ulici prodaja kolporter časopise, kupčija pa mu cvete ob taki reklami: „Prodajam znamke, imam drobiž za avtomate, pri meni lahko spravite psa na vrvici, povem vam najboljše prometne zveze, mimogrede pa prodajam tudi najnovejše časopise." Mimogrede;
»I
posel zares cvete!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Jug je jel zadnje dneve pihati
■
I
(Vreme). Jug je vendar jel zadnje dneve pihati in topiti debelo snežno odejo. Ponoči od 12. na 13. je sicer zopet palo malo snega; ali ker imamo vnovič lepo, se pač nadejamo, da kmetovalcu kmalu zasijejo krasni dnevi, da bode prej mogoče prijeti za delo.
(Finančni) minister je naznanil, da hoče dati 500.000 kvintalov soli po 5 gld. za živinorejce kot živinsko krmsko sol. Dolgo je vže zahteval državni zbor — slednjič vendar dosegel. Upamo, da bodo živinorejci pridno segali po soli.
(Grda) panamska afera na Francoskem je končana; sodnija je obsodila nekaj gospodov, ki so si dajali stotisočake pod prste, za nekaj let pod ključ, med njimi tudi starega imenitnega moža Lesepsa, ki je prekopal zemsko ožino Suez med Azijo in Afriko. Gotovo pa je, da veliko več goljufov — gospodov še hodi po prostih Francoskih tleh.
(Bolgarski) knez Koburžan mnogim, zlasti še Rusiji, ni po volji. Radi bi se ga iznebili.
Tujina se diči z delom njihovih rok ... Ko odhajajo, rnnogokrat podre vse mostove za seboj. Po ozki, strmi stezi namerijo korak v široki, beli svet. Naj bodo zdomci ali Gastarbeiteiji: v njihovih žilah polje naša kri, v njihovih srcih bije naše srce. Za podrtiini mostovi ostajajo bolečine, majhni otroci, družbeni problemi. Kaj bomo naredili, da jim bomo dali splesti varno in toplo gnezdo doma?
Sevno 11, trškogorska klavni- tem sem se zaposlil kot šofer.
ca novomeške kmetijske zadru ge. Drugo stopnišče, razbito okno na vhodnih vratih. Toplo sonce je spuščalo bele lise snega s poševne, rdeče obarvane strehe. V očeh 11-letne Lilijane ni bilo sonca: „Pridna sem, v peti razred hodim, z dobrim sem zdelala,“ je zdrdrala odgovore na kratica vprašanja.
V kuhinji je spal 17-mesečni otrok. Kalana so pota usode! Mati Manda in oče Pero sta mu dala ime Srečko. Morda je zdaj srečen, a kaj bo takrat, ko bo začel spoznavati svet okrog sebe?
Pero Nikolič, 31-letni zdomec na (prisilnem) dopustu je pral plenice. Oster duh po lugu je planil iz kuhinje, ko so se odprla vrata. Meščani, vajeni pral-> nih strojev, smo že pozabili na ta vonj, ki je še pred nekaj leti značilno barval dopoldneve pranja. Pero Nikolič je zdaj trem otrokom oče in še mati povrhu.
11-letna Lilijana hodi v peti razred, 7-letna Katica v prvega -obe na Otočcu, Srečko pa je brezskrbno sanjal na kavču v kotu kuhinje.
Nikoliči so prišli v Slovenijo 1964., iz Krškega so 1966. prišli v Novo mesto. Mimo četverice, ki so se zdaj znašU v kuhinji velike, stare hiše, šteje družina še 3 Metno mater Mando in 13-letno Marjano: obe sta v Nemčiji.
Pero se ni pustil fotografirati, očitno je močno zamorjen. Časopisov ne bere, češ da samo lažejo, tudi v partiji da že več let ni: „Zakaj bi bil, ko so se bile delale same nepravilnosti ...“ Z velikimi očmi se je vprašujoče zastrmel vame: „Kdo vas je poslal sem? “
Potem se mu je razvezal jezik: „Bil sem v Nemčqi, potem pa smo se skregali z njeno materjo, ki’je čuvala otroke. Ker jih ni več pazila, sem se vrnil v domovino. Prej sem delal v Muenchnu, najprej v BMW, po-
t""
Manda dela v Stadtkranken-hausu, se pravi v muenchenski mestni bohiišnici. Vsega skupaj zasluži, eno z drugim, čakajte, da seštejem ... in nadure ... recimo 1.200 mark. Jaz bi pa lahko zaslužil, takole, okro^o 1800, morebiti 2.000 mark. Za ženske je teže za delo v tujini, zato je ostala ona v Nemčiji, jaz lahko dobim v dvajsetih minutah pet služb, veste! Najstarejša hči je zdaj tudi gori, tam hodi v šolo. Upam, da bomo šli sčasoma vsi čez mejo. S štirimi otroki ne moremo živeti tukaj, lepo vas prosim. Zadnjič sem bil na sindikatu, na sestanku zdomcev. Lepo sem povedal: dajte nam večje plače. Ce bi jaz dobil 250 tisočakov, na primer, bi raje ostal tukaj, A kdo mi bo dal tako plačo? Poznate koga?
Ko sem pred štirimi leti še tukaj delal, pri zadrugi, sem imel 60 tisočakov. Stanovanje je še zadružno, sam pa zdaj nisem v službi. Kako bi tudi bil? Kdo naj kuha in pospravlja?
Še nekaj let bom v Nemčiji. Potem bom šel nazaj, proti Osijeku, kjer je moj dom. Kupil bom tovomjak (vprašal sem: koliko časa boste morali delati zanj? Odgovor: lahko ga kupim zdaj!), otroci naj končajo šolo, naj ostanejo potem gori, kjer se jim bo lepše godilo. Zn^i bodo jezike, marke so marke ...“
Tako pripoveduje Pero Nikolič. Vsaka medija ima dve plati. Sosedje vedo povedati, da je Pero sicer priden in delaven, da pa se včasih napije, še posebej, kadar priložnostno dela pri zidarjih. Takrat postane grob in nasilen, otroke nažene iz hiše, da se stiskajo pod napuščem ali poiščejo toploto pri sosedih.
Lahko rečete: to so natolcevanja, sosedje so zlobni. Torej dokaz:	najstarejša, Marjana,
bistro dekletce, ki je hodilo v novomeško osnovno šolo, je pobegnila pred očetovo grobostjo lani poleti. Več dni so iskali de-
Ker ga pa najbolj varuje odločni minister Stam-bulov, se boj posebno obrača zoper tega.
(Šole) na gimnaziji so sklenile prvo polletje 11. t.m., kakor čujemo, z dobrim vspehom. Le 28 odstotkov izmed dijakov ni dosego povolj-nega vspeha. Prosto imajo do pepelnične srede.
(N e s r e č e). V Gotni vasi se je 9. februarja nekega voznika devetletni sin obešal na voz, ki ga je pa tako nesrečno pritisnU ob steno, da bode težko ozdravil. — V Smariji pod Ljubljano je 7. februarja nekega delavca v predoru (tunelu) zadel kamen in ga do smrti ubil. — l. t.m. je v Mimi Peči pri grajenju železnice podsula zemlja 13-letnega dečka Josiča Pugelj-a iz Vel. Kala (Vodstvo) deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu išče vrtnarskega pomočnika popolnoma veščega v sadjarstvu, vinogradarstvu in kolikor toliko tudi v zelenjadar-stvu in cvetličarstvu. Plača je 252 gold. na leto in prosto stanovanje brez hrane, s hrano pa 144 Bold. Nastop službe 1. marca t.l.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. februarja 1893)
Ciganka
Od Ljubljane sem komaj poldrugo uro mastito koračil po trdi cesti, kar na križ-potju srečam Gganko, ki je po stari navadi držala otroka v naročju.
Pošalil sem se: „Tebe sem pa najmanj pričakoval, da veš. Kaj mi boš prerokovala z dlani? Srečo ali nesrečo, dolgo življenje ali smrt? “
Ni se menila zame ne za moje šale. Brez glasu je buljila predse. Zdelo se mi je, da joče.
„Kaj se ti je pripetilo, da si tako nesrečna? “ jo spet ogovorim.
„Kaj ne bom, ko me pa vsi odrivajo kot garjavega psa!*' mi je odgovorila in šklepetala z zobmi
„Le čemu zmrzujeta ravno tukaj? Si ne moreta v tem mrazu najti boljšega zavetja, ka-li? “
„Saj ne iščeva zavetja. Rada bi šla domov. “
„Imaš pa smolo. Ravno danes nimam kobilice, da bi vaju spravil domov. Stupora-mo te pa tudi ne bi hotel oprtati. “
„Nihče te ne prosi za to. Glej, že debele tri ure stojim tu in čakam na kočijo, ki vozi iz mesta v mesto, od vasi do vasi, a vse zastonj. Najmanj ducat jih je peljalo mimo, pa mi niso ustavili. Eni mi sploh niso odprli duri, da bi stopila noter, drugi so mi pa že od daleč vpili, da nimajo mesta zame. Saj ne prosim zase, hudo mi je za otroka, ki je bolan. “ .JVisem vedel, da je svet tako hudoben in brez srca pa še lažnivih besed po vrhu. Jaz ti pomorem. “
Ustavil sem prvo kočijo, Gganko z otrokom postavil noter in še sam sedel, ako-ravno ni bilo kočijažu pogodu,
MARTIN KRPAN
kle — in jo našli v Vinkovcih. Socialna služba novomeškega centra za socialno delo jo je hotela dati v ljubljanski pre'** hodni dom. Dekle je bilo bistro, ’ le zanemarjeno in ni imela privzgojenih učnih navad. Razen tega je rada lagala. Oče se je strinjal, naj gre v Ljubljano — potem pa je kot kafra izginila v Nemčijo.
Pero prav tako rad pretirava. Pravi, da ima tri kvalifikacije: kmetijsko šolo, da je avtomehanik in šofer. Njegova spričevala: delavec z nedokončano osemletko.
Zgodbe še ni konec, Nikolič je namreč po sili v Novem mestu, ker nima potnega lista. Novomeško okrožno sodišče ga je obsodilo, ker mu je svak, ko je Pero še delal v Muenchnu, dal denar za nakup avtomobila, pa jih je zapravil. „Saj ga poznate,” pravi Pero. „To je tisti šahist, poznate, ne? “ Potrdim, da ga poznam in pravim, da se vozi z mopedom. ,J)a, da, tisti moped je pa moj!“ prostodušno pove Pero, Sodba za njegovo^ ravnanje s svakovim denarjem še ni pravnomočna. Zato je tudi Pero tukaj...
Potem bo spet odšel v Nemčijo, Manda je že tam, za svoje otroke se ne zmeni dosti, Ti živijo kot ptički brez gnezda.
Pero bi rad 250 tisočakov, da bi ostal doma. Vrat domovina nikomur ne zapira. Vendar pa: bomo ravnodušno gledali, kako se družine selijo na tuje? Kako propada družinsko življenje zaradi mark.
Sevno 11. Primer ni osamljen.
Bodi tako prijazen in mi še enkrat vdeni!
,3rrr, da bo okrog nedelje nekaj snega, sicer pa strupen mraz? “ se je prestici! še tjdenj, ko je posedal v časopis. Čeprav je ljubitelj mrzlih noči, si je vseeno najel sobo in pri natal^ci naročil šampanjec — da bi mraz đje držal. Potem je še enkrat pogledal — in ugotovil, daje prebral vremensko napoved v Dolenjskem listu — leta 1953 ...
Družina, ki živi v zadružnem stanovanju, v mislih pa je v Nemčiji.
Sevno 11. Pero Nikolič in njegovi načrti. Njegova skrbnost in včasih otroški jok.
Dobro spričevalo, < mati in starejša hči v Nemčiji. Usoda ne vpraša, kakšne poti vodijo v življenje ...
J, SPLICHAL
	1	2	3	9		4	5	6	7	11
8						10				
12	i				16	13				
U				15						
17			18						li	
20		21						22	L	1 t
	23				-		24		r	
		25				26				
	27				28			—1	29	32
30				31						
33			34						35	
36		37					□	38		
39			'			40	41			
42				-		43				
	44				1 ni				U	
nikom, 18. popolna zmaga pri taroku, 19. simbol za erbij, 20. testenina, 22, slavni japonski telovadec, 23. nagib, razlog, 24. borba, 25. afriška dr^va, 27. gorski drobir, 28. navpična projekcija, 30. otrebljen svet, 31. sirasta voda po skuti, 33. latinski predlog, 34, izraelski vojaški poveljnik (Moša), 35. staroslovansko pivo, 36. strašilo v prosu, 38. celjska tovarna, 39. belgijski popevkar itali-jankega rodu, 40. moško ime, 42. kratka moSka suknja, 43. grška pesnica iz 4. stol.p.n.š., 44. vrsta ribe, 45. Eisenhoverjev vzdevek.
NAVPIČNO: 1. vrsta tlaka, 2. drag kamen, 3. vojaška stopnja, 4. okrasni obroček, 5. Odisejev oče, 6. ime pevke Viler, 7. gospodarsko poslopje, 8. delni zlom, 9. snov za sveče, 11, grenka pijača, 16, naša republika, 18, stara dolžinska mera, 21, nekdanje manjše upravno področje, 22. peščenec, sestavljen iz mnogih ok^lih zrn apnenca, 24, prva stopnja plemstva, 26. težko delo, 27. bikoborec, 29. poželenje, 30, propagandni listič, 31, miren, odročen kraj, 32. južna rastlina z mesnatimi listi, 34. Ijud^ ples, 37. teža posode, 38. mošco ime, 41. švicarski prakanton.
Rešitev križanke iz prej^je številke
VODORAVNO; 1. sila, 4. rajanje, 8. označba (s črkami), 10. otka, 12. sredozemska okrasna rastlina, 13.
glavni števnik, 14. ime pokojnega indijskega politika Sastrija, 15. oder, vzvišen prostor, 17. predlog z rodil-
D
K
ar
SKOK NA MARS
19. Se sanjalo se ni našima zemljanoma, s kom sta se pravkar rokovala, in zapuščala sta univerzitetno poslopje z najlepšimi občutki. V rokah^ sta zvesto nosila veliko diplomo in pa vabilo za imenitni kongres znanstvenikov, ki naj bi bil prav tu in prav v kratkem.
Preskočimo nekaj omamno lepih dni v privlačnein Marsilandu in krenimo z našima junakoma na veli-
častni kongres.	..
Up dan je bil in zastave - med njuni tudi zastava našega planeta - so frfotale v vetru. Paradižnik m Paradižnicii sta prikorakala v dvorano in sedla v prvo vrsto, rezervirano za delegate iz vesolja. „ZEMLJA — dr. Paiadižnik“ je pisalo na tablici pred Paradižnikom.
Pred mikrofon je stopil sam predsednik Marsa, oro-
fesor doktor Veleum. V zanesenern uv^u je poudaril, kako neznansko važni bodo zaključki kongresa. Pomembni za vse vesolje in še čez!
Za predsednikom so se pričeli vrstiti referati. Paradižnikova dva sta lovila tentne besede, zd^ v wteno in zdaj v slušalke. Prav ničesar ni kazalo izpustiti!
PETER CHEYNEY
ŽENSKE §0 NEHVALEŽNE
Zenske niso niti najmanj hvaležne. O tem se boste prepričali, če boste samo enkrat prišli v stik s Sadie Perrozimo, ki je delala pri Schmidu v ulici Grape, in ki me je zapostavljala zaradi nekega trgovskega potnika z valovitimi lasmi, brez trohice smisla za dostojne posle.
Sadie je plavolaska, katere čari takoj padejo v oči. Ima izreden smisel za velike posle in je zmožna, da vam ponudi najbolj drage stvari, medtem ko vi iščete po žepih zadnji cent, ki ste ga skrili nekje v razcapani podlogi.
Jaz sem se na Saide „pripopal“ pred nekaj leti z nameni, ki so bili povsem resni. 2elel sem to dekle, ki me je napravila tako poetičnega, odpeljati v Arizono in se poroči z njo. Arizona me je privlačila kot edina država v ZDA, do katere ne seže oblast pravega zastopnika, ker sem še pod pogojno kaznijo za nekaj, kar naj bi storil v tem kraju.
Bil sem zelo razočaran, ko mi je Sadile rekla, da noče imeti opravka s fanti brez kapitala, kot sem jaz. Dodala je, da bi moral bolj poudariti svojo osebnost in si pridobiti malce več razumevanja, kot je na primer njen prijatelj WiUy Tobolsky, trgovski potnik za Hladilnike na plin.
Sadie pravi, da je bil ta Willy Tobolsky prav tako velik nevednež, kot sem jaz, dokler ni prebral knjige „Psihologija in moč“. To knjigo bi moral prebrati tudi jaz, da bi si pridobil malce več raboritosti: če si bom potem ustvaril kapital tisoč dolarjev, se bo poročila z menoj kljub mojemu nosu in dejstvu, da se javni tožilci iz sedmih ameriških držav zanimajo, kje sem in kam kanim iti.
Tako sem tudi sam vzel tisto knjigo. Brž ko sem jo prebral, mije prišla na misel veličastna ideja. Takoj sem jo povedal Sadie. Strinjala se je z njo in dodala, da je knjiga že začela delovati.
Potem sem šel k Billyu Kozi. Ce vam ni znano, kdo je to, n^ vam povem, da pripravlja boksarske dvoboje na stadionu Spitzler. Večina teh dvobojev je pripravljena, tako da se ve že vnaprej, kdo bo zmagal. ReziUtat takega poslovanja je zelo nezadovoljiv za Billyja. Pojasnil sem mu, da sem prišel na veliko idejo, da pripravim borbo .med Willyem Mc Guizom, znanim pod imenom „Teror vzhodne strani" in Ikeom Delarezom.
Billy ni hotel pristati, ker je menil, da se ta dva fanta ne želita boriti pošteno. Šele ko sem mu do potankosti razložil svojo idejo, mi je dal roko. Povedal sem mu tudi, da sem do vsega tega prišel po zaslugi knjige o psihologiji.
Se isti večer sem odšel v pivnico v 23. ulici, v kateri je Mc Guiz navadno pil viski v družbi svojega managerja. Bila sta zelo potrta. Takoj sem prešel v napad in jima povedd, da sem že uredil, da bo Delarez v tre^i rundi legel na tla po nekem desnem krošeju. Rekel sem jima, naj ne računata na velik denar - samo dvesto dolarjev. Kljub temu bo to lahko zaslužen denar, ker Mc Guizu ne bo treba drugega, kot povzpeti se v ring in zmagati.
Strinjala sta se z mojo idejo in obljubila, da bosta zelo previdna pri stavah, kajti dokler je Billy Koza glavni pri tem poslu, mora vse potekati v mejah fair playa, čeprav sem praktično garantiral, da bo eden od fantov pravočasno padel.
Konec našega razgovora je bila prošnja, naj Mc Guizu zagotovim hiter in varen odhod iz ringa (ob pomoči nekaj mojih prijateljev), za kar sem dobil odškodnino 700 dolarjev. Dolarje sta si sposodila od nekega frajerja, ki je popil toliko viskija, da ga ni nič več zanimalo.
Nato sem odšel k Delarezu in mu povedal isto zgodbo, samo da bi to pot bili Mc Guiz tisti, ki mora pasti v tretji rundi. Od Delareza sem dobil na račun zaščite po končanem dvoboju 600 dolarjev — in vse je bilo O. K.
Potem sem odšel k Billy Kozi in mu rekel, da sem pripravil najbolj di\jo borbo, kar jih je kdaj bilo. Zanimalo pa meje, kdo bo sodil. Billy je menil, da bi moraJ jaz predlagati sodnika, ko sem pokazal tako zanimanje in požrtvovalnost za ta dvoboj. Vsekakor pa moram izbrati fanta, ki bo dovolj pogumen in nepristranski, da bo pravilno sodil.
Tako sem obiskal še Enookega Smitha, zelo inteligentnega in svobodoljubnega fanta. Razložil sem mu situacijo in plačal 300 dolarjev s pripombo, da sem izbral njega, ker vem, da ne bo dovolil, da bo kdo mislil, da je podkupljen.
Končno sem se vrnil domov in nadaljeval z branjem knjige. Dvoboj naj bi bil čez deset dni, medtem pa je Billy Koza delal reklamo za borbo. Raznesel je govorice, da sc nasprotnika sovražita zaradi neke ženske, v katero sta oba zaljubljena, pa je oba pustila. Borba naj bi bila na življenje in smrt, pravzaprav nekak legaliziran uboj, zato sta si oba tudi rezervirala posteljo v bolnišnigi.
Rezultat reklame je bil nad pričakovanji. Ljubitelji boksa so mislili, da bodo končno le gledali pošteno borbo na stadionu Spitzler. Tisti večerje bilo skoraj nemogoče priti v dvorano.
Po uvodni borbi seje začel glavni dvoboj.
Prva runda ni bila nič posebnega. Oba fanta sta skakljala po ringu in le sem ter tja mlačno udarjala. Billy Koza je prišel k meni in mi zašepetal, da začetek nič kaj dobro ne kaže in da navijači godrnjajo zaradi dogovorjenega izida. Svetoval sem mu, naj počaka in malo potrpi.
Druga runda je bila podobna prvi in občinstvo je začelo negodovati. Ko pa se je začela tretja runda, je dvoboj krenil po mojem načrtu.
Drug drugega sta opominjala, vendar seveda nobeden ni hotel pasti. Rezultat tega prepričevanja je bila ogorčena borba živčnih velikanov.
Dvoboj je trajal do enajste runde, nato pa gaje sodnik prekinil, češ da so ga obvestili, da bo prišla policija in da se borba zato vsek^or konča neodločeno.
Kljub temu še dolgo niso mogli ločiti obeh borcev, ker sta oba želela zmagati. Jaz sem medtem zapustil stadion z dvema kartama zame in za Sadie za Arizono in s tisoč dolarji, ki so bili bilanca mojega managerstva. Pohitel sem v Schmidovo trgovino. Tam je že bil Villy Tobolsky, tisti trgovski potnik. Rekel mi je, da mu je Sadie povedala o moji zamisli, ki jo on smatra za genialno. Dodal je, daje Sadie zelo zaskrbljena za mojo usodo, ker meni, da me bosta Mc Guiz in Delarez ujela, preden bom prišel do Arizone. Z denajgem moram biti torej zelo previden za primer, če si je kateri od previdnih fantov zapomnil šte>^e bankovcev. Zato je najbolje, da bukovce zamenjam za druge, da mi nihče ne bo mogel dok^ati goljufije.
Ta ideja mi je bila všeč. Willy Tobolsky mi je osebno dal ti»č dolarjev v zameno za moje bankovce, nato pa sem stekel v Sadiejino stanovanje, kjer me — tako je rekel — čaka Sadie, da greva skupaj v Arizono.
V stanovanju sem našel samo pisemce. Sadie me je obveščala, da . gre z Willyem in da je zame najtx)lje, da ne skušam porabiti tistih tisoč dolarjev, ker so ponarejeni. V pismu je pisalo, da bi moral mdce
bo^ preštudirati knjigo o psihologiji.
Vidite, tako sem dojel, da ni priporočljivo imeti zaupanje v vsakogar. Prepričal sem se, da človek nikoli ne more priti do denarja na pošten način, ker se vedno najde kaka baraba, kot je Willy Tobolsky.
Sedaj sem v lepi kaši. Javni tožilec se spet zanima zame, ker sem ponarejeni bankovec za tisoč dolarjev v hipu največjega obupa dal nekemu fantu, ki ni imel ravno najboljših oči.
Zvedel sem tudi, da me Willy Mc Guiz išče z železnim boksarjem v pesti. Ike Delarez in njegovi prijatelji pa se pripravljajo neko noč razbiti stadion Spitzler.	«
Billy Koza mi je obljubil, da bo, če se to res zgodi, proti meni sprožil take vesti, ki mi bodo na osnovi kakih 47 točk kazenskega zakonika omogočile prebiti vsaj 3.000 let v državnem zaporu.
Sedaj dejansko nimam kraja, kamor bi lahko pobegnil, razen Arizono, ki pa je preveč daleč, da bi tja prišel mš. Mimo tega je tam nepošteni fant Willy Tobolsky skupaj s Sadie Perrozino, damo, ki ni znala ceniti tako dobrega fanta, kot sem jaz.
POTA IN
Dežurni poročajo
ŽEPAR NA POSTAJI - Srečko Krstič iz Črnomlja je 5. februarja prihitel k novomeškim miličnikom po pomoč. Neznani žepar mu je namreč na avtobusni postaji izmaknil in notranjega žepa denarnico z 2900 dinarji in raznimi dokumenti.
SPET KURJI TAT - Marijo Blažič v Žihovem selu je v noči na 6. februar obiskal zmikavt in ji odnesel
9	kokoši.
SMUK IZ ŽEPA - Amalija Rajer iz Loke pri Straži je bila 6. februarja v novomeškem zdravstvenem domu ter v čakalnici pustila plašč, v žepu pa 500 din. Nekdo je izkoristil priložnost in ji denar ukradel.
DOMA RAZGRAJAL. - Žu-žemberški miličniki so 6. februarja zvečer pridržali do iztreznitve Jožeta Mavra iz Šmihela pri Žužemberku. Opil se je in doma hudo razdajal ter celo pretepel lastno mater. Prijavili ga bodo tudi sodniku za
PRETEPAL SE JE - 8. februarja popoUne so žužemberški miličniki pridržali do iztreznitve Jožeta Hrovata iz Žužemberka, ker se je v zadružni gostilni pretepal. Zadnje dejanje bo l^^en za prekrške.
RAVS NA MOSTU - Vinka Hrovata iz Žabje vasi so novomeški miličniki 9. februarja zvečer pridržali do iztreznitve, ker se je v vinjenem stanju na kandijskem mostu pretepal. Prijavljen je sodniku za prekrške.
PLEZAL NA BALKON - 9. februarja je Anton Savrič z Mestnih njiv opazil, da se je neznanec splazil na baUcon stanovanja. Savrič je možakarja pregnal. Kaže, da je šlo za
iVi) vt 21
ŽEJNI VLOMILCI - V noči na
10.	februar so neznanci vdrli v klet Anice Ravnič iz Novega mesta in ji ukradli 70 litrov vina. Ko so miličniki ogledovali vlomljeno klet, so ugotovila,^da je bilo to noč nasilno odprtih še 8 kleti v blokih na Ljubljanski cesti. Kaže, da so bili vlomilci le žejni, ker drugega niso kradli.
SAMO DO TREBNJEGA - 10. februarja dopoldne je bil v Ljubljani ukraden osebni avto Zastava 750, last Ivana Palčiča. Se istega dne so prometni miličniki ob cesti pri Trebnjem avto našli. Kdo se je z ukradenim avtom pripeljal iz Ljubljane na „izlet“, še ugotavljajo.
. .v
r
••••■■••••■•■••Ml
Kljub temu daje voznik fiata 850 v Novem mestu vozil po levi in ni upošteval prometnih predpisov, jo je srečno odnesel. Naproti vozeči voznik fička se je za las izognil. Ni še vsak „šofer“, če ima nov avto in pravkar izdano vozniško dovoljenje. (Foto: Sandi Mikulan)
Nesramnega spoznaš
Izsiljevanje prednosti, ko voznik brezobzirno zavozi čez prehod za pešce, je postalo v Novem mestu vsakdanje. To je prekršek, ki ga občani soglasno obsojajo.
KONJ JE HOTEL DOMOV
Le kaj konje žene na tračnice? Nesreča na železniški progi blizu Metlike je v zadnjem mesecu že druga, ki se je pripetila zato, ker je konj brez gospodarja peketal ob progi.
Zvonko Hudorovac je 10. februarja zvečer pustil konja in voz pred gostilno Car v Metliki, sam pa šel v lokal. Medtem se je konj naveličal čakati in je odpeketal do železniške postaje ter po progi naprej proti domu v Rosalnice. Iz Karlovca je tedaj pripeljal vlak in konja zadel, voz pa je odbilo s tirov. Škode je za 3.000 din.
