Poštnma plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhajtt vsak pelek ol> 14. — Naročnina znala mcsefno po pošti 5 din, v Cclju % dostavo na dom po raznnšalcih 5.50 din, za inozemstvo 10 din — UredniŠtvo: Celje, Strossraaycrjera ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: Icvo — Telefon gtev. 65 — Račun pri poštnem čekor- iiem zavodu v Ljubljani štev. 10.66G Leto XXII. Ceije, petek 1. novembra 1940 Štev. 45. Program mladih Združitev vseh pozitivnih sil med SJovenci, Hrvati in Srbi v skupno politiono formacijo zaradi dokončne rešitve vseh temeljnih vprašanj na- šega državnega sožitja in ojačenja naše življenjske skupnosti je druga velika zahteva našega časa! III. Dobro urejeno in smotrno gospodar- stvo je gotovo predpogoj vsake sodobne države. Nemčije bi že davno ne bilo več, če ne bi irnela smotrnega gospodar- stva in izredno dobro izvedenega racio- naliziranja. In pri nas ? V državi je vse- ga dovolj — pa taka draginja. Na teh dveh primerih se dovolj jasno vidi, ka- ko važno je dobro in organizirano go- spodarstvo! Ker ste že v »Jutru« in še boste či- tali o programu OJNS, bom ta del na- vedel samo v glavnem. S tem pa nika- kor ne mislim zapostavljati tega dela programa; prav nasprotno! Smatram ga za najvažnejšega in bi ga zato postavil na prvo mesto. Narod, živee na odrejenem ozemlju, organiziran v svoji najvišji organizaciji — državi, mora v prvi vrsti izkoristiti one gospodarske predpogoje, ki mu jih daje njegova lastna gruda. Osnovna na- loga gospodarske politike je: ustvariti zdravo, sorazmerno razvito gospodar- stvo, ki bo iz lastnih sil ali pa s korist- no zamenjavo nudilo dovolj sredstev za čim popolnejše kritje vseh kulturnih in ekonomskih potrcb naroda ter možnost za zaposlitev vseh njegovih proizvajal- nih sil. To mora biti namen narodnega gospodarstva, ne pa čim večji dobiček. Svojo nalogo v pogledu gospodarstva bo država izpolnila, če bo imela prime- ren vpliv na gospodarsko udejstvova- nje poedincev in organizacij. Vsako go- spodarsko udejstvovanje mora biti pri- držano lc našim državljanom. Na tem mestu poudarjamo, da vidimo v zadruž- ništvu najsocialnejšo in najkulturnejšo obliko kolektivizma na vseh področjih gospodarstva. Ena država mora dmeti sarao eno go- spodarsko področje, Jugosloveni smo se združili v eno državo, da bomo skupno nosili bremena in koristi. Ne sme biti, da bi en del države gradil svoje boga- stvo z zapostavljanjem drugih delov. Zunanja trgovina mora biti dopolnilo notranje in ne smc biti sama sebi na- men. Ne sme veljati pravilo: Cim večji izvoz za vsako ceno. Ne, česar imamo preveč, lo to in šo to ne v surovinah, temveč v že doma predelani obliki, da se da tudi pri tem zaslužka domačim lju- dem. Uvažati pa samo najnujnejše, a ne vseh mogočih luksuznih predmetov. Go- spodarstvo naroda je, od zunaj gledano, eelota, v kateri nastopa država kot go- spodar. Zato je zunanja trgovina prven- stveno funkcija države, Posamezniki in skupine naj izvršujejo tu svojo vlogo le, v kolikor in kakor jim jo država poveri. Enotno gospodarsko področje zahteva enotno vodstvo zunanje trgovine! Zave- damo se, da smo nujno navezani na so- delovanje s sosednimi gospodarskimi po- dročji. Smatramo