Političen list za slovenski národ, P« poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. 133. V Ljubljani, v ponedeljek 15. junija 1885. Letnik XIII. V Ljubljani, 15. junija 1885. Zahvala volilnega odbora, ki smo jo objavili 10. t. m., bila je sicer jako mirno pisana, pa je vendar hudo vznemirila prijatelje in pokrovitelje v dolenjskih mestih izvoljenega g. poslanca. Z veliko večo pravico, kakor „Ljubljanski List" 11. t. m. smemo mi reči: „Vidimo žalibog iz tega, da tu ne gre več za kako načelo, ampak za osebo. Povdarja se povsod, da so od centralnega volilnega odbora nasvetovani državni poslanci, zvesti prijatelji Taaffe-jeve vlade, in „Ljubljanski List" temu rad pritrjuje, čemu je bilo toraj treba tako silno nasprotovati izvolitvi grofa Margherija, ki ni nič manj zvest prijatelj iste vlade, kakor njegov nasprotni kandidat? Ako bi bilo šlo toraj le za načelo, da naj se podpirajo vladi prijazni poslanci, ne pa edino le za osebo g. profesorja, bi pač uradni organi ne bili imeli nobenega vzroka tako močno spodbijati kandidaturo grofa Margherija in delati za g. profesorja, kakor da bi šlo za obstanek ali neobstanek dežele Kranjske, če je g. Šuklje v državnem zboru ali če ni. „Ljubljanski List" bi skoraj mislil, a tega vendar sam ne verjame, da bi se drugi državni poslanci kakor si bodi bali g. Šukljeta kot svojega tovariša. Prav ima, da tega ne verjame, g. profesorja se noben njegovih tovarišev ne boji, kakor pričajo obravnave deželnega zbora, bojimo se pa vsi, in ne državni poslanci sami, tiste razdvojenosti, ki se več ali manj povsod razodeva, kjer ima g. profesor kaj opraviti, ki se je med narodno stranko pri nekterih prilikah kazala že v zadnjem deželnem, ki je še očitneje na dan stopila o državnozborskih volitvah in ki bi narodno stranko tirala v propad in pogin, ako ji o pravem času ne pridemo v okom. Vsakteri vladi je sicer všeč, ako politična stranka, ki od nje zahteva kakih pravic, sama med seboj ni edina, ampak razdejana v več koscev; vendar nečemo trditi, da je gosp. prof. Šuklje ravno iz tega političnega vzroka našel tolike podpore pri uradnih osebah, z vso odločnostjo pa moramo povdarjati silno potrebo trdne sloge najprej med vsemi našimi zastopniki, potem pa tudi med zastopniki slovenskih pokrajin sploh, ako hočemo od vlade doseči narodne pravice, brez kterih pravega narodnega življenja ni. Najhuje pa je zbodla „Ljubljanski List" v zahvali volilnega odbora opazka, da se bode v državnem zboru še govorilo o postavnosti te volitve. In kakor da bi se samega sebe čutil preslabega, da bi zagovarjal to postavnost, prihitela mu je na pomoč celo uradna „Laib. Zeitung", ki si prizadeva dokazati, da je bila volitev v dolenjskih mestih čisto postavna, in da je ne bo mogoče ovreči. Odkritosrčno povemo, da nas je ta članek osupnil. „Ljubljanski List" je zatrjeval, da g. profesor Šuklje ni vladni kandidat, in zdaj ravno uradni list, ki je prej stanovitno molčal ter ni pisal ne za, ne zoper profesorja Šukljeja, njegovo izvolitev zagovarja ter vlado ž njim spravlja v nepovoljno zvezo. Osupnil nas je pa ta članek „Laib. Zeitunge" tudi zarad dokazov, s kterimi skuša vtrjevati postavnost dolenjske volitve. Uradni list trdi, da so vasi Križevska vas, Svirkov vrh in Verčič, ki so z Metliko združene v eno občino, za deželni in državni zbor zmirom volile z Metliškim mestom, da so si s tem pridobile nekako pravico voliti z mestom. In ker se zoper njih volilno pravico nihče ni pritožil, bila je ta pravica tudi formalno nekako potrjena. Ta logika, pravimo, nas je osupnila; ker postavno imamo dežele, v kterih za deželni zbor vsi občani kake mestne občine volijo z mestno skupino, in pa dežele, v kterih volijo meščani in tržani sami v mestih, drugi vaščani pa volijo s kmečkimi občinami. Mešanih dežel, da bi nekteri vaščani volili v meščani, nekteri pa ne, postavno nimamo, in ako se je kje to godilo, godilo se je tihotapsko iu se je takoj odpravilo, ko se je to zapazilo. Naša dežela spada k onim deželam, v kterih vaščani združeni z mestnimi občinami ne volijo z mesti, in Vrhniška volitev za deželni zbor je bila svoje dni ovržena, ker so z Vrh-ničani volili tudi posestniki s Hriba. Zaprece so za deželni zbor volile tudi s Kamnikom, pa deželno predsedništvo jih je letos izbrisalo, ker pri nas vasi ne volijo z mesti. Enako bi bilo mo* ralo izbrisati vaščane v Metliški občini; ako mu jih nihče ni naznanil, da so protipostavno v imeniku, predsedništva pač ne zadeva nobena krivda, toda njih volilna pravica zarad tega še ni postala postavna in državni zbor bo popravil, kar je v nasprotji s postavo. Državni zbor je pa, kadar je treba soditi o veljavnosti ali neveljavnosti te ali one volitve sam prvi in zadnji sodnik, zato je pa odveč, da se „Laib. Ztg." tolikanj poganja za omenjeno volitev. Državni zbor se ne bode oziral na osebo, naj jo tudi „Laib. Ztg." in „Ljubljanski List" še tako toplo zagovarjata, ampak samo na načela, kterih pa tudi ne bode presojeval po člankih omenjenih listov, ampak po uradnih aktih ali pismih. Mnogo bi se dalo še pisati o tej reči, pa nepotrebno se nam zdi ugibati, kaj bo storil državni zbor. Zato sklepamo z besedami „Ljubljanskega Lista", ki je porabil to priliko, da je zopet nekoliko mahnil po volilnem odboru, potem pa pristavil, da tudi volilci imajo svoje pravice, ki izvirajo iz postave, in da nad centralnim volilnim odborom stoje volilci sami. Res je to, zato se je pa tudi centralni volilni odbor vselej najprej obrnil do vo-lilcev, ter jih vprašal za njihovo mnenje. A tudi nad uradnimi osebami gledč volitve stoje volilci, in če ni tako, naj uradne osebe kar naravnost same volijo poslance in ni več treba drugih volilcev. Politični pregled. V Ljubljani, 15. junija. Notranje dežele. Volitve so dognane in 349 poslancev dobilo je zopet za novih šest let pooblastilo, da smejo v državnem zboru govoriti ter se poganjati za blagor ljudstva. Od teh poslancev je iz novega dobilo LISTEK. Izlet iz Gorice v Tržaško okolico. (Konec.) Po obedu smo šli k litanijam, ktere so lepo po slovensko pevali, in potem malo na sprehod po vrtu in pa zunaj poleg morja po cesti, ki pelje v Miramar. Na tej mi je g. župnik pokazal kraj, kjer je on ob času Tržaške razstave pozdravil v imenu njegovega vernega ljudstva Njih Veličanstvo cesarja