VOJKO DRAGAS; „V Novem mestu-je na cesti pravi nered. Kdor je močnejši, tisti ima prednost. Kar poglejte na Glavnem trgu. Uboga kmečka ženica, ki je prišla iz oddaljene vasi v mesto, se skoraj ne upa prečkati cesto. Pa tudi prehodi že več časa niso videli bele barve.“
MOJCA DJAIP: „Prejšnji teden sem bila na Cesti komandanta Staneta, ko je za mano zahrumelo, kot da bi bile dirke. Prepeljal je voznik v beli „zastavi 1300“ z novomeško registracijo, njegova številka se je končala s 43. Mislila sem, da bo prišlo do hude nesreče, pa se je le srečno končalo. Pa ne po voznikovi zaslugi. Takih voznikov, ki preizkušajo pospeške in zavore po mestu, je veliko in ne vem, zakaj jih miličniki ne kaznujejo. Saj je vseeno, če je tisti dan kazen že plačal. Ce to zasluži, jo naj pa še petkrat."
V hiši Alojza Finka s Podturna 57 bi se lahko zgodila velika tragedija. V noči na 29. januar sta dva nepridiprava zamašila dimnik. Kmalu nato se je začelo močno kaditi v sobi, kjer je spal dve letni Andrejček. Komaj so ga rešili.
Na srečo je stara mama zadu-hala dim in tekla v sobo, kjer je slišala otroški jpk. Tudi kuhinja je bila takrat že polna dima. Ko je zgrabila otroka v posteljici in
ga skozi gost dim nesla ven, je bil že omamljen.
Domači so potem vsi prestrašeni ugotavljali, kaj se je zgodilo. Ko so pogledali še dimnik, so videli, daje bil zamašen s perilom, ki se je sušilo zunaj na vrvi. Poklicali so miličnike, ti pa so še isti dan ugotovili, da sta krivca Anton Zupančič in Maks Marc, oba s Podturna.
Kot sta izjavila sama, sta šla z Riglja dobre volje in si pri Fin-kovih privoščila „šalo“. Namesto da bi se vsi od smeha držali za trebuhe, so jokali. Njun ,Jhec“ bi se povsem lahko končal na pokopališču.
R.B.
DRAGO RADOSEVIC; „Doma sem iz Bihaća. Mnogi pravijo, da na jugi vozimo „balkansko". Kdor ima močnejši stroj, ta ima prednost. Povem vam, da se lahko skrijemo proti vašemu mestu. Poznam nekaj vaših fantov in sem celo njihov prijatelj, pa lahko rečem, da vozijo neumno. Pri nas bi zbujali pozornost samo nekaj dni, kajti miličniki bi jih kmalu ukrotiH!“
VERA MIKLAVCiC: „Novo mesto bi že moralo dobiti semafore. Nekajkrat sem že prebrala, da jih imajo spravljene. Toda kje so? Zato je tudi toliko izsiljevanj na prehodih in pošteno priznam, da se kljub „poskočnim" letom okoli 14. ure bojim prečkati c^sto. Ne rečem, da so vsi vozniki nedisciplinirani, saj je veliko takih, ki pred prehodom radi usta-vijo.“
BOJAN KOVAC: „V Novem mestu imamo vse več avtomobilov, kot kaže, pa tudi vse več nezrelih voznikov. Redki so prizori, da voznik ustavi na prehodu za pešce. Na zavore pritisne le takrat, če je pešec že na zebri, pa še takrat je bolj varno pospešiti korak. Ni se mi zgodilo samo enkrat, da so me vozniki ozmerjali, češ da se lahko sprehajam tudi kje drugod.“
JOŽE STEFANCiC; „Mislim, da je že leto od tega, ko smo v „Dolenjcu" prebrali, da bodo namestili semafore. Na križišču pri tovarni obutve so celo nekaj razkopavali. Kje so sedaj ti semafori? Morda bo kdo od odgovornih, ki bo to izjavo prebral, znal odgovoriti!"
J. PEZELJ
BREZ NESREČ
10.	februarja zvečer se je med snežno nevihto tudi na dolenjske ccste usul sneg. Padali so ^.debeli kosmi, vendar zastojev v prometu ni bilo, ker je Cestno podjetje takoj posipalo vse ceste. Ker so bili vozniki tudi bolj previdni, kljub brozga-stim cestam ni bilo nesreč.
Taki smo
 Alkohol dajemo tu in tam že dojenčkom, da bi ga z njim pomirili.  Alkohol pri pomanikljivih možnostih prehrane nadomešča jutranji obrok otroka pred odhodom na pašo ali v šolo. In koliko odraslih stopi zjutraj pred službo na Šilce?  V navadi je, da otrok od razmeroma zgodnjih let naprej lahko podcusi ^oholno pijačo pri odraslem.  Pri večini delovnih aktivnosti z najeto delovno silo, npr. v kmetijstvu in gradbeništvu, obvezno ponujajo alkoholno pijačo.  Veseli in žalostni dogoki v življenju slovenskega človeka so tesneje povezani z uživanjem aUcoholnih pijač. Si lahko predstavljamo rojstvo otroka, poroko, sedmino — brez vina in žganja? Iz tega je razvidno, da je alkoholizem bolezenski izraz družbe, pogojuje pa ga naš poseben čustveni odnos do alkohola. Velilu večina ljudi pije redno, mnogi neštetokrat preveč. Tako se alkoholizem v največ primerih pojavlja na osnovi navade, če se tem pridružijo še družinski problemi, se alkoholizem razvije kot pleve po dežju.
Kot poslovodkinja trgovine v Dragi je bila dolga leta zaposlena Frančiška Jordan, po njeni upokojitvi pa je to mesto prevzeela hci Fani. Bili sta povsem domači v lokalu, zraven pa sta gradili skladišče in garažo. Skladišče sta nameravali oddajati podjetju v najem, pri gradnji pa sta potrebovali cement, železo, opeko. Ker so v trgovini vse to občasno prodajali, je mati nagovorila hčerko, naj vzame na posodo.
Obtoženi sta bili, da si je hčerka prilastila po napeljevanju svoje matere od poletja 1971 do avgusta 1972 za 22.482 din gotovine in blaga. Da bi to prikrila, je dala dvakrat v inventuro vpisati lažnive podatke
o	zalogah. Navajala je tudi blago, ki ga prevajalna sicer ni imela na zalogi: krmila, koruzo in železo.
Obe sta na razpravi, ki ji je predsedoval Sodnik Janez Pirnat, prizna-
li,	da sta jemali tako denar kot vadbeni material, obenem pa trdili, da si tega nista imeli namena prilastiti, temveč le izposoditi. Ker sta res takrat oglašali v časopisu prodajo kozolca in travnika in tudi zastavili v inventuri svoje blago (koruzo, krmila in betonsko železo), jima je sodišče verjelo. Razen tega sta isto povedali že inventurni komisiji in sta enako govorili tudi ves čas preiskave.
Sodišče je smatralo, da Fani Jordan ne gre kazen za poneverbo, ampak za neupravičeno uporabo, njeni materi pa za napeljevanje k temu. Obsojeni sta bili: Fani na na 1 leto in 5 mesecev zapora, pogojno za tri leta; Frančiška Jordan pa na 1 leto in 2 meseca zapora, pogojno za dve leti. Upoštevali so tudi to, da doslej nista bili kaznovani, da sta de-
Veiige proti snegu
v času, ko izdelujejo posebne gume za sneg, blato in led, mnogi vozniki pozabljajo na snežne verige. Ce že pride do pogovora
o	njih skoraj vsi trdijo, da jih nove gume popolnoma nadomestijo. Da to ni res, vedo vsi tisti vozniki, ki so pristali pozimi v cestnem jarku, obstali sredi strmega klanca in se jim je ježevka vrtela v prazno ah pa so se o tem prepričali kako drugače. Zato bi tokrat spregovorili nekaj več o snežni verigi in njeni uporabnosti.
Tam, kjer zimske gume in ježevke odpovejo, za dober stik s cesto prav gotovo poskrbijo snežne verige. Ker imamo več vrst verig, se vozniki veUkokrat znajdejo pred vprašanjem, katero verigo bi kupili. Kdor se vozi predvsem po ravnini, na očiščenih mestnih ulicah, si bo kupil preprostejše in cenejše prečne ali cikcak verige, drugi, ki vozi po zahtevnejših cestah, ali tisti, ki mora poklicno voziti v vsakem vremenu, pa pri nakupu verig ne bi smel varčevati. Za te so najboljše verige „Montblanc". Opremljene so z obročki, mreža pa se neprekinjeno dotika cestišča, kar daje miren tek, obenem pa omogoča zanesljivo vožnjo. Poznamo še kolotečno verigo „Benzo", ki jo je tovarna verig iz Lesc uveidla v proizvodnjo šele lani.
Jasno je, da se vozne lastnosti avtomobila z verigami spremenijo, ko pride voznik z verigami na asfalt. Avto se obnaša, kot da bi bil na kotalkah. Zato morajo biti
vozniki v takem primeru še posebno pazljivi, obenem pa se verige, ki se na zasneženi cesti ne obrabijo, na asfaltu zelo hitro kvarijo.
Važno navodilo: Verig si ne kupujte šele, preden greste na pot, kajti sila nerodno je, če j^ na kolo natikate šele na cesti, ko
Najpopolnejša je kolotečna veriga „Montblanc“. V „bo-ju“ s snegom se je še vedno izkazala.
za vami hupa kakšnih deset avtomobilov, vi pa navodil za nameščanje verig sploh niste prebrali! Zato je za tistega, kdor veliko potuje, najbolje, da ima v prtljažniku dve kompletni kolesi z letnimi gumami, na katerih ima verige že kar pripete, saj je montaža koles v mrazu preprostejša od montaže verig.
J. P.
Izposojanje je kaznivo
Frančiška Jonlan in njena hči Fani iz Drage pri Šmaijeti sta x morali zagovaijati na okrožnem sodišču zaradi jemanja dena^a in gradbenega materiala iz Dolenjkine trgovine. Kazen sta dobili, čeprav jima je sodišče veijelo, da sta nameravali vrniti.
janje ves čas priznavali in tudi škodo takoj in v celoti povrnili. Ker pa je Fani Jordan za storitev tega kaznivega dejanja zlorabila svojo službo, ji je bil izrečen še varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, s katerim je zvezano samostojno razpolaganje z družbenim premoženjem za dve leti. Sodba še ni pravnomočna.
PONORELA ŠOFERJA
Nenavaden lov po kočevskih ulicah, pr.kih in zelenicah sta si privoščila dva avtomobilista — fickarja okoli polnoči iz 8. na 9. februarja. Avtomobila sta drvela drag za drugim, tudi po cesti, kjer ni dovoljeno voziti z motornimi vozili. Potem je prvi zapeljal'kar čez zasneženo zelenico in na drugi strani preko okrasnega grmičja, drugi pa je peljal oko-
li.	Potem sta sc skrivala, prežala drug na drugega, spet vozila po cesti in spet je ta ali oni zavil na zelenico. Potem sta se nenadoma znašla drug pred drugim, pa je cn „pobegnil" z vzvratno vožnjo in lov se je spet nadaljeval.
Občani so sporočiU postaji milice številko enega izmed flčkov, nakar je miličnik ustavil dva flčka in ukrepal proti voznikoma Zvonetu Pušu in Branku Cvarlu, oba sta iz Kočevja. Vendar sta sc napravila pred miličnikom „nedolžna angelčka", češ da onadva sploh nista vozila nikjer po zelenicah.
Primerjanje registrske številke, ki so jo sporočili postaji milice občani, je naslednji dan pokazalo, da je fič-ko LJ 214-39 last Zvoneta Puša in da je torej miličnik ustavil prava flčka.	J.	P.
SREBRNICE:	MED	SREČA-
NJEM - Milan Marič iz Vavte vasi je 6. februarja vozil tovornjak proti Novem mestu, ko mu je pri Srebrničah pripeljala z osebnim avtom naproti Cveta Saje iz Novega mesta. Med srečanjem sta se vozili oplazili, na osebnem avtu pa je za 4.000 din škode.
ČRNOMELJ: TOVORNJAK V KONJA - Jože Zajc iz Svibnika je 6. februarja dopoldne vozil tovornjak po Cesti heroja Starihe, v ne-pregl^nem ovinku pa je vozilo zaneslo, da je trčilo v konja Antona Belka, ki je z vprego prišel naproti. Konj je bil poškodovan.
SREBRNICE: HUDO TRCENJE
- 6. februarja zvečer je Ivan Golob iz Praproč vozil osebni avto proti Novem mestu. Pri Srebrničah je avtomobil v ovinku zaneslo v levo in v mostno ograjo. Trčenje je bilo tako silovito, da je na vozilu za 30.000 din škode, voznik pa je teže poškodovan.
ŠENTJERNEJ:	KOBILA	JE
SKOCiLA - Niko Popovič iz Jelš pri Leskovcu se je 8. februarja popoldne peljal s sejmišča proti cesti. Dohitel je konjsko vprego, ki jo je vozil Anton Urbanc z Rake. Popovič je z osebnim avtom voz prehitel, tedaj pa se je kobila splašila in skočila na pokrov motorja. Škode je za
I.500 din.
STRANSKA VAS: HLOD NA CESTI - Anton Pečavar iz Stranske vasi je 8. februarja popoldne s traktorjem vlačil hlode proti domu. Ko je hlod vlekel preko ceste, je iz se-miške smeri pripeljal z osebnim avtom Crnom^jčan Anton Vrščaj. Hlod je opazil na prekratko razdaljo, da bi lahko zavrl, zato je treščil vanj. Na avtu je za 6.000 din škode.
MOKRO POLJE:	KOMBI V
DROG - 9. februarja popoldne je Jože Vene iz Žvabovega pri Šentjerneju s kombijem vozil proti Novemu mestu, ko je blizu Mokrega polja srečal kolesarja, ki je pripeljal po levi. Vene je zapeljal s ceste na bankino, od tam pa je kombi zaneslo v telefonski drog. Škode je za 3.500 din.
STRAŽA: KOLESAR POŠKODOVAN - 9. februarja zvečer je Ivan Rozman iz Vavte vasi vzvratno zapeljal osebni avto izpred gostilne „Majolka" v Straži na cesto, tedaj pa je mimo peljal kolesar Jože Vrtar s Podturna. Kolesarje trčil v avto in padel na tla. Poškodovanega kolesarja so odpeljali v bolnišnico.
TRNOVEC: PREOZKA CESTA?
- 10. februarja dopoldne sta si v Trnovcu pri Metliki pripeljala naproti tovornjak Jožeta Drmaža iz Gor. Brezovice in osebni avto, ki ga je vozil Vinko Ambrožič iz Gor. Lokvice. Med srečanjem sta se vozili oplazili in imata za l.OOO din škode.
METLIKA: AVTO V JABLANO
- Martin Kostelec iz Radovičev je
II. februarja dopoldne vozil osebni avto po Cankarjevi cesti, ko je pri železniškem nadvozu avto zaneslo s ceste in je trčil v jablano. Voznikov oče, ki je bil v avtomobilu, se je poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico.
VAHTA: OPLAZIL GA JE - No-vomeščan Cedomir Potič je II. februarja popoMne ustavil svoj avto ob robu ceste na Vahti pri odcepu proti Gospodični. Kmalu je mimo pripeljal osebni avto in tako tesno prehiteval, da je oplazil Potičev avtomobil. Povzročitelj škode - ta znaša 500 din - je odpeljal dalje.
OTOCEC: zaprl JE POT - 11. februarja popoklne je Zagrebčan Otmar Kosi zapeljal osebni avto s parkirnega prostora pri motelu Otočec in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Radu Skedliu z Rate^. Avtomobila sta trčila. Škode je za
1.500	din.
HUDO POŠKODOVAN MOPEDIST
8.	februarja ob 19. uri je iz Kostanjevice proti Krškemu peljal z neosvetljenim vprežnim vozom Vinko Skofljanec, doma z Br^a pri Leskovcu. Na Drnovem se je za njim pripeljal z mopedom Justin Kodrič iz Velike vasi in se zaletel v konja. Pri nesreči je bil mopedist hudo poškodovan in so ga odpeljali v bolnišnico.
Nova značka
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je sprejel sklep o pripravi simbola. Glede na to, da simbolizira emblem takšne organizacije najprimernejši prometni znak, je sprejel republiški svet za simbol svojega emblema prometni znak avtoceste. To tudi zato, ker pri nas v tem času gradimo prvo avtocesto.
Emblem bo izdelan kot nalepka, ki naj bi jo lepili z notranje strani avtomobila v zgornjem desnem kotu vetrobranskega stekla. Izdelan bo tudi kot značka v raznih variantah, ki jo bodo lahko podeljevali ob pro-metnovzgojnih tekmovanjih. Te značke bodo barvne in emajlirane in z zlatim, srebrnim bronastim vencem. Slednje bo republiški svet podeljeval aktivnim sodelavcem na področju prometne preventive in vzgoje s pismenim priznanjem po posebnem pravilniku.
Emblem je v osnovi svetlo modre barve. Simbol ceste je bel, črke „SPV" pa pomenijo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in so rumene barve.
JI
Vozniki motornih vozil bodo za svoja vozila lahko dobili samolepilno nalepko preko občinskih svetov in komisij za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ah pa preko organizacij Avto-moto zveze Slovenije, Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov.
DRAGO SUHI
ČETRTI\QV INTERVJU
%
5
I
!
%
5
5
%
(
S
»Gospodična« bo grela tudi pozimi
Ni čas za »povišice«
v zadnjem četrtkovem intervjuju je Miha Hrovatič, direktor Dominvesta, želel odgovor na naslednje vprašanje, ki ga je naslovil na predstavnika občinske skupščine:
„Kdaj bo zvišan in teritorialno razširjen prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki za družinski proračun sicer ne 'pomeni visokega zneska, je pa pomemben stalni in namenski vir za boljšo komunalno ureditev urbanih naselij? “
Odgovoril je Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti pri občinski skupščini Takole je dejal:
„ Vprašanje, ki ga je zastavil tovariš Hrovatič, postaja resnično čedalje bolj pereče. Ne zavoljo tega, ker je višina prispevka za uporabo mestnega zemljišča v naši občini že med najnižjimi v Sloveniji, marveč zato, ker smo vse bolj nemočni pri zadovoljevanju potreb in zahtevkov ljudi na področju komunalnega urejanja. Če izvzamemo del strogonamenskih sredstev, ki so vračunana v ceni vode in kanal ščine za razširjeno reprodukcijo in komunalnega prispevka pri novih gradnjah, je prispevek za uporabo mestnega zemljišča vir za vse, kar bi želeli izboljšati ali narediti novega. Z denarjem iz občinskega proračuna zagotavljamo le vzdrževanje obstoječih naprav in objektov ter javne čistoče. ”
„Omenili ste, da ima občina najnižji prispevek v Sloveniji Kaj to pomeni? “
„S pomočjo tega prispevka je bilo v minulih letih narejenega precej - več, kot je bilo zbranega denarja iz tega vira. Dopolnilo so: dodatni prispevki delovnih organizacij in občanov ter posojila, ki jih zdaj vračamo iz prispevka Spomnimo se samo, koliko cest in ulic je bilo asfaltiranih v tem času in koliko se je spremenil zunanji videz nekaterih drugih krajev v občini, kjer so uvedli ta prispevek. Seveda se ob tem kažejo nove potrebe. Urediti bi morali mestne vpadnice, zlasti še močno obremenjeni cesti iz Mačkovca v mesto in z Drske v Irčo vas, zagotovite soudeležbo za nov most čez Krko, poleg tega pa poskrbeti za ureditev stanovanjskih sosesk.''
„Kako pa vplivajo cene na to dejavnost? “
„Cene gradbenih storitev so se v razmeroma kratkem času podvojile, denarja pa skoroda ni več. V zadnjem
času je še zlasti pereče, kako zagotoviti denar za komunalno opremljanje oziroma urejanje zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. Stroški komunalnega opremljanja so se pri stanovanju v bloku povzpeli povprečno že 4 do 5 starih milijonov, za zasebne hiše pa so kar po 8 starih milijonov - sevkb. brez stroškov za gradnjo primarnega omrežja. S sredstvi prispevka za uporabo mestnega zemljišča smo do zdaj urejali le nakopičene komunalne probleme v starejših naseljih, v prihodnje bo potrebno sodelovati tudi pri novih Ce hočemo zagotoviti sistematično etapno stanovanjsko graditev, ne moremo pričakovati od graditeljev ali kupcev novih stanovanj (in bodočih zavezancev plačevanja prispevka!), da bi pri gradnji sami plačali komunalni prispevek, kjer bi zajeli vse stroške komunalnega urejanja. Tega najbrž ne bi zmogli, pa tudi pravično ne bi bilo. “
,Jzpeljite, prosim, misel do konca!“
,JRazlogov za povečanje prispevka je najbrž več kot dovolj, upoštevati pa je potrebno, da se trenutno osebni dohodki prebivalstva ne povečujejo, poleg tega tudi povečanje obremenitev delovnih organizacij zdaj ne bi bilo primemo. Za povečanje prispevka bo vsekakor potreben širši dogovor, končno besedo o tem pa bo-
do imeli odborniki občinske skupščine, “
Na koncu je Marjan Simič zastavil vprašanje Milošu Matku, direktorju podjetja Vodovod:
,yDirektor Vodovoda naj pojasni, kdaj lahko pričakujemo, da bo dobilo Novo mesto povezavo z novim vodovodnim zajetjem. Zanimivo bi bilo tudi slišati kako si v tem podjetju zamišljajo najprimernejšo obliko integracije, o čemer v zadnjem času veliko razpravljajo. “
I. ZORAN
Planinci dom Vinka iPaderšiča pri Gospodični na Goijancih ,7mi:zuje“ zadnjo zimo. Kot zatijuje Anton Tninkelj, tajnik novomeškega planinskega društva, bodo te dni podpisali pogodbo, ki bo tej znani planinski in turistični postojank na Dolenjskem odpria vrata v lepše dni.
Do poletja naj bi dom pri Go^o-dični temeljito obnovili in razširili.
eno besedo: gre za boljši standard, za to, da bo dom zadovoljil tudi bolj kulturne in zahtevnejše
Novo mesto: vendarle k ljudem!
„Krajevna ^upnost ^ temljna ustanova samoupravnega socializma — tej trditvi bi vsaj v Novem mestu lahko rekli krilatica ali pa geslo. Ne zato, ker KS Novo mesto ne bi bUa dejavna. Sploh ne, saj se lahko pohvali z uspehi kot nobena KS v občini. Krilatica je uvodna trditev v toliko, kolikor zadeva povezanost KS Novo mesto z občani. Tako oddaljena je od njih — v Novem mestu pa živi že blizu 18.000 ljudi, da njenih uspehov in dela nimajo za svoje.
KS je samoupravna skupnost, v samoupravni skupnosti pa je najpomembnejše sodelovanje samo-upravljalcev in njihovo soodločanje.
NAJVEČ JE IZVOZILA IMV
Lani je bil izvoz v novomeški občini za 4 odstotke manjši kot 1971, zato pa so lani izvozila podjetja več na konvertibilno področje. Skupaj so izvozili za okoli 35 miljonov ameriških dolarjev, od tega 90 odstotkov na konvertibilno področje. Največ je izvozila IMV, ki je s 50 odstotki vsega izvoza krepko na prvem mestu, za njo pa so se „uvrstile** tovarna zdravil Krka, Novoles, Novo-teks in še druge delovne otganiza-cije.
Tega dvojnega, žal ni mogoče doseči na zborih občanov, ki so navadno tako prenatrpani s številnimi zadevami in obvestili, da poslušamo poročilo o delu mestne KS in o njenih načrtih največkrat mimogrede.
Kako iz tega začaranega kroga? Prvi koraki so že zastavljeni. Organizacije ZK v Novem mestu že več let opozarjajo, da je KS preveč oddaljena od meščanov. Sekretariat mestnih organizacij ZK je izvolil komisijo. Ta je pripravila predlog za spremembe v KS Novo mesto in o tem predlogu so ob koncu januarja že razpravljali s predstavniki SZDL in KS. Oglejmo si ta predlog - tokrat na kratko.
Pri KS Novo mesto sta pomembnj dve povezavi; ena med KS in občino (skladi, ki sodelujejo pri urejanju mesta, proračun s svojimi odločitva-
mi o tem, prispevek od uporabe mestnega zemljišča itd.) ter druga med KS in občani. Zadnja je obsežnejša. Omogoči naj neposredno ude-leŽjo občanov pri tistem, kar jih zanima, pri čemer naj politično delujejo v SZDL. Krajevna skupnost bi morala uresničevati to, kar so predlagali. Določiti bi bilo tudi treba, na koliko časa in komu naj poroča. Občani presojajo in ocenjujejo delo KS, vlogo odbornika, članov sveta KS, vlogo društev in organizacij.
Da bi vse našteto laže potekale, naj bi po predlogu imela KS v zaključnih soseskah v mestu, ki so se izoblikovale, svete sosesk. Na svete bi prenesla del svojih pristojnosti. Sveti bi imeli v organu, ki bi vodil delo KS, torej v skupščini KS po enako število delegatov. V skupščini bi bili še predstavniki komunalnih dejavnosti, .delovnih organizacij in občinskih skladov. Skupščina KS bi volila izvršni odbor KS. Sosesk naj bi bilo v Novem mestu 9, območju sosesk pa bi se prilagodile tudi politične organizacije (zlasti SZDL in ZK). Novi način organiziranosti KS Novo mesto naj bi zaživel že v marcu letos.
M. J.
800.000 din. Denar, pravi Anton Tninkelj, bodo dobili, iz treh virov: znaten del bo dal Novoteks, ki bo dobil dom za daljši čas v zakup, sklad za po^eševanje turizma pri občiilski skupščini v Novem mestu je že odobril 100.000 din, preostali del pa nameravajo zbrati od gospo-d^skih in drugih delovnih organizacij. Od le teh pričakujejo pomoč v dveh oblikah: darove brez kasnejših
obiskovalce,“ prav tajnik novomeških planincev. Poslopji bodo povezali, uredili nove vhode, postojanko opremili z novo kuhinjo, sodobnimi sanitarijami (tudi prha bo), na voHo bo nad 20 udobnih ležišč. Najveća prklobitev bo nedvomno centralno ogrevanje vseh prostorov, ki bo zagotovilo, da bo dom odprt tudi pozimi in v drugih mrzlih dneh.
Predvidevajo, da bo potrebno za vsa dela in opremo odšteti
Suhokrajinski
drobiž
VOŽNJA VODE Z VPREGO JE ODPADLA na območju žužember-ske krajevne skupnosti in vode iz Krke ne uporabljajo več za kuhinjske potrebe. Ce zmanjka vode v vodnjakih, lahko naročijo prevoz vode pri krajevni skupnosti, ki ima 5000-litrsko cisterno in natoči vodo iz vodovodnega omrežja. Cisterno imajo opremljeno s tomosovo priključno črpalko, tako da lahko napolnijo tudi vodnjake, ki so zgrajeni višje, kot je cesta, ki drži k vodnjaku. To zimo so zvozili 120.000 Htrov vode.
TUDI KMETOVALCI IZ LIPJA IN GRADENCA oddajajo mleko. Ce ni snega, pripelje zadružni tovornjak, če pa je sneg, pripeljejo mleko z vprežnim vozilom v Žužemberk iz obeh vasi kmetovalci sami. Pri prevozih mleka se menjujejo, da pride vsak na vrsto. Za drugo leto bo treba razmisliti o primerni napravi za sprotno pluženje snega, da bi bila cesta sposobna tudi prek zime za tovorni promet. Sedanji snežni plug orje preozko.
'ŽUŽEMBERSKA ZADRUGA IMA NA ZALOGI DOVOLJ UMETNIH GNOJIL, kmetovalci jih že pridno vozijo. Računajo, da bodo letos prodali precej več umetnih gnojil kot prejšnje leto. Največ imajo mešanih gnojil, imajo pa tudi gnojila s posameznimi hranili.
