V ï. Wan!, v ponedeljek, dne IZ. novembra 1910. e= Ve'Ja po pošti: == 2 celo luio n.prej . K 26-— z i>Ol eia > , » 13-— za etrt » » . > 6-50 za en meseo > , » 2-20 » Nemčijo oelolatno » 29-— za ostalo inozemstvo » 35*— 5- V npravništvn: = Za colo le'o naprej . K 22-40 za pol leta » . » 11-20 za četrt» » . » 5*60 za en meseo » . > 1-90 S noSll)mjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v. Icscrati En^stolpna potl.vrsia [i. mm): za enkrat.....| o .o v za dvakrat . . ■ . » iS » za tr.krat . . . . » 10 . za več .o trikrat . . » 9 > T reklamnih notloab stan« enostolpna garmondvrsta 30 vmarjer. Prt večkratnem ob| vljjuja primeren pop si. i Izhaja: i vsak dan, tzvzemil nedelje In praznike, ob 5. ari popoldne. sar Uredništvo je t Kopitarjevi uliot š'ev. 6/III. Rokopisi 8) ns vrača o; netran c'rana > Ism' «s ne = sprelomsjo. — Uredniškega .elefona štev. 74. = Pe'Jicen I st za slovenski naroJ. OpravnUtvo ja v K) tar|ovl nllot štev. 6. "S-0 = Sprejema naro . ao, Inserate in reklamaolje. — === Upravnlàkega teleiona àtev. 188. ■ Danaïnia Stevl'ka ohiLo i tem novo razpoko, silovito in ne-arno. Čustvo krutega razžaljenja na naši narodni časti se-druži s strahom, caj bo. Politična plat tega imenovanja za-' teva z vso silo odgovora na vprašanje: ilkod je dobila dunajska vlada toliko t -edrznosti, da se je osmelila po mini-5 ru Hochenburgerju do tega nezasliša-n ga napada na našo narodno posest, n naše najpriprostejše narodne pravico? Predrznost je brezozirna, brutalna. N i dan s koreninami, iz katerih poga--, a, in komur je kaj na narodni časti, ii delo, da se do zadnje nitke populi.,'.)! Na kaj se naslanja Hochenbur-go jeva smelost? Odgovor je jasen za vs :cega, kdor zna politično do pet šteti. Sl<) e namreč kratko in bridko: I-Iof-ri ia politika, ki se jo vanjo zapletla '/: ;a južnih Slavena, je pognala zopet i/c" grenki sad. Poznamo jo: beraško p žna se plazi po tleh pred sedanjo 0, liže njene pljunke, servilno pre- 1. vse udarce, vse brce; služi ji v -nem zaničevanju jugoslovanskih sti hlapčevsko. Politika naših po- sj cev je odkrit boj proti sedanji vlači Ddločen in neizprosen, ki zahteva nj t padec. Hochenburgerjevo glavo ti' :eva naš boj; odločnejši torej ne rn e biti. Ko bi imela ta politika v Z i zi južnih Slavena pomočnico, prija-l< sko tovarišico, bi bili Elsnerji nemo-c i na predsedniškem stolcu ljubljan-; ga deželnega sodišča., bila bi že vnaj padla odločitev in eksponenti lškega Volksrata bi ne imeli odlo-ie besede v dunajskem kabinetu. Liberalci so na lastnem telesu iz-\ sili, kaj zmorejo zahrbtne intrige, če i i osrednja vlada može našega rodu i je na razpolago. Delegacije so te dni p cazale, kako daleč sega vladnost hoirs skih politikov, ki brez sramu zataji e slovanske brate, pozabi na vse, iti življenjskim pogojem južnih Slonov naperjene vladne frivolnosti in LISTEK. Izpod Huma. Dr. L. Lenard. 1. Naš Janez. Posekali so Jatno! Kadar se spomnim, mi postane r.o v prsih, kakor da bi se spomnil smrt kakšnega najmilejšega znanca. Velika in junaška je bila njena smrt. Primerjati se da samo s padcem mogočnega gradu šarfenberških vitezov, čegar razvaline strče že nekaj vekov nad prepadi, in samo stari sveti Kum zamere primerno oplakovati njeno smrt. A ljudje, naši ljudje, otroci kum-'] iskih skal in gojenci jatenskih gozdov, niso občutili te bolesti. Preveva jih s&ino eno čustvo — moreča skrb sedanjosti v boju za obstanek. Padec mo-počne Jatne jim je vzbujal samo eno misel: kako bi izvajali iz toga najkoristnejše posledice v tem težavnem boju. Naš Jane; je vozil hlode iz Jatne Zidan most. Ko so doma pokosili otavo in poselili ajdo, mu je rekel oče: »Sedaj pa greš lahko vozit iz Jatne, izreka Burianu priznanje in zaupanje. Nasproti taki politiki se res lahko IIo-chenburger vse upa. O ministru IIo-chenburgerju vemo vsi, da je zaupnik nemškega Freisinna. da zastopa alps e liberalne Nemce v kabinetu in je torej umljivo, da skrbi za vpliv nemštva na našem jugu, kar more. S popolno gotovostjo pa trdimo, da bi bile njegove težnje brez moči, ko bi Zveza južnih Slavena imela po svojih zastopnikih politiko odločne, brezozirne opozicijo, lvo bi res izvrševala to, kar bi moralfi po svojih parlamentarnih obveznostih in po volji mnogih svojih članov. Večina v nji namreč — tako trdno upamo — ne odobrava te politike. Naš poziv se obrača do vseh res rodoljubnih, res narodnih poslancev, združenih v Zvezi južnih Slavena! Krenite na pot, ki jo zahteva narodna čast. Take brce, kakršno pomenja Elsnerjevo imenovanje, zahtevajo odgovora. Dovolj se je že dozdaj zamudilo. Taktika naših poslancev je edino prava. Za njo! Kdor bo pa še sedaj omahoval, ga bo sodila in brez dvojbe brezozirno obsodila vsa naša javnost tako, kakor zasluži. Do vrhunca je prikipela nemška predrznost zato, ker je dosegla tudi hofratska vladnost svoj višek. Tako ne gre več dalje! ¥ šliracli Ljubljana, 14. nov. 1910. Načelnik naše stranke dr. Ivan Su-steršič je napravil v avstrijski delegaciji mojstrsko potezo, kakršne nositelji sedanjega nemškega vladnega načina niso pričakovali. Stavil je namreč minulo soboto v avstrijski delegaciji po Čehih in opozicionalnih Jugoslovanih podpisani predlog, ki izreka nezaupnico državnemu finančnemu ministru pl. Burianu, ker je koncesioniral znano oderuško kmečko banko. Načelnik naše stranke se je držal v svojem predlogu besedila tiste Morseyeve resolucije, ki je bila svoj čas v državnem zboru soglasno sprejeta. Vladne stranke so bile grozno presenečene, ko je načelnik naše stranke vložil predlog, ki graja Buriana. Presenečenje je bilo tim večje, lccr so mu pred nekaj dnevi že izrekli v odseku zaupnico in se je našel celo slovenski poslanec, prihodnji baron, ki se je divil in navduševal za Buriana. za tistega moža, ki je hotel izročiti bosen-skega kmeta neusmiljenim krempljem mažarskih Judov in ki naravnost lali-komišljeno razsipa državne bosenske gozde in dela v Bosni naravnost ma- da si kaj prislužiš, ko pojdeš k vojakom.« Stari je vedel: Naša mladina ni, kot smo bili nekdaj. Včasih so vojaki pripovedovali o Man lovi in Peschieri, o Milanu in Benetkah, pa tudi o Rimu in Holštinu. Sedaj se pa komaj šc kdo dobi, ki je videl široke turške hlače in se more pohvaliti, da je v Bosni krompir kradel. Pride od vojakov domov, pa hodi široko in se drži sključeno. A če ga vprašaš, kje je bil, naredi otožen obraz in reče zategnjeno: »V Ljubljani«. Pripovedovati pa ne zna druzega kot o »Bobcnčku« in o »Fajmoštru« in o drugih gostilnah po Šiški in po Vod-matu. Stari vojaki, to so bili ljudje. Jedci je samo komis. — ako se mu ni posrečilo kaj ukrasti, — pa je šel peš, da si je zvečer kri izlil iz črcvljev. Obdelovali so jih s policami in ako jih ie "->1 nri-sojenih petdeset, a so mu jih že našteli pelindvajsel ter mu je kri ohlila ves zadnji del telesa do petfL, si je on z clvema prstoma zavihal brke, zažvižgal in rekel: »Se petindvajset!« A sedaj! — Ako brcne kaprol nerodnega rekruta, pa že pišejo po vseh časnikih. Stari je vo'ol ria. mlndina ni več kot so bili nekdaj, ua ie rekel svojemu žarsko, ne pa državne politike. Našim preljubim slovenskim liberalcem je seveda vse prav, kar stori hofrat Ploj, naj že potem hvali mažarskega državnika Buriana ali pa mešetari za Hribarjevo glavo. Presenečene niso bile. zgolj vladne stranke in judovsko časopisje, ki drži ž njimi, presenečen je bil tudi »jugoslovanski« hofratski generalissimus »Zveze južnih Slavena«. Judovsko nemško vladno časopisje naivno priznava, da je spravil dr. Susteršičev predlog v zadrego ne zgolj dr. Ploja, marveč vse vladi prijazne delegate. Ploja torej že smatrajo kar za svojega! Verujemo, da vladnim strankam dr. Susteršičev predlog ni bil všeč. Saj so zatrjali in prisegali svoj čas v avstrijski zbornici, ko je bil sprejet Mor-seyev predlog, da mora pastiBurianova politična glava. Morsey sam je zatrjeval. da mora Burian pasti: ccla zbornica je zahtevala njegovo glavo. Načelnik naše stranke je spomnil s svojim predlogom vladne stranke na to, za kar so svoj čas same soglasno glasovale v zbornici. Zdaj imajo priliko, da pokažejo dejansko, če so svoj čas iskreno v avstrijski zbornici obsodili Buriana. Pokazati morajo, če jim je kaj na tem, da se drže kot možje tega, kar so enkrat sklenili, ali če postanejo ve-rolomni. Mogoče je, da vladne stranke zdaj odklonijo tisti predlog, za katerega so svoj čas same glasovale v državnem zboru in se tako same sebe osmešc in oslabe. Ob tej priliki, ko jo spravil načelnik naše stranke vladinovcc v veliko zadrego, iz katere se no rešijo, naj so že odločijo za ali proti B urianu, morajo seveda naši liberalci piskati tako, kakor trobijo judovski vladni listi. Nič čudnega, saj taktira politično slovensko liberalno časnikarsko muziko mu-ziko hofratski Burianov občudovalec dr. Ploj. Smešen je n. pr. starinski »SI. Narod«, ko piše, »da so sicer slovanski delegati podpisali dr. Šusteršičovo resolucijo in obenem očitno izražali svojo nevoljo nad dr. šusteršičevim korakom«. Mi previsoko cenimo slovansko delegate, da bi bili nevoljni nad tem, kar sami podpišejo, kor slovanski delegati niso taki politični otročaji, kakršno je naše starinsko in mladinsko liberalno časopisje, marveč so resni možje, ki jim je za stvar, za kar našim liberalcem nikdar ni bilo in no bo. Veliki so sicer naši liberalci v votlo donečih besedah, maliči pa, ko se gre za resno delo, kar ljudstvo prav dobro zna in zato Janezu: »Pojdi vozit iz Jatne da si kaj prislužiš za vojake!