pa, da nas kljub vsej veliki koristnosti, ki jo vidimo v medse- bojni izmenjavi dobrin in dopodnjevanju nihče no more prisiliti, da bi delali v liasprotju z našimi življenjskimi inte- resi! Glavne probleme naše vasi vidimo v agrarni prenaseljenosti, majhnih kme- tijah, slabi donosnosti in neorganizira- nem kmečkem kreditu. Z industrializa- cijo moramo ustvariti možnost zaposlit- ve viška našega kmečkega prebivalstva. Premajhne kmetije niso življenja spo- sobni gospodarski činilci, ne dajejo svo- .lim lastnikom z veseljem do življenja jih navdajajočo eksistenco, zato jih mo- ramo počasi odpraviti, ustvarjajoč po- goje, ki bodo pospeševali nastanek, pro- cvit in obstoj srednjih posestev kraju primernega obsega. S tem zaključujem to serijo uvodnih člankov o programu OJNS. Vem, da ta Italiiansko - grška voina Vpad italijanskih iet v Grčijo — Posvetovanja v Mosfrvi — Sestanek Hitler ia in Mussolini/a v Florenci — Izpremembe v trancoski vladi — Letalska vojna med Nemčijo in Angligo V noči od petka na soboto je po itali- janskHi porcčilih oborožena skupina Grkov prekoračila grško-albansko mejo in napadla albanskcr obmejne straže, pri čemer so znašale albanske izgube dva mrt^va in tri ranjene. Orška sltižbena agencija je to zanikala in izjavila, da Grki niso bili zapleteimi v zadevo. V po- nedeljek zjutraj je Italija stavila Grčiji ultiinat in zahtevala, da ji Grčija pre- pusti razne strateške postojanke, češ da je Grčija v zadnjih mesecih stalno podpinala VeFiko Britanijo. Grška vlada je italijansko zahtevo takoj odklonila, nakar so italijanske čete vpadlc iz Al- banije na grško ozemlje, kjer so se jim grške Čete postavile v bran. Italijanska poročila ne poročajo o večjih us{>ehih in navajajo, da slabo VTemei ovira vojaške operacije na težkem terenii. Ttalijanska letala so bombardirala pristanišča v Patrasu, Korilitski prokop in atensko letal išče. Velilia Britanija je zagotovila Grčiji vojaško pomoč. Kakor poroeajo, bodo ostale Rusija, Turčija in Bolgarija v italijansko-gr- škem sporu nevtralne. Grški poslanik v Moskvi je imel v torek razgovor s sov- jetskim j^odkomisarjem za zunanje za- deve Višinskim iii angleškim veleposla- nikom Crippsom. Konierirala sta tudi nemški in italijanski veleposlanik v Mo- skvi, ameriški veleposlanik pa se je se- stal z več člani moskovskega diplomat- skega /bora. Po ameriških vesteh na- merava baje Nemčija posredovati v ita- lüansko-ffrskem sporu, da prepreči raz- širjenje vojne na Balkan. V ponedeljek doj>oldne je prispel nemški kancelar Hitler v Florcnco in se tam sestal z italijanskim ministrskim preednikom Mussolinijem. V razgo- voru, ki je trajal vee nr, sta oba držav- nika razpravljala o vseh visečih in ak- tualnih vprašanjth. Zvečer se je kance- lar Hitler odpeljal v Nemčijo. Francoski zunanji minister Baudoin je podal ostavko. Maršal Petain je ime- noval za zimanjega ministra Pierra La- vala, ki ostane tudi še nadalje podpred- si^dnik vlade. To imenovanje tohnačijo tako, da je maršal Petabi odobril Lava- lovo politiko zbliževanja in sodelovanja x Nemčijo. Francoski general de Gaulle je govo- ril v soboto v radiu v Iveopoldvillu v Belgyskem Kongu. Protestiral je proti l'rancoski vlaili, ki