NOVA TRANSFORMATORSKA POSTAJA NA DVORU bo letos le začela služiti svojemu namenu. Postajo bodo letos opremili in jo priključili na omrežje. Ustrezne priključke bodo najprej dobili tisti, ki so že lani pomagali pri gradnji transformatorske postaje, pozneje pa še drugi, ki bodo letos sodelovali. Celotna letošnja investicija bo veljala okoh 240.000 din. Na sestanku, ki je bil pred kratkim z zastopniki podjetja Elektro Ljubljana - okolica na sedežu krajevne skupnosti v Žužemberku, so se dogovorili, da bo podjetje Elektro Ljubljana-okolica prispevalo tri četrtine potrebnih sredstev, ostalo pa krajevna skupnost in uporabniki.
Včasih blago, zdaj pa vero?
Pozvonijo ali potrkajo. Na pragu zagledate tri mlada dekleta, včasih starejšega moškega. Začno: „ V imenu verske skupnosti vas vabimo k razlagi svetega pisma... “ Večina obiskanih in „povabljenih'* presenečena okame-ni: trojka oddrdra povabilo prej, preden se človek zave in zapre vrata. Mnogim vzame sapo in nimajo časa povedati, da jih vera ne zanima. Oni ali one pa dalje -od vrat do vrat. Nekaznovano, čeprav je verska propaganda po zakonu prepovedana. Ker jih nihče ne zaiista-vi, legitimira in prijavi, kroš-njarijo s svojo „vero" dalje. Kot nekdaj kramarji, ki so ponujali slabo blago od hiše do hiše. A doklej tako?
ZA SEDEM STOTNIJ
Novomeško planinsko društvo šteje 701 planinca, od tega je v društvu 525 mladih članov. Ob koncu 1971 je štelo društvo 619, 1970 šele 442 in 1969 le 206 članov. Mladi so organizirani v štirinajstih skupini. Le-te so predvsem na šol^: v Novem mestu. Brusnicah, Škocjanu, Šmaijeti in drugod.
Ko so prejšnji teden odpirali avtomatsko avtomobilsko pralnico na Novotehni-nem servisu pri kandijski železniški postaji, so spet začutili zanko, ki jim žuli vrat že sedem let. Ker je servis že zdaj hudo na tesnem, se je gneča na tistem „trikotniku'' še povečala. Razumljivo je, da zavoljo tega trpi vse: servis sam, najbolj pa stranke, ki jim ni nihče sposoben stoodstotno zagotoviti, da bodo storitve zanje (vzdrže-
Doklej z zanko?
vanje in popravila avtomobilov) v roku in neoporečno opravljene v takih razmerah. Direktor Novotehne Jože Unetič pravi:
„Gre za ureditev celotnega prostora, kjer imamo servis zdaj in dodatnega, ki ga potrebujemo za bolj urejeno dejavost. Načrte in drugo imamo, soglasja, da lahko začnemo z razširitvenimi deli, pa ni Tudi po zadnjih razpravah pri pristojnih ne kaže, da se bo stvar že kaj kmalu premaknila na bolje."
SE RASTE
2,412.068 dinarjem, zbranim v skladu za zidanje, obnovo in opremljanje šol od referenduma do konca lanskega leta, so januarja dodali nova vplačila: 9 krajevnih skupnosti je zbralo 295.794, delovne organizacije pa 164.748 din. Največ denarja se je spet nateklo v sklad iz novomeške krajevne skupnosti — 216.139 din. V drugih krajevnih skupnostih so zaposleni, kmetje, obrtniki, upokojenci in drugi vplačali za šole: v Straži 26,159 din, Sen^emeju 17.389, Žužemberku 16.092, Stopičah 5.761, Bučni vasi 5.503, Brusnicah 5.115, Orehovici 1.915 in v Prečni 1.721 din.
obveznosti planincev in prispevke, za katere bi se gospodarskim organizacijam oddolžili z reklamnimi oglasi v novem Vodniku po Trdinovi poti, ki bo izšel s priloženo pregledno karto v nekaj mesecih, najkasneje pa za 22. julija — ob slavnostni otvoritvi obnovljenega doma'Vinka Paderšiča. Tajnik Trunkelj zagotavlja, da bo pl^inski dom še n^rej zavetišče planincev in odprt za vse obiskovalce ne glede na to, da bo v zakupu novomeške tekstilne tovarne.
Dom pri Gospodični je za Novo-meščane najbližja planinska postojanka, zato jo Novo mesto nedvomno potrebuje, vendar bolj urejeno, kot je zdaj. „Ce je tako,“ meni tajnik novomeških planincev, „ne bi smelo biti ovir, ko bomo zbir^ denar za preureditev. Spomnim naj, da je od tega, kakšen bo dom, urejen ali neurejen, odvisno, kdaj bo in če bo stekla cestna povezava od Gaberja do Gospodične.**
Nekateri predlagajo, da bi planinski dom Vinka Paderšiča prestavili na Malčev krč. Trunkelj jih takole zavrača:	,4*laninska	postojanka
mora imeti dovolj vode, elektriko, cestno povezavo - vse to zdaj doma ima, na Malčevem krču pa bi o tem le sanjali. Poleg tega je potrebno pripomniti, da je Malcev krč na ozemlju sosednje republike Hrvaške in bi se v zvezi s tem težave pri urejanju nove postojanke na omenjenem kraju še povečale. Ne nazadnje pa: Gospodična bi propadla in bUa nam na
MINI ANKETA:
vesti.
I. ZORAN
V počastitev Prešernovega dne so na novomeški gimnaziji podelili dijakom nagrade za najboljša literarna dela, sliko, fotografijo, fotoreportažo in kratek film. Na sliki: Vida Trenz podeljuje drugo nagrado Nežki Dular (desno) za literarno delo (Foto: Z. Šeruga)
MALA ŠOLA JE „STEKLA"
V vrtcu na Kristanovi ulici v Novem mestu se je mala šola začela minuh ponedeljek. Pouk bo dvakrat na teden, nakar bodo šolo sredi maja končah. Podobno se je mala šola začela tudi drugod: ponekod v vrtcih, drugod v šolskem poslopju.
v marsikateri hiši, kjer danes brni pralni stroj, gledajo televizijo, se vozijo z avtomobili, morda vsega tega ne bi imeli, če ne bi bilo potrošniš)cih kreditov. Kako imajo kreditno politiko urejeno v nekaterih novomeških trgovinah, smo zvedeli v telefonskih pogovorih.
DROGERIJA: ,J*ri nas nimamo tovarniških kreditov, uvoženega blaga pa ne kreditiramo. Prav tako ne kreditiramo izdelkov, ki imajo več kot 50 odstotkov uvoženih delov.**
Krediti
DOLENJKA - SALON POHIŠTVA; „Vsak, ki pride k nam s pok), izpolnjeno v tovarni in s poroki, l^ko dobi kredit, vplačati pa mora 20 odstotkov pologa. Občani lahko kupijo do šesto tisoč dinarjev, kar želijo, kredita pa dobijo tudi do milijon dinarjev. Ljudje najraje kupujejo kompletno spalnico ali jedilnico, lahko pa jo dobijo tudi po kosih. Od vsega smo v januarju prodali na kredit za okoli 60 c^stotkov. Kot kaže, bo za ta mesec kreditov že zmanjkalo.**
MERCATOR - BLAGOVNICA: „Od 1. januarja prodajamo na kredit samo pohištvo. Kupec se lahko zmeni za kredit ku v trgovini in ko prinese izpolnjeno polo, mora odšteti 20 odstotkov pologa, dolg pa mora vrniti v 24 mesecih V celotnem januarskem prometu smo imeli kreditov za 18 odstotkov vrednosti.** OPEKARNA ZALOG: „Ne, naše podjetje ne prodaja na kredit. Strankam prodajamo opeko le s posojili, ki pa jih morajo pričevati za vsak^a kupca njihova podjetja ali pa druge delovne in politične organizacije.**
KMETIJSKA ZADRUGA KRKA: „Pri nas dajemo potrošniški kr^it, kreditiramo pa tudi kooperante. Ti jemljejo predvsem gnojila -in krnetijske stroje, kredit pa -se jim šteje samo do naslednje letne obračunske dobe. Kreditiramo do šesto tisoč dinarjev, potrošniki pa najraje kupujejo pralne stroje, mline za žito in zdrob, nekaj pa smo tako prodali tudi mešalcev za beton in hladilnikov. Po nekaterih trgovinah se govori, da imajo s t^imi kupci težave. Pri nas jih nimamo, saj kupci dolg po obrokih redno plačujejo, t^o da še z nobenim nismo prišli navzkriž.
J. P.
TEČAJI ZA PRVO POMOČ
Na seji občinskega odbora Rdeče-za križa v Novem mestu so razprav-
ljali o delovnem programu za letoš-in o fin "
I
ripr
tečaje za prvo pomoč. Tak tečaj bo
nje leto in o finančnem načrtu. Sklenili šo, da bodo po krajevnih organizacijah najprej pripravili 20-urne
v Novem mestu v prostorih gimnazije, ure prve pomoči pa se bodo začele konec februarja. Zato se naj vsi zainteresirani že sedaj pozanimajo ali prijavijo v pisarnah Rdečega križa, ali pa v podjetju pri predstavnikih Rdeč^a križa.	>
KovomeSka kronika
16.877 ZAPOSLENIH - V gospodarstvu je bilo lani 5 odstotkov več zaposlenih kot leta 1971. V negospodarstvu se je zaposlilo v primerjavi z 1971 7,6 odstotkov več delavcev, kar pomeni skupaj 2298. Tako dela v novomeški občini skupaj že 16.877 delavcev.
NEVARNO PARKIRANJE - Zaradi toplejših dni, ki povzročajo drsenje snega s streh, je zadrževanje in parkiranje v bližini strešnih na-puščev nevarno. Stanovalci naj od-pro strešna in fasadna okna, da, bo tudi podstrešje hladnejše.
UNIČEVANJE ZNAKOV - „Na pohodu** je-spet skupina tolovajev, ki uničujejo prometne znake. Tako so nekatere znake na Ljubljanski cesti uničili in vozniki motornih vozil vozijo po lastni presoji, žal pa s takimi vožnjami spravljajo v nevarnost sebe in pešce.
SPET NOVOTEKS - Prejšnji teden se je oglasilo na transfuzijski postaji 65 krvodajalcev, največ jih je prišlo iz Novoteksa - 19. Ce bi toli-. ko krvodajalcev prihajalo tudi iz drugih večjih delovnih organizacij, bi lahko letos zastavljeni načrt krepko presegli.
TRŽNICA - Toplo vreme je prejšnji teden zvabilo na tržnico precej več branjevk in prodajalcev kiča kot prejšnje tržne dni. Gospodinje so imele boljšo izbiro, „konkurenca** pa na cene ni bistveno vplivala. Cene; korenček 5 do 6 din za kg, smetana 4 do 5 din za krožnik, domači med 25 dinarjev za kg, jajčka 1,30 do 1,40 dinarjev, zelena solata 7 do 8 din za kg, merica motovilca 2 do 3 din za kg, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 7 din, mandarine 10 din.
limone 10 din, banane 7 din, cvetača 8 din za kg, suhe slive 8 din za kg, kislo zelje 6 din in kisla repa 4 din za kilogram.
ROJSTVA - Prejšnji teden so rodile: Vera Košiček iz Koštialove 30 - deklico, Ana Bilič z Nad mlinov 42 - Davoija, Vlasta Stokanovič z , Mestnih njiv 5 - Jasno, Slavka Jerončič z Ragovske 28 - Boruta, Ana Mumlek iz Glavnega trea 19 -Viktorja in Katica Vujoševič iz Ulice k Roku 8 - Zdravka.
POGREBI — Umrli so: Jože Bra-jer, kriminalist, v 37. letu starosti, z Nad mlinov 41, Marija Brulc, v 36. letu starosti, ekonomist iz Gotne vasi 41 in Julij Petrič iz Dragumlje vasi 22
/
- Ena gospa je rekla, da bi morah novomeški mesarji sedaj, ko nimajo mesa, tehtati svoje prste. Zato, je dodala, da jih ne bodo kasneje skupaj z mesom ...
Graditi več cenejših stanovanj
V	občini Kočevje potekajo v zadnjih tednih razprave o bodoči stanovanjski politiki v ob-
REKLI SO:
LOJZE PETEK, komunist iz Združenega KGP Kočevje: V Kočevju ljudje govore, kdo bo novi predsednik občinske skupščine. Slišal sem že za tri predloge. Km je resnica?
JOŽE NOVAK, sekretar občinskega komiteja ZK Kočevje:
O	kakšnih predlogih za kadrovske spremembe v občini naša kadrovska komisija še ni razpravljala, zato imejte take govorice za neuradne, se pravi le za govorice.
BORIS LICEN, komunist -delavec, SNEŽNIK: Ce smo delavska družba, potem ne bi smeli ustanavljati aktivov komunistov
-	delavcev, ker s tem priznavamo delitev na delavce in uslužbence . .. Vzgoja mladih strokovnjakov v šoli je slaba, ni socialistična. Ce bi namreč bila, potem se ne bi dogajalo, da bi odklanjali sprejem v ZK.
FRIDO VEBER, Predgrad: Neusklajene cene so krive za godrnjanje med ljudmi. Naši od-kupovalci lahko plačajo drugje kmetom več, v domači občini pa ne. Tako so prizadeti kmetje in dohodek občine.
FRANC LAMPE, SNEŽNIK: Na sestankih govore predvsem poklicni gofljači. Kadar je treba kaj narediti, ni pa nikjer nobenega. Sklepov nihče ne izvaja, ker ni konkretnih zadolžitev. Nepravilnosti so možne tudi zato, ker je premalo delavcev v ZK.
čini. O tem so razpravljali že sindikati, občinska skupščuia in njeni organi in še mnogi drugi, med njimi nazadnje tudi občinski komite ZK.
Analize so pokazale, daje bilo že leta 1971 potrebnih za rešitev stanovanjskega problema 1049 stanovanj, da se vsako leto poroči v občini okoli 120 do 130 parov in da je zgrajenih vsako leto približno 100 stanovanj. Zaradi pomanjkanja stanovanj odhajajo iz občine mladi, sposobni strokovni kadri in delavci, mnogi pa stanujejo v neprimernih stanovanjih. Vse to vpliva tudi na to, da občina gospodarsko ne napreduje, kot bi lahko.
DVE IZ FARE
SMUČARSKI TECAJ - Od 29. 1. do 3. februarja je šola Vas-Fara organizirala smučarski tečaj za učence petih razredov osnovne šole. Vodil ga je učitelj Boris Ožbolt. Vsak dan se je vozil z učenci smučarji v Nova sela, kjer so lepi smučarski tereni. Otroci so uživali v zimski naravi, si pridobili tudi mnogo koristnih navodil in se naučili smučati.
POMOC VIETNAMU - Pionirji osnovne šole Vas-Fara so januarja nadaljevali z zbiranjem denarja za Vietnam. Vsoti 780,00 din so dodali še 250,00 din, ki so jih poslali občinskemu odboru SZDL za pomoč Vietnamu. V vseh razredih so živahno razpravljaU tudi o podpisu sporazuma in o zadnjih težkih bojih, ki so divjali nad to izmučeno deželo. Vsi prisrčno želijo, da bi v Vietnamu res kmalu zavladal pravi mir.
M. V.
Razni popusti, ki jih je v Kočevju začela uvajati NAMA, so za seboj potegi^i tudi druge trgovine oziroma poslovalnice. To pa je potrošnikom samo v korist. Na sliki: tudi za tradicionalni „gospodinjski teden“ je bilo v NAMI živahno. (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
ZAKAJ NI OBVESTIL? - V časopisju so vsak teden pred soboto poročila o zasedenih in prostih sobah v hotelih, gostilnah, pri zasebnikih in v planinskih domovih. Objavljena so tudi pojasnila o prireditvah, izletih in drugo s področja turistične dejavnosti v prihodnjem tednu. V teh poročilih so zajeti kraji iz vse Slovenije, zaman pa iščemo podatke za Kočevje. Videti ie, kot da pri nas ni turizma. Kje je krivda, da ni podatkov? Mogoče smo temu krivi sami in ne znamo pritegniti izletnikov in turistov v naš kraj. Dobro bi bilo ugotoviti, kaj je temu vzrok.
NEKDO BO UMRL - Termoakumulacijska elektro peč je novejši gospodinjski pripomoček, reklamiran
v	vseh sredstvih javnega obveščanja kot najboljši. Ko kupiš peč, se prič-no težave, Peč mora montirati servis iz Ljubljane, EG-NIS, Gregorčičeva ul. 3, čeprav si jo kupil v Kočevju. Po enomesečnem čakanju je . na telefonsko pritožbo iz servisa prejel novi lastnik peči sporočilo in pojasnilo „Doči čemo, ako ko ne umre“. K temu je vsako pojasnilo odveč. O nakupu te peči bomo še poročali,* kajti pot v Kočevje je našla šele preko pet blagovnih hiŠ, posrednikov in trgovin. Dobro (ali
škoda), da tudi na tej poti ni „ko umro“.
NE MORE - V telefonskih imenikih piše „Športni rezultati** -5t. 984. Bili smo na smučanju in nism*) zvedeli rezultatov hokejske tekme na Jesenicah. Iz javne govorilnice smo poklicali št. 984. Nekajkrat je dajalo znak, da je zasedena. Ko smo končno le dobili zvezo in zaprosili za rezultat, smo slišali „Ne morr-rem, ne morrem** in „klop** slušalko dol in živčni glas je izginil. Ali bomo tudi tako vljudne in živčne usluge PTT plačevali po novih višjih tarifah? Tudi vljudnost sodi med usluge PTT!
LOVSKI TECAJ v Kočevju za novince lepo napreduje. Obisk je reden. Predelali so že precej predpisane tvarine. Obiskuje ga 25 kandidatov, med njimi tudi tovarišica iz Ribnice, ki sc je navdušila za lov. Sicer pa ni nič čudnega, saj je iz znane stare ribniške Pickove družine, kjer so bili vsi lovci že od dedov naprej. Po tečaju, ki bo trajal predvkioma 50 ur, bodo izpiti.
RAZPRODAJE raznega blaga s popustom v kočevskih trgovinah so še. Kaže pa, da je že vse prebrano. Ali bo blago ostalo ali pa bo treba popust še povišati.
V	načelu je bilo osvojeno stališče, da si je vsak sam v skladu s svojimi denarnimi možnostmi dolžan o^rbeti stanovanje, družbeno pomoč pa je treba nuditi tistim, ki nimajo možnosti, da bi si sami oskiheli (sezidali, kupili) stanovanje. Ni prav, da ima nekdo avto (če ga nujno ne potrebuje za službo), vikend hišo ali še drugo udobje, hkrati pa stanuje v družbenem stanovanju.
Zaradi tega je treba spet zagotoviti prednost družbeni gradnji pr^ zasebno. Zdaj so namreč lahko gradili hiše le tisti z velikimi osebnimi dohodki, ki so bili sposobni najemati in vračati posojila, delavci pa so ostajali brez stanovanj. Zaradi tega je potrebno graditi več stanovanj, ki pa naj bodo manj razkošna. Posebno kritiko zaslužita gradbeništvo in gradbena industrija, ker ne uporabljata izkušenj o cenejših gradnjah v svetu, pač pa proizvajata in gradita po starem in drago.
J. PRIMC
Po občini
STARI IN NOVI KOT: SLABA CESTA - V teh zimskih dneh, do zapade v tem predelu kočevske občine znatno več snega kot v ostalih krajih, imajo prebivalci obeh vasi težave zaradi slabih prometnih zvez na cesti Lazec-Prezid. Redka naseljenost je res delno kriva za tako stanje, vendar bi morali pristojni oiga-ni, zlasti svet krajevne skupnosti in občinska skupščina le urediti ceste.
STARI IN NOVI KOT: PROSLAVA - Vodstvo krajevne organizacije ZZB Atari in Novi kot se je ob sodelovanju članstva odločilo, da bo sodelovalo pri proslavah, ki bodo v kočevski občini v počastitev 30-letnice zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda. Organizirali bodo proslavo v počastitev dneva borcev in nanjo povabili vse nekdanje borce in aktiviste, ki so se bojevali na tem območju. Ob tej priložnosti bodo razvili društveni prapor.
PAPEŽI: REVEŽI BREZ VODE
—	Člani krajevne organizacije ZZB Papeži so na minuli letni konferenci ocenili svoje delo in sprejeli delovni program, pogovorili pa so se tudi o komunalnih vprašanjih. Niso zadovoljni z vodovodom v Papežih, kije bil grajen minulo leto in so dobile vodo samo štiri hiše. Napeljave niso dobili revnejši, ker niso imeli denarja za samoprispevek. Kritizirali so tudi pogoste okvare električnega omrežja in zahtevali popravilo. Tudi z načinom dovoza in prodaje kruha niso zadovoljni, ker ga morajo kupovati v sosednji vasi Mandlji pod posebnimi pogoji. Vodstvo organizacije so zaupali Antonu Volfu (pred-s«lnik), Leopoldu Levstiku (tajnik) in Jožetu Šercerju (blagajnik).
KOČEVJE: NOV AKTIV BORCEV - Pri obravnavanju pisma predsednika Tita so ugotovili člani ZZB, zaposleni pri podjetju ITAS, da bodo mnogo lažje reševali številna vprašanja, če bodo oiganizirani. Ustanovili so aktiv, ki je na prvi seji kritično obravnaval številna vprašanja, med temi organizacijo .dela, disciplino in kadrovska vprašanja. Pri obravnavanju kadrovskih vprašanj so se zavzeli za odpravo dozda-njih pomanjkljivosti. Sklenili so, da se bc^o redneje sestajali in s svojimi stališči in sklepi seznanjali samo-upravr.!* organe, vodstvo podjetja in družbeno-pr>Utične organizacije.
KOPRIVN* • NI DENARJA Vodstva krajevni., organizacij v Koprivniku v zadnjem obdobju z večjo zavzetostjo rešujejo številna vprašanja, ki so pomembna za kraj. Organizirali so enoto za gašenje požarov (gasilsko društvo) in enoto za reševanje v primeru elementarnih nezgod. Po njihovi oceni bi lahko mnogo storili na komunalnem področju, a nimajo denarja. Niso zadovoljni z vzdrževanjem ceste Ko-privnik-Kočevje, Po njihovem mnenju, kakor tudi po mnenju drugih uporabnikov bi morali to cesto v prihodnje mnogo bolje vzdrževati, saj se je promet na njej v zadnjih letih močno povečal.
KOCEVJE:	POSOJILA ZA
BORCE - Zaradi številnih prošenj ^ za dodelitev dolgoročnih stanovanjskih posojil iz sklada za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV sta se v minulem letu upravni odbor sklada in komisija za borce NOV občinske skupščine Kočevje odločila, da je treba pregledati stanovanjske razmere prosilcev. Na podlagi ugotovitev komisije so nato izdelali prednostni vrstni red, po katerem bo z ozirom na razpoložljiv denar prejelo okoli 90 prosilcev dolgoročna posojila. V teh dneh bo pričel pristojni upravni organ žc izdajati posameznikom odločbe, ki bodo veljale 6 meseccv. Na njihovi osnovi bodo prosilci sklepali posojilne pogodbe pri poslovni enoti Ljubljanske banke v Kočevju. Vsi drugi prosilci bodo morali čakati na posojila, dokler se ne bo v skladu spet nabral denar.
Letošnja mala šola pri osnovni šoli Ribnica se je začela 6. tebniaija. Obiskuje jo 1U7 otrok, razporejenih v 4 oddelke. Pouk bo dva krat na teden po 3 ure. Skupno bodo otroci do konca m^ga obiskovali šolo 100 ur. Na sliki prvi dan v mali šoli (Foto: D. Mohar)
Predlog: Združiti štiri KZ
Kolektiv kmetijske zadruge Ribnica sestavlja eno temeljno organizacijo združenega dela in bo taka organizacija ostala v vsakem primerus če ostane zadruga samostojna ali če se pridruži drugi sorodni delovni organizaciji. Tudi o tem so razpravljali na nedavnem občnem zboru sindikalne organizacije. Direktor zadruge Jože Benčina je omenil več inačic, ki bi prišle v poštev, če bi se odloča-h o združitvi. Verjetno bi bila najpomembnejša ta, da bi se združile kmetijska zadruga Velike Lašča, Dobrepolje, Loški potok in Ribnica v eno podjetje kot temeljne organizacije združenega dela. Za to združitev
ZDRUŽITEV STANGRADA?
Člani delovnega kolektiva podjetja STANGRAD Ribnica so pred kratkim razpravljali o predlogu za združitev s podjetjema MEGRAD in KIP Ljubljana. Referendum za združitev bo predvidoma že 22. februarja. STANGRAD že dolgo ni likviden, zato je najboljša rešitev, da se združi z močnejšim podjetjem. V združenem podjetju bi bil STANGRAD temeljna organizacija združenega dela.
Na sestanku so člani delovne skupnosti kritično ocenjevali vzroke, ki so pripeljali podjetje v nezavidljiv položaj, o premajhni vlogi organov upravljanja in političnih silnic v podjetju, o odgovornosti posameznih ljudi v podjetju za tako stanje itd. iz povedanega lahko razberemo, daje kolektiv našel samega sebe in da bo prehojena pot dobra šola za lepši jutrišnji dan, ki pa bo mogoč le z združitvijo z močnejšim podjetjem sorodne stroke.
ORTNEŠKI POROČEVALEC
Se TAKIH SRECANJ - 27. januarja smo se v motelu Jasnica pri Kočevju prvič sestali na posvetovanje, pogovor in pouk dopisniki Dolenjskega lista iz ribniške in kočevske občine. Srečanje so vodili naši novinarji z glavnim urednikom Tonetom Gošnikom na čelu. Gostje so bih tudi predstavniki obeh občinskih skupščin in občinskih organizacij. Posvet je bil zelo koristen in poučen. Upam, da ni bil zadnji letos. Predlag^am tovarišem dopisnikom, da se dogovorimo za novo srečanje v obliki celodnevnega piknika na Trški gori in z ogledom naše nove ti.skarne v Novem mestu in še drugih zanimivosti dolenjske metropole. Pišite mi, kako vam je moj predlog všeč! Vladimir Prezelj, Dule 3, 61316 Ortnek.
NECISTO okolje - Sedaj nam Ije marsikje prihranjen grd pogled, ker je nesnago in odpadke prikril težko
I	pričakovani sneg. Zelena pomlad pa bo neusmiljeno pokazala pravo sliko naše okolice, ki je ob cestah in v gozdovih onesnažena. Ce hočemo prispevati k mikavnosti naše dežele, moramo poskrbeti za čistost okolja tudi pri nas v Ortneku in okolici.
V. P.
POLLETNA ŽET^V - Naši šolarji so zadovoljivo ^ključili prvo šolsko polletje. Tisti, ki so med prvaki oziroma odličhjaki, so v manjšini, ker prevladujejo dobri učenci. Ti se bodo izkazali na koncu šolskega leta. Tovarišica pravi, da bo borba za boljše redq v drugem triletju. Ni pa zadovoljna s sedanjim uspehom rn želi, d? bi se učenčki prav res bolj potrudili, da bodo na koncu leta vsi zadovoljni: starši, šolarji še najbolj pa tov^išica.
30 LET ZLOCiNA - V jeseni bo minilo 30 let, odkar sr> jia Žukovem Nemci brez .sodbe Ustrelili 15 partizanov. ZB Ribnica jim je postavila spominsko obeležje. Ker sedanje obeležje ni prav na mestu zločina, sc dogovarjajo, da bi letos postavili na kraju zločina, ki je odmaknjen od ceste, vsaj spominski kamen. Primeren kamen žc ima priča tedanjega zločina Ivan Levstek. Krajevna organizacija ZB Ribnica bo skušala želji ustreči.
V. P.
pa je le KZ Velike Lašče poklala premalo interesa, so ugotovili na občnem zboru.