« Janez je šel in oblekel svežo srajco in druge hlače, vzel slamo iz črcvljev in obul notrovice, katere mu je naredila tista Maričika, ki dela v papirnici, ter šel naprezat vole. Taka je naša mladina, da nosi že nogovice in spodnje hlače, ob nedeljah pa šc celo trd ovratnik in pisano kravato. Janez se je preoblekel in pozabil pri tej priči, kako jo utrujen ml košnje in od setve, ko je vstajal zjutraj ob dveh, zvečer pa hodil spat ob enajstih, vselej pa še toliko ne. Ponosno jo gledal na vole, ko jih jo. naprezal. Saj je bil danes svoj gospod in i i voli so za danes njegovi in delajo zanj! Tako jo vozil hlode naš Janez iz Jatne čez Jagnjenico in mimo tovarne na Njivicah čez Radeče na Zidan most. Štirikrat na dan jo peljal in ako so ga mati zvečer vpra ali, če je kaj truden, je odgovoril: »Kaj še!« ter se je raztegnil po klopi. Dasiravno so bilo njegove mišice, kakor ono skalo gori nad Sitnim Ka-lom. vendar se jo čutil utrujenega. A bi nikdar toga no priznal, vsaj nobeni ženski ne. pa tudi čo bi bila njegova rodna mati. Premožki je bil! Naš Janez je bil pristno dete natega Kurna. Doli pri radeškili purgar- pošilja liberalne katastrofalce v političen ponzijon. Ne liberalci, marveč mi, ki nam to-likrat očitate brezdomovinstvo, se borimo za prava Jugoslovana. Predlog našega načelnika v delegaciji nam to zopet dokazuje. Čast doslednemu, zaslužnemu voditelju naše stranke, poslancu dr. šusteršiču. M 1)0? Silna zmešnjava vlada zadnji čas med svobodomiselnimi akademiki Kregajo in obdelujejo se, da na vse strani odmeva. »Omladina«, glasilo tako-imenovanih radikaleev, prinaša v svoj! zadnji številki sploh same polemik« radikaleev zoper radikalce, v »Narodu« pa se zbira v »Dijaškem vestniku« cvet liberalnih akademikov, na čelu jirr bistroumni gospod Naglič, ki se tolče s radikalci. Rádikalei imajo torej boj a liberalci in v lastnem taboru, kodei zlasti rogovili enfant terrible svobodomiselne mladine, slavni Mirko Černifi ki je zaslovel po svoji originalni brošuri, kako človek postane. Za kaj pa gre v tem epohalnem boju? Gospodje svobodomiselni akademiki so si navskriž v najvažnejših vprašanjih, ki so odnekdaj človeškega duha mučila: namreč glocle vere, na> rodnosti in politike. Ko so radikale) sestavili prvič svoj program, to je takrat, ko jim je načeloval dr. Žerjav, ki jim je tudi dal vse ideje, so proglasili da jo vera privatna stvar. Razumeli tega seveda niso, oziroma nihče ni k temu kánonu spisal pravega komen-tara; v praksi so razumeli to tako, da so so držali ali materializma ali moniz-ma, haeckelizma, empirizma in podobno. Potoni pa je nastopila doba verske indiferentnosti, menda zato, ker tudi monizem ni več držal. Brihtnejši so pa pogruntali verski individualizem, menda po Masarykovom vplivu, ki obsoja verski indiferentizem. Toda navadnega dijaka so ti izmi tako zmešali, da ni vedel kako in kaj in končno so nekateri prišli do toga, da bi radikalec mogol tudi katoličan biti, če res velja popolon individualizem. To pa seveda ni bilo prav, zato so vstali drugi radikalni bonci in rekli, da jo treba sprejeti popolno brez- in protiverstvo.. To slališčo zastopa zdaj urednik »Omla-dine«, ki se zato zdi samemo sebi zelo izviren. Drugim pa to ne ugaja zakaj kako s popolnim brez- in protiverstvom loviti nedolžno kalme v svobodomiselna akademična druš va? Ampak, če je jih volja beseda Kumljanec toliko kot zanikan in neroden človek. Toda naše ljudsivo ima razuma za svoje domače potrebe vedno dovolj in mu ga ne zmanjka kmalu, kakor so to često pripeti drugim ljudem. Samo na prodaj ga. no nosimo vsakemu. Naš človek je počasen v kretnjah in v besedi in vsako besedo premelje desetkrat, prodno jo izpregovori. Zato se pa tudi ne kesa kmalu za izgovorjeno besedo in no jemlje nazaj, kor je rekel. Naš človek bo raje pretepel nasprotnika v poštenem boju, kakor da bi so komu zlagal. Misel na tatvino ali goljufijo nima niti pristopa v njegovo grud, raje bo vse pretrpel, kakor da bi prosil. Ponos je, zdi so mi, g'avna poteza v značaju našega ljudstva in najlepši naslov na. oga človeka jo besedica: »mož«. Najbolj ga razžališ ako mu rečeš, da ni »mož«. Raditega jo on tudi vkljub vsem svojim globoko vkoreninjenim p .so" ■ im silno vsprejemljiv za tujo šege in moderne naprave. On hoče iijii mož gospodar in no mara biti slabejši kot so drugi ljudje tam doli v dolini in po pro-strani tujini. Janez jo torej vozil hlode i/. Jatno na Zidan most. vozil počasi, kakor sploh vlečejo voli, po štirikrat na dan. In ko je (ako sedel na vozu na debelem hlodu ia so počasi pomikal ob Li j. ■ > í il'. verski indlvlduallzem, sme biti tudi brezverstvo, ki ga ima lahko brezverec za svojo vero. Kaj torej? Kako ta konflikt rešiti? NTa vsak način z indivi-dualizmom ne gre, ker vede do popolno anarhije. Treba bo, da si radikalci ibero vsi eno in določeno vero. Najboljše bi bilo konfucijestvo, kitajska iržavna religija. Ima precej čedno moralo — saj za Kitajce — boga si pa vsak lahko izbere poljubnega: ali duha vode ali zemlje ali oblakov. Duhovščine tudi ni; vsak hišni oče ima doma svoj oltarček ali pa papir, na katerem |e zapisano ime hišnega malika. To bi bilo kakor nalašč za naše radikalce, ker bi se jim potem ne bilo treba nič prepirati za vero, kakor se tudi Kitajci ne. Druga reč, ki žuli radikalno dija-Štvo, je »absolutna narodnost«. Ko jim |e namreč dr. Žerjav naložil program, so postavili za svoje prvo načelo narodnost. Ta jim je bila nekak bog, ker so starega djaii med »privatne zadeve«. Pametni ljudje pa so kmalu uvideli, da to ni nič. Narodnost ni in ne more biti najvišje počelo ali načelo za življenje. Vzemimo n. pr. zopet Kitajce. Ti nacijo-nalno in državno načelo med vsemi narodi na svetu gotovo najbolj časte, tako zelo, da so je sprejeli med svoje bogove in mu vsako leto dai-ujejo riž, paradaj-sarje in čaj ter podobno. Ampak najvišje jim pa le ni, najvišji jim je svetovni red, takozvani tao. Naše radikalce, ki se toliko pečajo z versko filozofijo, bo to gotovo zanimalo. Iz tega se lahko uče, da celo kinezarji niso tako nazadnjaški, da bi proglašali načelo »absolutne narodnosti«. Zato ni čudno, 5e so se mnogi radikalci zoper to vzdignili, češ cla je nezmisel. vin spisal je nedavno g. Jaklič, akademik socialističnega mišljenja, članek, v katerem se je kruto norčeval iz »absolutne narodnosti«. Toda urednik,"ki ga je sprejel, je moral ta zločin plačati s tem, da je moral izstopiti iz radikalne dijaške sveže. Zmagala je pa ta struja le, zakaj letos so se radikalci na svojem sestanku v Ljubljani saj toliko pobotali, da bo ime »absolutne narodnosti« zamenjali s tezo, da je »narodnost treba smatrati pozitivno v tem zmislu, da je torišče socialne prakse narod«. To je res blagodoneča definicija, samo prazna je kakor strah na križpotu. Tretja skrb radikalcev je politika. Kaj naj bo radikalec, ali liberalec ali starin ali mladin ali socialist ali celo »klerikalec«? Mladin bi bilo že lepo biti, če bi je mladini ne bili tako žalostno zavozili. Starin biti tudi ne gre. Če pa postaneš socialni demokrat, so v nevarnosti tista sveta in edinoveljavna narodna načela, ki so tista copmiška formula, s katero so radikalci dozdaj vse zmagovali. Postati član S. L. S., to bi bil seveda najhujši greh in krivover-stvo, neglede na to, da S. L. S. takih modrijanov ne potrebuje. Kaj torej? Tudi tega vprašanja radikacli še niso rešili; eni so za to, cla naj radikalci, ko prežive akademiška leta, osnujejo novo stranko, drugim se zdi še najbolj pametno delati z liberalci, tretji postanejo socialisti, drugi zopet člani »Jugoslovanskega krematorija«, večina pa si misli: me znate radi imeti! in si poišče dobro karijero kjerkoli. Ortodoksisti pa Sapoti proti Radečem, je imel mnogo časa za premišljevanje . . . »Kam greclo ti hlodi?