Leto IX V
PoStnlna plačana r gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 5. februarja 1937
Stev. 29 Cena f.50 Din
шЛЗшЈк^ JSm~l€. ^шт
je T	^^^	JLb^/	^ HIT	Oprava: Kopi,..
Kopitarjevi ul.6/111	jeva ulicn štev. 6.
Telefoni aredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Manila
Glavno mesto Filipinov, Manila (350.000 prebivalcev) je v teh drneh priča 33. medn. Evliari-stičn. kongresa, ki ga vernost ondotnih katoličanov praznuje ne le z globokim notranjim verskim doživetjem ampak ga je tudi zunanje obdala z vsem onim pestrim sijaiem, ki ga je zmožna le umetniâka domišljija Daljnega vzhoda. Filipinsko otočje, ki je svoje ime dobilo po španskem kralju Filipu II., je odkril za svojo domovino znameniti svetovni mornar Magalhaes leta 1521. Otočje sipada zemljepisno k Malajskemu otočju in ga sestavlja skupina 7000 rajsko lepih otokov, katerih skupna površina (280.000 km') je nekoliko večja od Jugoslavije, šteje pa nekaj manj prebivalstva (okrog 13 milijonov). Velika večina otočanov pripada katoliški veri (nad 8 milijonov), nekaj etotisočev je drugih krščanskih veroizpovedi j, kake 3 milijone je pa še poganov malajskega plemena.
Otočje so pokristjanili španski misijonarji, zlasti španski redovi in se je versko življenje v teku stoletij zelo lopo razvijalo. Španija je deželi dala svojo krščansko kulturo in izobraženci so sprejeli tudi španski jezik. Toda v drugi polovici preteklega stoletja se je pod vplivom španskih framasonskih lož pričela razširjati verska mlačnost, opešala je pa tudi misijonska delavnost. Ob prebujenju nacionalne miselnosti se je domala vse zanimanje prebivalstva osredotočilo na politično področje, versko kulturni problemi pa so se vedno bolj zanemarjali. Prišlo je celo do ustanovitve nekakšne narodne cerkve pod vodstvom »nadškofa« Aglipaya, ki s svojo versko ločino, katera pa šteje le okrog 100.000 pristašev, propagira neko zmes nacionalističnih in socialističnih naukov. Mnogi so se bali, da bo otočje potem, ko je prišlo pod amerišiko oblast, v verskem pogledu še bolj nazadovalo.
Zgodilo pa se je ravno obratno. Kajti v zadnjih 40 letih, kar je otočje pod ameriškim praporom, so se verske razmere zelo popravile. Prenehalo je razkri«tjanjenje, ki so ga prej pospeševale svobodomiselne šole in uprava. Živahno misijonsko delovanje je znova dvignilo katoliško zavest. Irski misijonarji, ki so prihajali iz Amerike in Evrope so pojemajočemu krščanstvu vlili novega poguma in novega življenja. Odlični škofje iz raznih redov so poživili katoliško šolstvo in pozidali mnogo novih, lepih cerkva. S tem, da je papež Manilo določil za sedež letošnjega Evharistiônega kongresa, je v prvi vrsti hotel dati največje priznanje otoškim verskim občinam za veliko obnovitveno delo, ki so ga izvedle v zadnjih desetletjih na verskem polju. Značilno je tudi, da je papež zn svojega legata na kongres poslal kardinala Doughertvja, po rodu Irca, ki jc mnogo let kot misijonar deloval v Manili. Z največjimi svečanostmi m častjo so ga te dni sprejeli ondot-ni domačini kot svojega starega znanca in ljubljenca, ko je prišel otvarjat kongres kot namestnik svetega očeta.
Kdor pogleda zemljepisno lego Filipinov, mora na prvi hip spoznati izredno politično in strateško važnost tega tihomorekega otočja. Toda, če je za politične tvorbe filipinsko otočje tako izrednega pomena, ni nič manjšega za delo univerzalne katoliške Cerkve. Filipini so zlasti v zadnjem desetletju, ko je bila misijonska delavnost katolicizma zelo poživljena. postali radi svoje lege prevažno misi ionsko oporišče za širjenje krščanstva na Daljnem vzhodu. Saj leže oddaljeni veliko tisoč kilometrov daleč od središča krščanstva sredi velikih azijskih narodov, ki so po veliki večini še pogani. Sedanji sv. oče, ki ga bo zgodovina brez dvoma prištela med največje misijonske papeže, je spoznal »strateško« važnost tega daljnega krščanskega otočja za misijonsko delovanje. Izbira Manile za sedež Evharističnega kongresa naj bi torej bilo tudi priznanje za dosedanje misijonsko delo in obenem spodbuda za novo delo in nove žrtve. Manila doživlja te dni pravi binkoštni praznik. Poročila govore o številnih misijonskih škofih, ki se ? svoiimi duhovniki in verniki zgrinjajo v filipinsko prestoli-co. Ka/ko slikovit mora biti pogled na množice teh azijskih katoličanov, ki pripadajo različnim plemenom in mnogim jezikovnim skupinam, ki pa vendar govore vse en jezik žive vere in ljubezni do presvete Evharistije!
Ali si je mogoče misliti bolj učinkovitega dela za zbližanje narodov in za svetovni mir, po katerem tako željno hrepeni človeštvo, kakor pa je ustanova mednarodnih Evharistič-II i h kongresov! Narode sveta sta narodni egoizem in pa razredno sovraštvo razklala v mnogo sovražnih taborov. Le-te so ideje, ki jih otroci tega sveta neprestano tišče v ospredje, ki jih nenehnmo ubijajo v zavest narodov, tako da le še v neprestanih nacionalnih in razrednih borbah in v obupni tekmi za življenje, vidijo vso svoio bodočnost. Pač pa manjka narodom ideje, ki bi jih družila, ki bi človeški družini dala zavest skupnosti, ki jo je že pred tisočletji nazorno oznanjal apostol narodov: »Mnogo je udov, eno pa telo... In če en ud trpi, trpe z njim vsi udje, in če je en ud v časti, se z njim vesele vsi udje. Vi pa ste Kristusovo telo in posamezni udje« (t. Kor. 12). To je globlja in bolj zdrava podlaga za bratstvo med narodi, kakor pa razni politični pakti, ki so največkrat le mojstrovine politične neod-kritosrčnosti. Nikdar še ni bila izgovorjena večja svetovno nolitična modrost, kakor pa jo je povedni sv. Pavel o človeštvu kot enem telesu. Sleherno pleme in sleherni narod, naj bo velik ali majhen je ud telesa, ki ga je odrešil učloveveni Bog. Trpljenje in bolečina, pomanjkanje in zatiranje enega teh udov ee na boleč iti neprijeten način javlja v celotnem telesu človeštva. Tega nismo nikdar tako silno občutili kot dandanes ko narodi kljub prepadom. ki jih nacionalno in razredno sovraštvo koplje med njimi, vse boli čutijo, da tvorijo le eno človeško skupnost. Isto nam vsak dan dokazuieio pametni gospodarstveniki, uvidevni politiki, idealisti, ki se prizadevajo zn svetovni mir., toda nihče ne najde primerne in dovoli močne ideje, ki naj bi kot skupna last vznikla vsem narodom «veta. Mnogi modreci dopovedujejo bogatim narodom, dn se bo razkošno in lnhkomišl jeno življenje na stroške
Ruždi Aras skozi Ljubljano
Od sestanka s Cianom k dr. Stojadinoviča
Evropa se nadeja zanimivega razpleta dogodkov na Balkanu
Ruždi Aras
Ljubljana, dne 4. februarja.