v slovenščini blizo tako-le: „Radujemo se neizmerno prihoda Vašega Veličanstva ter Vas, presvitli cesar, zagotovljamo svoje neomahljive zvestobe in vdanosti do vse presvitle Vaše cesarske rodbine, kajti dokler bo živel slovenski narod na obalih tega morja (kazal je tje po morju), no bo nikdar niti za las omahnila slovenska zvestoba. Da, nikdar ne bo jenjala naša vdanost in zvestoba do Vašega Veličanstva iu vse Vaše presvitle rodbino!" In ves v trumah zbrani narod slovenskih okoličanov je na to navdušeno in burno zaklical: „Živio naš presvitli cesar!" Cesar je bil videzno ginjen od tolikanj odkritosrčnega sprejema in slovensko zvestobe. — Gosp. župnik mi je pa na dalje pripovedoval o žalostnih razmerah, v kterih se nahajajo zdaj slovenski okoličani, kako da zatira lahonski magistrat slovenstvo v okolici. Saj je tudi sploh znano, da ravno neko visoko stoječe solnce, ki bi imelo že po svojem poklicu vedno zveste Slovence in Hrvate v Primorji ogrevati, nam kaže vedno svoj temen in čmeren obraz, med tem, ko se od druge strani zmiraj smebljil italijanski narodnosti. Da bi se Tržaška okolica saj polagoma neizogibno poitalijančila, se je začelo djansko ravnati po nasvetu r. Hermeta in Bonghi-a, t. j.: Laški bogatini kupujejo posestva tako imenovane „Man-drije", ter podijo slovenske obdelovalce teh zemljišč, ravno tako imenovane „Mandrijerje" iz teh kupljenih posestev v Tržaški okolici, ter kličejo na nje obdelovalce samo furlanske in italijanske narodnosti in tako se odriva nalašč slovenski živelj sicer polagoma pa sistematično in gotovo od morja proč, dokler no bo pal Trst in polaščena okolica kakor zrela hruška Italiji v žrolo. Tako računajo lahoni. Tako ru j o no le skrivaj, ampak tudi očitno Tržaška irredenta, in ni je moči, niti oblasti, ki bi se hotla živahno in vspešne vstavljati Tržaškim, istrskim in goriškim lahonom. In to je največa nevarnost, ki preti res zarad pokupovanja posestev od strani gg. „italianissimov" slovenski narodnosti v Tržaški oko- lici. G. župnik, ki je sam okoličan in dober Slovenec, je zarad tega, kakor mi je trdil, v skrbi, kakor mora biti vsak domoljub. Naj bi obilnošte-vilni Tržaški in okoličanski domoljubi resno pre-vdarjali to stvar, da se ne bo enkrat govorilo: „Fuit Slovenia" na obalih Tržaškega zaliva! Ko sem so potem drugi dan na velikonočni ponedeljek sam preko morja sprehajal, sem govoril s tem in onim okoličanom o marsičem. Naletim tudi na onega, ki je bil prišel po-me z vozom na postajo, in ta je bil starešina Št. J. cerkve. Med drugim mi je pravil, da je služil tudi on že 1S48. 1. pri okoliškem batalijonu, pred kterim so imeli tudi Tržaški lahoni „rešpekt". Štel je pa ta njih narodni batalijon 1600 mož, ki so bili prav narodno uniformirani, s kratkimi pod kolenimi razklanimi hlačami, tenino-višnjevimi nogovicami in šolni; na klobuku je pa vihral šopek kapunovih peres, kakor pri ostalih lovcih. Ali žalibog, da ta strah lahonov je na vpitje Tržaških italianissimov 1869 vlada sama razpustila in to po znanih rabukah, ktere so nalašč ti sovražniki Avstrije proti vselej zvestim okoličanom po Trstu vganjali. Pravil mi je, da je bil on ono noč (1. 1848) na straži, ko so se hotli Piemontezi izkrcati (na suho stopiti), pa da je okoličanska straža na njih čolne v temi streljala, na mandate 126 mož, ostalih 227 je bilo pa že poprej ondi sedelo in so bili zopet voljeni. Sploh smemo z avstrijskega stališča na volitve oziraje se ž njimi zadovoljni biti, kajti povsod zmagala je avstrijska misel in je „irredenti", tako laški kakor nemški spodletelo. Avstrija je v teku poslednjih šestih let nastopila pot zboljševanja narodnega gospodarstva in večina izvoljencev nam je porok, da te poti tudi sedaj ne bo zapustila. Naj bi le tudi res bilo, česar se nekteri listi nadjajo, da bode namreč že v bodočem državnem zboru dovršeno velikansko delo zboljšanja narodnega blagostanja in dosežen mir in sprava med narodi. Mogoče; Bog daj, ali mi tega ne moremo še verjeti, in z nami morda šev marsikdo ne, kdor opazuje razdraženost duhov. Sest let je sicer dolga doba, pa vendar prekratka, da bi se Knotzi in Pickerti v Greuterje in Hohenwarte spremenili. Dokler pa tega ne bo vsaj po večem, se sprave ni nadjati! Kljubu temu se bo pa dalo marsikaj, da, še prav mnogo doseči na polji narodnega gospodarstva, kar je za kmeta in gospoda poglavitna reč, če bo „železni obroč" (nova desnica) zopet tako trden, kakor je bil sedaj! Volitve so se večinoma tako izvršile, da smemo Slovani zadovoljen biti, pa tudi vlada se lahko s ponosom ozira na nje. Bog daj novim poslancem le obilno ljubezni iu vstraj-nosti do dela, kterega se bodo letošnjo jesen lotili, in spravim razumom in krščanskim prepričanjem naj se ga lotijo in vspeh nove šetletne dobe bo še lepši, nego je bil do sedaj. Kolikor se je do sedaj dal sostaviti površen pregled, sedelo bo v bodočem državnem zboru 138 mož opozicije ali levičarjev, 22 srednje stranke ali „šviga-švagovcev" in 193 desničarjev. Naj se srednja stranka tudi vedno z levičarji druži, vendar ne bodo dosegli več nego 160 glasov proti 193, ki jih ima večina na razpolaganje. Srednja stranka ostala bo toraj tudi sedaj še brez pravega pomena, kajti tudi desničarjem no bo prav nič koristila, naj jim pride na pomoč ali ne. Razumljivo je, da bi bil njen pomen takoj drugačen, ako bi bila tolikanj močna, da bi z njeno pomočjo desničarji večino dveh tretjin imeli, kar pa ni mogoče. Važnosti jezička na tehtnici srednja stranka toraj v bodočem državnem zboru ne bo nikakor imela, pač pa utegne tü pa tam desničarjem škodljiva postati, če bodo nekteri doma ostajali, kakor so do sedaj navado imeli, namesto, da bi bili k sejam hodili. Srednja stranka bo toraj tii pa tam strašilo malomarnosti in kot taka nam je dobrodošla. Najnovejši vpliv postave o nedeljskem po-svevevanji čutil se bode danes po celi Avstriji po kavarnah, kakor tudi po privatnih hišah, kjer so naročeni na velike nemške časnike, ki tudi v nedeljo oziroma v ponedeljek zjutraj izhajajo in so se do sedaj v nedeljo sostavljali in v nedeljo po noči tiskali. Teh časnikov od slej ne bo več, ker se mora po najnovejši postavi nedelja posvečevati, kar je popolnoma prav. Večernih listov že v nedeljo ne bo zju-tranjib pa v ponedeljek ne in tako si bodo čitatelji lahko oddahnili