« — se je zamislil. »Ljubljanski gospod župan so jih prodali papirnici v Vevčah, da jih bodo podelali v papir,« — mu je nekdo odgovoril. »Ljubljanski župan?« — se je zamislil dalje, — »to je velik mož, ljubljanski župan. Nad Ljubljano je samo še cesarski Dunaj in Rim, kjer je papež, potem pa Bog v nebesih.« V Celju je Janez že bil, a kaj bo Celje proti Ljubljani? Naše ljudstvo ima sploh o Ljubljani jako visoke pojmo. Nekoč je vprašal v Radečah duhovnik v šoli nekega dečka: »Iz česa je Bog ljudi ustvaril?« »Iz prsti « — je bil odgovor. »Kje je pa prst dobil?« »Kupil jo je.« »Kje jo je pa kupil?« »V Ljubljani.« Odgovori so bili vredni kaLsnega starogrškega modrijana. Svet je iz prsti, to je jasno kot beli dan. Kamor pobrskaš, zadeneš na prst. Prst se mora kupiti, ker zastonj se nič ne dobi. Vsaka reč se pa lahko kupi v Ljubljani, torej tudi prst, iz katere je Bog svet ustvaril. »Ljubljanski župan bo torej našo Jatno predelal v papir. Velik mož mora biti ta ljubljanski župan! Kaj bo v primeri ž njim naš župan gori v Šent Jurju, ki nam deli živinske potne liste? Pa že naš žuDan, kako je možat! (Dalje.) so se Izrekli, da ne sme ne radikalni dijak, ne starašina vstopiti v nobeno politično stranko, ampak delati le »na dnu« kulturno, če smo jih prav razumeli, zakaj radikalci govore zadnji čas prav čuden jezik. Zdaj pa brez zamere, da smo se toliko bavili z enim delom bodočega slovenskega naraščaja. Je bilo, verujte nam, le v informacijo. Zakaj veselimo se prav nič. Ko bo treba udariti zoper katolike in katoličanstvo, takrat bodo vsi edini: ortodoksni radikalci in sekti-rarji, liberalci in socialisti, verski indi-vidualisti in indiferentisti, absolutni in relativni narodnjaki. Narodna delavska omasslz.dia. (Dopis iz Trsta.) »Narodni Delavec«, glasilo tržaške liberalne Narodne delavske organizacije v Trstu, je prenehal izhajati. Sicer piše v svoji zadnji številki, da preneha samo za tri tedne, toda prevelik deficit skoro gotovo ne bo dopustil, da bi v dogledni bodočnosti zopet zagledal beli dan. Za tem listom gotovo nihče ne žaluje — kvečjemu njegov oče dr. Man-dič. »Narodni Delavec« je bil delavsko glasilo, a prinašal je tako konfuzne članke o sociologiji, da jih najbrže niti pisec sam ni razumel, kaj šele delavci. V zadnji številki »Narodnega Delavca« je naznanilo predsedstvo N. D. O., da se bo odslej uradovalo v društvenih prostorih ne več cel dan, ampak samo zvečer dve uri. To so znamenja nazadovanja. V tem znamenju se je vršil tudi zadnji občni zbor N. D. O. O tem zboru hočemo podati nekatere podatke, katere sta »Edinost« in »Narodni Delavec« namenoma zamolčala. Vedno in vsepovsod se ti narodni organizatorji hvalijo, kako močna in številna je Narodna delavska organizacija. Trdijo, da šteje okoli 5000 članov, a na občnem zboru je bilo kljub temu, da se je že par tednov popreje na vse mogoče načine agitiralo za udeležbo, samo okoli 180 (reci stoinosemdeset) oseb. V očigled tako mali udeležbi je eden izmed navzočih izrazil dvom, če je občni zbor sploh sklepčen. Isti radovednež je tudi pri blagajnikovem poročilu stavil več vprašanj. Posebno so se mu zdeli po vsej pravici dohodki pre-mali — bilo jih je okoli 5000 K — če se pomisli, da plačujejo člani po 1 krono na mesec in da je članov, saj po trditvi dr. Mandiča, pet tisoč. Po tem računu bi morala znašati že sama članarina 60.000 kron na leto. Na to vprašanje mu je odgovoril dr. Mandič, da je samo 800 plačujočih članov. Posebno veliko nejevoljo so vzbudili na občnem zboru tudi izredno veliki potovalni pavšali strokovnega tajništva. Na občnem zboru se je obravnavalo tudi o glasilu organizacije »Narodnem Delavcu«. Obsojalo se je vsestransko, da se je list pričel sploh izdajati in da se kljub deficitu in splošnemu nezani-manju za list, še nadaljuje z izdajo. Kakor srno že uvodoma navedli, je imel ta protest uspeh. Najbolj značilne za nadaljni razvoj N. D. O. so pa bile volitve odbora. Mi smo že večkrat povdarjali, da N. D. O. ni bila strokovna organizacija, ampak politična stranka clr, Mandičeva. Čeprav so hoteli voditelji okoli »Edinosti« vedno dati razumeti slovenski javnosti, da med tržaškimi Slovenci vlada glede na politiko popolno soglasje, vendar pa že vsak otrok na Tržaškem ve, da je bila med »Edinjaši« na eni strani in med dr. Mandičem z njegovo Narodno delavsko organizacijo vred na drugi strani tako velika napetost, da je malo manjkalo, da ni bil dr. Rybar na več shodih N. D. O. izžvižgan. Dr. Mandič je znal s svojo vchemenco in žilavno agitacijo pridobiti na svojo stran trenotno res precej ljudij in to je delalo preglavice dosedanjim voditeljem tržaškega Slovenstva. Trezni opazovalec tega gibanja je pa lahko uvidel, da način clr. Mandičevega delovanja ne more vesti do trajnih uspehov, ampak cla se bo prejalislej sam ubil. In to se je zgodilo popreje, nego bi kdo pričakoval. Dr. Mandič je pri volitvah izjavil, da pod nobenim pogojem ne sprejme več pred-sedništva. Uvidel je, da bi ga sicer vrgli iz organizacije in zato jih je sam prehitel. Največ si je zapravil zaupanja delavcev s svojim absolutističnim ravnanjem. Na predzadnjem občnem zboru je kar naravnost zahteval, cla morajo izvoliti odbor, kakor ga on sam predlaga; delavci pa tega niso hoteli in zato se je moral vršiti nov obč zbor. Ponesrečeni štrajki in razni nastopi dr. Mandiča so bili voda na mlin »Edinja-šev«. In tako je N. D. O. pri občnem zboru prijadrala v »Edinjaški« pristan. Izvolitev novega odbora pomeni po-polen poraz dr. Mandiča. Zavladali so v Narodni delavski organizaciji naj- bližji somišljeniki In zaupniki »Edinja-šev«. „Slovens a Straža." Prošnja in poziv. Natančni izkaz znamk, nabranih za »Slovensi:o Sira-žo« priobči prihodnja številka »Obrambnega Vestnika«. Dosedaj je nabranih okrog 800.000 znamk. Prosimo vse cenj. dosedanje in nove nabiralce tu- in inozemstva za hitre in veliko-številne nadaljne pošiljatve Določilo se je za onega, ki dopolni prvi milijon lepo darilo trajne vrednosti. Torej na delo. Kdo bo tisti? — Opozori se pa vse cenj. darovalce, da blagovolijo vse pošiljatve nasloviti samo na naslov: La-voslav Puhar, typograph, Sp. šiška, Vodnikova cesta 88. — Prilaga naj se tudi čokoladni popir. — Nek g. nabira-lec-gimnazijec se pa prosi, cla bi že skoro odposlal kar nabira za »Slovensko Stražo«, ker prevladuje mnenje, da je dotični gospod pozabil za kaj in kam da je zbiral zlasti ob šolskih počitnicah. Od Mfanskih llbaraltifti ribnikov. Drugi shod zaupnih mož liberalne stranke je bil torej v soboto večer v restavraciji »Narodnega doma«. Nanj so bili povabljeni starini in mladini in seveda tudi dr. Tavčarjeva, dr. Triller-jeva in Hribarjeva »telesna straža«, učitelj za risanje na višji dekliški šoli »profesor« Sič, dvorezni učitelj z Rakovnika Tone Likozar in zastopniki političnih in prosvetnih društev iz Trnovega, Vodmata, šentjakobskega in dvorskega okraja. Same kapacitete torej. Točno ob osmih se je pripeljal v svoji ekvipaži ex-župan Hribar, ki je bil že odložil mesto načelnika izvrše-valnemu odboru, a le iz kujanja. Do-čim je njegov kučar nosil 31. avgusta letos še livrejo iz cilindra ter obleko iz temnozelenega sukna z belo paspulo, je dal Hribar svojemu kučarju takoj, ko je bil degradiran in z rotovža odslov-ljen, napraviti navadno purgarsko livrejo, pol-cilinder s temnomodro obleko, rdeče obšito, torej v vseslovan-skih barvah. Ob polu devetih se je »zaupnih možakov« precej nezaupno vendar toliko nakapalo, da so »začeli« — z »miserere«. Prva in glavna misel je bila: kako pripraviti bivšega župana in bivšega predsednika izvrševalnega odbora, da bo zopet prevzel načelstvo; druga, kako zbiti skup »slogo«, da mladini ne razbijejo stare kište, t. j. stranke starinov, tretja, kakšne kandidate postaviti, da bodo vsem, torej: dr. Tavčarju, dr. Trillerju, Hribarju