Nocoj ee je peljal skozi Ljubljano turški zunanji minister Ruždi Aras. Prihaja od evojega sestanka z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Milanu ter se pelje v Belgrad, kjer se bo sestal z našim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem ter skupno ž njim še enkrat prerešetal vprašanja, ki so bila na dnevnem redu v Milanu, kakor tudi vprašanja, ki pridejo na dnevni red balkanske konference v Atenah, ki se zbere dne 15. februarja. Iz Belgrada se pelje Ruždi Aras domov v Ankaro, kjer bo uradno sprejel romunskega zunanjega ministra Antonesca, s katerim se potem skupno odpelje na konferenco Balkanske zveze v Atene. Ruždi Arasu je šel nasproti do Rakeka poseben odposlanec zunanjega ministrstva v Relgradu 1er večje število zastopnikov tiska, ki so hoteli od njega dobili pojasnila o razgovorih v Milanu. Toda Ruždi Aras je uglajen diplomat, ki mu je njegovo vzhodno pokolenje dalo še posebne vrline za prikrivanje misli. S časnikarji se je ves čas do Ljubljane razgovarjal, toda v ničemer ni odkril zavese od milanskih govorov, marveč jim je razlagal svojo veliko ljubezen in sjioštovanje do Jugoslavije, svoje zaupanje v balkanski sporazum, ki mu letos on predseduje, ter končno razlagal še uradno poročilo milanske konference.
Zdi se, da je Ruždi Aras govoril z italijanskim ministrom tudi še o drugih vprašanjih, ki jih ni najti v uradnem poročilu. Sjxirazuin med Turčijo in Italijo je dosežen. Staro prijateljstvo, ki je pred 8 leti vezalo obe državi in ki ga je motilo utrjevanje italijanskih otokov v Dodekanezu, kakor tudi abesinski spor, je obnovljeno. Saj je znano, da se ima Turčija ravno italijanskemu prijateljstvu zahvaliti, da je 1. 1928 tako nepričakovano (»ravnala vse svoje račune z Grčijo. Italija je Turkom dala zagotovila, tla hoče na vsak način spoštovati nedotakljivost sedanjega političnega stanja v sredozemskih vodah, torej tudi v turškem predelu in da bo pristopila tudi k jx>godbi o dardanelskih ožinah, ki jo je doeedaj odklanjala. Zdi se pa, da to še ni vse in da so šli razgovori mnogo dalje, saj se je v Milanu tudi razglasila vest, da bo v kratkem grof Ciano obiskal tudi Atene. V zvezi s tem torej tli čudno, če se je začelo govoriti v mednarodnem tisku o novem »osišču«, ki ga gradi Italija vodoravno in sicer v smeri Rim-Atene-Ankara, kar bi Italiji dalo še večjo varnost v tem predelu Sredozemlja. Nadalje je verjetno, da bo Ruždi Arae prinesel v Belgrad zanimive informacije o oiljih italijanske zunanje politike pri drugih balkanskih državah, ki bi se na označeno osišče naslonile. To bi bilo tem lažje, ker so se v zadnjem času zgodili razveseljivi dogodki na Balkanu, ko so se [»ravnala stara nasprotja med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ruždi Aras ima topot že kot letošnji predsednik Balkanske zveze zelo vidno vlogo posredovatelja, ki je pa v razgovorih e časnikarji ni hotel priznati. Nadaljni razvoj započetega diplomatskega dela bo
drugih narodov prej ali slej kruto maščevalo na njihovih lustnih otrocih. Toda nimajo sredstva, ki bi brezobzirno sebičnost, ki pripravlja nov svetovni pomor, predrugačila v plemenito človečansko miselnost.
Vse združujoča Evharističnn miselnost je torej danes narodom, bol j potrebna kot kdaj-koli. Treba ee je vrniti nazaj k vos svet obsegajoči Evharistični mirovni ideji. Ako bo ta zasidrana v srcih narodov, bodo velike in male države našle pravico in možnost za svoj naraven razvoj. Potem Ivo človeštvo, ki sedaj tekmuje v morilnih iznajdbah, ki naj privedejo do medsebojnega uničenja, — posvetilo svoje najboljše sile sredstvom miru, medsebojnega dviga in splošnega blagostanja. Sicer se zemlja ne bo nikdar spremenila v paradiž, toda ogromno trpljenja in vsakovrstnega zla bi človeštvu bilo prihranjenega, ko bi pa družila živa krščanska zavest, da so narodi in rodovi udje le enega skupnega telesa. Ideja mednarodrrh Evliarističnih kongresov, ki se zadnja leta slave z vedno večjim sijajem in ob udeležbi vedno večjih množic, pomenili poleg poglobitve verskega življenja v m od nn rod nem pogledu najdragocenejši doprinos k izmirjenju in zbližu-nju med narodi.	drin.
torej zanimiv in bo v bodočih tednih zanimanje Evrope zopet obrnjeno na Balkan.
Sporazum v Milanu
Sovjetsko Rusijo proč od Dardanel
Milan, 4. febr. c. Turški zunanji minister Ruždi Aras je pred odhodom iz Milana povabil k sebi časnikarje in jim izjavil, da se je na sestanku v Milanu posebno zadovoljivo rešilo vprašanje Dardanel in San d ž a k a.
List »Gazeta del Popolo« pa piše, da je bil v Milanu sklenjen naslednji načelni sporazum:
1.	V vzhodnem Sredozemskem morju morajo biti vse morske poti proste novemu rimskemu imperiju in turški republiki;
2.	Dardanele ne smejo nikdar priti pod kontrolo sovjetske Rusije.
Samo pod tem pogojem je Italija sedaj pristopila k sporazumu v Montreuxu.
Proč od Sovjetije!