ter nekoliko glavo ohladili. Pisali smo, ni še ravno dolgo tega, da je bila prošnja Dunajskega društva „Urne" za fakultativno sožiganje mrličev pri ministerstvu notranjih zadev v sporazumljenji z ministroma bogočastja in pravosodja zavržena. Sedaj so znani tudi bolj natančni vzroki. Najprvo ozirajo se ministri na dosedanji običaj pokopovanja, ki je pri vseh verskih narodih običajen. Vsaka nepotrebna novotarija napravila bi tukaj nepotrebno razburjenost, ktere se je posebno v današnjih časih ogibati. Takoj za tem oglasil se je pa pravosodni minister proti vpeljavi sožiganja mrličev. Sodnija dandanes še le čez leta in leta kaki tajni pa grozni hudobiji na sled pride. Kolikokrat se zgodi, da ta ali oni z naglo smrtjo kar so vpili: da so oni le ribiči! Na dani „Allarm" se je streljalo tudi iz obrežne baterije na eno približa-jočo se piemontežko fregato, ki se je zadeta v (ladni) trebuh, komaj na visoko morje rešila. Tedaj je bil vhod v tržaško luko dobro zavarovan z ene do druge strani potegnenimi debelimi verigami, kar je bilo dovolj proti tedanji nevkretni leseni sardinski mornarici. Vsih je bilo 18 fregat pri Trstu. Res, mnogo za tedanjo malo pa drzno državico Sardinijo ! Ženske se nosijo še vedno v svoji lepi narodni nošnji; le moški, zlasti mlajši rod, je že žalibog zelo opustil to karakteristično narodno nošnjo. So pa slovenski okoličani res pobožno ljudstvo, tudi spoštujejo zelo svoje duhovne, kakor sem se sam prepričal. Bog vas toraj živi, zveste čuvaje jadranskega morja, moram vam klicati zarad nezasluženega spoštovanja in pozornosti, ktero ste mi skazovali ob velikonočnih praznikih! Ko so minuli prazniki, sem se poslovil od gostoljubnega velečastitega g. župnika in ker se mi ni o povratku po isti progi na k?^ vzvišeno „postojanko" ničesa posebnega pripetilo, skleuem te kratke črtice. M. Mihael je v. umrje in ljudje pravijo, da ga je mrtvoud zacto^ v resnici ga je pa kak „dober prijatelj", kteremu. j,e bil ranjki napoti, s strupom s poti spravil. Leta in. leta minejo in slučajno kaka malenkost pri morilcu obudi sum na hudodelstvo, ktero se je že skoiraj pozabilo. Ostanki umorjenega se izkopljejo i» na njih se še čez leta in leta vidi, ali je ranjkt za strupom umrl ali ne. Kje bi pri sožiganji mrličev sodnija potem tega dokaza iskala? Pač bi se lahko morilec v pest smejal pri pogrebu svoje žrtve, kedar bi se v dimu edini dokaz njegove hudobije v arak dvignil, če bi se ta novotarija vpeljala. Sploh pa menda poskušana vpeljava sožiganja mrličev nima druzega nameua, kakor dobičkarijo, ktere se- podjetniki tega nadjajo. V zasedenih deželah Bosni in Hercegovini je najvažnejši dnevni dogodek otvorjenje železnice Mostar-Metkovič, ki se je v soboto ob 11. uri dopoludne z veliko slovesnostjo v Metkoviču pričelo in zvečer v Mostaru dokončalo. Ob 11. uri odpeljal se je namreč prvi vlak iz Metkoviča s komisijo, dostojanstveniki in drugimi povabljenci proti Mostaru, kamor je došel ob 3. uri popoludne. Ob 4. uri imeli so banket, ob 6. uri pa ljudsko veselico. Od kar svet stoji, je to prva železnica speljana po skalnih gorah hrcegovinskih in sijajno spričevalo, da je Avstriji v resnici ležeče blagostanje v zasedenih pokrajinah v deželo priklicati, kolikor se ravno da po okoliščinah. Dobre ceste in železnice so pa za to v prvi meri neogibno potrebne. Bosna in Hercegovina stoletja in stoletja od Turka pustošeni, dvigujete se po prizadevanji avstro-ogerske vlade ter bote zopet postali v človeški družbi, kar ste pred stoletji že bili — bogati in rodovitni deželi namreč! Avstrija ju je deloma že, deloma pa ju bo še zvezala z ostalim svetom po dobrih cestah, železnicah in po vodi, da bote deležni prometa ob Adriji in Savi. Napredek po onih krajih je pa tudi že očividen. Železnica Mostar-Metkovič dogradila se je z dohodki zasedenih dežehl in to je nekaj! Poprej so ti dohodki šli v vedno prazno turško blagajnico, deželi pa niste prav nič imeli, sedaj se pa obračajo na zboljšanje narodnega gospodarstva, kar je prav in pošteno. Le na ta način se bode Avstrija priljubila po onih krajih in se bote Bosna in Hercegovina sami oglasili za priklop k Avstriji, kedar bo govorjenje o tistem, če ne bote poslušali sirenskega glasu sosednje Srbije, ki bode zavistno vikala: „Nikarte, nikarte!" Srbija se namreč sama nadja, da ji te dve deželi v naročje cepnete kot zrel sad, ki je z avstrijsko pridnostjo dozorel. Danes zvečer odpeljala se bodeta voditelja avstrijske kongiške ekspedicije, dr. Oskar Lene, profesor na univerzi in pa njegov pristav, mladi geograf Oskar Baumann v Hamburg, od koder pojdeta z Woermanovim parnikom „Ella" v zapadno Afriko konec tega meseca. Podpore sta dobila veliko in se je v najnovejšem času tudi opravilni odbor avstrijskega kreditnega zavoda na Dunaji odločil za podporo s 500 gld., ker se nadja, da bo kongiška ekspedicija ravno tako koristna avstrijski trgovini, kakor geogratični družbi sami. Vnanje države. Srbski radikalci si vestno prizadevajo po Bosni in Hercegovini nezadovoljnost širiti in nikake priložnosti ne opuste, samo, da se jim ponudi za to. Po svojih listih lažejo, da je v Hercegovini že vse za vstajo pripravljeno. Srbi, Turki, kristijani in ne-kristijani, pravoslavni in katoliki dvignili se bodo proti „ptujemu vsiljencu" (Avstriji) in ga z združenimi močmi pregnali iz srbske zemlje, kjer nima ničesa iskati. Da so srbski radikalci gluhi in slepi za naše prijateljstvo, smo že mnogokrat opomnili ; da, oni nas tudi ne marajo kot sobratov Slovanov, dokler ne zabavljamo z njimi vred čez Avstrijo. Da bi bil tem ljudem, ki se tudi za srbskega kralja ne zmenijo dosti več kakor za lanski sneg, upor v zasedenih deželah vrlo dobro došel, kjer bi zamogli zopet v kalni vodi ribariti, prav radi verjamemo. Saj se jim ni bati nikake zgube, pač pa se smejo nadjati kolikor toliko dobička! Poleg tega so pa zapeljive sanje o veliki Srbiji, ki jih k temu naganjajo, da bi se najrajši kar danes proti Avstriji dvignili in vse karkoli črno-rumeno zastavo spoštuje, obesiti dali. S takimi ljudmi tudi dober Slovan ne more sočutja imeti, kajti sorodni so z —, naj si vsak sam misli, kakor mu drago. Sicer je pa tudi po Bosni in Hercegovini ravno srbski del prebivalstva tisti, ki vedno toži o nezadovoljnosti pod avstrijsko vlado, češ, da je bilo