_    4    -
Podučne stvari.
Čujte, o čem se pogovarjata Štefan in
Gašper!
Štefan: „Neprecenljive škode in obžalovanja vredno je, da se še v dandanašnjem naprednem času tako malo kmetovalcev, med njimi ne ravno pičlo število celo takih, ki se prištevajo boljšim, za prekoristno gnojnico, kot eno najboljših gnojilnih tvarin, nič ne zmeni,"
Gašper: „Kar si ravnokar povedal, kaj ne, da malo na-me cika? Pa kaj! Čeravno do sedaj še nikdar nisem zabil gnojnice kot gnojila, vsejedno dobro živim. Tudi moj pokojni oče, blagega spomina, te smrdljive luže nikoli niso čislali; a živel je srečno in dobro, kar mora tudi tebi še znano biti. Da bi le vedno zadosta hlevskega gnoja imel, pa sem zadovoljen; brez gnojuice potem lahko shajam."
Štefan: „Dragi sosed! S tem si ravno toliko povedal, kot bi hotel trditi: Da bi le vedno dosta mesa imel, za juho se potem še ne menim ne. Ali bodeš mar juho v lijak ali celo pod kap zlival in brez koristi zavrgel? Gotovo bi ti kaj takega nikoli še na um ne prišlo!"
Gašper: „Samo ob sebi se ume, da bi bilo tako po-čenjanje nespametno-bedasto. Vedel bi pa rad, kako moreš  ti smrdljivo gnojnico  z okusno juho primerjati?"
Štefan: „To ti prec dopovem in dokažem. Juha in gnojnica sta si vsaka po svojih redilnih lastnostih in na svojem mestu popolno enaki. Močna krepka juha ima v sebi najboljše sokove in redilne snovi mesa samega; močna gnojnica pa tudi najboljše gnojilne snovi gnoja samega v sebi hrani. Kar je toraj tečna juha za okrep-čilo opešanemu in lačnemu človeku, ravno to je tudi gnojnica, kot tečno gnojilo, opustošenomu zemljišču. — Rekel si, da bi bilo neumno, tečno juho zameta vati; a tako grešno neumnost vendar-le sam uganjaš, ker gnojnico brez porabe zametuješ. Le malo natančneje vso stvar premisli, in priznal mi bodeš sam, da je temu tako/
Gašper: „Naj ti velja! Omeniti hočem ti pa prec še nekaj drugega, česar mi pa ne bodeš tako lahko ovrgel. Se samo gnojnico ti ni še nič pomaganega; v v koših, pletenicah in cajnah je tako na polje in druga zemljišča spraviti ne moreš. Pred vsem ti je treba za to primernega soda „gnojničarja". In takega bi moral tudi jaz kupiti; stal bi me najmanj kakih osem goldinarjev. Povrhu tega moral bi si omisliti tudi še posebno pripravo za razškropljevanje gnojnice, katera bi mi zopet druge štiri goldinarje iz žepa spodila. Vsa ta ropotija veljala bi me celih 12 gold., kateri bi mi pa nikakoršnih obresti ne donašali. Toliko denarja bilo bi kaj nespametno kar tako brez vse koristi proč vreči. Ni lito res?"
Štefan: „Le nikar prehitro, dragi sosed moj! Kravica ti sicer živa na svet pride; verižice, s katero bi jo pozneje k jaslom priklepal, ti pa s saboj ne prinese. Se ti li tvoja mlada kravica ne zdi toliko vredna, da za-njo verižico sam preskrbiš? — Ker mi tega ne ugovarjaš, idiva v najinem pogovoru za korak dalje. Gnojnico imaš uže; ta pa je gotovo tudi toliko vredna, da za pripravo, s katero ti jo bode moč na zemljišča spravljati, žrtvuješ omenjenih 12 gld. Čakaj le, da še malo poračuniva! Hektoliter dobre gnojnice vreden je najmanj 60 kr. Ako imaš le dve kravi v hlevu, daste ti na teden obe skupaj nad pol hektolitra tekoče gnojnice. Veš pa, da ima leto 52 tednov, toraj dobiš v enem samem letu od dveh krav najmanj 26 hektolitrov tekočega gnoja; da, tudi še več.
Uže sama ta bila bi po najinem računu vredna celih 15 gold. 60 kr. Sedaj sam previdiš, da ti kapital dvanajsterih goldinarjev, katerega bi za „gnojničarja z raz-prševalnico vred" potrosil, uže v prvem letu več, nego „oderuških obresti" donaša, če si le tudi gnojnico modro in pametno vkoristil. Ali sedaj še dvomiš nad mojimi trditvami?
Gašper na to le malo z ramami zgane in reče: „Ne!" „Z Bogom'/ poslovi se od svojega soseda in gre ves zamišljen domov.
Ne dolgo potem in peljal je nekega dne skoz vas hlapec na vozu naložen nov sod, imenom „gnojničar" z „razprševalnico" vred. In čegav bil je nek ta hlapec? Z odgovorom smo prec pri kraji, ako povemo, da je bil Gašperjev.
Gašper od tistega časa naprej zelo skrbno pazi na gnojnico, da se mu kaj brez koristi ne poizgubi. Dobro ukoristovana dela mu na njegovih zemljiščih prave čudeže. Le to mu je še vedno žal in hudo, da je popreje toliko let ta — najboljši tekoči— guoj tako malomarno v svojo lastno škodo brez vse koristi — proč metal.
Vrli poboljšani Gašper vreden je, da se ga očitno pohvali, ter da ga v tem obziru vsi slovenski kmetovalci od  prvega  do   zadnjega skrbno posnemajo.
Venceljnov.
5