Pariz, 4. febr. b. »Journal« poroča iz Rima, da je turški zunanji minister Aras zelo nezadovoljen z načinom rešitve spora o Aleksandretti ter da to rešitev rie smatra kot končnoveljavno. Zaradi tega gre Turčija za tem, da se po sporazumu z Italijo popolnoma odreče sovjetski Rusiji. Italija jo obljubila, da jo ho z vsemi silami podpirala in da ho podpisala sporazum o Dardanelah lo pod pogojeni,
da ta sporazum ne bo izrabljan v sovjetske imperialistične »vrhe. V teku razprave jo grof Ciano opozoril turškega zunanjega ministra na nevarnost sovjetske politike v Evropi. Ker se tudi Grčija čuti močno ogroženo po Rusiji oziroma po njeni komunistični agitaciji, jo turška vlada sklenila, da ho zaradi tega navezala tesnejše stike z Grčijo, kar ho omogočilo tudi tesnejšo zvezo z Italijo.
Tukaj tudi poudarjajo, da za Italijo vsekakor tiči Berlin in da gre tu za delo. ki ima namen, dn Turčijo popolnoma izloči iz mrež sovjetske Rusije in da se jo pridohi za protisovjetsko politiko. Z Rusijo je doslej Turčija ozko sodelovala, in sicer, odkar je prišel Atalurk aa oblast. Zn Turčijo takšna sprememba njene zunanje politike ne bi pomenila nič posebnega, ker Turčija pripadnost h komunizmu kaznuje s smrtjo. Značilno je, da jutranji levičarski listi sploh ne komentirajo sestanka v Milanu ali pa se omejujejo le na najmanjša dejstva.
Madjari napovedujejo prijateljski pakt z Jugoslavijo
Budimpešta, 4. febr. c. Madžarski lisli objavljajo danos, da je jugoslovanska vlada sklenila sedaj dokončno urediti vprašanja, ki se tičejo madžarske manjšine v Jugoslaviji. Isti listi objavljajo tudi. da so se ndiiošaji med Jugoslavijo in Madžarsko tako zholjšali, da se dela na tem. da hi se med Jugoslavijo in Madžarsko podpisaln s lična pogodba. kot se je že podpisala med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Stalin polni moskovske ječe
Litvinova pa se boji „zaradi inozemstva"
Varšava, 4. febr. b. Uradna poljska korespondenca je dobila iz Moskve vest, da se med številnimi trockisti, ki jih zdaj Stalin zapira kar po vrsti, nahaja tudi ravnatelj sovjetske državne banke Marjašin, ker je imel politične zveze s Sokol-nikovim in je organiziral v banki trockistično skupino ter trockistom dajal finančna sredslva iz banke.
Med aretiranri se nahaja tudi komisar GPU Voronkin, ki je bil direktor zloglasne lubjan-ske ječe. Dolžijo ga, da je poskušal Pjatakova, ki je bil ustreljen, rešiti iz ječe. Energično pa de-mantirajo v Moskvi aretacijo Ljeninove vdove Krujeke, pač pa priznavajo, da je bil aretiran general Dibenko, ki je poveljnik sovjetske armade v osrednji Aziji v Taškentu. Dibenku se pripisuje v trockietični zaroti zelo važna vloga. Ker je bil nekaj časa »poročen* z znano sovjetsko poslanico v Oslu, Kolontajevo, je tudi nanjo padel sum, da je bila s Trockim v intimnih zvezah.
Kar se tiče zunanjega ministra Litvinova, je v zelo slabem položaju. Eni menijo, da ga bodo zaprli, drugi pa pravijo, da se bo Slalin zadovoljil
e tem, da mu ho vzel zunanji komisarijat in ga poslol za poslanika v Pariz ali Washington. Litvinova se je trebn namreč bati, ker bi se lahko maščeval in ker bi ne napravilo v inozemstvu dobrega vtisa, če bi ga zaprli. Litvinov je tudi Stalinu odkrito povedal, da ima v inozemstvu spravljenih veliko dokumentov, ki lahko kompromitirajo sovjetsko vlado. Kot njegov naslednik se imenuje Kre-stinski. Baje je Litvinovu tudi uspelo, da GPU ne straži več stanovanja, v katerem je njegova žena zaprta.
London. 4. febr. b. »Daily Express« in >Daily Herald« poročata, da se bo prihodnji proces proti trockistom pričel že konec tega meseca. Glavni obtoženci, ki bodo prišli na zatožno klop, so Buharin, Rikov, R a k o v h k i in general P u t-n a , ki je še živ. Obtožnica očita trockistom, da so hoteli zrušiti sovjetski režim in ustanoviti demokratsko republiko, katere prvi predsednik naj bi bil Rikov. »Daily Herald« trdi, da sta Radek in Sokolnikov bila pomiloščena le radi tega, da se jih lahko tudi na sedanjem procesu pripelje v sodno dvorano, v kateri bodo sedeli tudi Buharin in tovariši.
U
99 Rusija in Mala zveza(
Knjiga čsl. poslanika Sebe, ki razburja Romunijo
Bukarešt, 4. februarja. Politično senzacijo dneva tvori interpelacija, ki je bila vložena na seji romunske poslanske zbornice dne 3. t. m in ki se nanaša na knjigo, katero je spisal češkoslovaški poslanik v Bukareštu Jan Š e h a v češkoslovaškem jeziku [»d naslovom »Rusija in Mala zveza v svetovni politiki«.
Najprej je govoril poslanec Costantinescu od Bratianove stranke, ki jo dejal, da knjiga (po njegovem mnenju) ni pisana ravno s preveč simpatičnimi čustvi za Romunijo. V knjigi jo rečeno, da se je Titulescu prizadeval, da bi se zbližanje med Romunijo in Rusijo zgodilo istočasno kakor med Prago in Moskvo. Toda Titulescu je zadel na večje težkoče, ko je hotel to uresničiti, nego Beneš na Češkoslovaškem. Oviro, pravi Še-ba, tvori romunska plutokracija, ki se boji, da ne bi zbližanje s sovjetsko Rusijo pripomoglo k socialnim relormam, ki bi lahko škodovalo pred-; pravicam veleindustrije in veleagrarstva. V nasprotju s svoječasno izjavo Titulesca, da s sov-
jetsko Rusijo ni vodil nikoli nobenih pogajanj, poslanik Šeba v svoji knjigi trdi nasprotno.
Costantinescu je vprašal zunanjega ministra Antonesca, ali je Romunija s sovjetsko Rusijo vodila pogajanja, kakor trdi češkoslovaški poslanik, in naj tudi izjavi, kaj misli o sodbi, ki jo šeba izreka o romunski »višji« družbi.