Trgovske lokale v Sodražici in Ribnici je treba obnoviti. Za temeljitejšo obnovitev zadruga nima denarja in bo treba s tem še nekaj časa počakati.
Seveda so razpravljali tudi o do^-danjem delu sindikalne organizacije, ki je bUo uspešno. Novi izvršni odbor se je po izvolitvi tako sestal in za predsednika izvolil Antona Hre-
PROSTORi ZA MLADINO
Na zadnjem sestanku mladincev v Sodražici so ugotovili, da razgibanost mladine utesnjuje pomanjkanje prostorov, v katerih bi se zbirala. Krajevna skupnost Sodražica kaže veliko razu;nevanje za mlade, zato bodo to verjetno kmalu ugodno reši-
li.	Pogovorili so se tudi o liku mladinca. Tiste, ki se ne bodo obnašali tako, kot se spodobi za mladinca, bodo izključili iz svojih vrst. Opozorili so tudi, da nimajo denarja, ki ga potrebujejo za uresničevanje delov-n^a programa. Mladi bodo tudi sodelovah z Zvezo borcev pri org^i-ziranju proslav in prenašanju tradicij NOV.
PISMO VZPODBUDILO MLADE
X Titovo pismo je med drugim vzpodbudilo tudi mlade ljudi v delovnUi organizacijah v ribniški občini. Povsod, kjer so zaposleni mladi in nimajo še svo^ organizacije, so začeli razpravljati o ustanovit-
vi	mladinske organizacije ali mladinskega aktiva. Mladi čutijo potrebo po svoji organizaciji. Pri teni priča-Kujejo pomoč Zveze komunistov in sindikatov. Slednji bi morali nuditi pomoč mladim predvsem tam, kjer v podjetju ne deluje organizacija ZK. Seveda pa bo morala voditi največjo skrb pri organiziranju mladinskih organizacij občinska konferenca Zveze mladine.
Zrno do zrna...
Priprave na ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka v občini Ribnica so že v polnem teku, izhajajo pa iz prepričanja, da bomo Ić^ko le s skupnimi napori, s samoprispevkom hitreje napredovali in uresničili marsikaterega od številnih načrtov in želja.
Doslej je bilo v osmih letih zbranih za gradnjo šol preko 12 milijonov novih dinarjev, od t^a s samoprispevkom nekaj nad sedem milijonov. Zgrajeni sta bili šoli v Ribnici in Loškem potoku, dograjena šola v Sodražici, urejena fasada na šoli na Gori in plačani načrti za druSieni center Dolenja vas. Slednji ostaja še naprej skrb celotne občinske skupnosti, predračunska vrednost pa je 2,2 milijona dinarjev.
Zbrani so tudi že okvirni podatki o novih potrebah po posameznih območjih. Preračunane
v	dinarje znašajo te potrebe: za območje Ribnice 30,560.000 novih dinarjev, območje Dolenje vasi tri milijone 935.000 din, Sodražice 6,175.000 din in Loškega potoka milijon 350.000 din, skupno torej preko 42 milijonov dinarjev. Področni posveti političnih aktivov v Dolenji vasi, Ribnici, Sodražici in Loškem potoku so bili 8. februarja zaradi dopolnitve in usklajevanja programa. Predvidoma bo samoprispevek razpisan za posamezna območja in tu se bo zbrani denar tudi porabil. Po dosedanjih predvkievanjih bo referendum v začetku aprUa.
-vec
Rekli SO:
DANILO MOHAR, sekretar občinske konference ZK Ribnica: Čutim, da so zdaj po pismu ljudje spregovorili, da je padla neka pregraja. Ljudje si jasno in odkrito povedo svoja mnenja, česar doslej ni bilo.
ČREPINJE IZ LONČARIJE
OBSEŽNE ŽELJE - Kakor za vso občino oziroma posamezna območja so bile pred akcijo za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka tudi za območje Lončarije zbrane dolgoletne želje občanov, zapisane v mnogih dosedanjih zapisnikih. Razen izgradnje družbenega centra v Dolenji vasi - dolg iz dosedanjega samoprispevka - segajo želje še na naslednja področja: gradnja novega pokopališča v Dolenji vasi, posodobljenje cest preko „Golnika** in proti Lipovcu, ureditev avtobusnih postajališč v Dolenji vasi in Prigorici, obnova rakitniškega mostu, izboljšanje javne razsvetljave v vseh krajih, gradnja vodovoda v Grčaricah, ureditev ^ortnih igrišč pri šoli v Dolenji vasi. Vseh teh želja, skupaj z družbenim centrom, je za blizu štiri milijone dinarjev.
SKRB ZA GROBISCA - Na letni konferenci krajevne organizacije ZB Dolenja vas konec januarja so skleni-
li	dokončno urediti partizansko grobišče na pokopališču v Rakitnici. Grobišče je neurejeno in zanemarjeno, ureditev pa bo stala okrog dva tisoč dinarjev. Dokončno bodo uredili tudi grobišče v Prigorici in obnovili spominsko kapelico padlim y prvi vojni sredi vasi (obnova napisov). Za vzdrževanje partizanskih grobišč skrbijo pionirji domače osnovne šole. Se velja pa lanski sklep o ureditvi spominskega obeležja padlim iz Lončarije v zadnji vojni; to bodo uredili v okviru družbenega centra v Dolenji vasi.
MLADI GASILCI - Gasilci v Dolenji vasi se pripravljajo na 101.
občni zbor, ki bo 18. februarja. Približno v tem času bo občni zbor tudi v Prigorici. Dolenjevaški gasilci so sklenili poživiti svoje delovanje in vključiti nove člane v društvo. Predvsem bodo opremili tudi pionirsko desetino, mlade člane pa potem načrtno vzgajali v zavestne gasilce, nadaljevalce stoletne gasilske tradicije. MALA Sola - Letos obiskuje
malo šolo, ki se je pričela 6. februarja, 27 malčkov. Uvajanje v pravo šolo bo trajalo sto učnih ur in bo
dvakrat na teden (ob torkih in petkih popoldan) do konca šolskega leta. Malo šolo vodi tov. Grivčeva.
SPET PROSLAVA - Na območju Lončarije se letos spet pripravlja velika proslava, 30-letnica zloma plave garde v Grčaricah v začetku septembra. V Grčaricah je že imenovan pripravljalni odbor, katerega vodi France Sega, v odboru pa ' so tudi predstavniki iz Dolenje vasi. Proslava, združena s 70-letnico grčarskega gasilskega društva, bo imela občinski značaj, predvsem pa naj bi bil to praznik celotnega tega območja, ki sicer praznuje svoj krajevni praznik mesec dni prej.
novo pokopališče - Da ric bi mrličev še naprej utapljali, kot je nedavno pisal Dolenjski list, so se v Dolenji vasi kar najbolj resno lotili priprav na gradnjo novega pokopališča. Režijski odbor, imenovan že pred dvema letoma, sedaj pripravlja potrebno dokumentacijo. Novo pokopališče bo po vsej verjetnosti na „novih njivah**, ob cesti proti Bla-tam.
-vec
En cilj: stanovanja delavcem
Novi odloki s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so jih sprejeli črnomaljski odborniki na seji 6. februaija, vodijo k temu, da bi omilili stanovanjsko stisko in da bi najbolj potrebni prišli do primernih stanovanj, ne glede na to, kakšno mesto zasedajo.
Kot povsod drugod so zadnja leta tudi v črnomaljski občini družbena stanovanja dodeljevali predvsem ljudem, ki jih je potrebovalo, gospodarstvo ali so bili strokovno nepogrešlji-
vi	drugod, pri tem pa so želje preprostega delavca mirovale. Priznavali so mu, da je potreben in glede na število delovnih let v tem aU onem podjetju upravičen do družbenega ^ stanovanja, toda odpravili so ga: „Žal, tovariš, ni! Počicaj!“
Tudi zasebna gradnja stanovanj se je silno razmaknila, kar je po eni strani sicer prav, po drugi pa je tak način stanovanjske gradnje spet puščal na slepem tiru družine s tako majhnimi dohodki, ki na gradnjo niso mogle misliti.
Novost spremenjene stanovanjske politike je v tem, da delovne organizacije podpisujejo sporazume, v katerih se odločajo za samoupravno stanovanjsko skupnost. Prevzemajo pa nalogo: najmanj 6 odst. sredstev bruto osebnih dohodkov namenjati stanovanjski izgradnji, od teh 30
odst. izločiti v solidarnosti stanovanjski sklad ter 20 odst. sredstev obvezno združevati pri poslovni banki za stanovanjsko gradnjo. Približno 50 odst. sredstev, namenjenih stanovanjski gradnji, pa bo še vedno ostalo na razpolago delovnim organizacijam.
Zadeva je videti precej zapletena, zato je naloga sindikatov v kolektivih pojasniti ljudem, za kakšne spremembe gre. Ni pa pričakovati, da bi recimo že prihodnji mesec na veliko delili stanovanja. Da se bo več gradilo, se bo poznalo šele konec letošnjega leta, prve vidne spremembe v prid delavskih stanovanj pa bodo, kot računajo, čez leto dni. V črnomaljski občini je 42 delovnih organizacij, na katere računajo v tem sporazumu, od teh jih je 36 že dalo podpis.
Zdaj je vse drugače
Starotrški mladinci in mladi okoliških naselij organizirano delajo že vrsto let na raznih {»dročjih. Vselej pa so smatrali za največjo težavo to, da je mladina prihajala domov samo ob koncu tedna, medtem ko je bila po službah v drugih krajih.
Z otvoritvijo obrata KOMET je vse drugače. Precej jih je dobilo zaposlitev v domačem kraju in mladina je lansko jesen ustanovila svoj aktiv. Vanj so vključeni tudi fantje
Nezaupnica in odpoved
Več kot Dol leta je tega, kar je občinska skupščina poslala v črnomaljsko podjetje KOVINAR komisijo za družbeni nadzor, ta pa je šele
6.	februarja letos predložila poročilo. Njeno delo je bilo res težavno in zapleteno, ker so nekateri člani kolektiva nagajali, ugotovljeno pa je, da je bil nadzor potreben.
A V tem podjetju so se samoupravljale! obnašali tako, kot se ne bi smeli. Mislili so, da se njihova samoupravna moč kaže samo v tem, da lAko s „svojim" ustvarjenim denarjem počno, kar se jim zljubi. Tako so imeli dokaj visoke osebne dohodke, medtem ko se za razvoj podjetja sploh niso brigali. Lahko bi imeli še enkrat več zaposlenih, če bi se potegovali za kredite in bi vlagali v modernizacijo.
Kot kaže zdaj, v tem podjetju ni bilo prekrškov, zaradi katerih bi moral kdo pred sodišče, direktor Daga-rin pa je precej pripomogel, daje bil kolektiv vase zaprt krog, v katerega ni bilo moč prodreti ne z nasveti ne s priporočili ne z resolucijami.
Komisija za družbeni nadzor meni, da direktor Dagarin nima ne moralnih ne političnih in končno ne strokovnih kvalifikacij za to delovno mesto. Medtem ko je poročilo prišlo od komisije na sejo občinske skupščine, pa je direktor že odpovedal službo.
Prav bi bilo, če bi znova razmišljali o bodici in predlogu, ki je krožil po Črnomlju že pred leti: „Nesmisel je, da si različna kovinska podjetja gledajo čez plot, ko bi lahko poslovala kot en kolektiv"
R. B.
in dekleta iz bližnje okolice. Mladinski aktiv ima v načrtu več nalog na kulturnem, političnem in športnem področju, prav tako več akcij v okviru splošnega ljudskega odpora. Delovanje mladih se že močno čuti.
Zdaj si mladina želi klubskega prostora. Ker so tudi druge družbe-no-politične organizacije brez primernega prostora za sestanke, se dogovarjajo, da bi s skupnimi močmi preuredili stavbo, ki je last gasilskega društva. S tem bi odpravili žgoč problem tega kraja.
Ce bo ta akcija uspela, bo tudi za športno delovanje več možnosti. Pri nabavi rekvizitov bo pomagala krajevna skupnost, računajo pa tudi na podporo tovarne KOMET, saj jedro mladinskega aktiva tvorijo prav mla dinke iz tega obrata.
VINKO KOBE
Večje, sodobno
Kmetijska zadruga je začela preurejati lokal na Kolodvorski cesti v Črnomlju, kjer je svoj čas poslovala mesnica, zraven pa je bila slaščičarna. Iz obeh lokalov bodo uredili enega sodobnega, v katerem bodo razen mesa naprodaj še mesne delikatese.
Dela opravlja podjetje BEGRAD in bodo predvidoma končana pred
1.	majem. Kmetijska zadruga seje z obnovo lokala „Pri KIepcu“ lotila dolgoletnega načrta o modernizaciji mesnic.
4	-.g
Crmošnjice so tudi v letošnji zimi doživele nekaj svojih „velikih“ dni. Cez leto zapuščeni kraj, ki nima nobene avtobusne zveze, je bil posebno ob nedeljah in med šolskimi počitnicami izredno obiskan. Smučišča z vlečnicami privabljajo vse več gostov z belokranjske in novomeške strani. Zadnje nedelje je bilo v tem kraju nad 80 osebnih avtomobilov. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
ČRNOMELJ NI KOPER! Da so ga polomili, ko so pred leti v Črnomlju gradili stanovanjske bloke s terasasto streho, sc je kmalu pokazalo. Take strehe so zamakale, ker niso primerne za belokranjsko podnebje, bloke pa morajo po več letih popravljati. Nekatere stavbe so že dobile novo streho, druge v ulici Pod smerko, jo bodo šc dobile.
SPET KASNIJO - Do 20. januarja je bil rok za izdelavo razvojnih načrtov gospodarskih organizacij, toda kot je že običaj, nekateri svojo dolžnost vedno v roku opravijo, ne^ kateri pa vedno zamujajo. Tudi tokrat se je stara praksa pokazala kot železna srajca.
DAinES RAZSTAVA - Ob 19. uri bo v okviru proslav za občinski praznik odprta slikarska razstava Viktorja Zemljaka iz Krškega. Učenci glasbene šole bodo zatem priredili koncert.
ZDOMCI GRADIJO - Za grad
njo zasebnih stanovanjskih hiš je v letu 1973 izredno zanimanje. Že po novem letu je bilo vloženih nad 20 prošenj za gradbena dovoljenja. Največ graditeljev je za zdaj iz vrst zdomcev. Na dovoljenje pa bodo morali vsi nekaj časa čakati, ker en sam uslužbenec na tem oddelki ne zmore takoj ugoditi strankam.
MARENTIČ BO ZASTOPAL -Odborniki občinske skupščine so imenovali pravnika Antona Marentiča z člana sveta Zdravstvenega doma Novo mesto. Njegov mandat bo trajal 3 leta.
INFORMATIVNI ČASOPIS -Družbeno-politične organizacije v Črnomlju so pred kratkim izdale svojo prvo številko INFORMACIJ. To je na ciklostil razmnoženo glasilo, namenjeno dodatnemu obveščanju občanov. Prvo številko INFORMACIJ so dobili tudi odborni’ i občinske skupščine z drugim gradi-
Na zasedanju. občinske skupščine Črnomelj so 6. februarja razpravljali tudi o izpraznjenem delovnerfi mestu tajnika občinske skupščine, ker je dolgoletni tajnik Martin Tomc službo odpovedal. Namerava se upokojiti.
Lojze Šterk-novi tajnik
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so odborniki za novega tajnika imenovali Lojzeta Šterka, zdajšnjega predsednika občinske konference SZDL. Tovariš Šterk se je zadnji dan razpisa prijavil na to delovno mesto in tako sprejel nalogo, ki jo je zanj priporočila že občinska konferenca Zveze komunistov. Službo 'občinskega tajnika bo začel opravljati 1. marca letos.
,K mamam gremo na obisk,“ so se veselili malčki iz vrtca, ko jih je tovarišica peljala na ogled tovarne BETI. Veliko otrok una res v tem podjetju svojo mamo. Na sliki jih vidimo čakati pri vhodu, da je skupinica dobila strokovnega vodiča. (Foto: R. Bačer)
»Paket« je prišel v vsa podjetja
Kot kaže poročilo o položaju metliškega gospodarstva po novoletnih stabilizacijskih ukrepih, ne bo. kolektiva, ki ne bi zmogel „paketa“ prevzeti na svoja ramena. Večjih finančnih težav ne bo nikjer, pač pa bo poslej vsak gledal, s kom ima poslovne stike. Po podjetjih je položaj tak:
BETI: Podjetje ima za okrog 7,5 milijonov dinarjev terjatev, starih nad 90 dni, kar bo kolektiv veljalo
930.000	din. Za toliko se bo namreč zmanjšal dobiček iz leta 1972, vendar bodo to vsoto lahko prenesli, ker je bilo poslovanje zelo dobro. Za nad 4 milijone dinarjev pa so že dobili vplačil po novem letu. Malo teže bo laiti obvezen sklad obratnih sredstev, ker manjka 12,074.460 din, toda v roku, ki ga določa zakon, bodo vsoto zbrali po zaključnih računih v naslednjih 4 letih.
KOMET: Za 1,720.000 din ima podjetje terjatev, starih nad 90 dni, kar pomeni 215.000 din manj dobička. Zaradi dobrega poslovanja v preteklem letu bo ta izdatek pokrit. Primanjkuje pa trajnih obratnih sredstev, ki morajo kriti poprečne letne zaloge. Nekaj nad 2,6 milijona dinarjev, kolikor znaša ta primanjkljaj, bodo zbrali sami do konca leta 1975.
PRITOŽBA ODBITA
Častno razsodišče pri centralnem komiteju ZKS je pred nedavnim sporočilo, da zavrača pritožbo Martina Štefaniča iz Metlike, ki se je pritožil zavoljo partijske kazni, izrečene na občinski konferenci ZK v Metliki. Štefanič v svoji pritožbi (nad 20 tipkanih strani) ni uspel, zdaj ima možnost samo še pritožbo na kongres ZKJ.
»Dolenjski list« tribuna bralcev
KMETIJSKA ZADRUGA: Zastarane terjatve ima zadruga samo pri kupcih kmetih, ker jim kreditirajo repromaterial. Večina teh dolgov ni vprašljivih, ker bodo dolgovi v 95 odstotkih izterljivi, kljub vsemu bo potrebno odpisati okrog 60.000 din. Pač pa tudi temu kolektivu manjka 5,068.089 din trajnih obratnih sredstev. Po predvidevanjih bo manjkajoča vsota zbrana do konca leta 1975.
Kopalnico pogrešajo
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Metliki je pred dnevi razpravljalo o organiziranosti sindikata ter sklenilo, naj bo v vsaki temeljni organizaciji ^ruženega dela najmanj ena sindikalna organizacija. Precej so se zadržali tudi pri obračunu programa javnih del v minulem triletnem obdobju, o katerem bodo govorili še na občnih zborih sindikalnih organizacij. Občinski sindikalni svet predlaga, naj dodatno v program javnih del vnesejo gradnjo javnega kopališča.
Ugotavljajo namreč, daje v Metliki dosti starih hiš, v katerih sploh ni kopalnic, razen tega je veliko mladih ljudi na stanovanju pri zasebnikih, kjer ni priložnosti za kopanje in temeljito umivanje. Kjer so kopalnice, se souporabe branijo.
Prav tako je vodstvo občinskega sindikata podprlo nameravano integracijo med Metlikatransom in komunalnim podjetejm ter priporočilo, naj tako možnost iščejo še v drugih sorodnih podjetjih.
KOMUNALNO PODJETJE: Konec leta 1972 je imelo podjetje dovolj lastnih obratnih sredstev za kritje zalog, prav tako zaradi rednega plačevanja uslug ne bo prizadeto v omembe vrednem znesku glede odpisa zaradi zastarelih terjatev.
METLIKATRANS: V tem podjetju imajo celo več obratnih sredstev, kot jih določa zakon, pač pa bo lanski dohodek za okrog
490.000	din manjši zaradi odpisa neplačanih terjatev, ki so znašale 3,270.712 din.
MERCATOR - poslovna enota Metlika: Kolektiv kjije le 33 odst. predpisanih obratnih sredstev, medtem ko računa manjkajočih 67 odst. pokriti v štirih letniii obrokih po 431.223 din. Odpis terjatev starih nad 90 dni, pa imajo precej, vendar so večji dolžniki še pred koncem leta 1972 obljubili zaeotovo olačati
S podpisom: obljuba
Tudi delovne organizacije v metliški občini so v ponedeljek podpisale sporazum, ki določa novo stanovanjsko politiko in predvsem več sredstev za blokovsko gradnjo stanovanj.
V metliškem sporazumu, ki zade- hodnjih letih pri dodeljevanju stava novo stanovanjsko zakonodajo, novanj v podjetjih ne bosta odločala so številke malo drugačne kot pri več sama strokovnost in položaj, sosedih, vendar ustrezajo razmeram ampak tudi potreba.
Metličani znova in vsak dan ugotavljajo, da njihov kruh ni več tak, kot je bil, in se. pritožujejo čez kvaliteto, posebno pa zaradi tega, ker kruha dostikrat zmanjka že ob 14. uri, ko gredo ljudje iz služb. Navajeni so - večina jih stanuje na podeželju -da prinesejo domov vsaj hlebec svežegi kruha, in če tega ni mogoče, kupiti, mora kmečka gospodinja pustiti vse drugo delo in zamesiti kruh. Brez te osnovne hrane zlasti na kmetih ne ere!
V bitko za kruh
Doslej pritožbe občanov niso nič zalegle, zato so o tem dokaj ostro spregovorili tudi na nedavni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Poskusili bodo s tem, da bo sindikat uradno pozval metliške peke, naj poskrbijo za red. Ce gre za okvaro y peči ali kje druge v proizvodnji, bi morali to povedati in popraviti. Tako stanje, kot je, ne more ostati.
R.B.
doma. Po dogovoru, ki je potrjen z uradno podpisano izjavo pooblaščenega človeka iz vsakega podjetja ali zavoda, bodo delovne organizacije najmanj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov namenjale stanovanjski gradnji.
Od tega ostane 60 odst. sredstev kolektivom za razdeljevanje po svoji presoji, ostalih 40 odst. sredstev pa se deli: 25 odst. gre v solidarnostni občinski sklad, iz katerega sc bo plačevalo subvencioniranje stanarin in dajala pomoč pri gradnji najbolj potrebnim družinam, 15 odst. pa se namensko oroča za kreditiranje družinskih stanovanj v blokih.
S podpisom sporazuma je delavcem dano zagotovilo, da je njihov vlak zavozil na prvi tir in da v pri-
JAVNOST DOHODKOV
Družbeno-politična akcija za utrjevanje samoupravljanja predvideva tudi seznanjanje članov kolektiva z vsemi zaslužki, od najvišjega do najnižjega v podjetju. V metliški občini glede tega še ni vidnejših premikov, če izvzamemo tovarno BETI, ki je v svojem glasilu VEZILO meseca decembra poimensko objavila seznam zaposlenih, ki zaslužijo nad 2,500 din na mesec. Hkrati so ,za te ljudi navedli tudi, koliko so prejeli za kilometine in dnevnice do meseca oktobra.
SPREHOD PO METUKI
ŽUMBERŠKI VEČER - 17. februarja bo priredilo Žumberško društvo v Ljubljani ob 20. uri v Domu JLA tradicionalni večer. Za zabavo, jedačo in pijačo bo poskrbljeno, organizatorji pa obljubljajo tudi bogat srečelov. Dobitke so prispevala domala vsa metliška podjetja.
NAVDUŠENI OB ARIJAH -Solisti ljubljanske opere so s komično opero „Don Pasquale“ navdušili Metličane, ki sc jih je trlo v dvorani. Med poslušalci je bilo tudi veliko mladine. Torej denar, ki gre za taka kvalitetna gostovanja, le ni vržen proč, kot bi nekateri, radi dokazali.
BELOKRANJSKA PREJA Belokranjsko društvo v Ljubljani pripravlja za 24. februar prireditev pod naslovom „Belokranjska preja“. Nastopili bodo pevci, recitatorji in humoristi. Tudi prejšnja leta je društvo
organiziralo podobne, lepo uspele prireditve.
PESEK NE ZALEŽE - Čeprav delavci večkrat zasujejo jame v asfaltu s peskom, nič ne pomaga. Po nekaj urah je pesek vsenaokrog, le v jami ga ni. Bolje bi bilo, ^e bi namesto peska vrgli v jamo lopato asfalta.
VEDNO VEČ STRANK - Prodajalna tovarne NOVOTEKS na Partizanskem trgu je že nekaj časa odprta in stranke so se lokala dodobra navadile. To kaže iz dneva v dan večii promet.
ČEZ MLAKE IN BLATO - Pod do Doma TVD Partizan je zelo zanemarjena: polna je mlak in blata, kar jezi obiskovalce kulturnih prireditev, ki se za tako priložnost bolje oblečejo. Nujno bi bilo ta košček
'M':
wi /
Samoupravne vajeti trdneje v roke!
Se zima poslavlja? Po tem, kako sonce hitro raztaplja sneg, že lahko sodimo, da jemlje slovo. Za njo ostajajo žalostni sledovi na cestah. Napravila je veliko škode. Od nedelje dalje je promet prekinjen na cesti Brežice — Bizeljsko. Avtobusi vozijo samo do Župelevca in tudi Kumrovčan ne more naprej, ker je cesta v Stari vasi tako poškodovana. Z bizeljske strani pripeljejo z drugim avtobusom potnike do nevarnega odseka, po katerem gredo peš, da potem prestopijo. Na sliki pomladne vode ob dobovski cesti. (Foto: J. Teppey)
Borci povsod zraven, dokazi so tu
V obdobju 1968-1973 so prejela združenja v občini nekaj nad 9 milijonov dinarjev za graditev, nakup in
Samo bežen pogled na številke, .s katerimi prikazuje Zveza združenj borcev NOV v Brežicah udejstvovanje svojih članov v drugih družbenih organizacijah, zadostuje, da spoznamo njeno odprtost navzven. Četudi se ZB osredotoča na skrb za borce, ni gluha za dogodke okoli sebe, zlasti ne za nakopičene slabosti, kijih našteva pismo predsednika Tita.
V dvanajstih krajevnih organizacijah ZB j^ vključenih 1033 članov.
Zaposlenih je 197, kmetov 241, upokojencev 309, vojaških vojnih invalidov 129 in žensk 157. Poprečna starost borcev je 59 let in pol.
Precej je že ostarelih, precej invalidov, večina pa je še aktivnih. V Zvezi komunistov dela 124 članov, v društvih 115, v prosvetnih društvih 38, v krajevnih skupnostih 51. Nad sto borcev sodeluje pri splošnem ljudskem odporu in skoraj toliko pri civilni zaščiti ter Zvezi rezervnih vojaških starešin.
PARKET IN IGRIŠČE ZA PIŠEČANE
Osnovna šolo v Pišecah obiskuje 162 učencev. V učilnicah še nimajo parketa, zato komaj čakajo nanj. Vodstvo šole obeta preureditev učilnic in nekaterih drugih prostorov v kratkem času. V šolo bodo položili 380 kvadratnih metrov parketnih tal. Letos pričakujejo tudi asfalt na igrišču ob šoli. Zemeljska dela za asfaltno preprogo so že zastavili.
USPOSABLJANJE
POKLICNIH VOZNIKOV
Dvanajstega februarja se je v Brežicah začel pouk v oddelku poklicne šole za voznike motornih vozil. Tečajniki se pripravljajo na kvalifikacijo. Po opravljenem izpitu bodo dobili naziv voznika C kategorije. Šolanje organizira delavska univerza.
NAGRAJENI KMETJE
Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je pred dnevi razdehl 18 nagrad kooperantom, ki so lani oddali več kot deset tisoč litrov mleka. Pijeli so jih Drago Gerjevič, Vinko Gerjevič, Franc Novak in Alfonz Vašcer iz Zakota, Miha Rada-novič iz Slogonskega, Anton Marinček iz Župeče vasi, Slavko Presk^ iz Gornjega Lenarta, Franc Gramc iz Gazic, Ivan Curha'ek z Mosteca, Vinko Vogrinc in Franc Stanič z Vrhja. Martin Lupšina iz Globokega, Stanko Deržič in Marija Molan iz Bukoška, Milena Cvetkovič in Anton Cimski iz Rigonc, M^tp Prah iz Koritnega ter Feri Videnič iz Cerkelj.