hoče izročiti Franci- jo in njene kolonije Nemčiji in Italiji. Pozval je vse Francoxe, da se upro re- ižmu, in ixjavil, tla bo v kratkem se- stavljena i'rancoska revolucionarna vla- da v inozemstvn. Letalska vojna med Nemeijo in An- g;li.jo se nadaljuje z vso silovitostjo. Nemško letalstvo vsak dan bombardira London in druga mesta v južni Angliji, angleška letala pa napadajo Berlin, in druga mesta v Nemčiji ter nemška opo- rišča ob Ranalu. Po angleških poročilili so angleški bombniki v noči na ponede- ljek napadlt tudi Škodove tovarne v Plznu. V vzhodni Ariki se nadaljujejo akcije angleškega in itaüjanskega letalstva, na kopnem pa je položaj še vedno nespre- menjen. Ohračun celjske mestne občine za I. 1939-40 Znatno povišanje proračunskih postavk Celje, 31. oktobra. V smislu določila § 122 zakona o mestnih občinah je obračun o gospodar- stvu celjske mestne občine za dobo od 1. aprila 1939 do 31. marca 1940 razgr- njen v prostorih mestnega računovod- stva v Celju na obči vpogled. Ko je bil 27. januarja 1939 v seji celj- skega mestnega sveta sprejet proračun za leto 1939-40., smo v našem listu ugo- tovili, da ni bil razpoložen načrt prora- čuna, ampak samo neki osnutek prora- čuna, ki naj bi tvoril podlago za defini- tivni proračun za leto 1939-40. Pri pre- gledu razgrnjenega obračuna smo ugo- tovili, da tedanji osnutek proračuna ni v celoti podlaga za sprejeti proračun in naravno tedaj tudi ne za sedaj razgr- njeni obračun, temveč da je naknadno pred sprejetjem v seji 27. januarja 1939 spremenjenih mnogo postavk. Oglejmo si na kratko posamezne šte- vilke obračuna: i IZDATKI V LETU 1939-40. j Osebni izdatki < i Vsi osebni izdatki za uslužbence mest- | ne občine, pri občinskem gospodarstvu, I pri podjetjih, upokojence in osebje po- j licije znašajo 3,294.717.35 din in so za j 66.680.35 din višji od zadevnega prqra- ' eunskega zneska. Zaradi dovoljenih iz- rednih draginjskih doklad in povišanja plač se je sicer proračunska vsota zvi- šala za 136.986.30 din, je pa na drugi strani n. pr. pri policiji ostalo nekaj nezasedenih mest in tudi niso izdali celotnega proraeunskega zneska. Zaradi stalno naraščajoče draginje je verjetno da bo treba osebne izdatke v bodočih proračunih še v večji meri povišati. Mateirialni izdatki 1. Občo upravno oblastvo. Vsi izdatki znašajo 407.199.90 din (proračun 422 ti- soč 632 din). Izplačali so torej 15.432.10 din manj zaradi manjših izdatkov pri nekaterih pozicijah, razen pri potninah, ki znašajo 23.891 din napram proraču- moja izvajanja še daleč niso popolna, toda imel sem samo namen v glavnih obrisih pokazati delo in program mla- dih. Izpustil sem več poglavij, kakor šolstvo, industrijsko in denarno politi- ko. Toda vsega tega je mnogo in vse je važno, a ga v treh kratkih člankih ni mogoče navesti. Menim pa, da bomo s tem progra- mom zapluli lepšim časom naproti! nanirn 15.000 din; podrobnosti teh pot- nin iz obračuna niso razvidne. 2. Osebna in imovinslta varnost. Iz- dali so 317.005.45 din (356.450 din). Pod to partijo so obračunani materialni izdatki za policijo, razni izdatki za osebje, ki spadajo zaradi pregleda pod osebne izda,tke, vzdrževanje gasilskih čet itd. Tu je tudi 20.000 din, ki jih plača občina vsako leto za vzdrževanje poslopja sreskega načelstva. Marsikate- rega Celjana bi zanimalo, koliko plaču- jejo v ta namen druge občine celjskega sreza. 