še huje je napadal šebo poslanik Scridon od krščanske narodne stranke, ki ji načeljujo Goga. Scridon je vprašal, ali more Šeba še nadalje ostati češkoslovaški poslanik v Bukareštu. Ker pa nista bila navzoča ne Tatarescu in ne Anto-nescu, vlada na interpelacijo ni odgovorila. Zanimivo je, da je uvod v knjigo napisal češkoslovaški zunanji minister Krefta in da je knjiga dobila Masarykovo nagrado praškega mesta. Razume se, da In zadevo napihujejo zlasti mnogoštevilni neprijatelji bivšega zunanjega ministra Titulesca in vsa opozicija pa tudi znaten del vladne stranke in vsi oni krogi, ki so zoper politiko zavezništva s sovjetsko Rusijo.
Kaj trdi francoski list
Nemčija hoče kolonije — v Evropi
Pariz, 4. februarja. AA. (Havas) V današnjem »Echo de Paris« piše Pertinax o nemških zahtevah po vračilu bivših nemških kolonij in pravi: Koncesije na kolonijskein področju tudi leta 1937 ne bodo ublažile zunanje politike Nemčije, kakor je niso 1. 1914. Hitler v svoji knjigi »Mein КашрГс sploh ne govori o izvenevropskih jiodročjih, ki bi jih bilo treba dati Nemčiji. Njega zanimajo le teri-torijalne osvojitve v Evropi, ki hi Nemčijo tako razširile, da hi se v njej s časom mogel razvili kmetski žirelj nemške narodnosti ali ljudstev, podrejenih Nemcem, v višini do 250 milijonov ljudi. Če hi bilo moči đo*rii sporazum, ki bi zagotovil pomiritev Evrope za eeno kakšnih kolo-nijskih koncesij, hi bilo vredno ta problem resno proučiti. Toda sporazum, ki si ga Nemčija želi, no
hi imel nobenega drugega dejanskega namena, kakor rešili Nemčijo iz valutnih in gospodarskih nevšečnosti, v katerih ee nahaja. Pri tem pravi sam Hitler, da želi Nemčija ostati gospodarsko
osamljena. Iz tistega odstavka njegovega govora, ki govori o kolonijah, se ne vidi, dn bi imel v mislih kakšen konkreten načrt o ureditvi razmer v Evropi. Njegov govor jc tak. kakor da bi bil preračunan samo za brezdeljne, ki rndi od časa do časa slišijo kakšno zanimivost.
Francoska vlada «e tudi popolnoma zanese na britansko vlado, da bo Hitlerjevi vladi stavila razna konkretna vprašanja, ki se docela skladajo z nazori francoske vlade, na katere bi nemška vlada imela odgovoriti, ko bo popolnoma nn jasnem o stališču teh dveh držav v kolonijskem vprašanju.
Pred finančnim odborom
Naša zunanja politika
Ekspoze predsednika vlade
Belgrad, 4. februarja AA. Seja finančnega odbora se je začela danes ob 17 30. Razen članov finančnega odbora ji je prisostvovalo veliko število narodnih poslancev vseh političnih skupin. Dvo rana je bila nabito polna. Oa ministrov so bili poleg predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, prometni minister dr. Spa-ho, gozdni minister g. Jankovič, minister za socialno politiko g. Cvetkovič, trgovinski minister g. Vrbanič, finančni minioter g. Letica, pravosodni minieter dr. Subotič. ministra brez portfelja dr. Behmen in dr. Krek, g. Djordjevič in minister za telesno vzgojo dr. Rogič.
Po sprejetju zapisnika prejšnje seje je finančni odbor takoj prešel na dnevni red. Predsednik odbora dr. Vojislav Janjič je podal besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Slo jadinoviču, ki je med frenetičnim aplavzom začel svoj govor:
Govor predsednika vlade
Gg. poslanci! Z velikim zadovoljstvom povzemam danes besedo pred finančnim odborom, s posebnim ozirom na to, ker sem slišal od g. predsednika finančnega odbora in od gg. ministrov, ki so že imeli čast braniti tu svoje proračune, da vlada v finančnem odboru docela prijateljsko ozračje. ozračje sodelovanja in kooperacije, ozračje zaupanja med večino in manjšino. Iz prvih besed, ki sem jih slišal od svojega uvaževanega poslanskega tovariša g. Laziča posnemam, da to prijateljsko ozračje tudi tu dejansko obstoji.
Prav tako so me obvestili, da vlada v finančnem odboru način dela, ki je dvignil letošnjo proračunsko razpravo na prav zavidljivo višino, s katero bi se mogli ponašati tudi parlamenti velikih zapadnih narodov. V veliko zadovoljstvo mi je, da morem to ugotoviti, in da more kraljevska vlada letos računati na to sodelovanje. Se več, finančnemu odboru morem izkazti čast, da ustrezajo tej resni in resnično patrijotični nalogi tako člani večine, kakor manjšine.
Veseli me tudi to. da sem slišal, da so vsi člani brez razlike na njihovo strankarsko opredeljenost sprejeli proračun vojnega ministrstva docela soglasno. Morda ni treba posebej poudarjati tukaj, kjer vlada v tem oziru že večletna tradicija. Morda tega sedaj tudi ni treba šteti v posebno zaslugo, ko vidimo, da tudi druge države poinno-iujejo proračune vojnega ministrstva, jih podvo-jujejo in soglasno sprejemajo. Vendar bo vsak dober državljan, ki to državo ljubi, z zadovoljstvom sprejel na znanje, to soglasje vseh naših strankarskih skupin v narodni skupščini. Glasujoč z aklamacijo in soglasno za proračun vojnega ministrstva, ste dokazali, da hočemo imeti vojsko izven strank in vsakdanje politike. (Splošno pritrjevanje in vzkliki: Tako jel) S tem ste podčrtali dolžnost naše narodne obrambe: da varuje meje, da varuje državo pred zunanjim sovražnikom, da ščit socialni red v notranjosti ter red in mir v državi, da stoji za vsako zakonito vlado, ki prispe rednim potom na to svoje mesto. (Splošno pritrjevanje.)
Vojski ste dovolili večje kredite kot lani. Na ta način ste omogočili vojski, na katero oporo naš narod računa, da se materialno opremi. Lahko vam rečem, da delamo v tem oziru zelo vestno in marljivo.
Ko sem letos v spremstvu našega vojnega in mornariškega ministra potoval po naši zemlji in si ogledal vojaške ustanove, tovarne, skladišča in orožarne, sem se vrnil s tega potovanja docela navdušen in ohrabren: da bo naša vojska, če bo treba, opravila svojo dolžnost v celoti in do konca. (Navdušeno pritrjevanje.) V pravo zadovoljstvo mi je bilo, ko sem mogel ugotoviti red, ki vlada v vojaških tovarnah in ko sem mogel opaziti, kako smo n. pr. pričeli topovsko municijo, za katero smo doslej trošili milijone svojega denarja v tujino, letos izdelovati v naši državi sami, in sicer prav tako dobro kakor v tujini, in da gre za izdelovanje, ki bi si ga štele v čast tudi najbolj urejene tovarne te vrste v tujini. (Živahno odobravanje.)