in mladi-nom všeč. Eni so hitro prevrgli sklep zadnjega zaupnega shoda in hoteli polovico novih. Za dr. Trillerja sta bila le dr. Tavčar in Hribar, mladini vsi proti »zastopniku« političnih prosvetnih društev pa so gledali kot politično že »zreli« in seveda primerno pro- ali raz-svitljeni možje, na dr. Tavčarja in Hribarja. Generalštab je bil za to, da se postavijo za kandidate v občinski svet »stari zaslužni možje«, češ, da »boljših tako v Ljubljani ne dobimo več«. Govornikov je bilo več kot mož, ker so nekateri po dvakrat govorili. Tako so se edinili za skupno listo. Izvoljen je odbor, ki naj se dalje »pogaja«. Mladini zahtevajo črtanje clr. Trillerja in nekateri tudi dr. Tavčarja, tudi ako pride do sloge. Sklenili so obdržati vso stvar za tajno; včeraj so nekateri trdni in zanesljivi možje samega ponosa, da so smeli sedeti blizu Hribarja in dr. Tavčarja nam prišli povedat tajnosti. Podrobnosti hočemo še popolniti, ker danes radi zmage v »Kmetijski družbi« nimamo več prostora. Kmeti ca ružlM ? r!r'1 kmeta. C. kr. kmetijske družbe, te stare častitljive ustanove, ki so se osnovale z vladno pomočjo in ki so bile skozi več desetletij nekake strokovne organizacije, so se postarale. Brez dvoma so storile precej dobrega in koristnega za kmetske koristi. Toda moderni gospodarski razvoj je razmere popolnoma iz-premenil in ž njim vred bi morale dobiti tudi Kmetijske družbe novo razmeram primerno ohliko. Tako je šlo kme-tsko zadružništvo popolnoma preko Kmetijskih družb in ni našlo v njih ne samo nobene podpore, ampak ravno nasprotno, veliko nasprotstva. Krivi so bili tega v veliki meri okameneli liberalni zastopniki, ki so pri Kmetijskih družbah prvo besedo imeli in ki so bili slepi za razvoj, ki se vrši danes na polju narodnega gospodarstva. Tako je bilo drugod; da pa vkljub temu naša Kmetijska družba kmetu v korist ogromno delo vrši, da razvija ' tudi selškega Šlibarja, ki je prišel gl?; dat kam so izginili njegovi nekdanji prijatelji. Videl je, kako se število njegovih starih prijateljev vedno krči in kako so taki voditelji vedno bolj osamljeni. Semtertje je kdo nanj pokazal: »To je tisii, ki je slovel po škoijeloškiH cestah.« Imeli smo čast videti tudi g K o š m e 1 j a iz Železnikov, ki je, kakor znano tako vnet nafelnik požarne brambe, da mora vedno gasit liberal"8 pogorišča, a se pri tem tedno opeče, bilo jc navzočih še več tekih »kmetov« po danes kmečki volivci niso ime i usmiljenja ž njimi in š.i so preko nJ1" na dnevni red. Izid volitev. Volilo so je pri treh volivnih komisijah rlo 11. ure dnpoludne. Vseh veljavno oddanih glasov je bilo 795. Izvoljeni so bili: Za eno leto: Rohrmann Viljem, ravnatelj na Grmu, 795 glasov. — Za dve leti: Apfaltrer baron Apfaltrern Oton, veleposestnik v Križu pri Kamniku, 585 glasov; Dimnik Mihael, deželni poslanec v Jaršah ob Savi, 582 glasov; Jan Jakob, župan v Gorjah, 584 glasov; Kalan Andrej, prelat v Ljubljani, 778 glasov. — Za tri leta: Hladnik Janez, dež. poslanec v Trebelnem, 577 glasov; Kosler Josip ml., posestnik v Ljubljani, 582 glasov; dr. Lampe Evgen, dež. odbornik v Ljubljani, 577 glasov; Piber Janez, dež. poslanec v Boh. Bistrici, 584 glasov. Liberalci so volili zadnjič izstopiv-še kandidate, a je njihova lista propadla. Dobili so: Josip Lenarčič 212, dr. Maks pl. \Vurzbach 208, Janko Žirov-nik 217, Franc Gombač 209, Henrik baron Lazarini 208, Josip Pogačnik 200. Drugi glasovi so bili razcepljeni. Predsednik Povše je s proglasom izida volitev, ki so ga zborovalci pozdravljali z burnimi živio-klici, zaključil dopoldansko zborovanje. Ob 2. uri se je občni zbor nadaljeval. — Pripomniti moramo še, da poslanec Josip Pogačnik zaradi bolezni sploh ni kandidiral v odbor »Kmetijske družbe.«. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se je popoldne mirno nadaljeval. Dnevne novice. Iz deželnega odbora. V odbor obrtno-nadaljevalne šole v Idriji se odpošlje g. M. Arko, dekan v Idriji, v Cerknici pa g. Ivan Korče, posestnik v Cerknici. — Začasni vodja deželne bolnice g. dr. V. Gregorič se odpove vodstvu. Odpoved se vzaine na znanje. Obenem izreče deželni odbor g. dr. V. Gregoriču priznanje in zahvalo. Provizorno prevzame vodstvene posle deželni odbor, oziroma referent deželnih dobrodelnih zavodov g. dr. I. Zajec. — V razpravo so prišli predlogi referenta dr. Zajca o reformah v blaznici in bolnici. — Vpokoji se okrožni zdravnik v Ilirski Bistrici g. dr. D. Perišič. — Gdč. učiteljici J, Jaklič se izposluje dvamesečni dopust, da se bo mogla udeležiti gospodinjskega tečaja v Selcah. -j- Lep shod je priredila včeraj popoldne S. L. S. na Selu. Obširni prostori gostilne g. Oražna so bili nabito polni zavednih somišljenikov S. L. S. Bilo je tudi nekaj rdečkarjev na shodu, med katerimi je bil eden tudi toliko kunšten, da je delal medklice, ki so pa bili zelo, zelo klavrni. Poljudno in obširno je govoril o draginji profesor Dr-mastija. Dr. Drmastija je pojasnil določila nove občinske postave. Poslanec dr. Krek je obravnaval aktualna dnevna vprašanja. Sladkoginjeni medklicar rdečkar je napravil nekaj medkiicev med dr. Krekovim govorom, na katere je govornik ljubeznjivo šaljivo odgovarjal med bučnim smehom zboroval-cev, tudi rdečkarjev, katerim se je videlo, da jim ganjeni medklicar ni bil nič všeč. Rdeči medklicar jc med dr. Krekovim govorom všel iz zborovališča in seveda kljub pozivu zborovalcev ni držal nobene govorance, marveč je prišel na zborovališče šele nazaj, ko je bil shod že zaključen. + Iz pravosodne službe. Cesar jc podelil plemstvo predsedniku ljubljanskega deželnega sodišča g. Albertu L e v i č n i k u , ki je vpokojen. Za predsednika ljubljanskega deželn. sodišča je imenovan naslovni dvorni svetnik svetovalec višjega deželnega sodišča v Gradcu, g. A d o 1 f E 1 s n e r. + Iz šolske službe. Profesor na I. ljubljanski državni gimnaziji g. dr. Jožef Tominšek je imenovan za ravnatelja goriške državne gimnazije. -f Pomladansko izobraženje In orožne vaje pri 27. brambovsltem polku v Ljubljani. Dne 6. marca se pozove j o pod orožje vsi tisti rekruti in nadomestni rezervisti, ki še niso izurjeni. Nadomestni rezervniki bodo morali poleg osemtedenske izobrazbe napraviti še štiritedensko orožno vajo. Moštvo, ki bo moralo pri navedenem polku delati orožne vaje, se razdeli v štiri turnuse. Prvi se prične 1. majnika, drugi 1. junija, tretji 20. julija. — Umrl je v soboto v Barkovljah oče č. g. Mato Škatarja, kateheta v Trstu. — Poročil se je g. Fr. Skaberne c. kr. ministerijalni podtajnik v nauč-nem ministrstvu, z gdčno Natalijo pl. Stebski-Dolivva. — Umrla je na Dunaju vdova po višem rudarskem oskrbniku gospa Minka Bloudek rojena Lapa j ne, rodom Idrijčanka. — Nova strojna zadruga se ustanovi v Dravljah. Včeraj sta tam predavala župnik Zabret in župan Belec. Prvi le govoril splošno o položaju kmečkega stanu, župan je pa razpravljal o zasnovi in delokrogu kmetijskih strojnih zadrug. Izvolil se je takoj odbor, ki ima nabirati člane in vse potrebno ukreniti, da začne čimproje delovati. — Žaloigra »Mlinar in njegova hči« se bo v Št. Vidu nad Ljubljano ponavljala v nedeljo 20. t, m. popoldne ob 4, url. — Velik ogenj. Vas Zafara pri Žužemberku, obstoječa iz IG hiš, gori. Ljubimke ime. Jj. Predavanje »Leonove družbe«. Opozarjamo na jutrišnje puedavacije g. F. T e i' s e g 1 a v a o „Budizmu in krščanstvu". Začetek ob 6. uri zvečer; lokal knjižnična dvorana „Kat. tiskarne." lj Na vfierajšnjem shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v S. K. S. Z. jc govoril poslanec dr. Krek. Obravnaval je vprašanja glede na nevarnosti, ki so jim izpostavljene naša dekleta v ptujini, nadalje jc pojasnjeval delo S. L. S. za delavstvo in opozarjal na nemštvo, k iga močno širi socialna demokracija med slovenskim delavstvom. Dvorana nabito polna. — Na prihodnjem shodu »Slov. katol. del. društva« v nedeljo, dne 20. t. m., govori poslanec kanonik dr. Ig. Ž it n i k. lj Včerajšno veliko skioptično predavanje o Sveti deželi je bilo zopet iz-borno obiskano. Kljub temu, daje bilo zunaj krasno vreme, je bila dvorana nabito polna. Bilo je najmanj 2000 ljudi. Mnogo jih je moralo oditi, ker ni bilo dobiti več prostorčka. Predavanje je bilo še zanimivejše kakor prvič. Bilo je polovico več slik. Vseh skupaj 84; 41 prvotna zbirke, ki so pomnožene s 43 novimi iz slovenskega romanja, ki jih je fotografiral