3. Ljudska prosvcta. Izdali so 658.129 din 85 par (659.413 din). Mestni svet se je pri tej partiji skoraj do pičice dr- žal proračunskih postavk. 4. Finančna stroka. Vsi izdatki zna- šajo 2,170.534.92 din (2,116.531 din) in je bilo torej izdanih 54.003.92 din več nego je bilo predvideno v proračunu. Iz te postavke pa ni razvidno, koliko od- pade od te plačane vsote na obresti in koliko na odplačilo glavnice. Ti podatki so za pravilno presojo uspeha občinske- ga gospodarstva neobhodno potrebni. 5. Gradbena stroka. Vsi izdatki zna- šajo 1,693.737.60 din (1,627.517 din), so torej za 66.220.60 din višji nego je bilo proracunano. Po poročilu so utemeljeni z izrednimi deli na cestah. V gradbeno stroko spadata nedvomno tudi v izred- nern proračunu za investicijska dela predvidena gradnja podvoza pri hotelu »Pošti« s 100.000 din in ureditev Vodni- kove ulice z 200.000 din. Teh del pa v obračunski dobi niso izvršili in tudi niso rezervirali omenjenih v proračunu dolo- čenih zneskov. Celjska mestna občinasi je s priključkom bivše okoliške občine vsekakor nakopala v tej stroki zaradi nujno potrebnih novih naprav, popravil in vzdrževanja ogromno breme, ki se bo v bodočnosti še večalo, ne da bi z večjim donosom doklad dobila potreben ekvi- valent. 6. Voterinarstvo in kmetijstvo. V na- vedene svrhe so izdali 27.439.50 din (29.500 din), torej 2.060.50 din manj nego je bilo proracunano. 7. Ljudsko zdravje. Vsi izdatki zna- šajo 152.815.58 din (149.300 din), to- rej 3.515.58 din več nego je bilo pro- racunano. 8. Sooialno skrbstvo. Vsi izdatki zna- šajo 984.621.43 din (938.930 din), so torej za 45.691.43 din višji nego je bilo proracunano. Povišane so redne mesečne podpore za 46.420 din in izredne pod- pore za otroke za 27.083 din, dočim so nekatere proračunske postavke zmanj- šane. 9. Trgovina, industrija, obrt in turi- zem. Vsega so izdali 201.359.70 din (201.900 din), torej se tudi skoraj uje- ma obračunska postavka ß proračunsko. Več kot •¦'/« izdane vsote odpade na tu- rizem, razmeroma malenkostni so izdat- ki za obrt, še manjši za trgovino, za prospeh industrije ne najdemo v tej partiji razen v naslovu partije nikalce omembe oziroma izdatka. 10. Občinsko gospodarstvo. Vsi izdat- ki znašajo 352.183.95 din (404.032 din), torej 51.848.05 din manj nego je bilo proracunano. V tej partiji so obraču- nani izdatki za obdelovanje občinskih zemljišč in gozdov, pa tudi za izvažanje iz greznic — proračun pravi: izvažanje greznice! —-, izdatki za kopališča ob Savin ji, za upravo poslopij itd. ter konč- no še uslužbenski davek za uslužbence bivše okoliške občine. Vsekakor velik konglomerat! 11. Nepričakevani izdatki. V tej par- tiji so izdali 58.293 din (60.000 din). 