Naglašam vojsko tu zaradi tega, ker je vaien či-nitelj naše zunanje politike. Ravno v tej zvezi sem jo hote! povdariti kot takšnega činitelja, in vas opozoriti na to, da imamo vojsko, ki bo jutri štela poldrug milijon najboljših vojakov v Evropi, pripravljenih, da v celoti izpolnijo svojo dolžnost. (Splošno pritrjevanje.) Ravno zato pa, ker imamo vojsko, ki je pripravljena in številčno velika, moramo biti zelo oprezni, kdaj in v katerem trenutku naj ta činitelj vržemo na tehtnico. V svoji zunanji politiki moramo biti pripravljeni na to, da ta činitelj ne stopi v veljavo predčasno in da naša vojska ne bo niti za trenutek v drugih rokah, marveč samo v rokah našega naroda in v službi naših življenjskih interesov.
Ko to izjavljam, moram pribiti tudi naslednje: Čeprav smo na vojno pripravljeni, je bila in ostane naša zunanja politika popolnoma miroljubna. Tega ne izjavljam za nas, kajti naš narod vseh treh plemen je plod zelo velikega trpljenja in dobro ve, bolje kakor vsak drugi, kaj pomeni vojna. Če kdo pozna vojne težkoče in nesreče, jih pozna pač naše ljudstvo, in če kdo ljubi mir, ga pač vsekakor ljubi naš narod.
Toda miroljubni srno tudi iz drugega razloga. Miroljubni smo, ker ne zahtevamo ničesar tujega in ker smo v svojih sedanjih mejah uresničili svoje nacionalne ideale. Nočemo misliti na nobene druge meje, kakor na sedanje, ker ne zahtevamo ničesar tujega, svojih pa ne. odstopimo. Zato je bila in ostane naša politika miroljubna. Naša politika obstoji v varstvu miru na naših mejah, in če je mogoče miru v vsej Evropi. Pod vodstvom 1e politike smo sodelovali pri vseh evropskih konferencah, za miroljubno solidarnost, predvsem pa potom Društva narodov v Ženevi. Eden izmed glavnih instrumentov, je Društvo narodov v Ženevi. Bili smo vneti člani tega društva, vneto smo spoštovali svoj podpis tudi tedaj, ko to ni bilo lahko. Sj>omiiijale se sankcij zaradi italijansko-ahesinskega spora, in veste, kako je vsa naša država, zlasti pa nekatere naše pokrajine, trpela gospodarsko, zaradi izvajanja sankcij. Hoteli smo s tem še enkrat pokazati, čeprav nismo bili niti najmanj vpleteni v italijansko-abesinski spor, čeprav nismo bili za ta spor in čeprav nismo v njem sodelovali, hoteli smo pokazati, da hočemo z izvajanjem sankcij spošlovati svoj podpis, da smo zvesti svojemu podpisu in da ga spoštujemo tudi tedaj, kadar nam je težko. (Odobravanje). Pokazali smo s tem, da l>omo vedno zvesti vsakomur, ki mu bomo svojo zvestobo dali. (Odobravanje).
Mi smo tudi člani Male ivctp ki in tvorijo Češkoslovaška. Romunija in naša država. Tudi In grupaeija |p kakor Društvo narodov miroljubna. Kamen Male zveze je mir v srednji Evropi. To je
naša meja, proti severnem sosedu. To je spoštovanje, našega teritorialnega statusa (juo na severu. Mala zveza ni proti nikomur. Saj je samo miroljubna mednarodna organizacija.
Tretja mednarodna organizacija, skupnost, ki ji pripadamo, je Balkanska zveza, ki jo tvorijo Romunija, Grčija, Turčija in mi. Tudi ta je popolnoma miroljubna organizacija, ki ima namen, varovati mir na Balkanu. Na ta način smo sodelovali in še sedaj sodelujemo kot zavezniki v dveh državnih grupacijah, ena od teh je v srednji Evropi, druga na Balknnu. Tu gre za 70 milijonov prebivalcev, ki jih druži samo eno stremljenje in samo ena želja: ohraniti in varovati mir v tem delu Evrope. (Splošno pritrjevanje.)
Poleg teh paktov smo, pred nekaj dnevi dobili še enega. Mislim, da »mo s paktom večnega prijateljstva srečno izpoiKjInili tako Malo antanto Kakor Balkansko zvezo. Ni nam bilo težko sklepati takšne pakte večnega prijateljstva z Bolivijo, Urugvajem in Paragvajem, kakor smo nedavno tega storili. Mi smo to pot sklenili pakt z državo, s katero smo se bili trikrat sjx>padli v krvavih vojnah. Na ta način smo storili, kakor mislim, eno izmed najvažnejših dejanj, ki more pospešiti delo miru na naši vzhodni meji. Kakšnega odobravanja je bil deležen ta pakt ne le v naši državi in na Bolgarskem, temveč tudi po vsej Evropi, ste lahko razbrali iz dnevnega časopisja teh dežel. Odveč je, da fioudarim, da so tudi naši najtesnejši zavezniki in prijatelji s tem paktom soglašati l ako so Češkoslovaška republika kakor grška kraljevina, kraljevina Romunija in turška republika izjavile svoje popolno soglasje, da moremo ta pakt skleniti. Zato ni mi znana država, ki bi bila dvignila svoj glas in ki bi bila proti sklenitvi tega pakta med Jugo-goslavijo in Bolgarijo (Splošno živahno pritrjevanje.)
Zunanjepolitični pomen pakta je ohraniti mir na Balkanu. Vi dobro veste. Kaj pomeni to za nas, ki smo bliže tem našim mejam. Na mesto žičnih ovir, ki so naše meje branile proti Bolgarski, namesto vojakov, ki smo jih morali drago plačati pozimi v volčjih brlogih, in na izpostavljenih postojankah. kakor da bi čakali na divje zveri med lovom, namesto vsega tega. kar je branilo mejo, namesto denarja in vojakov, imamo sedaj pakt prijateljstva, ki pomeni obveznost bolgarske vlade, da varuje to mejo prav tako in na enako prijateljski način, kakor jo varujemo mi.