pod Turki bolje! Le-ti dobivajo svojo podporo iz Belega grada in vedo, kaj delajo. Radikalci jih podpihujejo in jim tako pot pripravljajo — v senco. Z Angleškega se do sedaj ne sliši druzega, kakor da bodo konservativci na krmilo stopili in vlado prevzeli. Kraljica je poklicala k sebi North-cota in Salisburyja, ki sta oba priznana vodji konservativne ali „Tories"-stranke. Salisbury je popolnoma zadovoljen, da Northcote sostavi novo ministerstvo, kajti podpirala ga bode vsa stranka naj-zdatneje; pri vsem tem bode pa ostal pravi delavni vodja novega ministerstva konservativno stranko vendar-le Salisbury. Salisburyjevo vlado, imenovano Northcote, bodo pa tudi po inostranstvu povsod z radostjo pozdravili. V Berolinu jo Salisbury z Bismarkom osebno znan, ker sta se bila natančneje seznanila pri konferenci in si je nadarjen Anglež takoj znal pridobiti spoštovanje in občudovanje sicer pre- širnega Bismarka. Avstrija bode potrdila,, kar s tisto zabavljanje že spremenilo« v surovo dOjanje. Nek Lah, Tesi po imenu, kMatal je poed gkdiiščem francoskega častnika.. Rekli smo tudi,, da je vsled tega francoski general Bomlanger povelje izd»]!, da, ker francoski vojaki pred gosposko ne dobe pravice, naj si jo delajo v. orožjem v roki v sMnih slučajih sami! Tako povelje je krepko, določno, in v deželi, kakor je Tunis tudi vse skozi pomenljivo. Da so ga prebivalci tudi v tem smislu umeli, priža nam strah, ki se je „polentažev" cele po Laškem vsled tega polastil. V Rima prvo noč, ko so novieo in povelje zvedeli, pravi „.patrijoti" še spati niso> mogli. Takoj drugi dan vprašali so v zbornici Maneinija, ki je minister zunanjih zadev, kaj misli vkreDiti, da bode francoski general ojstro svoje povolje preklical, drugače bodo vročekrvni Francozi še bolj vročekrvne po vrh tega pa še silno neslane Lahe kar poklali. Man-cini je prianal, da se povelje tudi njemu silno nevarno zdi in se je zarad njega že naravnost na francosko vlado v Parizu obrnil. Postopanje Boulanger-jevo je škodljivo in tudi proti nravnosti, pravi Man-cini dalje, in konečno še zbornico zagotovlja, da se ji ni treba bati, minister Freycinnet je obljubil za red skrbeti, kakor tudi na to gledati, da se enake reči ne bodo več godile. Izvirni dopisi. Iz Škofje Loke, 13. junija. Na Gorenjsko gredd so se mil. knezo-škof pomudili nekoliko pri nas ter so obiskali tukajšni uršulinski samostan. Akoravno so v samostanu še le v četrtek zvedeli, da jih bodo mil. knezo-škof s svojo navzočnostjo osrečili, so vendar vse prostore prav okusno ozališali z venci, napisi in cvetlicami. Na postaji sta jih pričakovala vis. č. g. dekan in nunski gosp. katehet. Ko so se med slovesnim zvonenjem pripeljali v mesto, sta jih pred nunsko cerkvijo pozdravila nunski g. oče in mestni g. župnik. V cerkvi so bile vse učenke praznično, večinoma belo oblečene. Mil. knezo-škof so potem maševali, in po sv. maši se jim je vsa tukajšna duhovščina pod vodstvom g. dekana poklonila. V notranji šoli jih je pozdravila gojenka z daljšim, nalašč v ta namen zloženim vezanim govorom. Mil. knezo-škof so prav lepo poprijeli glavno misel poezije: „missus es" ter jo v daljšem govoru obrnili na gojenke. Tudi one so poslane od starišev v samostan, da bi se pripravljale na resnobnost življenja, da bi si bistrile um ter blažile srce. Kadar bi se jim zdelo težavno popustiti igrače ter se poprijeti učenja, kadar bi jim no dišalo vbogati, vpogniti volje svoje hišnemu redu, naj si mislijo: „missus es"; poslana sem semkaj, da bi se učila in vbogala. Prav ljubeznjivo so jih opominovali k pokorščini, pobožnosti, delavnosti, posebno tudi k zatajevanji lastne volje, kar jim bo pozneje hasnilo v vsih okoliščinah življenja, da ne bodo omagale v premnogih nevarnostih, ktere žensko mladino obdajajo. Pomenljive žive podobe in muzikalične produkcije so vsiin navzočim jako dopadle ter kazale veliko, vsestransko spretnost in izurjenost častivrednih učiteljic in gojenk. Naposled so si tudi ogledali nove prostore zunanje šole. Tudi tukaj jih je učenka v lepem slovenskem govoru pozdravila ter prosila blagoslova; tudi tukaj so mil. knezo-škof opominovali učenke k pridnosti, pobožnosti in hvaležnosti do čč. učiteljic. Kakor dober pastir, kakor ljubeznjivi oče so se prijazno vrtili med malimi ovčicami. Ko so v sobi za pevske vaje učenke prepevale domače pesnice, so bili mil. knezo-škof posebno veseli in po njih izredni prijaznosti osrčene Ločanke so upale prositi: no, še eno! Vse je bilo veselo in zadovoljno. Mil. knezo-škof so se ob '/a12- uri odpeljali iz mesta na Bled. Bog daj tako krasno vreme, kakor smo ga danes imeli in milostljivi gospod bodo imeli priložnost se prepričati, da jo Gorenjska res krasna in da jim je ljudstvo prav iz srca vdano. Z Dolenjskega, 14. junija. Kdor je stopil pretečeni petek 5. t. m. v naše prijetno mestice Kostanjevico, bi bil na prvi pogled sodil, da jo mesto zadela kaka nesreča, tako je bilo vse potrto in klaverno, vsaj se pa taka volitev, kakor g. prof. Šukljeja. tudi po pravici sme in mora prištevati med nesrečo in še sramotno nesrečo. Te nesreče niso toliko krivi meščani sami, kakor oni, ki so od ljudstva plačani, v prvi vrsti dolžni skrbeti za njegov blagor in mir, in ravno ti so napenjali vse svoje žile, da so begali mirno ljudstvo, ktero bi bilo tudi pri volitvah ostalo mirno, da kandidati samo razvijo svoje programe in te priporočajo z mirno besedo kakor se olikanim spodobi. Še preden je bil sklenjen poprejšnji državni zbor, je pridrdral k nam iz Ljubljane neki vladen mož, ki je svojo agitacijo provzročil za vlado pomenljive besede. Ako vlada uradnike potrebuje, kako jih zamore po cele dneve tako okrog pošiljati, ako pa ne, čemu jih plačujemo? Po slučaji sem bil takrat v Kostanjevici in teh besed nisem le enkrat slišal. Pa to je bil še le začetek tega, kar je imelo priti, in kar pod sedanjo konservativno vlado gotovo nismo pričakovali, gotovo še najmanj pa, da bodo tako visoki uradniki kakor n. pr. okrajni glavarji ubogo ljudstvo begali, da na zadnje ni vedelo kaj storiti. V prvi vrsti je agitacija za Šukljeja veljala tukajšnjemu županu, do zdaj obče spoštovanemu gosp. Severju, ki se je žalibog dal premotiti, da je zoper svoje someščane potegnil in se sam vrezal globoko v svoje lastno meso. Tudi o pomočkih, kakoršnih