12. Višji izdatki po sejnih sklepih. Preko proračuna so po zadevnih sejnih sklepih izdali 376.355.22 din. Ti višji iz- datki se krijejo iz višjih dohodkov. Pri obračunu izrednega obračuna za inve- sticijska dela bomo pa videli, da mnogo res zelo važnih investicijskih del — iz- vzemši v resnici nujno potrebno in važ- no delo gradnje »stadiona« za 100.838.85 din, ki so ga izvršili v obračunski dobi ¦— zaradi pomanjkanja kritja niso iz- vršili. Vsi materialni izdatki celjske mestne občine v obračunski dobi 1939-40. zna- šajo 7,399.676.10 din (6,966.205 din) in so torej za 433.471.10 din višji nego je bilo proracunano. Materialni izdatki mestnih podjetij Elektrarna in plinarna 4,473.383-10 din (4,253.285 din). Klavnica 318.822.90 din (332.890 din). Vodovod 696.898.27 din (576.700 din). Pogrebni zavod 446 tisoč 843 din (302.400 din). Avtobus mesta Celja 1,348.174.41 din (1,107.024 din). Mestno zavetišče v Medlogu 600 tisoč 466.85 din (520.560 din). Delavski dom 257.615.68 din (239.457 din). Vsa podjetja razen klavnice imajo napram proračunu 823.955.31 din več izdatkov, klavnica ima 14.067.10 din manj izdat- kov, tako da je končno 809.888.21 din več izdatkov. Ker so obračuni posamez- nih mestnih podjetij velike važnosti, a bi ti podatki zaradi svoje obsežnosti mo- tili celokupni pregled današnjega poro- čila, se bomo na posamezne obračune t^eh podjetij, kolikor bo to na podlagi objavljendh številk mogoče, povmili Stran 2. »NOVA DOBA« 1. XI. 1940 Štev. 45. Skladi Vsi skladi: meščansko oskrbovalni sklad, veterinarski sklad, sklad za re- gulacijo mesta in sklad za regulacijo Savinje in pritokov so bili proračunani na 1,165.425 din, dočim so dejansko iz- dali 1,630.172.96 din. Dočim prvih dveh skladov niso izrabili do proračunske vso- te, ßo za regulacijo mesta, za katero je bilo proraeunanih 21.000 din, izdali 194 tisoč 439.25 din, torej 173.439.25 din več, kar je v primeri s proračunskim zneskom pač horendno povišanje. Za regulacijo Savinje in pritokov je bilo proraeunanih 851.800 din, izdali so pa 1,197.264.12 din, torej 345.464.12 din več Izredni proračun V izrednem proračunu za 1. 1939-40. so toila predvidena sledeča investicijska dela: centralna kurJava v meščanski šoli 140.000 din, gradnja stranišča v Gaber- ju 40.000 din, gradnja vojaških grobov 100.000 din, razširitev mestnega poko- pališča 100.000 din, gradnja stadiona 100.000 din, gradnja podvoza pri hotelu »Pošti« 100.000 din, gradnja de- lavskih hišic 300.000 din, nakup prosto- ra za gimnazijo 200.000 din, prispevek za ogled klavnih živali 15.000 din, ure- ditev Vodnikove ulice 200.000 din in na- foava škropilnega avtomobila 250.000 din. Vse to da 1,545.000 din. Sredstva v enaki višini naj bi pa dobili s prodajo raznih nepremičnin celjske mestne ob- čtne v obračunski dobi. Priznati mora- rao, da so nekatere izmed navedenih proračunskih postavk, n. pr. gradnja de- lavskih hišic, naprava centralne kurja- ve v meščanski šoli, gradnja podvoza in ureditev Vodnikove ulice, vzbudile mne- mje, da ima celjski mestni svet razu- mevanje za socialne in časovne potrebe celjskega prebivalstva. Pa žal so od vsega tega lepega načrta v odobrenem izrednem proračunu izvedli le dvoje del: Pod pozicijo »Centralna kurjava v meščanski šoli« so izvedli .na enem trak- tu nadzidek, ki stane po obračunu 587 tisoč 292.29 din, dočim je znašala pro- računska vsota 140.000 din in so torej prekoračili proračun za 447.292.29 din, kar predstavlja vsekakor svojevrsten rekord. Mnenja smo, da bi bili lahko za ogromno vsoto 