Prinašam ta pakt kot enega izmed najvažnejših uspehov v teku prejšnjega in začetku sedanjega leta. Hotel bi podčrtati pomen in zavarovanje naših meja. Po zaslugi prijateljstva z Bolgarijo nam na to mejo ni treba več gledati tako s skrbjo. (Viharno pritrjevanje.) Na žalost smo država, ki ima veliko meja, ne samo na vzhodu z Bolgarijo, ki je naša soseda. Immo sosede tudi na severu in na zahodu in najbrž je ena izmed najzanimivejših sosed na naši zahodni meji, to je sosednja kraljevina Italija. Ne bom vam popisoval zgodovino tega lazmerja ne razpoloženja duhov, ki je na tej in na oni strani Jadranskega morja vladalo dolgo vrsto let. Hočem vam le povedati, da je bila za to slabo razpoloženje ali za te odnose krivda pri mnogih činiteljih. Verjetno je, da je bil »len izmed teh činiteljev tudi ta, da je bila Italija morda slabo poučena o razmerah pri nas. Kraljevina Italija ima vzroke in interese, da živi z nami v dobri soseščini. Isto želimo tudi mi.
GosjXKlal Videli ste, da se je pred kratkim sklenil sporazum med Anglijo in Italijo. Videli ste, da se ta sporazum nanaša na ohranitev teritorialnih meja na vsem Sredozemskem morju. — Morem vam reči, gospodje, da je naša vlada dobila uradno obvestilo, da ta sfiorazum o teh mejah obsega tudi kraljevino Jugoslavijo (ploskanje in odobravanje). Mi smo, gospodje, na ta način poslali eden izmed činiteljev mednarodne politike, da se nam jamčijo meje na Jadranu po dveh državah, ki v Evropi nekaj pomenita. Mi, gospo-nje, moramo zalo to jx>godbo med Anglijo in Italijo pozdraviti kot činitelja miru v Evropi. Posebno jo moramo pozdraviti tudi zato, ker so se v njej v popolnem obsegu upoštevali interesi kraljevine Jugoslavije (odobravanje in viharno ploskanje). Znano vam jo, gospodje, da nam je Mussolini ponudil roko v spravo v svojem govoru v Milanu. Mislim, da bi ne smelo biti vlado v naši državi, ki bi ne sprejela te ponujene roke v spravo. Počakali bomo, gospodje, da za temi besedami pridejo dejanja, in čo bodo dejanja potrdila besede, ne bomo imeli razloga, da ne bi ustvarili ozračja dobre soseščine in dobrega prijateljstva. Zato gospodje, kadar kritizirate našo zunanjo |>o-litiko — in iskreno moram priznati, da je ta kritika zelo majhna —- ali če jo slišite iz tujine, ali tu, nam govore: Jugoslavija je nekam zapeta; Jugoslavija molči; nekam hladna je. Mislim, da je to zato, ker je Jugoslavija balkanska in srednjeevropska država. Mi smo po enem delu balkanska, (и) drugem delu pa srednjeevropska država. Želel bi, gospodje, da mi to tudi ostanemo, da bomo med prvimi na Balkanu in ne med zadnjimi v Evropi-. Mi smo v dveh letih uspeli ohraniti vsa stara orijateljstva in vse te naše zveze so ostale neokrnjene. Toda gospodje, poleg vsega tega prijateljstva, smo si pridobili še prijateljstvo Velike Briianije. fte nikoli ni bilo naše razmerje do te kraljevine tako prisrčno kakor danes. (Viharno odobravanje). Mi smo, gospodje, posebno dobri tudi z Nemčijo. Mi smo v zadnjem času posebno dobri tudi z Italijo, tako da nas vse države v Evropi cenijo kot činitelja, in kot činitelja v Evropi. S tem hočem gospodje povedati, da vodimo politiko tnkošno, da se nikomur ne zamerimo in da ostanemo zvesti starim prijateljem, pri tem si pa pridobivamo novih prijateljev, da tako okrepimo naš mednarodni položaj. Mnogi izmed vas gesjiodje, so zadnja leta potovali v tujini, in mnogo sle slišali in videli. Videli ste, kako se mnogi emigranti vračajo iz tujine domov in govore: Nikjer ni lepšo kakor v Jugoslaviji. Mnogi izmed vas so bili zadnja lela v Nemčiji, na Češkem ali v Franciji in slišali ste naše ljudi, kako so s ponosom reklj: Da, jaz sem jugoslovanski državljan! Dobro živimo z vsemi državami. In če nam kdo reče, ker smo dobri z Nemčijo, da vodimo germanofilsko politiko, in ker smo dobri s Francijo, dn vodimo frankofilsko jhv litiko, ali da vodimo anglofilsko politiko in če se sporazumemo z Italijo, da vodimo italofilsko politiko — bom. gosjvodje, odgovoril: Ne vodim ne germanofilske, ne frankofilsko, ne anglofilske in ne italofilske politike, temveč jngofilsko politiko. (Viharno odobravanje in pritrjevanje). — Naša politika gospodj« je politika za Jugoslavijo, njena ideja je Jugoslavija in nobene druge zunanje politike ne poznam in ie nočem jxiznati. (Viharno odobravanje in pritrjevanje.)
Konee govora predsednika dr. M. Stojadino-viča je finančni odbor sprejel z velikim navdušenjem, ploskanjem in vzkliki: Živiol. Predsednik odbora dr. Janjič je nato sjioročil, da se je k debati o proračunskem predlogu ministrstva zunanje politike prijavilo 8 govornikov. Prvi je govoril g. Luka Kostrenèit, ki izvaja:
Pri obravnavanju vprašanj s področja zunanje jMilitike moramo puščati ob strani osebne in pa strankarske momente. Kadar gre za naše razmerje nasproti tujini, moramo biti vsi edini, ker zunanja politika kraljevine Jugoslavije ni |>oli-I tika režima ne diplomacije, temveč je zunanja poltika jugoslovanskega naroda Danes, ko v vsej Evropi vre, in vsi iščejo nove politične in družabne oblike, je neobhodno potrebno, da damo [>opolno oporo tistim činiteljem, ki z vso zgodovinsko odgovornostjo vodijo zunanjo politiko kraljevine Jugoslavije. Ta doba. ko stoji na čelu naše vlade dr. Stojadinovič, je dejansko najkritič-I nejša doba mednarodne politike povojne Evrope. V tej dobi so bila dejansko ogrožena vsa načela in vse obveznosti, na katerih je zgrajena nova
Evropa, vzrasla iz svetovne vojne. Lojalno in z veseljem ugotavljam, da je dr. Stojadinovič ob vseh teli peripetijah mednarodne politike vodil spretno in uspešno jxilitiko, in absolutno okrepil naš jioložaj v mednarodnem življenju. — V tem usodnem poldrugem letu je dr. Stojadinovič ohranil naše slare zveze in prijateljstva in nam pridobil nova prijateljstva.