so se posluževali Šukljejevi agitatorji, niso bili ravno izbirčni. Gosp. okrajni glavar sam je po Kostanjevici, dozdaj menda še katoliški, izvzemši morebiti par uradnikov nižje vrste, iskal zaničevaje papeževih vojakov, hotel tamkaj tudi videti papeževo zastavo. Ali je visoki gospod pomislil, da neverski strup, ki od zgoraj kaplja je najbolj nevaren? Toda zmaga mora biti, naj bo cena še tako visoka, in poseglo se je naposled pri ožji volitvi po najbolj zavrženem po-močku, podkupljivosti. Kako bode g. profesor delal za blagor svojih mest, kterim je že pri izvolitvi dosti ¿škodoval, izvzemši sramoto, je dovolj menda že sovraštva med someščane zasejanega, kajti ob 7. uri smo bili še največji prijatelji in ob 11. uri najhujši sovražniki, mi je izrazil neki volilec. Ali g. profesor še vé, kaj je on pisal v svojem članku „Naša javna moralnost": „Gorje onim zapel j i v-cem, kteri iz sebičnih ali nizko strankarskih ozirov svoje javno delovanje zlorabijo v to, da begajo narod, da pačijo naravni njegov čut za pravo in moralo." Resnično vsaka besedica vredno plačilo, s kterim gosp. profesor obsoja svojih pristašev agitacijo. Mar li je gosp. profesor takrat mislil, da piše sam za-se? Iz Kostanjevice na Dolenjskem, 12. junija. Prvi pogoj „dobre kapljice" se lepo izvršuje. Trta po vinogradih cvete in duhti, da je veselje, podpira in pospešuje jo pa najlepše vreme. Vinogradi kažejo srednje dobro, pa naj bi že kapljica vsaj dobra bila! Kaj druzega veselega Vam pa ne morem poročati. Komaj so v nedeljo sv. Trojice pri sv. Križu iz vode potegnili nesrečnico, ktera je tukaj v vodo skočila, in bila v njej skozi celih 10 dni, že je naše mestice zadela druga nesreča. Kakor ste ravnokar poročali, se je usmrtil tukajšnji davkar, g. Rose, in sicer ne obesil, kakor Vam je bilo poročano, ampak v bližnjem gojzdiču si je z britvijo prerezal vrat in žile na rokah. Kaj bi bilo vzrok žalostnemu činu, je težko uganiti. Blagajnica, kakor se čuje, je popolnoma v redu, zapustil je še celo nekaj lastnega premoženja. Da bi se mu bilo v glavi zmešalo, ni verjetno, kajti naredil je svojo oporoko, imenoval svojim otrokom jeroba, pustil svojemu pristavil pis-mice, kje se bode najdlo njegovo truplo itd. Vse-kako žalostno in čudno, da ravno možje, kteri imajo opraviti z blagajnicami napolnjenimi z mamonom, tako žalostno končujejo, čeravno blagajnice niso okradli. Iz Katinara v Tržaški okolici, 13. junija. V letu 1785 je bila vstanovljena obširna neodvisna kuracija na Katinari. Premišljevalo se je, kako bi so stoletnica vstanovljenja spodobno praznovala in premilostljivi gosp. škof so misel izrazili, da bi se stoletnica najbolje praznovala, ako se napravi misijon. Ker je pa misijon vendar-le s stroški sklenjen in je ljudstvo v tem letu že obilo stroškov z napravo novih zvonov, nove ure, strelovoda itd. imelo, smo so skoraj strašili novih stroškov. Vendar le-ti pomisliki so brzo izginili, misleč, ker smo že toliko zmagali, bomo zmagali še le-to z božjo pomočjo, posebno, ker gré za zveličanje naših duš in za čast Božjo. Sklenjeno, storjeno! Ljudje so vsi vneti za sv. misijon, zamore se tedaj obilo dobrega sadu pričakovati. Naprošen je bil znani, za ¡zveličanje duš ves goreči in neumorno delavni govornik, prečast. oče Fr. Doljak iz družbe Jezusove, naj bi težavno delo, namreč sv. misijon na Katinari vodil, kar je tudi z veseljem sprejel. Prišel je imenovani gospod dne 31. maja in končal sv. misijon 7. junija. Imel je dve nedelji in na praznik Sv. R. T. po tri govore, druge dni pa po dva in sicer zjutraj ob 5. in zvečer ob 7 uri. V govorih je izveličalne resnice prostemu ljudstvu povsem razumljivo in tako ganljivo oznanoval, da je včasih glasno jokalo. Imel je pa tudi prekoristne in dokaj podučljive nauke za vsak stan posebej. Po veselji, s kterim je ljudstvo oznanilo sv. misijona sprejelo, se je zamoglo sklepati na obilno vdeležbo in zamoglo pričakovati obilno dobrega sadu, in naša nada ni bila prazna. Vdeležilo se je sv. misijona toliko ljudi, da je bil tudi prostor okoli cerkve napolnjen, posebno pa zadnje dni se je kar trlo, in bilo je bizo 1400 spovedancev. Do solz ginljiv je bil prizor že prvi dan pri izročitvi županije od strani g. župnika preč. očetu, ki ga je prosil, naj bi pomagal njemu izročene ne-umrjoče duše rešiti iu težki odgovor pred Bogom polajšati; ali še bolj presunljiv pa je bil prizor pri sklepnem govoru, ko smo slovesno krstno obljubo ponovili. Po odločnih glasnih odgovorih se smd soditi, da obljuba ni bila samo na jeziku, temveč da prišla je v resnici iz srca in trdne volje. Pretresel je le-ta prizor še tako neobčutljivo srce, zato pa je bil tudi glasen jok po cerkvi in zunaj cerkve, da je moral govornik skoraj prenehati. Malemu še nedolžnemu otroku, kakor tudi že osivelemu starčku so se solze udrle, ko je preč. g. slovo jemal. Milostljivi g. stolni prošt, dr. Janez Šust, bla-goslolili so z obilno asistenco misijonski križ, kteri obredi so dokaj pripravni človeško srce omečiti. Da moje poročilo ne bode predolgo, rečem le z najtrdnejšim prepričanjem, da tak misijon ne more ostati brez obilo dobrega sadu. Spovedniki vedo, koliko nesrečnežev, ktere je že veliko let nemirna vest grizla, bilo je potolaženih; koliko odkritosrčnih spoved vsega življenja se je opravilo in s tem neveljavnih popravilo. V zagotovilo, da ljudstvo v trdno storjenih sklepih ne bode omahovalo, temveč da bode skrbelo svojo neumrjočo dušo rešiti, naj nam služijo obilo prelite solze. Naj bi se le sveti sklepi ne pozabili. Da, vsakemu dušnemu pastirju, kteremu je količkaj mogoče, bi svetoval napraviti sv. misijon, ker zdaj sem povsem prepričan kako o času sv. misijona posebna milost Božja srca najtrdovratnejših zasta-ranih grešnikov meči. In naj bi ne bilo druzega dobička, je ta velik ter truda in dela vreden, da veliko število neveljavnih spovedi se takrat popravi, ko bi se sicer znabiti nikoli ne popravile. Vsi pa, ki smo se sv. misijona vdeležili, se iz globočine srca zahvaljujemo najprvo Bogu za duhovne dobrote, ktere nam je v teh milosti polnih dneh podaril, potem pa premilostljivemu g. škofu, za modri očetovski svet in pa prečast. očetu Pr. Doljaku za veliko nam storjeno dobroto. Niste nam prinesli sicer zlata in srebra, prinesli ste nam pa, kar je največ vredno, mir, tolažbo