587.292.29 din v ta- kratni dobi sezidali ne samo skromen nadzidek, ki obsega menda dve šolski sobi, temveč primerno veliko novo šol- sko stavbo.' Celjski mestni syet bi sto- ril dobro, ce bi ta ogromni izdatek svo- jim davkoplačevalcem primerno po- jasnil. Poleg tega nadzidka je bila samo še ena proračunska postavka v izrednem proračunu, ki jo je smatral celjski mestni svet za vredno, da jo izvede. Ka- kor smo že pri partiji »višji izdatki« navedli, je izmed vseh drugih v izred- nem proračunu navedenih pozicij izvr- šena poleg gori navedene samo še grad- nja neobhodno potrebnega »stadiona« v neposredni bližini mestnega pokopa- lišča. »Sfadion« je bil proračunan na 100.000 din, stal je pa 100.838.85 din. Kako je »Stadion« v navedeni okolici potreben in koliko ga sedaj, ko je bil tako nujno zgrajen, uporabljajo, ve menda vsak Celjan. Celotno kritje izrednega proračuna znaša 725.720.22 din in torej primanj- kuje po proračunu za izvršitev vseh predvidenih del 819.279.78 din. Vsled tega ostalih del tega proračuna niso iz- vršili. Celjski mestni svet pa je imel možnost kriti ta primanjkljaj iz drugih proračunskih prebitkov. Saj je n. pr. že 47-odstotna doklada na državne nepo- srednc davke, ki je bila proračunana na 2,001.730 din, izkazala 2,868.474.75 din donosa, torej 866.744.75 din več nego je bilo predvideno v proračunu. Prenos iz ene partije v drugo je pa mogoč na pod- lagi določb §§ 120. in 118. z. o m. o., ki se jih celjski mestni avet itak poslužuje. Vsi tu navedeni matcrialni izdatki znašajo 17,897.773.49 dm in so za 888 tisoč 827.49 din višji nego proračunska vsota. Celokupni izdatki celjsko mestne ob- čine v dobi 1939-40. pa znašajo 21 mili- jonov 192.490.84 din in so napram pro- računski vsoti 20,236.983 din za 955 tisoč 507.84 din prekoračeni. Banovinske zvezke ima stalno v zalogi knjigarna Karl Goričar vdv., veletrgo- viaa s papirjem, Celje. DOHODKI V LETU 1939-40. 1. Občinska doklada na državne dav- ke. Proracunsko je bil predviden donos 55-odstotnih občinskih doklad na držav- ne davke na 2,342.450 din, dočim je mestna občina dejansko prejela od davčne uprave v Celju 3,209.194.75 din teh doklad, torej kakor že gori nave- deno 866.744.75 din več nego je bilo predvideno. ' 2. Obeinske davščine. Predvidenemu donosu v znesku 1,315.000 din stoji na- sproti dejanski inkaso v znesku 1 mili- jon 398.221.28 din, kar da s končnim zaostankom v znesku 156.417.66 din, četudi bi bilo treba uvaževati še začetni zaostanek, vendarle znatno višji donos nego je bilo proračunano. 3. Trošarina. Donos trošarin je bil proračunsko predviden na 2,248.000 din, dočim znaša resnični donos 2,246.234.99 din. Zanimive so tudi ugotovitve, da je dala trošarina na vino namesto prora- eunanih 930.000 din samo 842.732.75 din, torej 87.267.25 din manj. Pač pa je dala trošarina na pivo namesto predvi- denih 250.000 din znesek 289.860.50 din, torej 39.860.50 din več. Nadalje je zna- šal donos uvoznine namesto predvidenih 700.000 din le 615.986.74 din, torej 84 tisoč 13.26 din manj. Uzitnina na meso je dala 279.760 din namesto proraeuna- nih 160.000 din, torej 119.760 din več. 4. Dohodki od imovine. Proračunska vsota je znašala 1,401.008 din, dočim znaša