Na koncu moram poudariti še to, da dr. Stojadinovič ne vodi naše zunanje politike na lastno pest. Tu so še drugi činitelji, v prvi vrsti knez-namestnik, ki s svojo visoko razumnostjo, s svojimi visokimi zvezami modro motri mednarodna vprašanja in dostojno zastopa visoke tradicije dinastije Karadjordjevičev. Zato predlagam, da se izrečemo za popolno solidarnost zunanji politiki dr. Milana Stojadinoviča (viharno odobravanje).
Za g. Kostrenčičem je povzel besedo g. Ivan Mohorič, ki čestita predsedniku vlade, da iina v svojem resoru kot j>omočnika popolno silo, kajti 80 odstotkov zunanje politike pride danes v vseh modernih državah na gospodarske probleme.
Seja skupščine
Krivaja in Našička
Belgrad, 4. febr. m. Na današnji skupščinski seji sta se pretresali interpelaciji poslanca Milana Božiča na ministra za gozdove in rudnike o aferi tovarne Krivaja In o glavnem krivcu Francu Regenstreifu ter o prikrajšanju pravic, ki jih imajo kmetje višegorskega okraja т gozdu Tu-mica. fnterpelant pravi, da je bila država oškodovana za 200 milijonov Din po Regenstreifu, ki je zapustil našo državo ter dobil avstrijsko državljanstvo. Ta človek je nekaznovan.
Nato je dobil besedo Djura J a n k o v I E, ki je uvodoma izjavil, da se o Krivaji v naši javnosti govori že več kot deset let. S tem vprašanjem se je bavila tudi skupščina leta 1927. Zaiiteva po novi anketni komisiji se ministru ne zdi umestna, ker je že prejšnja komisija vsestransko proučila to vprašanje. Pogodba s Krivajo je razveljavljena in sedaj ležita pred sodiščem dve tožbi, in sicer države proti Krivaji in tožba Krivaje proti državi. Ker je podjetje ustavilo v svojih obratih vsako delo, je ministrstvo za gozdove in rudnike odredilo delo v lastni režiji. Ker podjetje državi tudf ni plačalo davkov, je minister za gozdove in rudnike zahteval plačilo davkov z otvoritvijo kon-kurza. Konkurzno postopanje je v teku.
Nato je spet dobil besedo poslanec Božič, za njim pa Voja Lazič. ki je apeliral na vlado, naj izda poseben zakon za pobijanje korupcije, ter da se preiščejo izvori premoženja vseh javnih funkcionarjev. Za njim je govoril dr. Mirko kosič, ki se je obširno bavi! z delovanjem tujega kapitala v naši državi.
Za dr. Kosičem je dobil besedo socialni minister Cvetkovič, ki je uvodoma izjavil, da je bil kot predsednik te anketne komisije izvoljen leta 1927 za proučevanje zadeve gozdnega podjetja Krivaja. Poslanci — minister Cvetkovič je mislil večino opozicionalnih poslancev — so imeli dovolj časa in prilike, da bi to vprašanje lahko sprožili za časa Živkovičevega, Marinkovičevega, Srskičevega in končno Uzunovičevega režima, pa tega niso storili. Zahteva, da bi sedanja vlada morala obravnavati isto zadevo ob času, ko je že mnogo sledov zakritih, bi bil jalov posel. Kr. vlada se ne boji ankete in tudi ne odgovornosti. Ce prejšnje vlade niso storile svoje dolžnosti, zato pač ne more nositi odgovornosti sedanja vlada.
Ker so nekateri govorniki pričeli debatirati v zvezi s Krivajo tudi o znani našički aferi, je minister Cvetkovič v nadaljnjih izvajanjih govoril tudi o njej. Cvetkoviču so namreč očitali, da je kot namestnik pravosodnega ministra prestavil kasacijske sodnike, tako da je bila radi tega spremenjena sodba osiješkega sodišča. Cvetkovič je dejal, da je od 21 kasacijskih sodnikov v Zagrebu vpokojil samo enega, ki pa je imel že nad 35 let službe, ter se vprašal, ali je mogla sodba tega najvišjega sodišča biti odvisna samo od enega sodnika, ki ga je vpokojil, ko pa je še vedno ostalo dvajset sodnikov na svojem mestu. Sodniki so bili imenovani na zahtevo predsednika zagrebške kasacije. Predsednik kasacije je to zahteval 1. 1935 in je večkrat
Kraljica Marija v Londona
London, 4. febr. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj pojwldne ob 4 obiskala v njeni londonski rezidenci v Malborough Houseu Nj. Vel. angleško kraljico Mary, ki se je pred dnevi vrnila v presto-lico iz Sandringhama. Po tem obisku se je Nj. Vel. kraljica Marija odpeljala na dom jugoslovanskega poslanika dr. Slavlco Grujiča, kjer so njej na čast predvajali barvni film z našega Primorja, ki ga je jxwnel angleški državljan in stalni obiskovalec Dalmacije Van den Borg. Predvajanju filma, ki je trajalo eno uro in ki prikazuje zelo posrečene bavrne posnetke Splita, Trogira, Korčule, Dubrovnika, Kotora, Bara, Uloinja in Cetinja, so prisostvovali člani jugoslovanske kolonije, zastopniki angleškega časopisja in najuglednejši člani angleške družbe.
Nj. Vel. kraljica Marija in ostali gostje pri ge. Grujičevi so spremljali ves film r velikim zanimanjem. Lahko rečemo, da je prireditev docela uspela tako 7. umetniškega kakor tudi z družabnega in propagandnega vidika. Najbolj se je nepoznaval-cem našega Primorja dopadel del našega filma o Dubrovniku, Kotorju, Budvi in Ulcinju. Po pred-vedbi je ga. Orujičeva predstavila Nj. Vel. kraljici več angleških osebnosti in članov jugoslovanske kolonije. Na koncu je za goste jugoslovanski poslanik priredil pogostitev.
Gasilska ia pa v Kamnika Cererjeva pritožba zavrnjena
Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je pritožbo razrešenih članov uprave gasilske župe v Kamniku in to Antona Cererja. Franca Fajdige in Huinelja Janka, ki so jo vložili proti razrešitvi, sprejelo sledeči sklep. Višja gasilska ustanova, ki je upravičena, da odobrava izvoljeno upruvo nižje gasilske edinlce, ima pravico v smislu ( 75 zakona o organizaciji gasilstva razrešiti ali izmenjati poedine funkcionarje, ali razrešiti celotno upravo dotične gasilske edinice. To je diskrecionarna pravica višje gasilske ustanove ter pritožbe proti takim odločbam niso dopustne in so zavračajo.
Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih izprememb.