in na steklo prenesel sopotnik Peter Naglic iz Šmarce. Niso sicer barvane, pa osvetljujejo sv.kraje še bolje od prvotnih; zlasti pa dajejo več življenja, ker so vzete res iz življenja. Tako predavanje je v resnici kakor zelo poučno tako tudi najboljša nedeljsko-popoldanska zabava. Poslu-šavci so se, kljub temu da je trajalo predavanje dve uri, ves čas dobro zabavali. Posebno mnogo smeha je vzbudila zadnja slika, ko se je prikazal nekdo na oslu. — „Ljubljana" je zopet poživljala in povzdigala predavanje in kakor prvič s pevanjem šesterih pesmi poslušavce. — Mogoče, da se na mnogo-stransko želje predavanje še enkrat ponovi. lj Društvo rokodelskih pomočnikov je priredilo snoči sijajno uspel Martinov večer. Dvorana — v njej so bile pogrnjene mize — je bila natlačeno polna, postrežba vsled tega težka, a kljub temu zelo točna. To je bila res družinska zabava našega obrtništva, domača, trezna in vesela. Zbor je zapel pod znanospretnim vodstvom gospoda Gor j upa dve pesmi, lažjo in preprostejšo „Lovsko" ter težjo, umet.nejšo „Utopljenko"; zlasti druga je občinstvo globoko dirnila. Gg. Avg. Jeločniku in Fr. Jageru, ki sta pela Volaričev dvo-spev „Divja rožica." so dali poslušavci sami najčastnejše zadoščenje, ker sta morala na burno ploskanje ponavljati. Nato jo velečastiti gospod Stroj pozdravil navzoče, zlasti dr. Kreka, dr. Zajca in gosp. Kregarja, in prebral svoj toplo, z ljubeznijo pisani govor, za. katerega ga je občinstvo živahno zahvalilo. Obedve kupletni točki, „Potrta rekruta" in „Gašper, Melhior, Boltežar, steklačar," izvajani od naših starih znancev z odra Rokodelskega doma, sta se morali na burno zahtevo ponoviti; občinstvo se je smejalo do solz. Dvo-dejanskaveseloigra „Cirkus Smolenski" se je igrala izborno, popolnoma v smislu razposajene burke. Gosp. Peterlin kot direktor cirkusa je bil, zlasti od po-četka, odličen v maski in nastopu. — Klovna gg. R. Jeločnik in Vrančič nista mogla boljša biti, ravnotako gg. Kolar in Slavič. Tudi manjše uloge so bile dobre, igravcem bo le treba skrbeti, da govore počasi in glasno, kar je važno zlasti pri burki, kjer vsak dovtip vzbudi toliko smeha, in hrupa. Rokodelskemu odru se pozna, da je že zdavnaj prebil težave otroških let in da se že razvija v moški dobi. — Po predstavi se je razvila živahna prosta zabava. lj. Poduk poljščine. Danes zvečer ob 7. uri se prične poduk poljščine. Začelo se bo s predavanjem o Poljakih v prostoru krščansko-socialne zveze. Vstop ima vsakdo. Umrl je včeraj popoldne g. Alojzij Sax, učitelj v prisilni delavnici v starosti 44 let; ranjki je poučeval več let pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov. Naj počiva v miru! lj Vlada prepovedala spomenik Adamiču in Lundru. Rešuje vlogo, z dne 24. avgusta 1910, je c. kr. okrajno glavarstvo izjavilo, da ne more dovoliti izvršitve nagrobnega spomenika Ivanu Adamiču in Rud. Lundru na pokopa- lišču pri Sv. Križu po predloženem iz-premenjenem načrtu z dne 5. maja 1910 in z napisi in sicer odzgoraj »t Rudolf Lunder, t Ivan Adamič, izdihnila 20./IX. 1908« in odspodaj »Postavil celokupni slovenski narod stare in nove domovine« in sicer iz sledečih razlogov: Nenavadna velikost in oprema spomenika, kakor tudi slovesna izjava na njem, da ga je postavil celokupni slovenski narod, no pustijo nobenega dvoma o tem, da se no gre v zadevnem slučaju za nagrobni spomenik, postavljen iz čustev navadne pietele, ampak za spomenik, določen v proslavo oseb, ki sta padli povodom znanih izgredov meseca septembra leta 1908, tako, da se na način, ki jako izbuja pozornost, ohrani spomin na te izgrede in se s tem poviša njih proslavljenje. Zaradi tega prepove c. kr. okrajno glavarstvo z ozirom na javni red in mir na podlagi § 7. cesarske nareclbc z dne 20. aprila leta 1854. drž. zak. št, 96, izvršitev spomenika Adamiču - Lundru po izpremenjenem načrtu z napisi vred, vpozarjaje na kazenske posledice § 11 te naredbe. Proti temu odloku je prosta pritožba na c. kr. deželno predsedništvo, ki bi se morala vložiti tekom 14 dni, dneva vročbe ne vštevši, pri podpisanem c. kr. okr. glavarstvu.« — Iz tega sledi, kako nepravična in nepotrebna je bila vsa tozadevna gonja liberalnega časopisja proti knezoškofu. Kakor čujemo sledi pritožba na deželno predsedstvo, ker iz-premenjena oblika — po splošnem mnenju ni taka, da bi bila provokato-rična. Kakor se govori, stoji vlada na stališču, da dovoli le 4 m 50 cm visok spomenik. lj. Umrli so v Ljubljani: na Taboru št. 3 posestnik in stavbenik Jakob Accetto, star 55 let. — Ivan Gorup, kočar, 29 let. — Ivan Bezgovšek, zasebnik, 39 let. — Marija Kobivšek, posestnikova žena, 40 let, —AnaBpnedik, delavčeva žena. 64 let. lj Nagrada za rešitev življenja. Kranjska deželna vlada je nakazala ta-glio 52 K 30 h gimnazijcu Cirilu Poni-kvar, ki je rešil Ano Cviren v Spodnji Šiški, da ni utonila. lj V konkurzu je stavbinska družba Faleschini & Schuppler. Telefonska In ferzolairia porook VELIK STRAH PRED DR. ŠUSTERSI-UEM. — BURIAN PADE? — NEMCI HITIJO REŠIT BURIANA. Dunaj, 14. novembra. Nastop dr. Šusteršiča, ki jc z veliko politično razumnostjo stavil v delegacijah zoper barona Buriana isti predlog, kakor so ga vse vladne stranke po baronu Mor-seyu podale v poslanski zbornici, cla se izreče Burianu najostrejša graja, je silno, zmešal vse vladinovce in zadal velik udarec tudi baronu Burianu. Današnji »Morgen« piše namreč: Predlog dr. šusteršičev, ki bi mogel čisto lahko privesti do padca barona Buriana, se žal od nemške strani smatra preveč za akcijo od slovanske opozicionalne strani, vsled česar so Nemci sklenili, da se akciji, kateri načeljuje dr. Šusteršič, ne bodo pridružili. Vendar pa se mnogo opaža dejstvo, da stoje krščanski socialci v svojem srcu na strani dr. Šu-steršičevi in celo grof Latour je v svojem govoru precej jasno povedal, da velik del gosposke zbornice ne more popolnoma odobravati politike barona Buriana. Zato kljub temu, da bodo Nemci glasovali zavoljo vlade vsi skupno proti predlogu dr. šusteršiča, ni ni« kaj gotovo, ali se bo mogel baron Buri-an elolr*o vzdržati. Zakaj stališče barona Buriana je že od tistega časa, ko ga je dr. šusteršič prijel v poslanski zbornici, omajano. Govori se, da se ima Bu-rian le cesarjevi poti v Bosno zahvaliti, da ni že moral odstopiti. Burianu se vrhtega upravičeno očita, cla še danes ni popolnoma pojasnil dejstva, cla se je za dva milijona kron bosenskih gozdov naravnost stran podarilo in jako slab vtis so napravile tudi njegove zadnje. izjave v ogrskih delegacijah, kjer se je izrekal naravnost za najtoplejšega zastopnika mažarskili interesov. Dunaj, 14. novembra. Med delegati vlada vsled dr. šusteršičevega govora velika nervoznost in zadrega. Da vzdr-žc vlado, so namreč nemški delegati primorani glasovati zoper predlog dr. Šusteršičev, torej zoper predlog, ki so ga sami stavili v poslanski zbornici! Delegat L e c h e r je danes polemiziral na dolgo in široko z dr. Šusteršičem, da reši Nemce saj nekoliko iz tega zanje tako neprijetnega položaja. Dejal je, da resolucija dr. šusteršičeva ni več času primerna, ker se jc od takrat, ko je vsa avstrijska zbornica glasovala zanjo, veliko izpremenilo. Baron Burian je sicer res podelil mažarski agrarni banki kljub soglasnemu protestu avstrijske zbornice koncesijo, vendar pa nima ta banka več prvotno nameravanega monopola za odkuoovanie kmetov, ker ima o tem vprašanju odločevati le bo senski sabor. Zelo je seveda obžalovati da je dobila mažarska banka koncesije brez parlamentarnega vota, toda če b( parlament delaven, bo kaj takega ^ prihodnje nemogoče. Govornik apeluj« na dr. Šusteršiča, naj ves svoj velik: vpliv zastavi za to, da bo mogel parla ment delovati, da take reči ne bodo \ci mogoče. Za akcijo, ki jo vodi dr. Šu steršič, Nemci ne bodo nikoli glasovali Dunaj, 14. novembra. Za Lecherjem je govoril socialni demokrat Seitz Govornik je z največjo ostrostjo prijel barona Buriana in izjavil, da bodo so cialni demokrati najkrepkeje podpirali resolucijo dr. šusteršičevo. Burianova politika ne samo kmetom, ampak tudi delavcem sovražna. Dunaj, 14. novembra. Za Seitzem jc govoril Baerenreither, ki je po-vdarjal potrebo, da se prebivavci anek-tiranih dežel s pametno politiko pridobijo za monarhijo. Dunaj, 14. novembra. Baron Bu» r i a n je odgovoril dr. šusteršiču pozne popoldne. Dr. šusteršičeva resolucija je dobila