doseženi dohodek 1,383.201.85 din Med dohodke vnaša obračun med dru- gim obrabnino za uporabo mestnega ozemlja po mestnih podjetjih. Tako naj bi plačala po proračunu elektrarna in plinarna 524.017 din, plačala pa je le 324.017 din, mestni vodovod je pa na- mesto proraeunanih 130.000 din plačal 254.826.75 din, torej 124.826.25 din več. Tudi mestni pogrebni zavod je plačal namesto proraeunanih 43.113 din skup- no 135.554.40 din, torej 92.441.40 din več. Ta vplačila mestnih podjetij pred- stavljajo dejansko dobiček, ki ga pod- jetja oddajejo mestni občini. 5. Ra/,ni dohodki. Proračunska vsota je znasala 2,410.669 din, obračun pa iz- kazuje 2,232.522.66 din, torej 178.146.34 din manj. Med temi dohodki je bil pred- viden znesek 300.000 din kot povračilo državne uprave za vzdrževanje mestne policije, po obračunu pa je na to pozi- cijo plačala banska uprava 20.000 din. Pač pa so bili dohodki od zaostankov doklad in naklad, donos zamudnih obre- sti in razni dohodki višji, tako da osta- ne še gori navedeni končni primanjk- ljaj. Ta partija vsebuje tudi povračila anuitet, ki jih plačujejo mestna podjet- ja za posojila, ki jih je za nje najela mestna občina. Pri tej poziciji bi bilo treba zaradi pregleda navesti, koliko od skupnih zneskov anuitet odpade na obresti in koliko na odplačilo glavnice. 6. Dohodld mestnih ivodjetij. Elek- trarna in plinarna 4,742.429.60 din (4 milijone 529.256 din). Klavnica 451.673 din (419.650 din). Vodovod 734.974.32 din (562.000 din). Pogrebni zavod 345.415.02 din (310.200. din). Avtobus mesta Celja 1,620.766.41 din (1 milijon 325.700 din). Mestno zavetišče v Med- logu 574.866.85 din (494.960 din). De- lavski dom 118.718 din (163.190 din). Vsi dohodki mestnih podjetij so znašali 8,588.843.20 din in so torej napram pro- računski vsoti 7,804.956 din za 783.887 din 20 par višji. K temu višku so pri- spevala vsa podjetja razen Delavskega doma (skupno z mestnim parnim in kad- nim kopališčem), ki izkasuje napram proračunu 44.472 din primanjkljaja. 7. Dohodki raznih skladov. Pod to partijo se vodi meščanski oskrbovalni sklad, ki izkazuje 227.812.19 din 264 tisoč 400 din) dohodkov, veterinarski sklad s 30.748.10 din (32.700 din) in sklad za regulacijo mesta, za ka- terega je ibila predvidena po pro- računu potreba v znesku 21.000 din, a je dejansko potreboval 194.439.25 din kritja, torej 173.439.25 din več. Sklad za regulacijo Savinje in pritokov je med dohodki predviden z 851.800 din, dejan- sko je bilo potrebno kritje v znesku 1,197.264.12 din, torej 345.464.12 din več. Vsi ti skladi so bili proračunani na 1,169.900 din, dejansko je bilo treba 1,650.263.66 din, torej 480.363.66 din več. 8. Dohodki izrednega proraeuna. Ze med izdatki smo pri izrednem proraču- nu ugotovili, da je bilo za kritje tarn navedenih del predvidenih 1,545.000 din, dočim znašajo dejansko izvršene inve- sticije le 725.720.22 din. Izmed del, predvidenih v izrednem proračunu za 1. 