ŠOLA ZA NEZAPOSLENE
Pri delavski univerzi v Brežicah so bili 12. februarja izpiti za slušatelje gostinske šole, ki so se pripravljali na polkvalifikacijo. Solo je obiskovalo 22 slušateljev. Financiral jo je Zavod za zaposlovanje. V tečaju so učili kuhanje, pripravo pogrinjkov ter strežbo v gostiščih.
LEPŠE UČILNICE
V Globokem so prišli učenci po polletnih počitnicah v prenovljene prostore. V učilnicah so jim ta čas položili parket. Zdaj so veliko bolj čiste in prijazne.
NOVO v BREŽICAH
PRIPRAVLJALNI SlABI. Do 20. februarja bodo po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ustanovili štabe za priprave na referendum o samoprispevku za šolstvo in zdravstveni dom, V štabih bodo delali odborniki občinske skupščine, predstavniki krajevnih organizacij SZDL in ZK, sindikalni delavci, vodstva mladinskih aktivov, člani ZB NOV in drugih organizacij.
POČASTITEV PRAZNIKA. Solarji so imeli 8. februarja prost dan. Dijaki so pripravili proslavo v prosvetnem domu, učenci osnovne šole bratov Ribarjev pa v domu JLA. S kulturnim sporedom so se spomnili Prešernovega dneva na vseh okoliških šolah. Kratek program so v Brežicah pripravili 9. februarja tudi za starše in ga vključili v dnevni red roditeljskega sestanka. Ob tej priložnosti so seznanili starše z uspehi učno-vzgojnega dela v prvem pollet-
STISKA NA POSTI. Pred leti prenovljeni prostori brežiške pošte postajajo tesni,zlasti okoli prvega v mesecu, ko se nabere pred pultom veli-
ko strank. Direktor podjetja PTT Novo mesto je pred dnevi z arhitektom obiskal pošto v Brežicah z namenom, da bi se čez leto ali dve lotili prezidav in bolje izkoristili razpoložljivi prostor.
PO POKOJNINO. Krajevni uradi sprejemajo ta čas zahtevke kmetov in preužitkarjev za pokojnino. Z novim letom je namreč začelo veljati obvezno starostno zavarovanje, iz katerega izvira pravica do pokojnine za vse kmete, ki so dopolnili 75 let. Pri vlogi pokojninskiJi zahtevkov morajo upravičenci prinesti s seboj osebno izkaznico, posestni list ter izjavo o plačevanju pokojninskega prispevka.
ENA SAMA MIZA. Brežiški zdravstveni dom zaposluje pet patronažnih sester. Zaposlitev imajo sicer na terenu, toda enkrat na teden morajo usklajevati svoje delo z drugimi službami in urejati pisarniške posle. Na voljo imajo tako majhen prostor, da lahko postavijo vanj eno samo pisalno mizo, nanjo pa le en pisalni stroj.
Do marca bo slika jasna. Člani občinske konference ZK v Krškem bodo tedaj dobili pregleden odgovor o uresničevanju lani sprejetih sklepov za uveljavljanje ustavnih dopolnil. Zvedeli bodo, kaj še ovira delovne ljudi na poti do neposrednejšega samoupravljanja. Na tej seji bodo člani konference lahko rekli, do kod so ustavni položaj delavca v občini oz. v kolektivih že uveljavili in kaj jih še čaka.
V obratih napredujejo. Razgovori za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela dajejo sadove. Za kolektive, ki so imeli zdaj zelo malo ali nič vpliva na gospodaijenje, na svoj razvoj, na delitev dohodka, gradi-
popravilo stanovanjskih hiš za borce. Na letnih skupščinah so letos povsod zahtevah, naj bi tudi v letu 1973 izločili del sredstev za pomoč tistim borcem, ki svojih hiš niso dogradili ali poplavili. Boje se, da solidarnostni sklad ne bo odobraval manjših posojil za adaptacije, in tako bodo zamudniki prikrajšani.
Sklad za borce je v minuhh treh letih razpolagal z nekaj več kot 1,114.000 dinarji. Ta denar je uporabil za priznavalnine borcem, za študijsko pomoč njihovim otrokom, za zdravljenje članov ter oddih v Savudriji. Lani je razdelil za te namene 454 tisočakov, predlanskim 360 tisoč in leta 1970 297 tisoč dinarjev. Priznavalnine prejema 97 borcev. Med njimi je 33 kmetov in neglede na katastrski dohodek je tudi zanje najnižja priznavalnina 150 din.
J. T.
Obračun
Ta čas, ko se občani pripravljajo na podaljšanje samoprispevka za naslednjih pet let, jih predvsem zanima, kako je bil porabljen do sedaj zbrani denar. Od marca 1968 do 15. januarja letos se je nateklo natanko 5,997.070 din. Ta znesek se bo do konca februarja povečal še za okoli 200 tisočakov.
Odobr za usmerjanje investicij v osnovno šolstvo je tedaj pripravil program, ki ga je uresničeval tudi s posojili in sredstvi iz drugih virov. Skupne naložbe v šole so v petletnem obdobju dosegle vsoto 14,177.660 din.
Na osnovno šolo v Artičah so v času od 1968 do 1970 napeljali centralno kurjavo, dozidali prostor za kotlovnico in upravne prostore, uredili telovadnico v prosvetnem domu in zgradili rokometno igrišče, za kar so brez upoštevanja sredstev krajevne skupnosti in šole porabili 425 tisoč din.
V Brežicah je bila medtem zgrajena osnovna šola bratov Ribarjev, ki je veljala 9 milijonov din. Osnovna šola na Veliki Dolini je dobila rokometno igrišče za 72 tisoč dinarjev. Dobovski osnovni šoli so pomagaU pri nakupu opreme z zneskom 33.366 din.
V Cerkljah so lani začeli dozida-vati pet novih učilnic in prostor za otroško varstvo, kar bo veljalo 3,352.000 din. Poleti bo na vrsti preureditev starega poslopja, za kar je že rezerviranih 1,290.000 din.
Na vrsto ni prišla dozidava in adaptacija osnovne šole na Bizeljskem, dozidava štirih učilnic v Artičah in odmaknila se je ureditev glo-boške in pišeške šole. Zanje borno zbirali denar v naslednjih petih letih.
V CERKLJAH „PLANINA'
V Cerkljah ob Krki je bil pred dnevi redni letni občni zbor prosvetnega društva „Pla-nina“. Doslej je bil najbolj delaven moški pevski zbor, tokrat pa so se dogovorili še za nekatere druge oblike amaterskega udejstvovanja. Razmišljajo o ustanovitvi dramske ali folklorne skupine. Zagreti so predvsem za uprizoritev kakega odrskega dela, ker bi ga lahko naštudiral že v naslednjih dveh, treh mesecih.
V znamenju puntov
Obletnica hrvaško-sloven-skega punta bo zazvenela v številnSi spominskih prireditvah, ki jih pripravljajo organizacije in društva v krški občini.
Na gradu v Brestanici bo posvečena boju za staro pravdo revija pevskih zborov. Filatelisti pripravljajo razstavo, ki bo ponazaijila uporništvo skozi stoletja. Avto-moto društvo Krško pa bo poskušalo spraviti v življenje zamisel za avto rally.
Najbolj množično se bodo vključili v praznovanje pionirji. Občinska zveza prijateljev mladine dobiva vsak dan nove prijave odredov za tekmovanje, ki je bilo razpisano za plaketo Matije Gubca. Zgledu pioniijev v krški občini sledijo odredi širom po Sloveniji. Na pohodih po poteh kmečkih upornikov pred štirimi stoletji bodo spoznali prizorišča tragičnih zgodovinskih dogodkov, v katerih so v boju za pravico izkrvaveli naši pradedje.
Na puntarske dni bo v Kostanjevici spominjal rodove lik Matije Gubca, ki gaje iz hrastovega debla izoblikovala umetniška roka Toneta Kralja, V Kostanjevici bo 30. junija medobčinska prireditev, na kateri se bodo zbrali ljudje iz Posavja in počastili obletnico kmečkih uporov. Kresovi po hribih bodo naznanili ta veliki dogodek, ko bodo odkrili Gubčev kip in se poklonili spominu l^ečkega kralja.
J.T,
tev stanovanj in še marsikaj drugega, dostop dc samoupravnih vajeti veliko pomeni. Najdlje so po besedah sekretarja občinske konference ZK Milana Ravbarja prišli v Labodu, Lisci, Metalni in ljubljanskem Žitu za obrat Imperial. S Krerhenom v Novem mestu in Cestnim podjetjem so razgovori še v teku.
Tudi zapletov okoU obrata mariborske Metalne na Senovem ni več. Zveza komunistov je lansko jesen zahtevala za tovarno gradbenih žerjavov ustanoviti TOZD v okviru združenega podjetja. V Metalni s tem niso soglašali. Takrat so menili, da zaradi začetnih težav v proizvodnji to ne bi bilo primerno. Pozneje so mnenje spremenili in se odločili, da bodo dali obratu kar največjo samostojnost, položaj temeljne organizacije združenega dela. Za zaposlene pomeni to večje pravice, pa tudi večjo odgovornost.
Generalni direktor podjetja Boris Vadnjal je minuli teden obiskal obrat na Senovem, nato pa še občinsko skupščino, kjer je imel s predsedn^om razgovor p težavah obrata. Osebni prejemki zaposlenih so za to pa-
nogo še vedno zelo majhni, na ravni zaslužkov v konfekcijskih obratih Lisce in Laboda, Kovinarji dobijo na mesec povprečno po 1420 din osebnega dohodka, ker se še vedno otepajo s težavami novega poklica.
J. TEPPEV
INTEGRACIJE
PRIPRAVLJAJO
V krški občini je predvidenih več združitev. Najdlje so stekle priprave za integracijo Splošnega obrtnega p^je^a SOP in Splošnega kleparstva iz Kostanjevice, Resno so se lotili združevanja tudi v Celulozi in Papir-konfekciji. Komisija dela že precej časa in proučuje prednosti tega koraka. Tudi Kovinarska najbrž ne bo ostala sama. Za integracijo se dogovarja z ljubljanskim izvoznim in uvoznim podjetjem Commerce.
RAZSTAVA V BRESTANICI
Klub likovnih amaterjev Svobode v Krškem je v soboto, 10. februarja, v galeriji samorastnikov v Brestanici odprl likovno razstavo. Ta prikazuje likovna dela iz Prešernovega življenja in ilustracije njegovih poezij. Razstavo so povezali z nastopom dijakov brežiške gimnazije in koncertom moškega pevskega zbora iz Brestanice.
SPROTI O DOGODKIH
Člani pplitičnega aktiva želijo biti pravočasno informirani o vseh pojavih v gospodarstvu, zato so v anketi, ki jim jo je poslala občinska konferenca SZDL, odgovorili, da želijo slišati predvsem gospodarske informacije. V četrtek je bil prvi razgovor te vrste. Odslej se bodo zbrali vsak mesec na razgovoru s predstavniki gospodarskega in družbenega življenja v republiki. To bo pripomoglo, da bodo v občini laže vplivali na dogajanja in usmerjali politično delo. V preteklih let^ je bilo tega seznanjanja premalo. Aktiv se je sestal običajno takrat, ko je bilo kaj narobe, ko je bilo treba stvari reševati, za ukrepanje pa je bilo že pozno. Ob sprotnem obveščanju dogajanj v republiki In občini pa bo možno marsikaj preprečiti, menijo aktivisti.
LETOS 80-LETNICA GASILSTVA
Gasilsko društvo v Brestanici bo slavilo 80-letnico obstoja. Jubilejne priprave že zaposlujejo gasilce in na nedavnem občnem zboru so se dogovorili za naloge, ki čakajo društvo pri organizaciji prireditev v okviru tega pomembnega praznovanja.
IZREDNO ZANIMANJE
Izobraževanje dobiva zadnje čase tudi na vasi večjo veljavo. Ljudje sc odločajo za nove kulture (ribez, sadne plantaže, jagode, kumarice) in obnavljajo vinograde, pri tem pa želijo čimveč strokovnih nasvetov, pa t.udi splošnih informacij o razvoju kmetijstva pri nas. Nedeljska predavanja, ki jih prireja na podeželju kmetijska sekcija občinske konference SZDL, obiskuje po 50 in ponekod do 90 kmetov. To dokazuje izredno zanimanje za strokovne m druge nasvete ter dovzetnost za napredno kmetovanje.
Na levem bregu Krke v Kostanjevici gradi Pionir nov obrat za Splošno mizarstvo Krško. Otvoritev napovedujejo za praznik krške občine 4. julij. Trenutno delajo mizaiji sredi Kostanjevice, kjer so zelo utesnjeni in kamor taka delavnica ne sodi, saj kraj kazi. (Foto:
KRŠKE NOVICE
TUDI CICIBANI! - V podmladek Mladinskega društva Bohor-Senovo so pričeli včlanjevati tudi cicibane. Zanje so že pripravili začetni smučarski tečaj, v prihodnje pa jih bodo vključevali v redne izlete podmladkarjev.
„NASE 0K0LJE“ - S tem naslovom je Krško hortikulturno društvo pred dnevi izdalo v nakladi 600 izvodov prvo številko svojega glasila. V njem so zapisali marsikaj o dosedanjem delu in razgrnili načrte za priliodnost. „Naše okolje“ bo izhajalo odslej dva do trikrat na leto, prva številka pa prinaša poleg nekaj strokovnih člankov tudi vrsto fotografij najlepše urejenih cvetličnih vrtov krških občanov.
VECJI odkup - V preteklem letu so kooperanti Agrokombinata v krški občini oddali v 35 zbiralnicah več kot 1,6 milijonu litrov mleka, kar 300.000 litrov več kot leto poprej Ob desetletnici organiziranega odkupa, 1975. leta, naj bi zasebni kmetovalci prodali s posredovanjem Agrokombinata že poltretji milijon mleka. >
„VELIKA PUNTARIJA“ - Odlomek iz tega pomembnega dela dramatika Krefta študirajo ta čas člani DPS Svoboda iz Krškega pod režijskim vodstvom Rajka Stuparja. Občinstvu se bodo predstavili še ta mesec in s tem počastili 400-letnico hrvaško-slovenskega kmečkega upora.
NAGRADNI NATECAJ - Občinska zveza prijateljev mladine je skupaj z občinsko zvezo ZB NOV pred nedavnim razpisala nagradni natečaj za literarne prispevke o hrvaško-slovenskem kmečkem uporu in narodnoosvobodilnem boju. Natečaja se lahko udeležijo vsi pionirji, ki so vključeni v tekmovanje za „Plaketo Matije Gubca“. Deset najboljših prispevkov bodo nagradili, vsi udeleženci natečaja pa bodo prejeli „Gubčevo značko",
29 ODGOVOROV - Na anketo o obveščanju v delovnih organizacijah je občinskemu sindikalnemu svetu poslalo odgovore 29 osnovnih sindi-kalnili organizacij. Zbrano gradivo sedaj analizirajo, zatem pa bodo ukrenili vse potrebno, da bi se obveščanje zaposlenih le izboljšalo.
OBSSVORHO
Vnema ob vodovodu za 7 vasi
Do tod topel abtobus, naprej po 2 uri in več peš tudi tisti mali, ki hodijo šele v 3. razred. Dopoldanska izmena vstaja ob pol petih in prej, popoldanska pride domov ob 20. uri in pozneje. Vsi pa gazijo v temi! (Foto: Železnik)
Po obljubah se ne da voziti
Kaj je cesta Bieg-Jurklošter, regionahia ali gorska? Cestno podjele Novo mesto, kot pravijo, za svoj del v zimskem času ne more prevzeti odgovornosti, zato so že pr^ 29. novembrom kar na Bregu postavili znak „Prepovedan promet za vsa vozila“ z dopolnilno tablo ,4*revoz na lastno odgovornost". Okrog 40 otrok zato [>ešači po 8 in več kilometrov.	skibi za cesto vso zimo, ker ima na
Nejevolji ni ne konca ne kraja.	Lisci lep dom, vlečnico in marsikaj.
Konfekcija Lisca je naslovila na	Krajevni skupnosti Loka so obljubili
""estno podjetje pritožbo, na vratih	neki denar za pomoč pri vzdrževa-
šredsedstva sevniške občinske skup-	nju te republiške ceste. Konfekcija
Ičine si podajajo kljuke skupine	LISCA ima zagotovljen lesen snežni
staršev z Razborja, Polja, Lisce,	plug, za vsak primer celo Laporni-
kov buldožer, skratka, cesta je verjetno bolje vzdrževana kot marsikatera druga. Zato je prometni znak o prepovedi prometa in o vožnji na lastno odgovornost osupnila vse. Šo-feiji šolskih avtobusov sedaj vozijo do znaka, zakaj znake je treba spoštovati, otroci pa morajo dalje peš.
V Sevnici nihče ne ve, kje je bila objavljena ta prepoved, kot določa
zakon, niti šef delovodstva Cestnega podjetja Povše ne. Ob obisku na sedežu delovodstva je bil sicer prepričan, da to piše že v zakonu o javnih cestah, tam pa stoji le, da je to regionalna cesta. „Morda je kaj v po-godbi,“ je dejal. Turisti, ki se pripe-yejo na Breg iz Hrvatske ali od drugod, seveda tudi ne berejo pogodb ali podobnega. Kdo jim bo pojasnil razočaranje? Morda občani, ki sipajo jezo na znak, da je malokdaj na mestu?
Konfekcija LISCA omenja znak ,jObvezna zimska oprema" ali dopolnilo „Poledica na cesti“. Občani bi bili za začetek zadovoljni, če bi namestili vsaj dopolnilno tablo „Dovoljeno 2 km“, kolikor je ravninskega dela ceste, kjer ni nobene nevarnosti. Ali niso ljudje dovolj uvidevni, zakaj jim ne bi šli cestarji vsaj toliko naproti?
A. ŽELEZNIK
KAREL SANTEJ, oče dveh otrok in delavec v Kopitarni; „To je šiht, ne šola! Obljubljali so prevoz z Razboija, potem je šlo do Rude, Rudskega mostu... Otroci ne pešačijo le po cesti, koliko je treba še po ste-zah!“
Poljane, celo Cirja iz Laške občine. Kdo bi jim zameril? Ko so predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti in občinske skupščine z muko prepričevali občane, da bodo poskrbeli za avtobusni prevoz otrok, pred šoInih v sevniško šolo - na Razborju bosta poslej le prva dva razreda — so se občani še nek^o potolažili, sedaj pa se čutijo opeharjene. Kdo je temu kriv?
Že v jeseni je bil na pobudo TiS na občini sestanek predstavnikov republiškega cestnega sklada in novomeškega Cestnega podjetja. Sevni-čani so hoteli zagotovila, da bo cesta prevozna tudi v zimskih mesecih. Tudi sicer je uveljavljen zanimiv način zinske službe za to cesto. Konfekcija LISCA namreč vestno
SEVNIŠKI PABERKI
RDECI križ: kje SO DRUŽBENI DELAVCI? V začetku januarja se jc sestal koordinacijski odbor pri občinskem osboru Rdečega križa. Tudi za letos jim je republiški odbor predpisal dosti višji načrt za krvodajalsko akcijo, ki bo poleti. Lani so s težavo zbrali 560 krvodajalcev, letošnji načrt jih predvideva 817. Za primerjavo: trebanjska občina ima ob 1.000 manj prebivalcih načrt za nad 1.500 krvodajalcev! Na seji so v glavnem obravnavali pomoč osamelim. Žal je seji prisostvoval le predstavnik predsedstva občinske konferenoc ZMS!
TA PRESNETI „E“ - Kako se sliši klavirska skladba, če pianist pozabi noto? Kdor ima tanjše uho bo pač rekel, da nc zna igrati. Mladi učenci klavirja pa so morali v dvorani sevniškega Partizana na proslavi kulturnega praznika igrati na klavir, kjer je bila nema tipka „E“. Denar jc pač le za eno uglaševanje na leto, tako jc bilo doslej, kako pa jc za pomoč v takih „izrednih** pri-
merih? Uglaševalec iz Ljubljane je lani računal Ic 100 dinarjev.
VETERNIK, KREMEN; VSI VI-KENDARJI NE POMAGAJO -Krajevna skupnost pomaga, tudi nekateri posamezniki, ki imajo tod vinograde, vendar bi pot terjala še kaj več, vsaj to, da bi priskočili na pomoč vsi, ki imajo tod vikende. Vaščani menijo, da bi jim lahko kaj pomagali tudi gozdno gospodarstvo, ki ppobere tod precej lesa.
NE ZAMUDITE RAZSTAVE NA GRADU - Slikarska razstava od baroka do impresionizma v galeriji na sevniškem gradu prikazuje neprecenljive slike največjih sloveskih slikarjev. Odprta jc št do srede 21. februarja, vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure.
TEXAS NA CESTI ZAVRATEC-BUCKA - Na malokateri cesti lahko sreča človek toliko raznih neregistriranih vozil, mopedov brez luči v temi ali avtomobilov in traktorjev le z eno lučjo. Ce nekaterim niso mar ljubi predpisi ali lastna varnost, bi naj pomislili vsaj na druge!
če boste te dni iskali koga v Dolenjih, Srednjih ali Gorenjih Laknicah, Trščini, Pavli vasi, Škovcu ali Vrhu nad Mokronogom, boste našli doma kvečjemu stare žene, drugi so vsi na „trasi“, kot pravijo. Gradijo vodovod, vreden najmanj 100 starih miljonov, tiho in zagrizeno, kot znajo ljudje v teh hribih.
250 m izkopa. Inž. Starc, ki je delal načrte, je baje dejal, da ne more biti
Javne razprave o osnutkih zakonov o kmetijskih zemljiščih, dedovanju in še vrsti vprašanj, ki jih te dni prireja občinska konferenca SZDL, so izredno dobro obiskane. 6. februarja je o teh predlogih predaval v Sevnici dr. Ceferin, predsednik zakonodajno-pravne komisije pri slovenskem izvršnem svetu. Sevničani menijo, da bi nobvi zakoni poleg količinskih določil morali upoštevati tudi vrednostna merila. Kako bi sicer ravnali v posavskih malih in razseljenih kmetijah? (Foto: Železnik)
Sedaj ko imajo glavni vod že zasut, ko je izkopana že večina jarkov 10-kilometrskega omrežja, so napisali prošnje na nekatere delovne organizacije za pomoč. Pristavili so še, da so že naredili za 300 tisočakov del, žal niso pristavili, da delajo šele od lanskega 9. decembra! „Tudi nismo napisali koliko stane vse. Kdo bi nas potem vzel resno!** meni predsednik gradbenega odbora Friderik Žibert. Sicer pa v ljubljanski „Totri** naročilnice krajevne skupnosti sploh niso vzeli resno, v Žalcu pa so se začudili, da jim občina ne da „dinar na dinar**, kot je na Štajerskem!
Obstaja vzhodno in zahodno delovišče: na prvem je predsednik Žibert, na drugem je logar Franc Lindič. Vse naredijo sami. Med njimi so ljudje, vešči raznih poklicev. Sami so trasirali. Kot je naknadno ugotovil geometer, so se usekali za malenkost, ki ni vredna omembe. Sami poznajo to zemljo, sami polagajo cevi. Vse je bilo tako točno zakoUče-no, da je Lindič lahko določal vaščanom izkop kar od količa do koli-ča na karti doma, zato tudi ni bilo sporov.
Odkod denar? ,J*rispevki so različni: za večje kmete - kdo je tu lahko sploh velik kmet! - 5.500, za srednje 4.000, za manjše kmete in delavce 3.000, toliko tudi za viken-darje; Za zidanico pa je poo 2.000 dinarjev, kolikor ,zglUiajo*,*‘ pravi Franc Lindič. Vsak pa ima še okrog
kdo ima,** vedo povedati v gradbenem odboru. Vse od osvoboditve sem še niso terjali kaj posebnega od družbe. Drugod bi iz takšne ^cije prav gotovo že naredili družbeni problem, se vsaj razpisali, ti pa so bili tiho, dokler jih nismo sami obi-^ skali. Živijo na meji enega najrevnejših delov trebanjske in sevniške občine. Večina hiš stoji ravno na sevniškem koncu. Delovna vnema brez primere teija res nesebično pomoč vseh organov in delovnih organizacij, ki pa jih seveda tod ni. Ks^o bodo ocenjevali svoj prispevek tam.
F^RIDERIK ŽIBERT, cestar: „Koliko pralnih strojev bo prodalo „Gorenje“ v te hribe, ko bo voda. Deset jih je že. Če bi nam odstopili denar ene televizijske reklame ... Avtomobili družbic, namenjenih v gorice, so samo dvigali prah na strehe, kjer smo stregli kapnico!“
gršega terena za vodovod, kot so ti griči. Vseeno pa se je odločila večina domačij, okrog 100. Uhajanje s skupne akcije je le v Srednjih Laknicah.
„Pobiramo akontacije tudi le po 50 ali manj dinarjev, kolikor pač
FRANC LINDIČ, logar: vse je bilo narejeno v letošnji mili zimi, čez en mesec bo narejenega že tri četrt, če bo vreme! Katero podjetje bi prevzelo takšna dela? Kje je še zajetje, zbirnik, črpalka!
kamor hodijo zaposleni iz teh hribov?
A. ŽELEZNIK
V Trebnjem že trtje ieto zapored prirejajo ob proslavah kulturnega praznika srečanja domačih kulturnih ustvaijalctNajprej se predstavljajo z nekaj točkami, sledi še mgovor o dejavnosti, težavah in drugem. Letošnjeg' srečanja so se udeležili: moški pevski zbor z Mirne, iz Mokronoga ter žensld zbor iz Velikega Gabr.. Predstavili so se tudi igralci iz Vel. Loke z odlomkom iz „Miklove Zale“, harmonikar Slavko Žn. iaršič iz Mokronoga, večer pa je „povezoval“ inž. Jože F^kner. Zelja kulturnikov je, da ti večei’ prerastejo v tedensko revijo amaterskih skupin. (Foto: Železnik)
Motel: sanica odpovedala?
v takšnem slogu poletijo na mirenski 40-metrski skakdnici! Če bo v nedeljo dovolj snega, bodo priredili tekmovanje za dolenjski pokal.
NIŽJI DAVKI ZA MANJ DONOSNE OBRTI
Občinska skupščina je na predzadnji seji v lanskem letu sprejela davčno olajšavo za dimnikarstvo, kovaštvo, šiviljstvo, krovstvo, sedlarstvo, kolarstvo in sodarstvo ter popravljanje čevljev. Večine teh obrtnikov je že tako malo, da bi jih res lahko iskali z lučjo pri belem dnevu, pa jih ne bi našli. Olajšava znaša 50 odstotkov od osnove za odmero.
Ljudje so si med seboj različni eni se do nezavesti skregajo za svojo pravico, drugi se raje umaknejo, tretji se potulijo in gulijo dalje. Ža-kaj pa je morala stran receptorka motela Putnik v Trebjem, je posebno ljudem na Cvibljem uganka. Čutijo se namreč sokrivi za nekaj, kar bi lahko imenovali morda tudi nepotrebna majhna pozornost. Ali pa morda ne?
Dekletu očita upravnik motela Mežan nelepe stvari: „Vedno smo jo [ morali opominjati zaradi ponavljajočih se napak. Kdo ve, kohko pod-I kupnine je prejela! Sicer pa je sama napisala odpoved!**
Doma je nismo našh. Brez službe I je, vpisala se jc v tečaj za strojepisje. Slu^a v motelu jc bila njena prva, okrog 3 leta so minila. Kaj naj bi izbilo sodu dno?