glasove »Slovanske Unije« in socialnih demokratov, dvomljivo je le bo li glasoval zanjo Mandič, član »Sa-veza južneih Slavena«; o Ploju je že zdaj gotovo, da bo glasoval z Nemci za vlad o I ČEŠKO AGRARNI SHODI. Praga, 14. novembra. Češki agrarci so priredili včeraj 132 protestnih sho-dov glede na protiagrarno politiko. TRIDENTINSKI OBČINSKI ZASTOP RAZPUŠČEN. Trioent, 14, nov. Zaradi nasprotstva med strankami v neki gospodarski zadevi je tirolski namestnik razpustil tridentinskl občinski zastop. Vladni komisar je od-stopivši župan dr. Silli. CESAR O DRAGINJI. Dunaj, 14. novembra. Pri sobotnem delegacijskem cerclu se je cesar nasproti nekemu delegatu izrazil tudi c draginji. Cesar je dejal: »Zelo je žalost« no, da se je draginja tako razpasla. Jaz vem, kako ljudstvo silno trpi pod draginjo in močno obžalujem, da se niso našla še sredstva, da se draginja omeji in ustavi«. LEV TOLSTOJ V SAMOTI. Peterburg, 14. novembra. Grof Lev Tolstoj se jc; s svojim zdravnikom dr. Makovvitzkim podal v nek samostan v guberniji Kaluga, 200 milj severozahodno od Moskve. Tam jc njegova sestra Marija Nikolajevna že 12 let nuna v nekem samostanu, v bližini pa je moški samostan, kamor je Tolstoj šel in bil od menihov prijazno sprejet, čeprav je od oficielne ruske cerkve izobčen. Tolstoj se je peljal v kaluško gubernijo v III. razredu z delavci in kmeti in jc vzel s seboj le 38 rubljev. Rodbini je pustil pismo, v katerem pravi, da so mu žurnalisti, fotografi za kinematograf, potem agenti fonografskih družb in pisatelji zagrenili življenje. Vrhtega mu luksus preseda in zato hoče zdaj kot samotar urnreli v revščini kakor učenec Ivristov. Poizkušen samoumpr Tolstojeve žene. Ko je Tolstojeva žena v četrtek izvedela, da jo Tolstoj pobegni! puščavo, je milo plakala in omedlela. Ko se je zavedla, si je hotela z nožem prerezati žile, a so to preprečili. Pozneje je hotela skočiti v ledeno vodo, a zadnji hip so še preprečili obupni čin grofice. Zakaj je vstopil Tolstoj v samostan. Iz Varšave poročajo, da je vstopil Tolstoj zato v samostan, ker ni mogel več prenašati izobčenja iz pravoslavne cerkve. Tolstoj hoče kot menih delati pokoro in se ne namerava vrniti k svoji rodbini. VELIKA KRIZ\ NA ANGLEEM. K London. Jutri se zbere svetovalstvo krone, da odloči o razpustu poslanske zbornice in o novih volitvah. GROZOVIT UMOR V REROLINU. Berolin, 14, novembra. Tu je. žena zidarja Richterja umorila svoje 4 do 5 let stare otroke in se potem sama obesila. VELIKANSK USPEH MARCONIJEVE« GA ERZOJAVA. Rim, 14. novembra. Tu so v navzočnosti kralja in vladne komisije dospelo brzojavke po Marconijevem brezžičnem sistemu iz Kanade in Massaue. Razne stvari. Trgovina Bosne in Hercegovine leta 1909. Izvoz govedi jc znašal 85.394, uvoz 18.148; ovac je bilo izvoženih 89.308. Prešičev sc je izvozilo 26.118 živih in 44.611 zaklanih. Kož se je izvozilo 12.306, uvozilo 7720. Največji izvoz odpade v Bosni na les, ki se ga je izvozilo 7 milijonov meterskih slotov. Potem pridejo suhe slive, ki se jih je lani vsled slabe letino izvozilo lo 4.490.693 meterskih se sprejemajo naročila na domači priznano najbolji in najcenejši priporoča 3351 _ trboveljski premog Dovozna cesta v kosih in orehovec, brikete, trda proga južne železnice in mehka drva v polenih in cepljene. stotov. Kužnega drugega Diaga se je izvozilo 10,796.580, a uvozilo 8,173.418 me-terskih stotov. Ves izvoz znaša 122 mi-lijouov 979.368 kron, uvoz pa 139 milijonov 539.540 kron, deficit v trgovini torej 16,559.172 kron, ki ga pa je v prvi vrsti povzročila slaba letina sliv. Moderni veliki parniki. V 19. stoletju proti koncu petdsetih let so jo «gradilo parnik »Great Eastern«, ki je bil dolg 207 ni. širok 25-2 m ter je imel 27.500 ton. Od tega časa do zadnjih let se št- ni zgradilo tako velike ladje. Leta 1899. zgrajeni angleški parnik »Oceanic« je bil sicer nekoliko daljše (209 m), toda za 12 m ožji ter je imel tudi manj ton. Šele v 20. stoletju so začeli gradili večje ladje, in sicer je bila ena prvih parnik »Celtic«, zgrajen 1. 1901, ki je mogel nositi čistih 20.908 ton. Prvi nemški parnik, ki je presegel v velikosti »Great Eastorna«, je bil Viljem II., ¿grajen leta 1902, ki je bil dolg 215 3 m, 1er je imel prostora za 19,361 ton. Precej večja sta oba parnika »Lusitariia« m »Mauretania«, ki sta last Cunardove linije in katerih ima vsak 32,000 čisiili ton. Oba ta dva parnika presegata največji nemški parnik »George Washing-Ion«, last scveronemškega »Lloyda«, za 1)000 ton. Y teku novembra pa bodo spustili v ladjedelnici podjetja 1-Iar-land & Wolf v Belfastu parnik »Olympic« v morje, ki bo last družbe Withe Star Line in bo eden največjih, kar se jih je kdaj zgradilo. Dolg bo 259 m, širok 28 m ter bo mogel nositi 45.0000 Ion. Hamburg-Amerika-Linie pa je pred kratkim naročila ladjo, ki bo si-¿er šele 1913 dodelana, a bo gotovo n;ij-cečja na svetu. Dolga bo 268 m, široka 2925 m, ter bo mogla nositi 50.001) ton, 3 zavzeti v vodi prostornine za 00.000 Ion. Torej bo še enkrat večja kot »Great Eastern«. Tudi braziljska vojna ladja «Rio de Janeiro«, največja, kar se bojnih ladij tiče, ki bo zavzela v vodi prostornine za 32.000 ton, bo poleg omenjenega parnika prav majhna. iz Portugalske. Neverjetno je skoro dejstvo, da sedanja republikanska vlada še dosedaj ni izdala nobenih uradnih podatkov, koliko ljudij je bilo umorjenih in ranjenih v bojih 4. in 5. oktobra. To samo kaže, kako skušajo republikanci prikriti na zunaj vse, kar bi jih moglo staviti v slabo luč. Prvotna vest, da je nilo na lizbonskih cestah na stotine Ubitih, se je izkazala kot pretirana, in Janes zatrjujejo dobro informirani ijudje, da so imeli republikanci le nm-io izgub, ("lastniki onih polkov, ki so se začetku kazali še zveste kralju, a so :ned bojem prestopili k revolucionarjem, se danes hvalijo, da bi sploh ne pustili resno streljati. Navidezni boj je trajal samo zato poldrug dan, ker niso iastniki vedeli, kje se kralj v trenutku nahaja. Preje niso hoteli prestopiti k republikancem, dokler niso natančno vedeli, da je kralj pobegnil ter da je orez vsakega vojaškega varstva. Med ;em časom so pustili moštvu streljati, ;la se je fingiralo boj. — Gotovo pa je ie to-le: Pri vojni mornarici sta se upr-m republikancem le dva častnika z maloštevilnim moštvom. Zato so bili ti že \,r prvih urah vstaje ustreljeni. Na cestah so zavzele republikanske čete ta-voj pozicije, v katerih so se mogle zelo iobro braniti. Vsled tega je padlo 2(1 \onjenikov kavalerijskega oddelka 4. lolka, ko so atakirali neko tako pozi-:ijo. llavnolako je tudi municipalna ?arda večkrat naskočila barikade ob pristanišču, pri čemur jih je bilo nmo-io ubitih in ranjenih. A se ostalo je bi-10 samo navidezen boj in danes ni več lvoma, da ni le ministrski predsednik rcixoira de Sousa pomagal republikancem, temveč tudi vojni in mornariški minister, kar se pravi, da so kralja iz-iali. Zato se sramujejo priznati, da je nil ves junaški boj republikancev v resnici samo komedija. Da bo provizorična vlada prvi trenutek porabila za preganjanje cerkve in verskih družb, je bilo takoj v prvem trenutku že jasno in v tem oziru ni nilo nobenih presenečenj. Ako je sedaj uvedla republičanska vlada »tiskovno svobodo«, je to samo svoboda na vislicah. Kajti, ako bi le en sam list napadel sedanjo republikansko vlado, potem bi republikanski mob kratkoinma-lo napadel raznašaice in prodajalce tega časopisa in vse natiskano uničil. Potem bi se vdrlo v tiskarno lista ter vse na drobno razbilo, kakor se je to zgodilo s katoliškim lislom »Portu-gal«. To ve v Lizboni vsakdo, in besedi »tiskovna svoboda« je le ironija. Republikancem niso samo na poli duhovniki in menihi, temveč tudi nekdanji diktator Franco in njegovi ministrski tovariši. Te šo sicer izpustili pro-ti visokim kavcijam na svobodo, a na cesti se ne smejo pokazati. Tudi v tem pogledu je pričakovati presenečenj. Ljudstvu se tudi pridiguje, da se bo vse kraljevo nepostavno premoženje porabilo za ljudsko dobrobit. V ta namen se preiskujejo kraljevi arhivi ter iščejo razni dokumenti. Bog ve pa, ako ne bo premoženje, ki ga je treba kon-fiskovati, sproti izginjalo v žepe republikanskih mogočnjakov. Na vsak način pa se danes še ne more govorili o miru v deželi, kakor tudi ne o odstranitvi novega režima. leteorologičiio poročilo. Višina n. morjem 30IV2 m, sred. 7rnčni liait 73(r0 mm Za trebljenje in zavarovanje potoka Radomlja v občinah Lukovica in Prevoje, polit, okraj Kamnik, potrebna na 13.350 K proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali tudi pavšalnega zneska naj se predlože do 26. novembra 1.1. ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje trebljenja in zavarovanja potoka Radomlja v občinah Lukovica in Prevoie, politični okraj Kamnik". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razveu tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali v pupi« larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu. Deželni odbor kranjski 3M3 v Ljubljani, dne 12. novembra 1910. družba je v LjubSj«snï9 SeSesifourgova tiSica 7, E. nadstr, svojo Drodafnn pisarno Družba hoče na ta način preprečiti, da bi se pri sedanji draginji poljubno zvišale premogu cene — obenem pa olajšati odjemalcem nabavo premoga.— razprodaja ? rsmtg tudi ter stane isti za kurjavo K i SO pri 50 kg frnnko v hišo postavljeno. — Razen prodajne pisarne v :>'cl'g ¿vi uB.ci št. 7, ii„ nadstr. sprejemajo naročila sledeče tvrdke: r-Tj liram Bafošč, Oelerajska cesta 3. i3»jizzts8im, Stritarjeva ulicsa Ed. Kavčič, Prešernova ulica L. Kotnik, Spodnja Šiška Leskovtc & tifteden, Pod trančo S. Mencingcr, Sv. Petra cesta. B. Sev«r, Sv. Jakoba trg Anton Sušnik, Zaloška cesta Fran Trdina, Stari trg Ivana Tonili, Tržaška cesta Uradniško gospodarsko društvo Kongresni trg 3341 1 C j Cas opa-s zovaii|a Stanji barometra v mm 12 9 zveč. I 13 7. zjntr. 736 0 3 2 7. zjntr. 39'0 -26 1 3S'9 70 1 382 1-6 1 344 7'3 ! 32 2 10 0 j i 2 PUP Srednja predvčera|šnja temp brezvetr. si. ¡UR. st jug. sr. szali. sr. zali. sr. jzah. jasno oblačno ! 00 3', norm. 4'4°. Srednja včerajšnja temp. 2 0 norm 4 1J Tužniin srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijnteliem in znancem prCalostno vest' d:i jc nas iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, gospod JAKOB «CCETTO posestnik in stavbenik včeraj v soboto, dne 12. novembra ob ytU. uri ponoči, v 56. letu starosti po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjkega bo v pondeljek, dne 14. novembra ob 4. uri popoldne iz i iše žalosti, Tabor St. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zaduSnice sc bodo brale v domači farni cerkvi sv. Petra in raznih drugih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v molitev ¡11 blag spomin. LJUBLJANA, dne 13. novembra 1910. Hnrjela SkiiSek ro). Accetto, Anica Jcrlca ItCerl. soprogi Anita Acccto slnaliii. 1. Augustin, Viktor, Anton sinovi. Os!;ar SkuSek. zet. S3<15 Mlade matere St. 19699. Tempe-, I Vetrov, j Nebo Celziju j 1KS Globoko potrtim srcem javljamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog ozir. oče, brat in svak, gospod HLOJZ1J SACHS nčitelj v prisilni delavnici včeraj, dne 13. t. 111. ob 11. uri zvečer po dolgi in zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 41. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabneqa rajnika se vrSi v torek, dne 15. t. 111. ob 3. uri popoldne iz hlSe žalosti v prisilni delavnici na pokopaliiče k Sv. Križu. Predragega rajnika prigoročanio v blag spomin in pobožno molitev. Ljubljana 14. nov. llJ10. Ivanka Sachs soprogu Stojan In Mira otroka. 3554 bi se morale ozirati na tako izborno krepilno sredstvo luikor jc Scott-ova emulzija. Z večjo učinkojočo močjo, kot jo ima navadno ribi je olje je s Scott-ovo emulzijo združen prijeten smelanast okus in zelo lahka prebav-nost, ki vas bode prijetno iznenadila in zadovoljila. Otroku se enako koristi in babice priporočajo mi Soott-Bvo emulzijo scoTTVovce» najtopleje mladi materi vsak ravnanja!" čas, bodisi pred ali po porodu. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. 3109 I ! » .-¿''j i urar.prva največja domača Wh,ska.var.. ' - ex pont na tvrdka ur,zlatnine s,vena z"aVn4<*: * j ^«Vljana Mestni trg jn inline Uastna tovarna UP vSvici. ,| * Jakoba AleSovca Izbrani spisi. Priredil Jožei Vole. III. zvezek. Kako sem se jaz likal. Tretji del. Ljudske knjižnice 11. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena broširani knjigi 1 K 20 h, vezani 2 K. — Ta zvezek zaključi Alešovčevo povest slovenskega trpina, posejano z najboljšimi biseri pravega ljudskega humorja. Ljudska knjižica bo z Alešovčimi spisi nadaljevala: v tisku so že »Ljubljanske slike«, sledili bodo mnogi ponatisi iz »Bren-celjna«, dalje »Ričet iz Zabjeka« in Alešovčeve povesti »Petelinov Janez«, »Ne v Ameriko« in »Iz sodnijskega življenja«. : Haroiaite „S:ovenca".: "V* Kurzi efektov in'menjic. dne 12. novembra 1'JIO. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... 9315 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij........... 9310 Skupna 4-2°(0 papirna renta, februar—avgust ........ 9660 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 9660 Avstrijska zlata renta ... . 11550 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 9305 Avstrijska investic renta 3 »/2o/0 . 8265 Ogrska zlata renta 4°/0 .... 111 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 9150 Ogrska investicijska renta 3i/j°/0 81 Delnice avstrijsko-ogrske banke 1865 Kreditne delnice....... 66125 London vista........ 241 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11765 20 mark.......... 2351 20 frankov......... 1908 Italijanski bankovci...... 95 Rublji........... 2541/2 lr. y ii|! išče za risanje in modeliranje akta, 12 ur na teden. Starost ne čez 30 let. Predstaviti se je osebno pri ravnateljstvu. 3346 3 Priporoča tovarna Ljubljana 1661 Učenca sprejmem v trgovino mnogovrstnega blaga. Ferd. Hlefoš v Kranfu. 3341 50°|0 prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje do-sežete in ohranite, ako pijete SLADA N Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno lehariii iriËCZy zraven rolovža Y all po pošti, vsak, kdor po njo piše, Gostilna z gospodarskim poslopjem, prostornim dvoriščem in lepim sadnim vrtom se pod ugodnimi pogoij proda ali da v najem. Proda se event. tudi samo skedenj. Ponudbe pod: »Ugoden nakup« na uprav, lista. 32?7 Ustno veda ^Vi«/^*»^, 9f Specialiteta za kadilce. Glavna zaloga Lekarna Ufc. pS, Trnkozcy t Ljubljani 3427 Cena K 2 —. 52-1 Na prodaj je iz proste roke ff-Sr hiša poleg Bohinjskega jezera ob deželni cesti z gostilno in z vso opravo. Urejenih je več sob za letoviščarje. Pojasnila daje lastnik J. Logar, p. Gorje pri Bledu. 3334 (8) Dobro in ceno se kupi obče priznano zaradi minule glavne sezije izgotovljene obleke za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice v „\ngleškem skladišču oblek" O. BERNATOVIC Mestni trg 5. 3332 Babica Franja Gril se je preselila 325^ iz Rimske ceste 17 na Rimsko 16 v (nekdanjo hišo Kancovo). Razpisuje se mesto skladiščnika Plača in nastop po dogovoru. Ponudbe je poslati na „Gospodarsko zvezo" v Ljubljani. 3315 3-1 Dobro ypeliana s skladiščmi in kletmi cventuclno tudi stanovanje se odda s februarjem prihodnjega leta v najem. Natančneje se poizve na Poljanski cesti štev. 7, L nadstr. 3339 pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini R.Mlklanc, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3 o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Sim itd. TZafbol/.kosm. ZOÖO-čistil. sred* stvo •r Jt - ^ O Izdelovateij G. Ljubljana, Stritarjevi niica 7 Katoliška o Ljubljani. SpiUmannove povesti: ¡I u ^ ^¡^. Zanimivo pisane SpiUmannove povesti so občo priznane kot berilo ne samo 7.a mladino, temveč tudi za odračšene, in kakor malokatere druge navajajo k čednostnemu in nravno-lepemu življenju. Te povesti imajo tudi mnogo poučnega jedra. 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —-40, vezano K —'60. 2. zvezek: Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja kristjanov po Druzih. K —-40. vezano K - 60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest s kavkaških gora. K —-40, vezano K —-60. 4. zvezek: Praški Jndek. povest. K —-40, vezano K —-60. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. K —-40, vezano K —'60. 6. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. K — 40, vozano K —-60. 7. zvezek : Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja. K —-60, vezano K —-80. 8. zvezek: Tri Indijanske povesti. I. Namatneha in Vatomilko, II. Tahko, mladi misijonar, III. Zadnja pot O. Renčja. K —60, vezano K —-80. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —-60, vezano K --80. 