in milost božjo. Bog pa predobrotljivi naj Vas ohrani še mnogo let krepkega na duhu in na telesu, da bote zamogli še mnogo žalostnih src potolažiti in mnogo duš iz satanovih verig greha iztrgati. Bog plačaj! Domače novice. (UmešCevanje g. Petra Grasselija) za Ljubljanskega župana bilo je danes ob 11. uri popoludne. Povabljeni bili so: mestni odbor, mestno učiteljstvo, mestno uradništvo, duhovščina in profesorji. Vsi zbrani prišli so v gali. Zastopniki vlade vdeležili so se slavnosti v uniformi. Gosp. deželni predsednik baron Winkler pozival je novo izvoljenega župana Grassellija na prisego, ktero je taisti v slovenskem in nemškem jeziku napravil. G. baron Winkler je župana nagovoril, da naj se strogo drži vedno postavne poti ne oziraje se ne na levo ne na desno; obžalovaje opazil pa je g. deželni predsednik, da niti jednega zastopnika nemške stranko ni bilo navzočega. G. župan se jo zahvalil in jo konečno vsem gospodom odbornikom, kakor tudi mestnim učiteljem in učiteljicam v roko segel. Mestna dvorana je bila iz tega ozira jako okusno ozaljšana. (Javne tombole) vdeležilo se jo včeraj več nego 5000 ljudi na kongresnem trgu in še ni bilo vseh, ki so listke kupili, temveč se jih je mnogo nado-mestovati dalo. Ob uri jela je igrati vojaška godba in je svirala do 3/i na 5. Malo pred 5. uro začela se je tombola. Terne so bile takoj vse zadete. Zadeli so jih po 5 gold. : Ana Lubej, uradni sluga Klopčič, Šušteršič, Vernik in Maciui. — Štiri m kvaternam tudi ni bilo treba dolgo čakati na odrešenje in so prišle v posest: Maliča, Kulha-neka, dijakov Gnjezde, Aleša in Erjavca (ki so se razdelili), Komana in Reich a. Dobil je vsak po 10 gold. Več časa potrebovalo se je, preden so kvinterne dobile svoje ljudi. Prvi dve zadela sta po 20 gold.: Detela in Šušter, tretjo pa topni-čarji Arvoj, Marbota in Jerina, ki so si jo razdelili. Prva tombola za 100 gold, bila je zopet v „kompaniji". Zadela sta jo gospa Poljanšekova in c. kr. brambovski major g. Breskvar, ter sta se razdelila; po drugo sta prišla železnični čuvaj Dornik in poštnega uradnika sin, Vidic, ki sta si tudi razdelila 50 gold. Veselo zavriščala je mla-dež, kedar se je nekdo s praznimi rokami vrnil. Prišel je bil namreč dobitek napovedovat s številkami, ki še niso vlečene bile. Sicer se je pa vrlo lepo vršila brez vsakega najmanjšega nereda. Naj bi se pač taka tombola na javno korist večkrat napravila, včerajšnje obiskovanje nam spričuje, da je ljudem všeč. (Vreme,) pravijo, da bo ostalo še nekaj dni lepe, ker se je zrak po celi osrednji Evropi enako sogrel. Barometer na zapadu po malem pada, vsled tega se nam je nadjati lahkotnih iztočnih vetrov in jako toplega vremena. (Veterani) imeli so včeraj svoj veliki shod, ki so ga s službo božjo pri sv. Jakobu začeli ob 8. zjutraj. Po sv. maši sošli so se na rotovži, kjer jih je predsednik g. M i h a 1 i č jako toplo nagovoril razlagajo jim delovanje v minoli desetletni dobi. Zborovanje se je začelo in končalo z živahnimi „živio" in „slava" presvitlemu cesarju. Za načelnika izvo-jen je bil zopet g. Jurij Mihalič, magistratni koncipist in tudi drugi odbor je večinoma ostal. (Rokovnjači) na Gorenjskem vkradli so že zopet dva velika vola včeraj zjutraj blizo Kranja. Vse orožniške postaje in Ljubljanski mestni magistrat so dobili tatvino telegrafično naznanjeno. To je pa vendar že od sile, tolikošna predrznost ! 150 Gorenjcev z 14 orožniki gré v petek rokovnjače lovit in so se menda prazni vrnili, ker se nič ne čuje. Kakor nalašč pa zato, v odgovor na to zopet par volov zmanjka. Sicer pa po Ljubljani romarji pripovedujejo, ki iz Brezja od „Marije pomagaj" prihajajo, da toliko ciganov ni kmalo videti, kakor ravno po Gorenjskem ob veliki cesti. (Razpisana) je služba c. kr. okrajnega tajnika, oziroma kancelista, v IX. razredu pri c. kr. politični oblastniji na Kranjskem. Prošnje do 15. julija na c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani. („Šaljivi Slovcnec".) Zbirka najboljših kratko-časnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. Pod gorenjim naslovom prišla je pred kratkim v Ljubljani na svitlo knjiga v mali 8°, ob-sezajoča 192 strani. Natisnila in založila sta jo Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena jej je mehko vezani 60 kr. Gospod pisatelj gotovo ni imel malo truda pri zbiranji kratkočasnic in smešnic, preden je vse nabral, jih opilil ter potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode či-tajoč podane smešnice preživel marsiktero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pičli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo prošinjeno bode nove moči. — Mi moramo knjižico, koja se odlikuje z jako všečno vnanjostjo, vsakemu najtopleje priporočati. Namen knjižice te je, čitatelja razveseljevati in mu kako grenko uro osladiti, kar bode tudi gotovo dosegla ter tim načinom nagradila male stroške, koje knjižica stane. (Razpored koncerta „Slovanske čitalnice v Trstu"), kteri bode dné 20. junija 1885. 1. Horny : Popotnica po slovenskih narodnih pesnih ; svira vojaška godba. — 2. I. pl. Zaje: Ouvertura k operi „Mislav"; svira vojaška godba. — 3. Tovačovsky: „Bože živi"; poje zbor. — 4. Thomas: Romanca iz opero „Mignon" ; svira vojaška godba. — 5. I. Bendl: „Svoji k kvojim"; zbor. — 6. Meyerbeer: „Fackel-tanz" ; svira vojaška godba. — 7. I. Kocijančič: „Oblačku"; zbor s samospevom in dvospevom.