Zeiniinska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno v južnih krajin in oblačno s tu pa tam meglo v drugih predelih. Nekaj dežja utegne biti v severnih krajih. Temperatura bo zrasla.
obravnaval lo zahtevo do leta 1936. Minister je tedaj samo izpolnil želje predsednika kasacije. Nato je minister Cvetkovič s povzdignjenim glasom izjavil, da ▼ aašičkem procesu аГ bil prizadet nihče iz pôslansldb klopi JRZ. S te strani se ni nihče angažiral in tudi nikogar ne zadeva. Med opozicijo, med katero sedi tudi dr. Jevremovič, je vladal globok molk. Minister je istotako s povzdignjenim glasom nadaljeval svoja izvajanja ter je še dodal, da je klub JRZ o tej stvari imel svoje odločno in določeno staliiče, Id j« bilo: ne se ттеЈатаН ▼ to stvar, dokler sodišče ne izreče svoje besede. Klub JRZ je tedaj sprejel jasen sklep, ki mora biti poslancem z levice dobro znan. Ta klub je svoje-časno odklonil predlog skupščinske opozicije, da bi se v poslovnik sprejele določbe, da narodni poslanci niso državni uradniki. Tedaj, ko so skupščinski opozicionalci mnoge določbe hoteli prejudicirati sodbi, sta klub JRZ in klub vladne večine imela svoje določeno stališče, ki je bilo, naj sodišče pove svoje.
Minieter je zaključil svoj govor г besedami: »Vsak politik dela po svoji vesti in po svojem prepričanju. Tadi jaz imam svoje vest, svoje prepričanje in svoje poštenje pri dela. Na vsake obtožbe bom odgovoril jasno in doloèno, toda obtožbe naj bodo konkretne ia jasne.«
Ministru so poslanci vladne večine ploskali, ploskali pa so mu tudi člani kr. vlade, med katerimi je sedel tudi min. predsednik dr. Stojadinovič.
Nato so govorili še dr. Došen o Našički, Voja Lazič, Pavao Matica in Milko Parežanin.
Končno je spet dobil besedo minister Jankovič, ki je med drugim radi izvajanj nekaterih poslancev dejal, da je Regenetreif sicer pobegnil v inozemstvo, da pa je to storil mnogo preje, preden je prišla na oblast sedanja vlada. Jankovič je še dejal, da je radi dejstva, da so poslanci v svojih govorih hoteli spraviti stvar na drug tir, priprav-lje usprejeti diskusijo tudi na tem terenu, ter je odgovoril poslancu dr. Došenu, ki je mešal dr. Stojadinoviča, Cvetkoviča, Kožulja iii Jankoviča v na-šičko afero, da vsi ti s to zadevo nimajo ničesar skupnega. Poudarjal je, da so vsi ti gospodje bili tedaj, ko se je pojavila ta afera, v opoziciji, preganjani in če bi bili krivi, bi bil tedanji režim prvi, ki bi jih spravil na zatožno klop.	'ir-
Zaradi zahteve nekaterih poslancev, naf-»(,lse izda poseben zakon za pobijanje korupcije, je pa Jankovič dejal: »Kar se tiče pobijanja korupcije, pa vprašam, ali ni sedanja vlada storila dovolj v tem oziru? Vi, ki ste člani finančnega odbora, ste imeli priliko videti v odboru pred nekaj dnevi, da se korupcija preganja tadi tam, kamor so vi, ki ste. pripadali raznim režimom pred nami, niste upali niti nosa vtakniti. Postavili smo se na stališče, da se mora kornpcija preganjati na vseh poljih (burno odobravanje in ploskanje vladne večine) in po tej poti hočemo in bomo šli naprej. Vaši letaki nas pa ne bodo ovirali, da ne bi nadaljevali zapo-četega dela.t
Na vrsto je prišla druga Božičeva interpelacija, o kateri so govorili sam interpelant Božič, minister Jankovič, nato pa spet Božič in Voja Lazič. Seja je bila ob četrt na 2 zaključena, prihodnja pa je sklicana za jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu je pretres trgovinskega zakona.
Belgrajske vesti
Belgrad, 4. febr. m. Danes ob pol 5 do polfi je imet sejo pleuuiu kluba poslancev JRZ, kateri je predsedoval minister Cvetkovič, navzoči pa so bili dr. Stojadinovič, dr. Spaho, dr. Subotič, dr. Behmen, Jankovič, Letica, Kožulj, Vrbanič in dr. Krek. Razpravljali so o trgovinskem zakonu. Po podanih poročilih od strani poslanca odborove večine Momčila Sokiča so govorili o tem vprašanju dr. Vrbauič, Subolič, dr. Miškulin. Plénum je nato soglasno sklenil, da bo na seji skupščine glasoval v načelu za predloženi zakonski osnutek.
Osebne vesti
Belgrad, 4. februarja. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu francoskega poslanika na našem dvoru Roberta de Dampierra.
Belgrad, 4. februarja. AA. Za člana državnega sodišča za zaščito države je postavljen Karol Kle-novšek, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Belgrad, 4. februarja. AA. Za člane stalnega upravniikega odbora pri vrhovnem pravobranilstvu za leto 1937-38 so imenovani: Živojin Peric, prof. pravne fakultete v Belgradu, Božidar Prokič, sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu, Miloš Jo-cičič, predsednik apelacijskega sodišča v Belgradu Konrad Šmid, član glavne kontrole, Bogdan Djordjevič, sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu, dr. Peter Miličič, član državnega sveta, dr. Milan Bar-toš, izred. prof. pravne fakultete v Belgradu in Momčilo Jankovič. odvetnik iz Belgrada. Za člane posvetovalnega odbora pa so imenovani: dr. Jovan Savkovič. sodnik kasacijskega sodišča v Novem Sadu, Dušan Živanovič, sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu, Djukan Spasojevič, član glavne kontrole, dr. Mihajlo Konstantinovič, univ. prof. v Belgradu, dr. Pavle Prestočan, univ. prof. v Zagrebu. Ljubiša Mikič, načelnik oddelka državnega knjigovodstva. Živorad Nikič, državni pravobranilec v Belgradu, dr. Čedomir Marjanovič, sodnik apelacijskega sodišča v Belgradu, Anton Krejči, zastopnik trgovinske zbornice iz Ljubljane, Vaša Jova-novič. zastopnik industrijske zbornice iz Belgrada, Miloš Vasiljevič, zastopnik združenja inženjerjev in arhitektov v Belgradu. ■
Belgrad, 4. februarja, m Odlikovana je bila z redom sv. Save IV. stopnje Marija Vehar, strok, učiteljica na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani. Postavljeni jo: za zdravstvenega višjega pristava 6. pol. skup. na šolski polikliniki v Ljubljani dr. R. Bassin, ïd tehničnega višjega pristava pri sekciji dela banskega uprave v Ljubljani v 6. pol. skup. ing. F.vgen Baraga.