Menda darilce, ki ji ga je želela dati v imenu Cvibeljčanov za novo leto Sonja Koporc, ki je iz Cviblja imela z receptorko še največ stikov. To naj bi bilo povod za javno grajanje na sestanku kolektiva, v prisotnosti direktorice iz Ljubljane. Kakšne zveze je imela receptorka s I Cvibeljčani, ki med drugim oddajajo turistom tudi sobe? Še pred leti naj bi receptorka na Cviblje napotila avtobus turistov. Čemu jih je? Ker I jih v motelu ni imela kam dati! Pošalita se je s Sonjo: „Tu imaš avtobus,** ko jc Sonja čakala na parkirišču, kot to dela večina Cvibeljčanov. „Kam naj jih dam? ** Nekaj časa je pomišljala, nato pa je avto-I bus odpeljal na Cviblje. Seveda so se
TIP-TOP: PREMIKA SE
Minuli četrtek je obiskal Trebnje [glavni direktor TIP-TOP, tov^ne modnih oblačil iz Ljubljane, ki ima svoj največji obrat v Trebnjem. V razgovoru s predstavniki družbeno-političnili organizacij pri predsedniku občinske skupščine je direktor zagotovil, da bodo priredili v trebanjskem obratu razgovore delavcev o samoupravnih sporazumih za ustanovitev TOZD, skupno z družbenimi dejavniki in sredstvi obveščanja pa bo podjetje storilo tudi več za pridobivanje delovne sile.
ti gosti še večkrat vrnili, ker jim je ugajalo.
Receptorkina mati se spominja zgodbe, ki jo je pripovedovala hčerka, kako sta se poleti v motelu ustavila dva avtobusa, pa ni bilo pijače! Motel je nasploh betežen. Receptorka je, kot pravi mati, na upravnikov pritisk napisala odpoved. Ni čakala niti na odpovedni rok, tega ji tudi nihče ni omenil. Na občini pa je bila še lani vrsta sestankov o tem, kako naj bi motel usmerjal goste v Cviblje ali kamorkoU v Trebnje, če ne more sprejeti gostov ...
A. Ž.
1
PONIKVE: GASILCI VPLAČALI KOMBI
Vse kaže, da gasilska društva, tista, ki še nimajo vozil, tudi letos ne bodo popustila z akcijami za nabave kombijev. Danes bi ga morali dobiti v Ponikvah, saj so kupnino že vplačali. Tudi v Sevnici ne marajo zaostajati: vneto zbirajo denar, nabaviti želijo vozilo z dvema zadnjima osema, ki velja okrog 67 tisočakov.
IZ KRAJA V KRAJ
MIRNA: TREBNJEMU ZA PUSTA! Minuli četrtek se je sestal na Mirni pripravljalni odbor pustnih veseljakov, ki jo bodo prav gotovo tudi letos Trebanjcem dodobra posvetili. Kako, je seveda tajnost' sicer pa naj se Trebanjci spomnijo samo leto nazaj: topa za proizvodnjo snega, stroja za teptenje snega, kmetijsko zadrugo, ki se je vrgla v trgovino, krompiijeve olupke in še marsikaj!
SREDNJI LAKENC: STOP ZA DOLINCE - Nekaj gospodarjev ni imelo zaupanja v uspeh celotne akcije za skupni vodovod. Graditi so pričeli na lastno pest iz zajetja, ki jim omogoča vir vode z naravnim padcem. Seveda pa to ne rešuje vprašanja preskrbe z vodo za hiše, ki ležijo više. Le-te naj bi pobrali drugi? Zaradi tega je 5 gospodarjev, ki so delali na lastno pest, že dobilo prepoved za nadaljnja dela.
USPEŠNI GASILSKI OBČNI ZBORI - Minulo nedeljo so bili opravljeni zadnji gasilski občni zbori. Pri občinski gasilski zvezi so za-dovljni z udele^o, predvsem pa s tem, da so se skoraj vseh udeležili
tudi predstavniki Socialistične zveze; povezava bo torej tudi vnaprej lahko prinesla še dosti dobrega.
MIRNA:	KDAJ BANKA? V
kratkem bodo v tem drugem industrijskem središču občine odprli podružnico Službe družbenega knjigovodstva. Živahen razvoj gospodarstva to terja, torej še eden od znakov mesta!
SE SKRIVA POD VOJNO TAJNO? Delo rezervnih vojaških starešin nikakor ne bi smelo biti skrito očem javnosti. Ravnoo to je namreč odUka našega sistema splošnega ljudskega odpora. Tisti, ki je po ukazu zadolžen za dajanje obvestil v občinskem merilu, pa še vedno molči, kljub zanimivemu in razgibanem delu organizacije. Doklej?
DOBRNIČ: POMOČ ZARES - V soboto je bil v krajevnem uradu sestanek, ki so se ga udeležili predsednik občinske skupščine Ciril Pevec s sodelavci in predsednica občinske konference SZDL Ivanka^ Pavlin. Med drugim so se pogovarjaU o zamisli začetka vseslovenske akcije za izvedbo proslave 30. obletnice ustanovne konference AFŽ.
KflCEVSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE 4>K0GEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE
Kje je 25 din?
v teh dneh ustanovljeni aktiv komunistov - delavcev razpravljajo predvsem o oblikah delavske kontrole. Na Kočevskem, verjetno pa tudi drugod so komunisti - delavci ugotavljali predvsem, da morajo biti bolje obveščeni o izplačanih osebnih dohodkih vodilnih ali vseh delavcev, dnevnicah, kilometrini, reprezentančnih stroških, stanovanjskih posojilih in.drugem.
Izrečenih je bilo mnogo dobrih misli, hkrati pa sc je pokazalo, da delavci ne bodo mogli uspešno kontrolirati porabe denarja, ki so ga ustvarili, če ne bodo vedeli, kako se dohodek ustvarja in deli.
Nekdo je dejal: „Pred leti je neki delavec travo pokosil, posušil, naložil na voz in odpeljal domov.. Za to je dobil 10 din,-seno pa je stalo oziroma bilo vredno 35 din.“
Delavcu seveda ne more biti takoj jasno, kam je izginila razlika 25 din. Naštejem naj samo nekaj zadev, za katere je verjetno šla ta razlika: za gnojenje in najemnino travnika (če je bilo gnojenje potrebno in je bilo treba najemnino plačati), za delno obrabo (amortizacijo) konja, voza ali traktorja, za prispevke na osebne dohodke (zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek), prispevek za proračun občine (tudi občinska uprava, šolstvo), republike (tudi ceste), zveze (tudi za vojsko), za skupne službe podjetja, za zbornico, za vodo, elektriko, pa seveda za sklade: poslovni (razširitev podjetja itd.), sklad skupne porabe (dopust, prehrana), rezervni sklad; pa za stvari, o katerih so posebno zavzeto razpravljali: za dnevnice, kilometrino, reprezentanco, stanovanjsko gradnjp, plače vodilnih itd.
Pravo samoupravljanje	se
začne prav s podobnim vprašanjem: „Kam gre ostalih 25 din? “ Seveda pa morajo biti delavci vztrajni in zahtevati, da res dobe tudi odgovor na svoje vprašanje. Ob mesečnem, tromeseč-nem, polletnem in letnem pregledu poslovanja lahko delavci dobe povsem natančne podatke, koliko so ustvarili (dobro je, če so podatki premerjani z istim obdobjem lani) in kako je bil ustvarjeni dohodek razdeljen. Ob tem se bodo na osnovi pravih podatkov lahko vprašali, če bi lahko kaj privarčevali še drugod (ne le pri dnevnicah, kilometrini, itd.), pri elektriki, vodi materialu, pa tudi če bi lahko oni (ali en izmed obratov podjetja) v istem času več naredili, če ni v tem ali onem oddelku preveč režijskih ur itd.
Sčasoma se bodo začeli delavci spraševati še: Kaj pa nam nudi zbornica za naš prispevek? Kaj naredi z našim denarjem občina, šolstvo, zdravstvo, socialno zavarovanje, cestni sklad, vodna skupnost? Itd., itd. To pa je nadaljnja, še bolj okrepljena oblika samoupravljanja in tudi delavske kontrole oziroma kontrole vseh občanov.
J. PRIMC
Obljube že uresničujejo
Osnovno šolo Struge je 22. decembra obiskala komisija za organizacijo proslave 100-letnice šolstva v Strugah. Sestanka so se udeležili predstavnik TIS Kočevje prof. Danica Kaplan, predsednik 10 TIS Kočevje Mirko Kambič, namestnik direktorja osnovne šole Kočevje Vito Savič in vodja osnovne šole Struge Milan Habjan.
Člani odbora so menili, naj bi pred glavno proslavo svečano odprli otroško likovno razstavo in formo vivo z otroškimi deli iz lesa. Za to bo prevzela skrb osnovna šola Struge.
Glavna proslava bo 29. oktobra, ko bo razvit prapor Pionirske organizacije in podeljena priznanja zaslužnim vaščanom in prosvetnim delavcem, ki so največ prispevali k splošnemu napredku kraja. Po proslavi bo praznovanje dneva prosvetnih delavcev. Občinska skupščina bo tudi organizirala del prireditev v okviru občinskega praznika in 30-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda v našem kraju.
Predstavniki pripravljalnega odbora so se s programom strinjali, vendar so bili mnenja, naj bi dopolnitve vnesli na naslednjem sestanku, ki bo še ta mesec. Udeležili se ga bodo tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij, JLA in šole Kočevje. Sestanek flnančn^a in pripravljalnica odbora bo sklicala prof. Danica Kaplan, tajnica TIS Kočevje.
Komisija je menila, naj bi bile vse osrednje proslave v Strugah, saj bi le tako zagotovili sredstva za temeljito obnovo šole. Obnovitvenih del pa ni malo, saj so bila do sedaj opravljena le najnujnejša dela, ki pa so zahtevala veliko denarja.
Na tem sestanku so bili sprejeti še naslednji sklepi:
— Predsednik 10 TIS Mirko Kambič se bo dogovoril z gradbeniki o načrtu obnove šole in o predvidenih stroških;
— osnovna šola Kočevje se dogo-' vori z urbanističnim inšpektorjem o nekaterih urbanističnih delih;
- skrb za denar prevzameta TIS in občinska skupščina Kočevje;
- Milan Habjan sodeluje z gradbenikom in urbanistom, pri ol»ovi
šole pa prevzame skrb za izvajanje deL
Delo v zvezi z organizacijo proslave je torej steklo. Upamo, da bo dovolj zgodaj zagotovljeno tudi drugo, predvsem potrebni denar.
MILAN HABJAN
GIBANJE PREBIVALSTVA
V	januarju letos je bila na območju matičnega urada Kočevje rojena le ena deklica. Poročili so se trije pari. Umrli so: Anton Lipovac, upokojenec iz Koč 3, star 70 let; Ivan Klepač, brivec iz Kočevja, Tig zbora odposlancev 39, star 36 let; Anton Vesel, upokojenec iz Klinje vasi 9, star 70 let; Marta Luzar, tekstilni tehnik iz Kočevja, Podgorska ulica 14, stara 24 let; Marija Eržen, gospodinja iz Kočevske reke 20, stara 87 let, in Rudolf Sternad, upokojenec iz Kočevja, Rudnik 9, star 73 let.
Osnovna šola Struge bo letos praznovala 100-letnico obstoja šole in 40-letnico dograditve sedanjega šolskega poslopja, ki ga vidite na sliki. (Foto: Habjan)
Skupno stanovanje, obveznost in delo
Pogosto pišemo, kaj delajo ti in oni samoupravni organi, pozabili pa smo na eno najmanjših samoupravnih oblik - hišni svet (HS). Pa poglejmo, kaj je HS novega bloka v Kidričevi ulici v Kočevju 5. januarja letos sklenil in kaj je do danes izvršil ter česa ni.
Predavanje „Kako se obvarovati eksplozije plinske bombe in drugih nesreč s plinom“ je bilo 12. januarja. Udeležilo sega je 19 stanovalcev.
V	bloku je 36 stanovanj (a v dveh ne uporabljajo plina) in trije poslovni prostori.
Nekaj dni kasneje je stanovalec Anton Horvat brezplačno prebelil skupno (klubsko) sobico. Pesek k ogrodju za stepanje preprog je pripeljalo Stanovanjsko podjetje 11. januarja, raztrosilo pa ga je 6 stanovalcev.
OTROCI PRIPRAVLJAJO PROSLAVO
Cim zapade sneg, se začne kidanje na ploščadi pr^ blokom. Doslej je bilo tako kidanje 24. januarja in
2.	februarja, skupno pa se gaje ude-
ležilo 14 moških. Kupili so tudi sol za posipavanje v primeru poledice.
Človeka, ki bi delal enkrat ali dvakrat na teden po uro z otroki, niso dobili, čeprav je v bloku tudi nekaj prosvetarjev. Otroci, ki so brez nadzorstva staršev, zdaj kar
preradi kakšno „ugan«jo“, če bi delali pod vodstvom odraslih, pa bi se kmalu navadili na organizirano koristno delo. Vendar pa otroci že pripravljajo pod vodstvom starejših otrok (kar se ni najbolje obneslo) in zdaj še odraslega prireditev za dan
Dovolj dela, društvo pa spi
Turistično društvo (TD) Kočevje bo treba zbuditi iz spanja, v katerega se je pogreznilo po proslavljanju 500-letnice mesta Kočevje leta 1971.
Delo društva je treba oživiti zaradi mnogih nalog, ki čakajo društvo letos in v naslednjih nekaj letih. Letos bo namreč v Kočevju proslava 30-letnice Kočevskega zbora, pri kateri TD in njegove sekcije ne smejo stati ob strani. Tudi posodobljanje ceste proti Brodu na Kolpi napreduje, čeprav prepočasi, in ko bo cesta urejena, bo tudi promet skozi Kočevsko večji, kar bo spet zahtevalo delovno turistično društvo.
V	mestu in občini je vedno več gostišč raznih podjetij, ki
bodo slej ali prej prišle na to, da se združijo ali da zaradi manjših stroškov združijo vsaj nekatere službe (propagandne, recepcijske itd.), pri čemer bi jim spet lahko pomagalo TD ah bi bile te službe celo organizirane pri njem, če bi jih bile pripravljene financirati zainteresirane delovne organizacije ali občinska skupščina.
Dolžnost TD bi tudi bila, da bi izdelalo vsako leto koledar prireditev, ki ga za letos, za prireditve ob 30-letnici Kočevskega zbora izdeluje zdaj na primer neka komisija SZDL.
Nalog in dela je dovolj, zato ne bi smeli odla^ti z oživitvijo dela TD.
J. PRIMC
Kočevje: Mladi bodo volili
Pranje avtomobilov pozimi ni prijetno, pravi Stane Delač, ki dela pri AMD Kočevje. Najraje pere avtobuse, s katerimi ima največ dela ob sobotah. Pranje osebnih avtomobilov je bolj zahtevno. Tarife za pranje so različne. Člani AMD imajo popust. (Foto; Primc)
Hude zahteve za majhne šole
Pred kratkim so se zbrali člani sindikalne organizacije iz osnovne šole Vas-Fara na letni občni zbor. Predsednik Boris Ožbolt je orisal dosedanje dveletno delo in ugotovil, da je bilo usmerjeno k reševanju perečih {iroblemov šolskih delavcev. Sindikat je seznanjal svoje člane s političnimi in gospodarskimi vprašanji naše države, razpravljal o samoupravljanju in samoupravnih aktih,
o	stanovanjskih zadevah, o nagrajevanju delavcev šole, o izvenšolskih dejavnostih itd.
Razglabljal je tudi o kadrovskih zadevah, o izrednem študiju svojih članov in ugotovil, da so še marsika-
tera vprašanja ostala nerešena. Težko se je izredno .šolati, a težko je tudi zapustiti delovno mesto in otroke nejasni usodi ter oditi redno študirat. Majhne šole, kot je naša v Vasi-Fari, imajo glede kadra res posebne pogoje. Te zadeve bo treba človeško reševati, če hočemo zagotoviti splošno šolsko izobraževanje in učitelje tudi v bodoče.
V	novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika Jakšič Jože, za tajnico Marija Volf in blagajničarko Dorica Piršič.
Kot glavno prihodnjo nalogo smo sprejeli uresničevanje zahtev iz pisma predsednika Tita in organiza-
cijo TOZD, ki bo zaradi majhnega števila šol na našem območju verjetno samo ena.
Predsedstvo občinske konference ZM Kočevje je pred kratkim razpravljalo o nalogah v pripravah na volitve v organe Zveze mladine. Do--govorili so se, da bodo volitve končane 7. aprila, ko bo volilna seja Republiške konference ZMS. Volilne, konference v aktivih ZM bodo zaključene do konca februarja, volilna občinska konferenca pa do 15. mar-ca.
Pri evidentiranju, kandidiranju in volitvah je treba upoštevati predvsem, da bo enako zastopana delavska, šolska in kmečka mladina. Zavzemali se bodo, da se bo v delo mladinske organizacije vključilo čimveč mladih članov ZK.
Sprejet je bil tudi sklep, da bodo v vseh mladinskih aktivih začeli zbirati denarne prispevke za gradnjo Doma borcev in mladine v Kumrovcu. Pogovorili so se tudi o republiški mladinski delovni akciji, ki bo na Kozjanskem, o ustanovitvi usklajevalnega odbora mladinskih speciali-
ziranih organizacij in možnosti za ustanovitev Občinske konference kluba OZN v Kočevju.
VANDA OBERSTAR
žena, namenjeno ženam v bloku. Vadijo recitacije, pesmi, igranje, pišejo itd.
Sest stanovalcev se je prijavilo, da bi radi gradili garaže. Zahteva je bila posredovana Stanovanjskemu podjetju.
NAPAK ŠE NE POPRAVLJAJO
Žal pa stanovalci ugotavljajo, da kljub večkratnim zahtevam še vedno niso odpravljene gradbene oziroma obrtniške napake, ki so bile ugotovljene še 28. aprila 1971, ko je potekal dvoletni garancijski rok za stavbo. Po zadnjem dogovoru bi morali te napake začeti odstranjevati 1. februarja letos. Toda obrtnikov ni, čeprav je rok že minil. Tudi obljubljenega čistilca bojlerjev še ni.
Seveda to niso vsi sklepi. Manjših, ki ne bi bili zanimivi za druge hišne svete, ne bomo zapisah. Blok šteje toliko stanovanj kot manjša vas hiš
—	36. Stanovalci so različnih navad, vendar se v glavnem vsi prizadevajo, da bi bilo življenje v bloku čim prijetnejše. Posebno razveseljivo pa je, da velika večina zgrabi za delo, če je treba. Izjema so v glavnem tisti, ki so službeno zadržani, in morda še kdo.
J. P. ^
REKLI SO:
STANE KOVACEC, ITAS-RUDNIK: S stanovanjske enote smo poslali vlogo na samoupravne organe, a sploh ni prišla do  /
Spet korak proti bazenu
Tehnična komisija krajevne skupnosti Kočevje-mesto je na pobudo krajevne skupnosti naročila idejne načrte za gradnjo kopališča v Kočevju. Tako jc po nekajletnem premoru okoli razprav o gradjiji kopališča spet storjen korak naprej.
Zvedeli smo, da bodo občani na bližnjih zborih zvedeU za vse predloge, kakšno kopališče bi lahko zgra-
Čim je zapadel sneg, se je začela v kočevski občini vrsta smučarskih tečajev za mlade in stare. Obvezni pa so smučarski tečaji za učence petih razredov osnovne šole iz Vasi-Fare, ki je bil v Novih selih. (Foto: T. Ožbolt)
dili in koliko bi veljalo. Občani sami sc bodo nato odločili, kakšno hočejo, ker bodo tudi oni morali za gradnjo plačevati v obliki samoprispevka. Sedanji samoprispevek za gradnjo ce.stc Livold-Brod na Kolpi bo potekel avgusta letos, zato naj bi se občani do takrat že odločili za nov samoprispevek, seveda če želijo imeti kopališče.
Neuradno smo se pozanimali, ko-Uko bi gradnja kopališča veljala. Zvedeli smo, da nekako od 1,8 milijona (odprt bazen) do 6 milijonov dinarjev (zaprt bazen 25 x 12 m). Vendar v teh zneskih niso všteti nobeni drugi prostori, razen bazena. Nekateri namreč predlagajo, naj bi kar pri bazenu zgradili še telovadnico, ki bi jo lahko hkrati uporabljali kot dvorano za sestanke in prireditve.
REKORDNO NOČNIN
Lani so v HOTELU PUGLED v Kočevju zabeležili skupno 11.130 nočitev aU 388 več kot lani. To jc hkrati tudi rekordno število, saj so jih prvič po vojni imeli preko
11.000.	Skupno 4.464 domačih gostov jc prenočilo v hotelu 8.799-krat, 997 tujih pa 2.331-krat. Število nočitev domačih gostov je v primerjavi z letom prej porastlo le za 49, število tujih gostov pa za 339. Domači gostje so sc zadrževali v hotelu povprečno nekaj manj kot dva dni, tuji gostje pa nek^j nad dva dni.
{
Cestaija Stipe Klarič in Ivan Marinč dobro vzdržujeta svoja cestna odseka na cesti Kočevje—Brod na Kolpi. (Foto: T. Ožbolt)
Pridna cestarja
J Na cesti od Kaptola do Banje
1 loke pri Kočevju dela cestar Stipe Klarič, ki ga vozniki zelo pogosto najdemo na delu. Zato je
, njegov del ceste dobro vzdrže-
ivan, zlasti pozimi, saj ga posebno na nevarnejših mestih redno peska, da je vožnja varnejša,
2 Stipe se je rodil 3. septembra
S 1941 v Bosanskem mestecu
' Jajcu. V Sloveniji je že od leta
1966. Najprej je dehil v kamnolomu, zadnja štiri leta pa je cestar. Njegov sosed je cestar Ivan Marinc iz Gotenca, ki ima na skrbi cesto skozi Kova Sela in cesto na našem največjem in najnevarnejšem Čolnarskem klancu. Domačini trdijo, da je Marinč čez zimo, ko jc cesta zasnežena
eeeeeeeeeeeeeeeeeees
in poledenela, vsako jutro že ob peti uri v Čolnarskem klancu, da cestišče posuje s peskom in šodrom še pred prihodom prvih avtobusov, ter tako voznikom in potnikom omogoča varno vožnjo.
1.	februarja sem se v Novih Selih srečal in pogovarjal z obema. Zaželela sta mi še srečno vožnjo proti Kočevju, ki pa ni bila tako srečna, kajti v ostrem ovinku pred Moravo se je iz vasi v ovinek prisankal z letnimi gumami neki fičko. Cesta tudi v ovinku ni bila peskana. Na srečo tu cestišče ni strmo in je fičko še kar obzirno pobožal mojega rekorda, da se mu je mahoma potočila velika solza in „oko" izcedilo.
IICKO
nojega ihoma I I k:vo I
OSNOVNA ŠOLA NA MIRNI
razpisuje v vzgojnovarstvenih oddelkih naslednji delovni mesti:
VZGOJITELJICE
VARUHINJE
Pogoji: za delovno mesto vzgojiteljice se zahteva srednja vzgojiteljska šola. Na delovno mesto varuhinje pa bomo sprejeli žensko, ki ima veselje do dela z otroci.
Nastop službe s 15, 3. 1973. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Obrtniki!
Zaradi razširitve poslovanja vabi
ONPZ
SEVNICA
POSTANITE PADALCI pojasnila in prijave na telef. št. 21-107 ali na letališču Prečna
k sodelovanju določeno število obrtnikov v kooperacije.
Prošnje vložite do 28. 2. 1973.
AVTOMOBILSKA PRALNICA - odprli so jo prejšnji četrtek na Novotehninem servisu v Kandiji. Moderna naprava opere in posuši avto v štirih do petih minutah.
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO „SOP" KRŠKO
bo prodalo na javni licitaciji:
KAMIONET IMV 1600 - KARAMBOLI RAN
izklicna cena 16.000,00
Javna licitacija bo dne 26. 2. 1973 v Agroservisu Brežice, in sicer:	'
ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za privatni sektor.
DELOVNA SKUPNOST EKONOMSKO ADMINISTRATIVNEGA ŠOLSKEGA CENTRA NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - za določen čas.
Ponudbe sprejema Ekonomsko administrativni šolski center Novo mesto 15 dni po objavi v časopisu.
RAZPISNA KOMISIJA
BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE „BETI" METLIKA
razpisuje prosto delovno mesto
VODJO INVESTICIJSKE IZGRADNJE
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev še naslednje:
— da imajo visoko šolsko izobrazbo gradbene smeri in dve leti prakse,
— da imajo višjo šolsko izobrazbo gradbene smeri in 4 leta prakse
— da imajo srednje šolsko izobrazbo gradbene smeri in £ let prakse.
Osebni dohodek po pravilniku ali dogovoru. Kandidati naj pošlejo pismene ponudbe razpisni komisiji najpozneje 15 dni po objavi razpisa.
V	tem tednu vam posebej priporočamo ogled kvalitetnih moških oblek po izredno tovarniško znižanih cenah.
Krojaško podjetje „KROJAČ" Novo mesto,
razglaša več prostih delovnih mest
1. ŠIVILJE
2. KROJAČE
Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja tri mesece. Pismene ponudbe je poslati naslovu.
Možnost nastopa službe je takoj.
VAS
PRAVI
KORAK
JE
KORAK
GOSTINCI!
PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO zbira najugodnejšega ponudnika za najem gostinskih poslovnih prostorov v pritličju stavbe Glavni trg 8 v Novem mestu (gostišče Rotovž), ki ga bo podjetje v letu 1973 temeljito obnovilo.
Natančnejši pogoji in idejni načrt so interesentom na razpolago na podjetju DOMINVEST Novo mesto, Prešernov trg 8, sektor za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore.
Ponudbe sprejemamo do vključno 28. 2. 1973
Komisija za delovna razmerja pri podjetju „PRESKRBA", Krško,
%
objavlja prosto delovno mesto:
MEHANOGRAFA PRI UPRAVI PODJETJA
Pogoji: dokončana srednja šola, lahko je začetnik, poskusna doba dva meseca, delovni čas od 11. do 18. ure.
Nastop dela s 1. 3. 1973 ali po dogovoru.
Prijave bomo sprejemali 8 dni po objavi.
Komisija za razpis delovnih mest pri
specializiranem industrijskem podjetju
SOP Krško
vabi k sodelovanju in razpisuje prosti delovni mesti:
1.	NABAVNI REFERENT
Pogoj: strojni tehnik ali prodajalec tehnične stroke. Za-željena praksa.
2.	STROJEPISKA
Pogoj: končana administrativna šola z znanjem stenografije in strojepisja z najmanj 3 letno prakso.
Rok za prijavo 15 dni po objavi.
dolenjske banke in HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krškem, Metliki.Novern mestu in Trebnjem
KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST.
VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
DBH
mKOMESTO
Rejci perutnine!
Obveščamo Vas, da boste lahko od 6. februarja dalje vsak torek od 6. do 18. ure in vsako sredo od 6. do 12. ure v Valilnici v Naklem dobili enodneven piščance naslednjih pasem: leghoren, rjavi in beli prelux, rjavo pasmo ter jarčke hysex, obenem pa tudi brojlerske piščance. .
Lahko dobite tudi same jarčke, od katerih jamčimo pri pasmi hysex in pri rjavem preluxu 100-odst. zanesljivost spola, pri ostalih pa 97-odst.
Sprejemamo tudi pismena prednaročila na naslov:
VALILNICA NAKLO	.
ali pa na telefon: (064) 72526 ali 72524
Piščance v količini nad 30 kosov pošiljamo tudi po železnici
„SLOVENIJALES - STILLES"
Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
objavlja prosti delovni mesti za:
1. SALDOKONTISTA
2. LESNOINDUSTRIJSKEGA TEHNIKA
POGOJI:
pod 1) Srednja ekonomska šola s 3 leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu
pod 2) Srednja tehniška šola lesne stroke z 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov podjetja v roku 10 dni po objavi.