— 8. Balle: Duett iz opere „Ciganka"; svira vojaška godba. — 9. I. pl. Zaje: „Zrinski Frankopau"; zbor. — 10. Ambrož: Potpourri „Operettenschau"; svira vojaška godba. — Po dovršenem koncerta bode ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. (Obsojen) je bil pred porotniki v soboto dopoludne pri prvi obravnavi Vipavec Janez Skvarč, 29 let star kmet zarad hudodelstva spolskega na-silstva za 6 let v hudo ječo. — Pri drugi obravnavi prišel je na vrsto 201etni hlapec Janez Eo t ar iz Gorič zarad hudodelstva uboja, ltotarja je na 22. februvarja napadel kraetiški fante Jožef Ur-banec, ki ga je že poprej v gostilni zmirjal. Rotar se je branil s kolom in je Urbanca pobil, da je čez nekaj dni umrl. Porotniki so ga spozuali krivega toliko, da je prekoračil mejo obrambe in ga je sodnija obsodila na 5 mesecev zapora zarad prestopka varnosti življenja. Mati ubitega Urbanca, ki za svojega sina 1000 gld. odškodnine zahteva, obrne naj se za to odškodnino na civilno sodnijo; tako je razsodila krvava sodnija. (Predstojništvo usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem) uaznanuje dobrotnikom, da s pomočjo njih darov je bilo mogoče preteklo leto 200 bolnikov več sprejeti v bolnišnico ter jim hrano in vso postrežbo brezplačno dati. Bolnikov vseh vkup je bilo v teku leta sprejetih 881, dni bivanja bolnikov v bolnišnici in postrežbe pa je narastlo na 17.757 dni. Res lepo število! — Po verospoznanji je bilo sprejetih 856 katoličanov, 19 luteranov iu 6 razkolnikov. — Bolezni bile so skoraj vse zastopane; ravno tako tudi avstrijske dežele, v kterih so imeli bolniki domovino, razun Tirolske, Galicije in Buko-vine, vse druge; inostran6kih pa je bilo sprejetih 1 Prus, 1 Saksonec in 3 Bavarci. — Stroški za preskrbljenje toliko bolnikov, se zna, da bili so veliki; le z milimi darovi mnogo dobrotnikov bilo je mogoče to izvršiti. Zato se čast. predstojništvo si. občinstvu in vsem dobrotnikom lepo priporoča, da bi blagovolili tudi še zanaprej za bolno in trpeče človeštvo svoje roke odprte imeti ter bratu, ki za bolnike pobira, mnogo podariti. Memogrede bodi opomnjeno, da preteklo leto je bilo razun Korošcev sprejetih največ Kranjcev v bolnišnico in sicer 67. (Čmrlji) so pravi in veliki prijatelji kmeta in ni prav, da se njihova gnjezda tu pa tam ogrebajo ali sicer pokončavajo. S tem si kmet rodovitnost nekterih zelenjav pomanjša, ktera je temvečja, čem več je čmrljev in čebel po cvetji, ker oboji cvetni prah iz glavic na glavice na raznih rožicah razna-šajo. Cmrljevega medu naj pa nikdo ne srka, ker je navadno strupen. Posebno po planinskih krajih je že več ljudi pomrlo, ki so se s čmrljevim medom pomagati ali pa le posladkati mislili. Pustite jih toraj na miru; naj vam pomnožujejo s prenašanjem cvetnega prahu iz cvetja na cvetje rodovitnost semenske detelje, pa tudi svoj „bore"-med naj sami posrkajo. Tako piše „Landvvirth". — Pri nas ravno niso toliko nevarni, vsaj o mnogo ostrupenih in mrtvih po čmrljevem medu do sedaj še nismo slišali. Pač je pa res, da njih med ni veliko vreden; sicer pa je v tako črnih in pustih posodah shranjen, da ta med ne bode nikoga posebno mikal. Toraj tudi mi pravimo, da čmrlji naj svoj malo okusen in še manj vabljiv med le sami posrkajo. Razne reci. — V Zagrebu imeli so v petek 12. t. m. vojaki prav vesel dan. Praznovali so vojaško petdesetletnico. Petdeset let je namreč minulo, da ima Zagrebški peš polk št. 53 za lastnika nadvojvodo Leopolda. Ker je ta slučaj pri polkih, kterim vlastitelj ni podeljen za večne čase na spomin kakega stalnega dejanja „ad perpetuam rei me-mor i a m", tako redek, in se iinatelji ali lastniki polkov vsled svoje kratke dobe življenja jako pogosto menjujejo, sklenili so „Leopoldovci", ki jih tudi v Ljubljani dobro poznajo, ta slučaj jako slovesno obhajati. Zvečer svirala je vojaška godba po mestu počitnico, zjutraj pa budnico. Dopoludne so imeli slovesno službo božjo na vežbališči, kjer so štiri šotore postavili. Nad srednjim šotorjem dvigale so se začetne črke Njegovega Veličanstva cesarja iu pa nadvojvode Leopolda, kot lastnika polkovega. V tem šotoru zbrali so se generali, ob desni in levi povabljeni gostje, v četrtem pa je bila služba božja. Po sv. maši podelil je vojaški župnik To m še polku blagoslov, polkovnik Š os t ar i č mu je pa napravil kratek govor in mu je v krepkih, prav vojaških besedah podal obris lastne zgodovine. Po nagovoru odposlali so nadvojvodi Leopoldu na Dunaj sledeč telegram: „Petdeset let je danes, da nosi naš polk presijajno ime Vaše c. in kr. Visokosti. Izvoli naj Vaša Visokost o tej priliki sprejeti naispoštljivejša iz dna srca prihajajoča čutila, kakor tudi izraz neomejenega spoštovanja celega polka. Srčno so danes vsak „Leopoldovec" raduje, da je bilo milemu Hogu všeč, Vašo Visokost pol stoletja polku na čelu obraniti. S ponosom in navdušenjem ozira se polk na preteklih petdeset let, na najlepše in najčastneje dneve v njegovi zgodovini: Novara, Custozza, Jajce jasuo spričujejo, da si je polk vestno prizadeval vreden nositelj Vašega presijajnega imena biti. Naj bi Vas nam večni Bog še mnogo let ohranil za vlastnika polka in naj bi se polku spolnila vroča želja, da si pod častnim geslom „nadvojvoda Leopold" pripne še marsiktero lavoriko na svojo zastavo v drugi polovici tekočega stoletja. Iz tisoč grl doni pa Vam navdušeno proti nebesom: Bog ohrani, Bog obvari našega vzvišenega in sijajnega vlastnika Nj. c. in kr. Visokost nadvojvodo Leopolda!" — Na Spanjskem so ljudje kompj nekoliko grozen potres pozabili, ki jih je v minulem Božiči iznenadil in prestrašil, kar jih je obiskala spet druga nesreča, grozna kolera. Še ni dober mesec, od kar so jeli dohajati gosteji telegrami v tej zadevi in že se čuje, da je v kratkem času v Alberiku 159 ljudi za kolero zbolelo in 59 umrlo. Da bi se kolere obvarovali, vpeljali so zdravniki vcepljevanje neko tekočine v človeško kožo. Cepiti si je dalo 342 ljudi in so od vseh teh le 3 zboleli za kolero, 1 pa umrl. Po Valenciji je kolera sploh silno razširjena. Ko se je prvič pokazala in so jo zdravniki za pravo azijaško kolero spoznali in proglasili, so si trgovinski krogi silno veliko prizadeli, da bi jo bili po časnikih zadušili. Podkupavali so vrednike in so se sploh vseh pripomočkov posluževali, da bi se le o koleri na zunanjost nič ne zvedelo. Na ta način mislili so se ogniti sitnega zaprtja in drugih takih vpeljav. Tako postopanje obsoja se samo po sebi in je tudi na Španjskem kazen že za petami. Kolera jela je razsajati, da je groza in vse na to kaže, da bode z isto grozo nastopila, kakor je lansko poletje po južnem Francoskem razsajala. Telegrami. Mostar, 15. junija. Kallay prične danes svoje drugo nadzorovalno popotovanje proti Serajevu, zarad bodoče zgradbe železnice po onih krajih. Dunaj, 15. junija. Uradnika Harrs-a tu-kajšne depozitne banke so prijeli in zaprli zarad iznoverjenja 54.878 gld. in še raznih druzih goljufij blizo 30.000 gld., z njim vred pa tudi še dva druga, ki sta na sumu, da sta bila z njim v zvezi. Harrs je menda vse v loterijo znosil. Berolin, 15. junija, je umrl. Madrid, 15. junija. Okoli Murcije se kolera vedno bolj razširja, včeraj je zbolelo blizo 100 ljudi. V Valenciji napadenih je 23 vasi. London, 15. junija. Salisbury je prevzel sostavo kabineta. Princ Friderik Kari Umrli so: 11. junija. Janez Indof, ključarjev sin, 19 mes., Poljanska cesta št. 18, vodenica v glavi. — Marija Lubej, usmiljena sestra, 43 let, Kravja dolina št. 11, jetika. 