10. zvezek : Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja Velikega. K —'40, vezano K —-(¡O. 11. zvezek: Rdoča in bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučenec iz Singare. Povest iz jutrove dežele. — Rela vrtnica ali mlada spoznavalka. K —-40, vezano K —-60. 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —-60, vezano K —-80. 13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama, K —-60; vezano K —-80. 14. zvezek: Prisega buronskega glavarja. Povest iz starejSe misijonske zgodovino kanadske. K —•80. vez&no K — 80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Rrazilska povest. K — 40. vezano K —-60. 16. zvezek: Zlatokopl. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —-(50, vezano K —-80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. K —-60, vezano K — 80. 18. zvezek: Preganjanje indijanskih misijo, narjev. K —.(K), vezano K —-80. 19. zvezek: Mlada mornarja. Povest iz Iva jene. K — 60, vezano K —-80. Koristno berilo je najboljši pripomoček dobri vzgoji. - Najbolj priporočljive so dobre povesti za mladino, ki imajo pa poleg zanimive pripovedne vsebine tudi to prednost, da blažijo in vzgajajo srce, bistrijo um in vzbujajo zdravo domišljijo; med najboljše v plemenitem, nepokvarjenem krščanskem duhu pisane spise prištevamo sledeče: 1 aifza: ti Robinzon starši. V zverinjaku, ki nudi otrokom ne le mi iz naravoslovja. Lahke p Hitra vožnja po železnici. večbarvne slike in poleg njih ntice, so otrokom v pouk in j Slovenski ABC igraje brati. Povest s podobami za otroke. K 110. To je stara krasna povest o Robinzonu v novi obliki z okrajšanim besedilom in izredno dobro pogodenimi večbarvnimi slikami; lepšega berila in bolj priporočljive knjige za nazorni pouk naše mladine ne poznamo. Knjiga s podobami za otroke. K —'!)(), nalepljena na trdem kartonu K l'5U. Lepa knjiga, ki nudi otrokom ne le mnogo zabave, temveč tudi zanimiv nazorni pouk iz naravoslovja. Lahke pesmice nudijo kratek opis naslikanih živali. Knjiga s podobami za otroke. K 1(»0. Lepe večbarvne slike in poleg njih kratke, otroškemu razumu primerne pesmice, so otrokom v pouk in jim napravijo veselo iznenadenje. v podobah. K — SO, vezano K 120. S pomočjo te knjige se nauči otrok Lepo izvršene slike služijo otrokom tudi za nazorni pouk. IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlItllllllllilllllMIlllllllllllll mMIMUIIimtlllUIIIIIMIhUIIIIWMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillimilllllllll!llllllliia Krasno Šarilo oHraščeni mladini: lllllllllllll1MtllllllIItlllllllllllllllltlllll1lllllllllllllltlllllllllllll>(llllltlllllllllllllIllltllllltlllllllltlllllttlIlllllllllllltMt(IIUIIlU(ll Spisal U r b a n u s. Cena: K ¡i'—, elegantno vezana K 4'—. To je izredno važna in koristna knjiga za ves slovenski narod. Knjiga o lepem vedenju. Use te hni se dobe v Kali Bukvami v iMani, Mami „Ilirija" « Irai in Šmida Krištofa spisi: t. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Hugoliri Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-60, trdo K —80. 2. zvezek: Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan K --60, trdo K —-80. 3. zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor. Ilrovat, Mehko vezano K —80, trdo K P— 4. zvezek: Kanarček. — Kresnica. — Kapelica v gozdu. Poslovenil P. Hugoliii Sattner. Mehko vezan K —40, trdo K —-OO. 5. zvezek: Slavček. — Nema deklica. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. Mehko vezan K —-40, trdo K —-00. 0, zvezek : Ferdinand. Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z göre. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. Mehko vezan K —-70, trdo K —'90. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —80. 9. zvezek: Hineljevo cvetje. — Marijina podoba. Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —80. 10. zvezek: Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-00, trdo K —-80. 1!. zvezek: Najboljša dedščina. — Leseni križ. Posl. P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —'40, trdo K —-60. 12. zvezek: Roza Jelodvorska. Izilnlo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani.'' Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 13. zvezek; Sveti večer. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan K —'60, trdo K —-80. 14. zvezek: Povodenj. - Kartuzijansklsamostan. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan K —•(»(», trdo K —'80. M. zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. — Mehko vezan K — (¡0, tnlo K —'80. Taras V., Iz raznih stanov. Pesmico (ponatis i/. „Vrtca") K —-25. A 1-irrAlrpl.' Otrokom prijatelj, učitelj in rtllgCUCft. voditelj. (Anton Kržič.) - Vsak letnik je zase celota in zelo primeren za darilo otrokom; velja vezan samo K l-—. Dobi so So 15 raznih letnikov in sicer od 1. 1894. do 1. 1909. V/ftPf Časopis s podobami za slov.mladino. I 11L. Vsak letnik je zase celota in velja vezan K 4-—. Dobe so letniki od 1.1905. do 1909. Spisal E. Lampe. K 4-80, vez, K ti-—. Vojska il?, daljnem vzhodu. n« SI. IA*. Vzorci na razpolago! NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910! Vzorce pošiljava franko1 E.ERTASI & 6ERKDIAIV LJubljana, Stritarjeva ulica 4. Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batlst, zeflr, kreton, platno, šllon, gradi, garnitnre, preproge, zavese, odeje, pletl, šerpe, rute v veliki Izbiri. SOLIDNE CENE. Št. 32735. Razglas. Radi oddaje dobave in polaganja deščičnih tal za stavbo državne obrtne šole v Ljubljani, vršila se bode dne 15. novembra t 1. ob 10 uri dopoldne pri podpisanem mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni stavbnega urada javna pismena ponudbinska razprava. Proračuni, načrti, stavbni pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodsiva državne obrtne šole v Gorupovej ulici vsak dan od 8. do 12. dopoldne • od 3. do 6. popoldne vsakemu na upogled. Ponudbe, katere je staviti si. po razpisanem proračunu izročiti je do določenega časa zapečatene m opremljene z 5%. na podlagi skupnega zneska stavljene ponudbe določenim vadijem dražbenoj komisiji v mestnem stavbnem uradu. V ponudbah navesti je posamezne cene in na njih podstavi prera-čunjene svote in skupne zneske v številkah in besedah. Izrecno se določa da se ponudbe, katere ne bodo razpisnim pogojem popolnoma zadostovale, oziroma na take, katere se bodo pogojno glasile in ki bodo pre-kasno ali naknadno izročene ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje delo oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku. Mestni magistrat ljubljanski dne 18. oktobra 1910. 3084 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik. Laschan 1. r. Ogromni denar prihranite! Pri nakupu manufakturnega blaga, ako kupite sedaj v trgovini L Grobelnik~a Ljubljana, Pred Škofijo Ker opustim že koncem 1.1. svojo trgovino, se bode od 7. novembra 1910 naprej vse manufakturno in modno blago, veliko sukna in raznovrstne tkanine oddajalo globoko izpod navadnih cen. Ne zamudite prilike! Vse blago je prosto ogledati, nikdo ne bo siljen kupiti. Pozor! 3258 Za gosp. trgovce, krojače in šivilje jc prilika, večje partije po izvanredno malih cenah nabaviti! m o KLOBUKI, CILINDRI čepice, kravate, perila samo zadnje novosti v modni in športni trgovovini za gospode V , ■ 'S . i . ■; # manufakturna veletrnovina IY!estni trg št. iz m 23. iste i Narodno podjetje. Nizke cene. Soiidna pas .režija. • .¿I?»'"* Ov jfi Najvažnejše - - - norto -niilipopolno eisto in je, da se kupi [^'CI j C in jJLlil brez vsega duha. Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki Anton Sare v Ljubljani Sslenbnrgova nI. 5, na vogalu Knaflove nI. (nasproti glavne pošte) , po sledečih cenah: Perje po. . . K 168 Puh siv 12 po ... „2 50 „ „ „ „ „ „ bel „ „ „ » n n n » rt yi v 2-50 335 4-20 585 K 525 „ 6-25 „ 6-75 „ 8-35 n 10- Pošilja se poštnine prosto s povzetjem. 2964 1 se priporoča v izdelavo vsako Trstnlli knjigoveških de!. Specijaliteta: črtanje: poslouiih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnar e, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. HOOOOOOOOOOOOlSlOOOOOOOiOOOiB] usoja si vljudno naznaniti, da se je s stavbno pisarno preselil na Rimsko cesto štev. 2 (Recherjeva hiša). Obenem se priporoča slav. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se izvrže najsolidncjše in po zmerni ceni. 3261 __(61 C3 □ E=3 C3 C3 a CZJ C3