„iDeleieUsHV* Črnomelj
DOLENJSKI UST
15. februarja 1973
tedensk^le
m
Četrtek, 15. februarja - Jovita Petek, 16. februarja — Pepelnica Sobota, 17. februarja - Frančišek Nedelja, 18. februarja - Flavijan Ponedeljek, 19. februarja - Konrad Torek, 20. februarja - Leon Sreda, 21. februarja - Irena Četrtek, 22. februarja - Marjeta
ČRNOMELJ:	16.	2.	ameriški
barvni film „Čudoviti dr. Dolittle“. 18.' 2. amerišk' barvni film „Cakmul maščevalec**. 21. 2. angleški barvni film „Hrup v avtobusu**.
KOSTANJEVICA: 18. 2. francoski barvni film „Umor v bazenu**.
KRSKO: 17. in 18. 2. mehiški barvni film „Montezumin zaklad**.
21.	2. fiancoski barvni film „Nezvesta žena**.
id
METLIKA; 14. in 15. 2. ameriški barvni film „Drevo spoznanja**. Od
16.	do 18. 2. ameriški barvni film „Bandolero**. Od 16. do 18. 2. ameriški film „Vetrič na obali**. Od 16. do 18. 2. kanadski barvni film „Uvajanje v ljubezen**. 21. in 22. 2. dan-sko-švedski barvni film „Jaz ljubimec**.
MIRNA: 17. in 18. 2. „Velik rop
bfljikc**
NOVO MESTO: Od 16. do 19. 2 ameriški barvni -film „Doc Holli-day*‘. Od 20. do 22. 2. ameriški barvni film „Ljubezenski stroj**. -POTUJOČI KINO NOVO MESTO; Od'16. do 20. 2. ameriški barvni film „Oni, ki zaudarjajo po znoju in smrti**.
MOKRONOG; 17. in 18. 2. ameriški barvni film „Trije na enem kavču*’.
RIBNICA: 17. in 18. 2, francoski barvni film „Stop za morilca**.
ŠENTJERNEJ: 17. in 18. „Idiot v HoUywoodu**.
TREBNJE; 17. in 18. 2. ameriški barvni avanturistični film „Mash**.
SLUŽBO DOBI
SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO sprejme več delavk za pomožna dela. Kandidatke naj se osebno zglasijo na upravi bolnice.
TAKOJ SPREJMEM v slud)o kot natakarico za strežbo pridno in pošteno dekle, ki ima veselje do gostinstva. Zaželeno malo prakse. Stanovanje in hrana zagotovljena, plača dobra. Gostilna Sluga, Tržič.
DELAVKA - LIKARICA dobi takoj zaposlitev v kemični čistilnici OBERC v Novem mestu. Cesta kom. Staneta.
SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik.
ISCEMO GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema odraslima osebama, ki bi imela tudi veselje do vrta. S. Pavlič, Strma pot 8, Ljubljana.
ZA DOPOLDANSKO čuvanje otroka na domu potrebujem takoj primerno dekle ali starejšo žensko. Plača po dogovoru. Jerneja Čampa, Cegelnica 9, Novo mesto, telefon 21-103.
STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE sprejme na delo čistilko za poslovne prostore podjetja. Interesentke naj se zglasijo osebno na sedežu podjetja.
ZAPOSLIM TAKOJ kvalificiranega in priučen^a zidarja ter delavce za gradbena dela. Možna priuči-tev. Stanovanje preskrbljeno, plača dobra, ostalo po dogovoru. Lojze Škrajnar, Topniška 28, Ljubljana.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo za nedoločen čas izobraženemu fantu mirnega značaja v Bršlinu. Plačilo za eno leto vnaprej. Naslov v wravi lista (338/73).
INŽENIR ARHITEKTURE nujno potrebuje eno ali dvosobno (tudi neopremljeno) stanovanje. Naslov v upravi lista (342/73)
ODDAM opremljeno sobo dekletu v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (355/73).
FANT IN DEKLE iščeta neopremljeno sobo in kuhinjo. Ponudbe pod „Poštena in nujno**
ODDAM OPREMUENO sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (382/73)
Motorna vozila
UGODNO PRODAM ali zamenjam za fiat 750 osebni avto Wartburg. Informacije dobite v upravi Dolenjskega lista.
UGODNO PRODAM traktor 32 KM in traktor 22 KM s koso in plugom. Skoraj nova! Ivanja vas 8, Mirna peč.
PRODAM "moped VN 14, letnik 1972, 6000 km. Janez Švalj, Orehovec, 5, Kostanjevica na Krki.
PRODAM traktor Steyer 18 KS s kosilnico in plugom, snopovezal-ko, zgrabljalnik in obračalnik Maraton za BCS 127 ter kosilnico za traktor Ursus. Franc Jordan, Ostrog 21, Šentjernej.
MERCEDES 312 kiper 4 t prodam ali zamenjam za osebni avto. Franc Blaznik, 68294 Boštanj.
PRODAM AMI 8-BREAK, letnik 1970. Naslov v upravi lista (374/73).
PO UGODNI ceni prodam nov motor automatik Tomos N. Vučkovič, Nad mlini 23, Novo mesto.
PRODAM fiat 750, letnik 1966, dobro ohranjen. Slavko Može, Dol. Kamence 41, Novo mesto.
PRODAM VW v dobrem stanju, letnik 1960, za 1.200,000 S din. Pšeničnik, Lamutova 2, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM izdelano kostanjevo kolje za vinograd. Naslov v upravi lista (340/73).
PRODAM STROJ za izdelavo cementne strešne opeke ter 300 jeklenih podstavkov. Cena po dogovoru. Franc Pečnik, Gor. Brezovo 17/a, 68290 Sevnica.
UGODNO PRODAM traktorsko kosilnico za Zetor, tip 2011, verige za traktor in nov traktorski izko-pač za krompir RAU-FUX. Naslov pri Francu Stariču, Brezovo
7,	Sevnica.
PO NIZKI ceni prodam dva kavča, komodo, omaro in drugo. Naslov v upravi lista (375/73).
PRODAM kuhinjsko kredenco, hladilnik, omare, posteljo, mizo, stole ter zaboj za drva. Zupan, Va-lantičevo 6, Novo mesto.
PRODAM globok otroški voziček. Naslov v upravi lista (376/73)
UGODNO PRODAM 8 mm kinoprojektor in snemalno kainero,
10	W ojačevalec z zvočniki in mikrofonom ter priborom, več kosov sobnega in kuhinjskega pohištva. Informacije in ogled vsak dan od 15. ure dalje. Novo mesto. Mestne njive 2, stan. 1.
PRODAM malo rabljen diesel motor. Jože Ambrožič, Žerjavin 2, Brusnice.
let, z nekaj imetja, ki je ravno tako osamljena kot on. Avanture izključene. Ponudbe pod „MAJ 1973**.
POROČNI PRSTANI! - Želite trajen in lep spomin? Prstane in druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
KMECKI FANT, zaposlen, star 41 let, s svojim stanovanjem in malim posestvom, želi spoznati kmečko dekle od 35 do 40 let za ženitev. Naslov v' upravi lista (368/73).
VDOVEC želi poročiti žensko staro do 65 let, zdravo in delovno, ki je vajena vseh kmečkih del. Sem kmečki sin, redim prašiče in kravo ter želim, da pride k meni na dogovor. Naslov v upravi lista (378/73).
PRODAM v Gornji Straži 7 arov vinograda in zapuščen gozd v skupni velikosti 14 arov. Lepa sončna lega, dostop z avtom. Stanc Šiška, Jurka vas. Straža.
DAM V NAJEM ali prodam vinograd v Vrhpeči pri Mirni peči. Marija Košiček, Koštialova 30, Novo mesto.
PRODAM NJIVO (24 arov) v Družinski vasi. Poizve se pri Mariji Krnc, Brezovica 36, Šmarješke Toplice.
PRODAM 22 arov vinograda. Lepa sončna lega pri cerkvi v Sromljah pri Brežic^. Ne zamudite, ne bo vam žal. Milena Rangus, Leskovška 17, 68270 Krško.
PRODAM vinograd (12 a) naTični-ci pri Orehovici, primeren za vikend in njivo, nasproti avtobusne postaje v Dobrovi pri Škocjanu. Franc Rabzelj, Gor. Stara vas 17, Šentjernej.
PRODAM vinograd v Zavodah (14 arov). Dostop z avton^, primerno za vikend. Marija Gorenc, Dobrava 5, Kostanjevica.
V	LJUBLJANI prodam hišo z garažo in vrtom, primerno za obrt. Interesenti oglasite sc na naslov Franc Kokalj, Ljubljana, Ane Zi-herel 8 ah telefon 53-907.
PRODAM posestvo z gospodarskim poslopjem, možnost prodaje posameznih parcel v bližini avtobusne postaje v turističnem kraju ob Kolpi. Pogoji in cena ugodna, ogled možen vsak dan. Zglasite se na naslov: Jože Jaklič, Zemelj 19,
Gradac v Beli krajini.
PRODAM hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem v Starem gradu
17,	Krško. Celokupna cena znaša cca 65.000 N din. Ne zamudite priložnosti, ne bo vam žal. Oglasite se na naslov: Rozalija Poznič, Senovo 137,68281 Senovo.
RAZNO
FANT STAR 22 LET, s poklicem in nekaj zemlje, žeU spoznati prikupno dekle, staro od 18 do 22
Ob tragični izgubi nadvse ljubljenega sina in brata
BOGOMIRJA PUNGERČARJA iz Slepška pri Mokronogu
se iskreno zalivaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, vsem, ki so sočustvovali z nama, izrekli sožalje in ki so nama stali ob strani. Posebna zahvala podjetju SAP, Iskri Mokronog, podjetju Trimo, IMV z Mirne, pevskemu zboru Mokronog in govornikom ob odprtem grobu za poslovilne besede.
Žalujoči:	mamica	Marija,
brat Zvone in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA ŠEPCA Vihje 60, Kapele
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tem težkem času stah ob strani, nam pomagali, darovali vence in cvetje in ga spremi-h na njegovi zadnji poti. Posebno hvalo smo dolžni dr. Ivu Nemethu za večletno zdravljenje na domu, dr. Petru Zorčiču in osebju brežiške bolnišnice za pomoč in lajšanje bolečin ob koncu življenja. Gasilskemu društvu Župelevec za venec, spremstvo in slovo ob grobu, ter vsem, ki so M spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, hčerke Anica, Erika in Zdenka z druži: no ter brat Franc z družino
Po težki in mučni bolezni je preminila dr^a mama, stara mama, prababica in sestra
ROZALIJA JAKŠE iz Dol. Straže
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Angeli Jaklič, Mariji Špringer in ostalim sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali, gospodu župniku iz Prečne za opravljeni obred, tov. Leopoldu Kresetu iz Ljubljane in bratom Jarcem iz Prečne. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sin Lojze in hčeika Milka z družinama, brat Viktor Kočijaž z družino ter drugo sorodstvo. Dol. Straža, 11. februar 1973
m
Opozarjam Rozo Štravs in vse druge iz Krupe, ki obrekujejo in širijo neresnične govorice o mojem pokojnem sinu Antonu Štravsu, da jih bom sodno preganjala. Pustijo naj ga v miru počivati, kakor tudi naj ne mečejo z groba stvari, ji mu jih jaz prinesem. Neža Štravs, Radlje ob Dravi 114.
Anton Gorenc, Dol. Karteljcvo
18,	Mirna peč, prepovedujem grabljenje listja in sekanje drv. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
12.	februarja sta obhajala petdesetletnico poroke Zaletelova mama in ata iz Gor. Gradišča 1 pri Dol. Toplicah. Želimo jima še mnogo zdravih let. Sin Slavko m hčerka Štefka z družinama in vsi domači.
Draguna atu in mami, Francu in Angelci Dular iz Prečne pri Novem mestu, za 45-letnico skupnega življe-ma iskreno čestitajo hvaležni otroci; Franci z družino, Slavka z družino ter Mari z družino.
Dragemu možu in očetu Stanku Kozanu iz Straže želijo za rojstni dan vse najboljše, veliko zdravja in sreče žena Ivanka, sinova Jože in Stane, ki služi vojaški rok, ter hčerki Lidija in Sandica.
Dragemu atu in mami Jeršinovi-ma iz Jelš pri Otočcu, atu za 70. mami za 67. rojstni dan, želijo, da se jima izpolnijo vse skrite želje in da bi ostala še dolgo zdrava m^ nami, otroci z družinami: Slavka, Jože, Marija, Betka, Janez, Martina, Martin in Joži. Osemnajst vnučkov pa jima pošilja kož poljubčkov.__________
Dragemu atu oziroma staremu atu Martinu Murnu iz Podgore za 94-letnico življenja želijo še mnogo let vsi otroci: Micka, 1'ranc z družino, Rozalka z družino, Anica z družino. 12 vnukov ter 10 pravnučkov.
Rodile so: Jadranka Palec iz Jesenic na Dol. — deklico; Slavka Tomše iz Brežic — Marjana; Katica Ložnjak iz Male Gorice - Tatjano; Olga Plahuta iz Lončarjev, dola - Damjana; Miljana Šeketa iz Brezja - Ireno; Terezija Kus iz Blance, — Lidijo; Milka Plevnik iz Pisec - Vladko; Ana Bertole iz Silovca - Joža; Karolina Horžen iz Hrastja - Mirana; Ankica Balja iz Brat. vrha - dečka; Grate Galetovič iz Samobora - Darka; Nevenka Berič iz Kačkovac -Marjana; Ivanka Vidmar iz Brezja -dečka; Milica Holetič iz Rakovega potoka - dečka; Ivana Vidmar iz Brezja - dečka; Milica Holetič iz Rakovega potoka - dečka; Ivana Kozole iz Malega Kamna - deklico; An^ Urekar.s Čateža — Vesno; Božica Dujakovič iz Zdencev — Dražena, Zorica Škrinjar iz Brežic - Renato; Ivanka Trajkovič iz Brežic - dečka; Pavla Balas iz Arnovih sel - Dušana, Antonija Starc iz Krškega - Iztoka; Ivanka Klokočar iz Kraja Gornjega
- Višnjo; Ruža Safar iz Movrač deklico; Pavica Ratkovič iz Brezja — Suzano; Frančiška Kuhar iz Mladja
- deklico; Ljudmila Vodopivec iz Vrha - Sonjo; Justina Vogler iz Ža-dovinka - deklico; Pavica Mijailovič iz Samobora - Vero; Štefica Botič-ki iz Drenja - Snježano; Ivana Trbuha iz Goljaka - Gordano; Slavica Kuhar iz Rud - deklico* Božica Bizjak iz Ribnice - deKlico; Josipa Pongrac iz Radakova - Anico; Marija Lekše iz Smečic - Antona; Marija Križaničič iz Vitne vasi - dečka; Katica Skačan iz Slapnice - deklico; Milka Drstvenšek iz Stranja -Mileno; Kata Jandrečič iz Samobora
- Damira; Slavica Bokor iz Dobove
- dečka; Radmila Jočič iz Bregane
- dečka; Katica Beribak iz Podvrha
- dečka in deklico; Štefanija Baškovič iz Mrzlave vasi - deklico. - Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
V	brežiški bolnišnici so iskali pomoči: Rudolf Kralj je padel po stopnicah in si poškodoval levo ključnico; pri trčenju avtomobilov si je Rade Mikič zlomil levo nogo; Ivan Jakovina si je pri prometni nesreči poškodoval desno ramo; Marija Po-rubič je padla v stanovanju in si poškodovala hrbet; Silvo Rostohar je podrl avto, pri čemer sije poškodovala glavo; Terezija Preskar je padla s kolesom in si poškodovala levo roko; Ana Simon se je poparila s kropom po desni nogi; Ivan Požar si je poškodoval hrbtenico, ko so se zapeljali z avtom v jarek; Tatjana Še-rajč se je poparila s kropom po obeh nogah; Mojca Jalovec se je poparila z vrelimi pomijami; Baro Nikolič je nekdo pretepel in ji poškodoval prsni koš; Vlado Škoflanc se je polil s kropom po desni nogi; Justin Kodrič si je pri padcu poškodoval glavo; Franc Sulc se je z mopedom zaletel v škarpo in si poškodoval glavo in desno roko.
UMRLI SO
V	brežiški bolnišnici so umrli: Josip Berič, star 65 let izXlanjca; Antonija Sevnik, gospodinja iz Župelevec, stara 66 let; Ivan Pinterič, kmet iz Bizeljskega, star 51 let.
BREZ BESED
„Takole, Felicijan: danes nas pa nikar ne zapelji v tako brezupno puščavo kot zadnjič, ko sploh nismo videli nobenega avtomobilskega prometa! Tokrat bi rada kaj doživela!!“
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku; Jože Kralj, Martin Mohar Martin Žura, Bojan Florjančič, Milena Sitar, Anica Mamič, Tilka Turk, Slavka Tramte, Jaiiko Dobavič-nik, Rozalija Hočevar, Stanko Anžlovar, Vida Senica, Marija PavUč, Jožefa Ljubi, Zlata Ostrman, Jožica Gabrič, Tone Kovač, Zlatko Božič in Ivan Kastelic, člani Novoteksa Novo mesto; Jože Pakar, Anton Sajevič, Ivan Zupančič in Franc Božič, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Ciril Kukman, Anton Miklavčič, Franc Pavlič, Franc Sašek in Vida Krnc, člani IMV Novo mesto; Ivan Mlinar, Štefan Kmet, Anton Novak, Edo Kos, Martin Arh, Ivan Tršinar, Jože Novak in Marjna Redek, člani Cestnega podjetja Novo mesto; Vida Majerle in Marija Merilin, članici KZSZ Novo mesto; Avgust Šivak in Alojz Pust, člana Splošne bolnice Novo mesto; Rudolf Habe, član Vojne pošte Črnomelj; Ivan Regina, član Vodovoda Novo mesto; Janez Bradač in Dominik Blatnik, člana Kovinarja Novo mesto; Kristina Škof, gospodinja iz Črešnjevca; Marija Povše, Marija Gruden in Tončka Zupan, gospodinje iz Vehkih Poljan; Alojz Berkopec, kmet iz Pristave; Ivan Kopina in Franc Markovič, člana Gorjancev Straža; Fani Gazvoda, članica Opremalesa Gotna vas; Miha Lokovšek in Franc Kastelic, člana Industrije obutve Novo mesto; Anton Fink, Alojz Jarc, Jože Lukšič, Ignac Koncilja, Jože Berus, Anton Avguštin in Anton Zupančič, člani G.G. Novo mesto; Emilija Avguštin, gospodinja iz Podturna; Miha Brulc, član Novolesa Straža; Izidor Bajc, delavec iz Novega mesta; Dušan Novak, dijak šole za zdravstvene delavce Novo mesto.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata in sestre oziroma strica in tete
FRANCA IN ANE GORŠIN
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in ziiancem, ki so nam izrekli sožalje in ju spremili na njuni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZB Mali Slatnik za poklonjeni venec in zdravnikom ter strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za nego in vso skrb v času bolezni brata oziroma strica Franca. Prisrčna hvala gospodu p. Mateju za zadnje spremstvo.
Žalujoči: sestri Marija in Ivana, brat Miha z družino, nečak in nečakinje Ivo, Joža, Pavla in Milka Vel. Cikava, Potov vrii, 5. februaija 1973
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerke in sestre
NADE BRULC
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, zasuli njen grob s cvetjem in venci ter jo tako številno spremili do njenega poslednjega doma. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivoma Novoteksa in IMV za izredno pozornost ter govorniku tov. Krajnčiču za poslovilne besede. Toplo se zahvaljujemo tov. dr. Pavloviču ter zdravnikom in osebju bolnišnice v Novem mestu. Prisrčna zahvala č. duhovščini za spremstvo in tople besede tolažbe.
Žalujoči: mama, brat in sestra
DOLENJSKI LIST
IZDAJA; časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITEUI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET; Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Ck)šnik, Jože Jeke, Jone Klenovfck, »^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Staidohar m Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (^avni urednik^, Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik	,
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnawei -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun; 5 2100-6’’ )-l07-32002-009-8-9
OGl 1 cni višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni ni 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak iiidj oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja bese^ 1 din. Za vse dru e oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 197^2 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere sc ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave; 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 — Telefon (068) 21*227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, fihni in prelom: CZP Doleiyski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk; Ljudska pravica, Ljubljana	^
st
ma
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10,00, 12.00,
15.00,	18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
Četrtek, i5. februarja:
8.10	Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - Inž. Aleksander Hržič: Analize vinogradniške zemlje na nematode. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Mladina poje. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-ljak“. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci.
20,00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Koncert ansambla J mu-
PETEK, 16. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični n , tki za naše goste v tujini. 12,30 J’, letijski nasveti - Inž. Franc Ušeničnik: Katerih vrst semena bo letos primanjkovalo. 12.40 Z domačimi ansambli, 13,30 Priporočajo vam ... 14,30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16,00 „Vrtiljak**. 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali“.
19.00 Lahko noč, otroci. 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov. 20.30 „Top-pops 13**. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 17. FEBRUARJA: 8.10, Glad)ena matineja. 10.20 Pri va^ doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Slavko Gliha: O tržnosti mleka na naših kmetijah. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam...
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 >„Vrtiljak**. 17.20 Gremo v kino.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minule s kvintetom bratov Avsenik. 20 .po Spoznavajmo svet in domovi-noj 22.15 Oddaja za naše izseljence.
ISEDELJA, 18. FEBRUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro, 8.05 Radij-skaligra za otroke - Marjan Marinc: Kabitolske gosi. 9.05 Srečanje v studiu} 14. 10.05 Še pomnite, tovariši. i,. Ema Muser-Vida Zavrl: Nasta-nelq nemških koncentracijskih tabo-riši?. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poii)čila - Turistični napotki za naše |oste iz tujine. 13.30 Nedeljska repbrtaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna
-	M. Ayme: Izterjevalec. 15.05 Ne-dolfcko športno popoldne. 17.05 Ra^jska igra - Guenther-Weisen-bom: Zasledovalec. 19.00 Lahko ’ nod otroci! 20.00 V nedeljo zvečer.
22.E0 Zaplešite z nami.
eONEDELJEK, 19. FEBRUAR-JaI 8.10 GGlasbena matineja. 9.05
I	Pis^ svet pravljic in zgodb. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tu-jinel 12.30 Kmetijski nasveti -Inž, Andrej Dobre: Racionalizacija gradnje gozdnih cest. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci <^esJitajo in pozdravljajo. 15.30 C}lasbeni intermezzo. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Ob 100-letnici rojstva Fjodorja Ivanoviča Šaljapina. 21.00 Prenos slavnosti v počastitev 500-letnice rojstva Nikolaja Kopernika iz Pariza.
22.15	Za ljubitelje jazza.
TOREK, 20. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti. Inž. Marko Bertoncelj: Silosi za travno silažo.
12.40	Z domačimi ansambU. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40„Na poti s kitaro**. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Minute s Fanti treh dolin,
20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 21. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični n^otki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milica Oblak: Pridelovanje jagodičja v Belgiji in Holandiji. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pospravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 18.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otioci! 20.00
Komorno glasbeni studio. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 22. FEBRUARJA:
8.10	Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Jože Rihar: Enoletni rezultati preizkušnje čebeljih rodov. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00	„Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18,30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — Ob 50-letnici smrti pisatelja Ivana Tavčarja. 22,15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
e
^SLOVENIJALES
UUBLJANA
VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH:
PLEMLJEVA 68 V W
VIZMARJE, GOSPRAZSTAVISCE, DOMŽALE,
HALA D
A. SKOKA 20
ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji liiše:
# BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO;
0 OKNA, VRATA. LADIJSKI POD-OPAŽE,
PARKET;
# KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO
# PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566^51-881 GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 DOMŽALE: 72-397
OBIŠČITE NAS!
RADIO BRE2ICE
ČETRTEK, 15. FEBRUARJA:
16.00 - 16.15 Napoved programa, poročila in turistični napotki. 16.15
—	16.30 Nove plošče RTB. 16.30 -
17.00 Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma. Obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 17. FEBRUARJA:
16.00 - 16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30 - 16.50 Voščila. 16.50 -
17.10	Sobotno kramljanje. 17.10 -
17.30 Obvestila in reklame ter melodija za vas. 17.30 — 18.00 Za naše najmlajše.
NEDELJA, 18. FEBRUARJA:
10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice — Za naše kmetovalce: Mira Sko-čaj: S čim bomo opravili zimsko in pomladno škropljenje sadnega drevja ter zatirali plevel — Nedeljski razgovor: Osnovna spoznanja ob p»oda-Ijšanju samoprispevka v brežiški občini - Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 -
15.00 Občani čestitajo in pozdrav-
*^^t6rEK,	20.	FEBRUARJA:
16.00 - 16.15 Napoved programa in melodije z ansamblom Lojzeta Slaka. 16.15 - 17.15 Poročila, Ju-goton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Obvestila in reklame ter filmski pregled. 17.15	-	17,30 Tedenski
športni komentar, 17.30 — 18.00 MLADINSKA ODDAJA’
SEVNICA
NEDELJA, 18. FEBRUARJA: 10.30. Reklame in oglasi - Po domače Dr. Emil Čeferin - predsednik zakonodajnopravne komisije pri IS SRS: O osnutku zakonov o zemljiščih in dedovanju kmetij - Četrt ure za pop glasbo — Nedeljski intervju - Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek programa.
SREDA, 21. FEBRUARJA:
16.00 Poročila - Reklame in oglasi
-	Dr. Emil Čeferin - O osnutku zakona o zemljiščih in dedovanju kmetij (nadaljevanje) - Disko klub brez imena - Oddaja za najmljaše.
17.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 24. FEBRUARJA:
16.00 SOBOTNI VRTILJAK (oddaja zabavne, narodno-zabavne in revijske glasbe z EPP in naslednjimi rednimi rubrikami) 16.15 Pet minut za . . . 16.30 Poročila . . . 16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek programa in napoved programa za nedeljo.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Katica Bukovcc iz Bubnjarcev - Branka, Štefka Kos iz Krmelja - Aleksandro, Vida Blatnik iz Trebnjega — Zvonka, Nataša I^štek iz Kostanjevice - Mitja, Ida Tomišič iz Brestanice -Bojana, Anica Plut iz Cerovca - Darinko, Katarina Rogina z Belčjega vrha -Marjeto, Marija Mežič iz Krškega -Tatjano, Lidija Cizelj iz Velikega Gabra - Mitjo, Jožica Strmec iz Črnomlja - Roberta, Milka Kapšljar s Trške gore - Zvezdano, Antonija Kovačič iz Zemlja - Mojco, Marija Kastelic iz Podšumberka - Antona, Marija Rajšelj iz Regrče vasi - Dominika, Milena Hutar iz Črnomlja -Edija, Vida Plut iz Nove Loke — Tomaža, Nada Radman iz Zaloke — Zorana, Ljubica Penica iz Črnomlja
- Renato,. Branka Kum s Potoka -Danijela, Slavica Kozan iz Prebincev
- dečka, Ivanka Zajc iz Dolnjega Lakenca - deklico, Vida Bregant iz Gorenje vasi - deklico, Marija Verče s Korita - dečka in Ivanka Žitnik z Vinjega vrha - dečka. - čestitamo!