12. junija. Anton Piskar, umirovljoni davkarski kontrolor, 80 let, Poljanska cesta št. 10, otrpnjenje pljuč. — Meta Kra-lič, platnarica, 83 let, Slonovc ulice št. 16, kap. V bolnišnici: 9. junija. Marija Stražar, gostija, 70 let, Pncumonia deitra. — Marija Sinerdu, delavka, 29 let, jetika. 10. junija. Meta Skcrjanc, hišnika žena, 23 let, jetika. 11. junija. Alojzija Sevšek, gostija, 67 let, umirajoča v bolnico prenešena. 13. junija. Anton Janežič, gostač, 68 let, Exsudat pleuri-ticuin dextra. — Jane/. Zgonc, krojač, 23 let, jetika. T u j c i. 12. in 13. junija. Pri Maliču: Evgen Letzgus, trgovec, iz Monakovcga. — Heimle in Schlesinger, trgovca, z Dunaja. — L. Kaspar-ček, inženir, iz Gradca. — Kari Siegl, c. k. vpok. okr. sodnik, iz Celovca. — Avgust Schmidt, železn. uradnik, s soprogo, iz Beljaka. — Dr. Rikli, zdravnik, iz Bleda. — Mlekuš, zasebnik, s soprogo, iz Doba. — Orachi in Dcringcr, trgovca, iz Monakovega. — Hermann Schöpfer, trgovce, u Hcilbrona. — Kischke, trgovec, z Dunaja. — Fani pl. Fluk, zasebniea, s hčerjo, iz Budapešte. — pl. Völkl in Mačerata, zasebnika, iz Trsta. — Jakob Rankl, trgovec, iz Siska. Pri Slonu: Krnil Schubert, vrtnarske družbe nadzornik, z družino, z Dunaja. — Gebhardt in Littmann, trgovca, ■/. Dunaja. — Henrik Karpcleš, trgovec, iz Prage. — Rudolf Spu-ting, c. k. podpolkovnik, iz Gradca. — Miroslav Schwarz, zasebnik, i/. Rudolfovega. — Westen, Prunbauer, Geisel in Heu-mayer, trgovci, z Dunaja. — Valt. Qofian, inženir, s soprogo, iz Stolnega grada. — Leop. Winiwarter, c. k. uradnik, iz Geininga. — Josip Acquaresi, trgovec,, iz Zagrada. Pri Tavčarji: C. pl. Jablonovski, zasebnik, iz Lvov». — Julij Johannsen, izdelovalec štampiljij, iz Gradca. Pri Juinetn kolodvoru: F. Vcneziani, zasebnik, iz. Trsta. — Leopold Diller, knjigovodja, iz Gradca. Trtnik, posestnik, iz Dolenjo vasi. Za kapelo ss. Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezusovega presv. Srca v Ljubljani so darovali čč. gg.: Janez Kobilica, kaplan pri Devici Mariji v Polji, Peter Vartolj, župnik v Hinah,...... N. Potočar iz Gradenea,........ Jakob Po ličar, župnik v Podbrezji, .... Ivan Juvan, katehet v Idriji....... Jožef Lomberger, beneficijat v Komendi sv. Petra, Jakob Dolenc, župnik na Igu,...... Janez Šega, kaplan v Kostanjevici, .... Anton Zamik, župnik v Naklem,..... Blaž Artclj, župnik v Kranjski Gori, .... Jakob Bajec, duhovnik v Suhoriji, .... Anton Kukelj, kaplan v Vodicah,..... Janez Lesjak, župnik v Kostanjevici,.... Jakob Razpotnik, župnik v Višnji gori, . . . Leopold Gestrin, župnik v Šentjurji pod Kumom, Franc Eržen, župnik v Jalem Logu, .... Matija Jeriha, nunski spovednik v Skofji Loki, Janez Verhovnik, kaplan v Naklem..... Matija Jarnik, župnik v Srednji vasi, . . . Frane Perpar, kaplan v Trebnjem, .... Anton Krašovic, župnik v pokoii v Metliki, Janez Žoleznikar, beneficijat v Šentvidu, . , Anton Fetih-Frankhelm, župnik v Vremah, Josip Laznik, kaplan na Dobrovi,..... Martin Narobe, župnik v Zapogih, .... Matej Tavčar, župnik v Komendi, .... Franc Boncelj, duh. oskrbnik v Dražgošah, Anton Domicejj, vikarij v Črnem Vrhu, . . Frane Hoenigman, kaplan v Črnem Vrhu, Mihael Horvat, župnik v Spodnji Idriji, . . . Frane Klemene, župnik na Unci, ..... Janez Sajovic, župnik v Slavini,..... M. Veja, kaplan v Kranjski Gori,..... Ivan Kršič, župnik na Jesenicah,..... Janez Mesar, župnik na Boh. Bistrici, . . . Avgust Turk, kaplan v Tržiču,...... (Daljo prih.) 5 gl. — 5 . 11 — 10 n — 5 H — 2 n — 5 — 5 n _ 2 n — 5 n — 2 li — 3 ti — ii — 5 n — 5 n — 3 ii — 2 n — 5 — 1 ii — 5 n — 3 n — 5 — 5 ii — 3 _ 2 ii — 2 n 50 6 n — 5 n — 5 ii — 2 — 5 — 5 11 — n — 1 n — 1 ii 50 1 n — 2 il — kr. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 15. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 55 Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 83 „ 15 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . 108 „ 50 Papirna renta, davka prosta . . 98 „ 70 Akcije avstr.-ogerske banke . . 859 „ — Kreditne akcije............287 „ 75 London.......124 „ 30 Srebro.......— „ — Francoski napoleond......9 „ 86 Ces. cekini.......5 „ 86 Nemške marke......60 „ 95 Od 13. junija. Ogerska zlata renta 4% . . . 99 gl. — „ papirna renta 5% . . . 93 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 99 „ — „ Landerbanke.....96 „ — „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 563 „ — „ državne železnice .... 297 „ 50 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 212 „ 20 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 127 „ 50 4% „ „ „ „ 1860 . 500 „ 139 „ - Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 168 „ - „ „ „ 1864 . . 50 „ 165 „ 75 Kreditne srečke . . . . 100 „ 175 „ 25 Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — Rudolfove srečke . . . 10 „ 17 „ 75 Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 113 „ 50 „ „ Ferdinandove sev. „ . 106 „ 50 51, štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ — kr. kr. Razglas. V nedeljo 21. t. m. popoludne oddajale se bodo pri cerkvenem stavbenem odboru v Zel i ml j ah tesarska, kamnoseška in kleparska dela po zmaujševalni dražbi, t. j. dobil bo delo tisti podjetnik, ki ga bo ceneje prevzel. K tej dražbi pripuščajo se le taki podjetniki ki so vstani varščino položiti ter dokazati, da umejo dela po predloženih načrtih izvrševati in so zarad poštenega dela na dobrem glasu. Načrti in dotični pogoji zvedo se pri podpisanem cerkvenem stavbarskem odboru. Cerkveni stavbeni odbor v Želimljah dne 10. junija 1885. .los. Scliauttt, načelnik. Franc V Katoliški Bukvami v Ljubljani je dobiti: DUHOVNO PASTIRSTVO. Slovenskim hogoslovccm in maSnikom spisal Anton Zupančič, profesor pastirstvo. I. del (oseba pastirjeva, liomilctika, lcatehctika) ' stano 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr. II. del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brcvijar, sv. maša) velja 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr. Dva zvezka še izideta. \Lm ¡1 J