ČETRTEK, 15. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10,30 An^e-ščina (Zgb) - 10,45 Nemščina (Zgb) — 11,00 Francoščina (Bgd) -
14,45	TV v šoli - ponovitev (Zgb)
- 15,40 Angleščina ponovitev (Zgb) - 15,55 Nemščina - ponovitev (Zigb) - 16,10 Francoščina -ponovitev (Bgd) - 16,45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do
17,05)	(Bgd) - 17,45 P, Golia: jJURČEK** - nadaljevanje in konec (Lj) - 18,15 Obzornik (Lj) - 18,30 Druščina Jehu - serijski film (Lj) -
18.55	Poljudno znanstveni film (Lj)
- 19,45 Risanka (Lj) - 20,00 TV dnevnik (Lj) - 20,25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20,40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Na valovih Mure — film (Lj) — 22.00 Balet (Lj)
- 22.30 Poročiia (Lj)
PETEK, 16. FEBRUARJA: 9,30 TV v šoli (Zgb) — 11,00 Angleščina (Bgd) - 14,40 TV v šoU (Zgb) -
16,10	Angleščina (Bgd) - 16,50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 PUot in letalo - oddaja TV Zagreb (Lj) -
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) -
18.40	Vzgojni problemi: (Lj) -18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj)
- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 400 let slovenske glasbe: Dane Škerl (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik glasbe: Dane Škerl (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19,50 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti
- A. Moravia: Rimljani (Lj) -
22.05	XXI. stoletje, barvni film (Lj)
- 22.30 Poročila (Li)
SOBOTA, 17. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 11.00 TV v šoli (Sa) - 15.45 Državno prvenstvo v alpskem smučanju - posnetek iz Mavrova (Lj) — 16.30 Košarka Olimpija • Radnički - prenos (JRT-Lj) v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj)
- 18.15 Maroška - češki barvni film (Lj) - 19.45 Filmska burleska (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Lice ob licu, barvna oddaja (Bgd) - 21.20 Na poti k zvezdam - barvna oddaja (Lj) —
21.45	Arsene Lupin - serijski barvni film (Lj) - 22.35 TV kažipot (Lj)
- 22.55 Poročila (Lj) - Državno prvenstvo v alpskem smučanju (Mavrovo) (Sk)
NEDELJA, 18. FEBRUARJA:
8.50	Po domače s kvartetomSavski val in triom Bahar (Lj) — 9.20 Mestece Peyton (Lj) — 10.12 Kmetijska oddaja (Sa) - 10.55 Mozaik (Lj)
- 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Gvajana, dežela voda (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 Delavski amandmaji - I. del oddaje (Lj) - 12,55 TV kažipot (Lj) - Nedeljsko popoldne — 18.00 Poročila (Lj) - 18.05 Nenavaden primer Rudolfa Hessa - dok. film (Lj) —
18.55	Gonja - serijska oddaja (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.30	3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 Šoferji - serijska oddaja (Bg)
- 21.20 Rezerviran čas - 21.35 Športni pregled (JRT) 22.35 Poročila (Li)
PONEDELJEK, 19. FEBRUARJA: 9.05 Odprta univerza (Bg) -
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg)
- 11.00 Osnove splošne izobrazbe
(Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16,45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do
17,05)	(Bg) - 17.45 Zvonček Palček - oddaja TV Zagreb (Lj) -
18.05	Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Gvajana, Dežela voda - serijski barvni film (Lj) -
18.55	Moza& (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sa) — 19.45 Risanka (Lj) -
19.50	Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Bernt in Anita -švedska lV drama ^j) - 21.45 Kulturne diagonale (Lj) - 22.35 Poro-čUa (Lj)
TOREK, 20.FEBRUARJA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg)
- 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina — ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16,10 Osnove ^lošne izobrazbe (Bg) -
16,40	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17,05) (Bg) - 17.45 E, Peroci: Muca copatarica - barvna oddaja Ljubljana Srečni metulj (Lj)
- 18,00 Risanke (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zbor Zaija iz Trbovelj (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Nadomestilo za materino mleko - oddaja iz cikla Prehrana dojenčkov (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Ns^ cilj je bil Makalu — 1. del barvne oddaje (Lj) - 19,45 Risanka (Lj) - 19,50 Cikcak (Lj) - 20,00 TV dnevnik (Lj) — 20,25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20,35 Mi med seboj; Uresničitev izvirnih interesov (Lj) - 21,30 Nenavadne zgodbe: Oflandovo vstajenje - barvna oddaja (Lj) - 21,55 J. Honvald: Stoletje kirurgov (Lj) - 22.20 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana (Lj) - 23.00 Poročila (Lj) -
SREDA, 21. FEBRUARJA: 8.20 TV v šoli (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.45 Mačkon in njegov trop - barvni fihn (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Na sedmi stezi (Lj) - 18.45 Znanstvene metode v ekonomiki: Kaj je marketing (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj)
- 19.15 Zabavna glasba (Sk) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj)
20.30 Mali Cezar - celovečerni film (Lj). - 21.50 Nogomet Španija: Grčija - posnetek iz Malage (Lj) -23.20 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 22 FEBRUARJA:
9.35	TV v šoh (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg)
- 11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) -
15.55	Nemščina - ponovitev (Zg) -
16.10	Francoščina - ponovitev (Zg)
- 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
17.45 Verne-Kohout-V 80 dneh okrog sveta II de. (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Druščina Jehu
- serijski film (Lj) - 18.55 Poljudno znanstveni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21,30 Serijska oddaja (Lj) - 22,20 Werner Ekg: Kitajski slavček - balet (Lj) - Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Otroški spored (Zg) — 18.15 Kronika (Zg) -
18.30 Narodna glasba (Zg) - 19.00 Srečanja (Bg) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 TV dnevnik
Večer je bil, jasen poletni večer, ko je Silvester zapuščal rodno faro in se napotil zopet križem sveta. Toda tam doli sredi senožeti, od koder je videl speče vasi v luninem svitu, je omagal njegov korak, nič, več ga niso nesle noge. Obstal je in se ozrl po fari.
Pod Logom se je bleščalo zlato jabolko na zvoniku sv. Klemena. Silvester se je zazrl v to bleščečo lučko, ki je mirno gorela na temnem ozadju sive gore. K^or pribit je obstal sredi ^ ceste, oprt na težko robevnico. Zazdelo se mu je, da se jabolko nad cerkvijo giblje, da trepeta, da mu preti, da ga
vabi.
Silvester se je zazibal na cesti, kakor bi se opotekel, potem se je hrupno zakrohotal, da se je raztegnilo po travnikih, po ravnini, prav do lipovih gajev pred cerkvijo sv. Klemena.
„Pijan si, Silvester,“ je začel govoriti s seboj in se vnovič zasmejal. Toda ^0 pot se je prestrašil, ko je zaslišal
jeko, kako se je bolestno oglasila od cerkve sv. Klemena,
„Nisem pijan, To ni vino! To ni v glavi — to je drugod; v srcu je moč, ki me vleče.“
Naslonil se je na palico in se podprl, da bi premagal! Pa ni. Vleklo ga je s ceste — čez jarek — na travnik — po njem do dehtečih senenih kopic; preden se je dodobra zavedel, je čepel v mehkem senu in upiral oči v svetlo lučko vrh zvonika sv. Klemena.
„Tamle sta!“
Silvester je iztegnil roko in pokazal s prstom na zlato jabolko. „Tamle sta oba - oče in mati! Tamkaj spita - že več let počivata - če zares počivata -zakaj kdor ima rano na srcu, nima počitka. In onadva imata rano, vem, da jo imata! Če je srce strohnelo, pa ta rana Še boli — zakaj ta rana sem jaz! Se me gledata iz oken tiste hiše tamkaj ob cerkvi — za mano gledata, ko blodim po svetu, in mati si briše solze.
Sta te dni gledala po fari za mano? Ali sta videla, kako me ljudje ljubijo? Z darovi so me obsipali in z vinom so me zalivali! —Oče, mati! Kako strašno bolijo ti darovi, ko stojim pred vama in ko se dviga vajin žugajoči prst iz groba! Ta denar me boli in njihovo vino me ne upijani, je pregrenko. Zakaj vse to je delež zaznamovanega !“
Silvester je zaprl oči, da bi ne videl žugajočega prsta z vrha zvonika, glava mu je klonila na prsi. Čedalje tišje šepetanje, pretrgan in nerazumljiv samogovor mu je zamrl na ustnicah, polnočna tihota je zakraljevala pod mirnimi zvezdami. Samo na travnikih so murni veselo zaškripali novo pesem. Rano sonce je poklicalo Silvestra in ga obsulo z bogatim veseljem kipečega življenja. Žalost je umrla v njegovi duši in še ozrl se ni več po fari, ko se je dvignil iz sena in poskočil čez jarek na cesto. Takrat so zazvenele desetniice in je zacingljalo srebro v njegovem žepu. Toliko da ni na vse grlo zavriskal, da bi utihnil škrjanec pod nebom in se radoveden ozrl na veseljaka pod sabo.
Komaj je Silvester preromal kratko vrsto odrivačev, ki so ob cesti stražili jarek, je srečal samotnega popotnika, ki je klavrno povešal glavo in hodil s trudno nogo.
„Od kod in kam, tovariš žalostni? “ ga je nagovoril veseli Silvester, Oni je
dvignil povešeno glavo in se ozrl na vprašalca,
,,Prijatelj, dobro se ti je godilo včeraj, ker se še čez noč nisi streznil. Na, odkupi mi te čižme. Zakaj suh sem, da ga nimam okroglega.“
Neznanec je snel trdne čižme, ki jih je nosil zvezane za jermena kot bisago čez ramo.
„Kupim! Za koliko? “
In je povedal.
Silvester je zarožljal z denarjem, plačal, si obesil čižme čez ramo pa sta se ločila.
Toda Silvester še ni hodil pol ure, ko ga sredi ceste ustavi orožnik.
„Oho, Silvester! “
„Da, da, Silvester! Kaj bi? Papirji so v redu, ne bo nič!“
„Je tole tudi v redu? “
Orožnik je prijel z levico za čižme, z desnico je že segel po verigo.
„Tudi to je v redu! Sem kupil in plačal!“
„Ha-ha-ha! Poceni kupil, kajne? Po čem? Pet prstov in potegljaj! Pojdiva! Sinoči je prišel naznanit krnet, da so mu izginili še skoraj novi čižmi. Ali je koj rekel: Ko bi jih bil Silvester? Doma je! —No, vidiš, pa sva se tako lepo srečala. Dobro, da se poznava!“
„Kaj sem hotel,“ je pripomnil Silvester na to zgodbo, „Šel sem in sem bil sojen in obsojen, da sem presedel
dolge tedne zaradi pošteno plačanih čižmov. Sedaj veste, kaj se pravi: zaznamova n,“
Ko je Silvester s tem izpričal trpljenje zaznamovanega, sem ga nekaj časa molče opazoval, da bi pod njegovimi nasršenimi obrvmi razbral, ah verjame v to resnico, ali je tudi ta povest pravljica potepuha. Toda Silvester je nagrbančil temno čelo in izpod njega je zagorelo iz togotnih oči,
„Ni pravljica, gospod, kaj me gledate? “
Tako me je zavrnil zaradi pogleda.
,J^Ji pravljica ta zgodba; zaznamovanost je tista teža, ki se obesi po prvem grehu na človeka in ga vleče kakor svinec čedalje globlje v blato. Čisto nič ti ne pomaga, če se poskušaš dvigniti iz njega; če se ganeš, se le še niže pogrezneš v lužo. Sem poskušal, verjemite, in ne samo enkrat, da bi se dvignil. Pa kaj bi? Ako sem krenil s pota, kolikor krene vsakdo, mi niso priskočili in podali roke, kakor jo podajo vsakomur, češ revežu je izpodle-telo, pomagajmo mu. Oj, ne! Le pod pot z njim! so kričali in me pehdi v jarek.“
„Morda ste prečmo videU. Ko bi se bili dvignili z močno voljo, bi bilo prav gotovo šlo. Iz največjih grešnikov so postali svetniki,“
Zakladnica usod
Če je kaj resnice na tem, da ime pristaja človeku, potem domneva v primeru Mežike Travnikar dobiva potrditev. Nežno in drobno bitje je na pogled, nežen glas ima, tako da ji ime pristaja kot po meri narejena obleka telesu. Na znotraj je mehkoba le del njenega značaja, kajti ima zelo odgovorno in dokaj težko službo: matičarka je v Metliki že celih dvanajst let.
Rojstva, poroke, smrti predstavljajo zgolj matična dejstva, ki jih mora beležiti v velike knjige, toda za vsakim njenih vpisov se skriva živ človek in njegova življenjska pot. Ce v urad pride fant sijočega obraza, Nežika ne dvomi, da je prišel priglasit poroko. V prvem hipu tudi spozna, če je družina s smrtjo izgubila ljubljenega svojca ali je poslednje dejanje v življenju človeka odrešilo pokojnega in vse v njegovi bližini. Tudi pri prijavi rojstva izdaja očka obnašanje: če je otrok želen ali „še eden, ki ga je bog dal" kar tako, ne da bi ga posebej naročali.
Služba Nežike Travnikar ima še eno posebnost. Kot televizijske napovedovalke, ki morajo biti urejene, preden se vanje usmeri kamera, mora biti matičarkina zunanjost urejena ob sklepanju zakonskih zvez. Takrat je vse svečano in najmanj, kar je, mora imeti svežo ftizuro in „boljšo'" obleko. Pa veste, da je bila že 436-krat prisotna, ko sta ženin in nevesta rekla usodni DA ?
„Zgodi se, da pridejo k poročnemu obredu nasmejani, celo premalo resni, da jih moramo opozarjati. Nekateri so tako zmedeni od zaljubljenosti, da ne morejo natakniti prstan, kakšni pari pa so žalostni in zamišljeni. Da tak zakon ne bo posebno
srečen, lahko vidimo že prvo uro. “
To mi je povedala matičarka Nežika iz svojih dolgoletnih izkušenj in še pridala: „Zares mi je hudo, če katerega od ženinov in nevest že čez leto dni vidim v sovraštvu. “ Med je polizan. C e spoštovanja in tovarištva ni, se zakon lahko razbije prej kot katera steklenih posod poročnega darila.
- Kakšne so dandanes v Metliki poroke? Je veliko svatov? So še v rabi nekdanji običaji in kako so neveste oblečene?
„Če mislite, da se še kdo poroča v nošah in po šegah starih Belokranjecev, se motite. To se vidi samo na slovenski kmečki ohceti. Tudi k nam so prodrle italijanske navade, da potresajo konfete in riž. Imamo precej poro-čencev s hrvaške strani in ti imajo navadno veliko svatov. Včasih jih je toliko, da ne morejo vsi v dvorano. In obleka? Pred leti so bile neveste skromne, zadnja leta pa vidimo veliko dolgih belih oblek. “
- Ste že doživeli, da bi si pred matičarjem eden od zakoncev premislil in namesto DA rekel NE? Ali da ga sploh ni bilo na napovedani obred?
„Tega pri nas ni bilo, pač pa smo bili priče drugim nenavadnim porokam. Več parov smo že poročili, da je ženina kdo nadomeščal. Gre za zakone na daljavo. Dobro se spominjam neveste, ki se je poročila z ženinom iz Amerike, ki ga še nikdar ni videla drugače kot na sliki in ne poznala drugače kot iz pisem. Pa pravijo, da je srečna. Na ta primer se spomnim, kadar kdo reče, da je zakon neke vrste loterija."' f
RIA BAČ ER
y \
Ob letošnjem Prešemuveiu dučvu so na proslavi v osnovni šoli Kočevje podelili nagrade najboljšim učencem za delo na kulturnem področju. Prejeli so jih: za glasbeno ustvaijalnost Edita Junc, 7. razred, za lastno izvirno skladbo v priredbi za Orfov instrumentarij; Bojan Kovač in Peter Dovč za igranje na harmoniko; Daija Škoijanc za igranje na klavir; za likovne izdelke: Štefan Vesel, Branko Muhvič, Peter Dovč, Irena Štimec; za najboljše literarne stvaritve: Gordana Lečič, Edita Junc, Marija Cvitkovič, Lidija Mavrin, Oiga Jazbinšek in Dušica Kotar. Vsi nagrajenci so učenci višje stopnje (od S. do 8. razreda). Razen teh so prejeli tudi učenci nižje stopnje skupno 23 nagrad. Na sliki: ravnateljica osnovne šole Kočevje profesorica Dana Jerše izroča knjižno nagrado Daiji Škoijanc.'(Foto: France Brus)
Ne le šola, tudi cerkev poka
Obisk asov
Košarkarja Nikola Plečaš, Borut Bassin, vaterpolist Roni Lopatny, avtomobilist Joviča Palikovič, to so \ bila v ponedeljek popoldan imena, i ki so privabila v kono dvorano Do- f ma JLA nad 500 Novomeščanov. . Ali Palikovič lahko postane član AMD Novo mesto? To je bilo resno vprašanje in Palikovič je odgovoril, da je sedaj, ko je IMV spremenila program^ dela in je pričela z renaulti, več možnosti, da se pridruži Pušni-ku in Freyer^, kot kdajkoli doslej.
Ali bo jugoslovanska reprezentan- ••' ca v letošnjem maju nastopila v No- ' vem mestu? Mirko Novosel, trene?^a državne ekipe je odgovoril, da Novcefl mesto zato nima možnosti. Ker pa ! je glede tega v zmoti, je potrebno zavrteti samo telefonsko številko slovenske košarkarske zveze in se za j tekmo dogovoriti. Ce bi v maju Novo mesto res obiskala košarkarska vrsta, bi bilo to za novomeško košarkarsko vrsto prav gotovo lepa nagrada. Prav tako so se Novome-ščani razveselili napovedi novinarja Dela Staneta Trbovca in urednika Sportskih Novosti Jovana Kosijera, , da bi novomeška vrsta NOVO- / TEKSA že čez leto ali dve lahko igrala v drugi zvezni košarkarski ligi.
Po končanem drugem ustnem časopisu, ki so ga tudi tokrat pripravi- | le Sportske Novosti, je Nikola Pie- j čaš odprl še razstavo „Košarka 70“, pokrovitelj razstave pa je bila tovarna Novoteks. Več kot 60 najboljših fotografij s svetovnega prvenstva v Ljubljani si je ogledalo čez 1500 Novomeščanov. Posnela sta jih Ra-diša Mladenovič (Sportske Novosti) , in Mladen Tudor (Vjesnik u srijedu).
J. PEZELJ *
SMRT ZARADI BANKINE
V bližini kraja, kjer se je lani po-' nesrečil brat, je minuli četrtek spojgi dneslo s kolesom s pomožnim toijem Vinka Jekoša iz Dolenjega ! Boštanja, ko se je dopoldne peljal [ proti domu po obsavski cesti. Ne-:_: urejena bankina je nižja od asfalta; | ko je Jekoš zapeljal z asfalta na ban-» kino, ga je pri tem zaneslo. Pri pad-* cu je dobil tako hude poškodbe, da “* je v celjski bolnišnici poškodbam f podlegel.
I
Vse se je začelo res nenavadno: lani, ravno v jutru pred referendumom za šolstvo, je na šoli v Boštanju zazijala luknja v gredi šolo in vodila skozi temelj daleč v notranjost. Vse skupaj je bilo pod učilnico, ki je bila določena za volišče!
na cerkvi. Razpoke nna šoli stalno nadzirajo z mavčnimi pečati.
A.ŽELEZNIK
„Lahko se podre nenadno, kot se je ugreznilo tudi zemljišče pod te-
POBEGLI VOZNIK PRIJET V ZAGREBU
10. februarja zvečer je na Senovem neznani voznik zadel Franca Margona, ki je peljal po desni strani. Pri nesreči je dobil Margon hude poškodbe, krivec nesreče pa je pobegnil. Kmalu zatem je isti neznani voznik zakrivil še eno prometno nesrečo 1 km oddaljeno od prejšnje. Zaletel se je v dva pešca. Pešec Drago Novak iz Varaždina se je hudo poškodoval, Ivan Pleterski pa je bil laže ranjen.
Postaja milice v Krškem je začela poizvedovati za voznikom. Kasneje so ugotovili, da je obe nesreči povzročil voznik Zdenko Klakočar iz Zagreba. Z njim se je vozil sopotnik Dominik Sotošek. Ta večer sta oba popivala po gostinskih lokalih v Krškem in v Brestanici. Pri vračanju domov sta zakrivila obe nesreči. Zjutraj naslednjega dne je Klakočar pustil osebni avtomobil v Krškem, sam pa se z vlakom odpeljal v Zagreb. Tako so ga v Zagrebu prijeli tamkajšnji miličniki in ^a izročili preiskovalnemu sodniku v Novem mestu.
melji, morda pa lahko vse skupaj stoji še 50 let, kot stoji že dobrih 9 desetletij,“ modrujejo Boštanjčani ob stari šoli. Doslej na srečo še ni bilo panike, temveč le iskanje rešitve, kako preriniti pouk v stari zgradbi do t^rat, ko bo stala nova šola. Kaj pa so ugotovili geologi?
Te dni so prišle prve pismene ugotovitve z republiškega geološkega zavoda in zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Strokovnjaki prepovedujejo pouk v pritličju in nadstropju tega dela zgradbe. Pristojni organi v Sevnici so ze izdal* posamezne zadolžitve za zasilne sanacijske ukrepe. Tako bodo na jugovzhodnem vogalu stavbe, kjer se je zemljišče pod šolsko stavbo posedalo zaradi talnih vod, izkopali jaške, da bi dobili pregled nad tem, kaj se pod stavbo sploh dogaja. Ko bo narejeno to, se bodo strokovnjaki lahko odločili, kako stavbo zavarovati, da vsaj nekaj časa v njej ne bo nevarnosti. Komunalni inšpektor je kmalu po ogledu geologov in drugih strokovnjakov prepovedal miniranje v boštanjskem peskokopu.
Zanimive^ je, da tudi na bližnji cerkveni stavbi zija razpoka od vrha do tal. Cerkev so pred leti na novo ometali, zato ta razpoka ne more biti posebno stara. Vse kaže, da se talne vode gibljejo v smeri razpoke
ZVONČKI ZANIKALI VREMENOSLOVCA
V zagati smo. Ne vemo, komu bi verjeli: ali znanemu amaterskemu vremenoslovcu Beograjčanu Borisu Koljčickemu, ki sicer letos kar dobro uganjuje vreme, ali naravi sami. On je napovedal, da bo po 7. februarju nastopila tako huda zima, da bo drevje pokalo, februarsko sonce pa je že priklicalo prve znanilce pomladi. Otroci iz Trebnjega, Sonja in Igor Tršar ter Branka Ribič, so nam prinesli šopek zvončkov, ki so pokukali iz zemlje pri trebanjskem gradu.
MOKRONOG:
VELEMESTO!
Letošnji 4. marec, pust, bo za Mokronožane in vse Dolenjce velik dogodek: trg bo oklican za velemesto. Zasluge? Brez njih ne gre, Mokronog jih ima. Vsaj za pusta: uspešno raziskovanje vesolja, znani so namreč podvigi iz raziskovalnega centra CAPE NASSENFUSS. Larfarji že ves čas uporabljajo „posebno vodo“, zato tudi taki podvigi! Nekaj litrov te dragocene tekočine bodo odstopili na slavju tudi svatom ohceti iz vseh vetrov.
2e 20. februarja bo izšel časopis MOKRONOŠKA LARFARI-JA. Omenjamo ga zato, ker bo v njem prvič objavljen velemestni zemljevid z vsemi ulicami, oznakami važnejših ustanov, avtobusne postaje, trolejbusnih postajališč, poti do podzemne železnice in letališča. List bi bilo škoda zamuditi, sicer se boste v velemestu še izgubili!
Vlomilec printsel radio
Čudnega vlomilca so imeli v gosteh v novem bloku v Kidričevi ulici v noči od 6. na 7. februar. Vlomil je v tri kleti in skušal še v nekatere. Zelo verjetno ni nič odnesel, pač pa je „prinesel" radijski aparat in sekiro ter oboje pustil stanovalcem!
Kaže, da je vlamljal s sekiro. Pri dveh drvarnicah je polomil ključavnico, pri eni pa presekal kovinsko mrež*.' in leseno letev ter tako vlomil. V kleteh je vse razmetal. Stanovalci niso ugotovili, če jim kaj manjka, ker pač hranijo v kleteh le manjvredne ali sploh nevredne pred-
mete. Tako je imel vlomilec veliko dela, „iztržil" pa zelo verjetno ni ničesar.
Celo nasprotno: stanovalci in miličniki, ki so drugo jutro preiskali
kleti in okolico bloka, so našli pod i glavnim stopniščem, ki vodi v blok, i najprej radijski sprejemnik, nato pa?
V nekem mestu, ki je imelo veliko premalo krompirja, da bi bilo kmetijsko, in preveč zelja, da bi bUo industrijsko, so se razvile tri nekonkurenčne tovarne. Na tržišču si niso mogle konkurirati, ker je ena predelovala mlekov sir, druga sir v mleko, tretja pa je prodajala sirove luknjice. Tudi sodelovati niso mc^e med seboj, ker je bila njihova proizvodnja sila različna. V prvi tovarni so molzli krave, mleko pa so v centrifugah predelovali v sir. V drugi tovarni niso molzli krav, temveč so od prve tovarne kupovali sir ter ga v anti-centrifugah predelovali v mleko. Tretja tovarna pa je spet imela centrifuge, da je delala sir, saj drugače ne bi mogla
O SODELOVANJU IN KONKURENCI
prodajati sirovih luknjic. Zato pa so si te tovarne z različno proizvodnjo konkurirale pri nabavi ki^itov. Predstavnik tovarne, ki je molzla krave in v centrifugah delala sir, je na banki z argumenti dokazi, da se ne splača dati krediita tovarni, ki iz sira dela mleko, ker bo le-ta vsak čas propadla, ker ji bo pričelo primanjkovati sira, ker nima svojih krav. Podobno se bo zgodilo tudi s tovarno, ki prodaja sirove luknjice, saj so strokovnjaki do-
kazali, da so njihove krave, katerih mleko mečejo v anti-centrifuge, nedohranjene in sploh brez plemenskega bika, ki bi skrbel za naraščaj, kot to dela bik v tovarni, ki iz mleka v centrifugah dela sir. To se pravi v njihovi tovarni.
Drugi dan je na banko prisopihal predstavnik tovarne, ki iz sira dela mleko. S študijo je dokazal, da se kreditov ne splača dati tovarni, ki molze lastne krave in v centrifugah
dela sir, ker je ta tovarna tik pred likvidacijo, saj so njihovi strokovnjaki ugotovili, da imajo njihove lastne krave, z glavno kravo voditeljico vred, parkljevko. Prav tako je tvegano dati kredite tovarni, ki prodaja sirove luknjice, sir pa že itak kupujejo od tovarne, ki ima lastne krave, ki pa imajo parkljevko, z glavno kravo voditeljico vred. In sploh ljudje neradi kupujejo sir z luknjicami, ker trgovci le-teh nočejo odtehtati.
Tretji dan se je oglasil na banki predstavnik tovarne, ki prodaja sirove luknjice. Z natančno analizo pripravljeno v njihovem podjetju je dokazal, da ne gre dajati kreditov tovarni, ki molze lastne krave, v
centrifugah pa dela sir, ker so J njihovi strokovnjaki dokazali, w da ljudje raje kupujejo sirove 0 luknjice kot pa smrdljivo pre- ^ aelano kravje mleko. Tudi^ tovarna, ki iz sira dela mleko, W nima perspektive, saj je za 9 liter mleka potrebnih 8,6 kilo- ^ grama sira, sir pa, kot vemo, tudi nuna perspektive, saj J ljudje raje kupujejo sirove# luknjice, ker so laže prebav-0 Ijive.	A
Tako na banki niso vedeli, J komu bi dali kredit. Na srečo J jim je iz zagate pomagalo ne- # konkurenčno podjetje iz so-0 sednje občine, ki je kredit a tudi dobilo. To podjetje je namreč proizvajalo mleko, sir w in luknjice v enem obratu. # TONI GAŠPERIĆ 0
v kleti še sekiro. Vsa poizvedovanja, kdo iz bloka bi bil lahko lastnik teh predmetov, so bila zaman. Pod stopnicami prejšnji dan zagotovo ni bilo radia, pa tudi sekir stanovalci ne uporabljajo, ker blok nima dimnikov in ne morejo kuriti z drvmi. Zatorej je ostala edina razlaga, da je oboje prinesel v blok vlomilec. Miličniki so nato oba prinesena predmeta „zasegli**, vlomilca pa še j niso našli, da bi mu oboje vrnili. .
J. PRIMC 1
V tole drvarnico v Kidričevi unči v Kočevju je vlomilec vlomil tako, da je presekal žično mrežo in odsekal eno letev. (Foto: J. Primc)