1939-40., ki v tej pro- računski dobi niso bila izvršena, se v sedanji proračunski dobi izvršuje tlako- vanje in ureditev Vodnikove ulice. Vod- nikova ulica je brez dvoma ena naj- prometnejših komunikacij, zlasti za to- vorni promet. Širina novega cestišča je določena na 6 m. Napram prejšnjemu cestišču, ki je bilo sicer nesodobno, a je bilo delno širše n^go bo novo cesti- šče, nova ureditev ne pomeni v celoti pričakovanega prometnega izboljšanja. Nasproti temu 6 m širokemu cestišču ne pomenijo prekomerno široki hodniki za pešce posebne prometne potrebe, po- sebno še, ker hodnika na točki, kjer se Vodnikova ulica stika z Gledališko ulico pred močno obiskano šolo, začasno sploh ne bo. Ovire, ki so bile na tej točki doslej, ostanejo začasno tudi v bodoče. Rekapituiacija dohodkov Vsi tu navedeni dohodki znašajo 21 milijonov 327.804.33 din in so napram proračunskemu znesku 20,236.983 din za 1,135.821.33 din višji. Med dohodke je treba prišteti končno tudi zaostanke iz prejšnje proračunske dobe, ki so bili v 1. 1939-40. kasirani tako, da znašajo vsi dohodki 21,465.109.06 din. Če od- štejemo od teh dohodkov izdatke v zne- sku 21,192.490.84 din, ostane 31. III. 1940 prebiteJ^ v znesku 272.618.22 din in še neplačani zaostanki z istega dne v znesku 271.618.56 din. Iz navedenega je razvidno, da je bil celjskemu mestnemu svetu v obračunski dobi na razpolago izkazani prebitek do- hodkov v znesku 1,135.821.33 din in da bo nadalje svojčas na razpolago tudi KINO METROPOL CELJE ¦ BBBBBflBBBBaBBBBBBBBBBBIlUBBBB 31. okt. — 1. nov. Protivnik Prelepo, cdinstveno dejanje zanimive vse- bine, otroške prisrčnosti in resničnega do- življanja — V glavni vlogi desetletni Caruso BOBBY BREEM 2. — 5. nov. Senzacionalen zgodovinski film Ognjeni vrag z LUISOM TRENKERJEM v glavni vlogi i * Matineje: 1. nov. ob 10. in 14. Otroci socfnfka Hardy/a 3. nov. ob 10 in 14. Avto gangsterji neplačani zaostanek z dne 31. HI. 1940 I v znesku 271.618.56 din, skupno torej j 1,407.439.89 din. To je višek. dohodkov nad proračunskim zneskom v 1. 1939-40. Med izdatki izrednega proračuna smo navedli dela, ki jih je mestni svet vne- sel v odobreni proračun, a jih ni izvršil. Vsota teh del znaša 1,305.000 din. Iz gornjih podatkov glede doseženega viš- ka dohodkov v proračunski dobi, ki zna- ša 1,407.439.89 din je razvidno, da bi bilo kritje zadostno, tudi če bi nepre- mičnin ne bili prodali. Ako bi del ne mogli izvršiti, bi jih lahko odložili, dana je bila pa možnost, da bi za to doloeene zneske vnesli med iz'01jke« in »Celjskega zvona« za pctjc na pokopališčih bo drevi ob osmih v Narodnem domu. c Pobiranjc! prostovoljnih prispevkov na pokopališčih. Društvo Rdeči križ v Celju bo na praznik Vseh svetnikov po- biralo na pokopališčih prostovoljne pri- spevke in prosi vse, ki bodo ta dan obi- skali grobove svojih dragih, da poča- stijo njih spomin z darom za Rdeci križ. c Avtobusni promet na mestno in okoHško pokopališče o Vseh svetih je organiziral mestni pogrebni zavod tudi letos. Avtobusi bodo vozili izpred kolo- dvora danes, na praznik Vseh svetni- kov in na vernih duš dan. c Poeaslitev spomina padlUi koroškili junakov. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju vabi svoje B r a t o m in sestra m na meji ----- p O Hl O Č! lO. november 1940 Druiba sv. Cirila in Mefotfa — Zveza sobo-črkoslikarjev, pleskar- , jev in licarjev za dravsko banovino ob- vešča interesirano javnost, da so se ce- ne materialu horendno povišale (firnež celo nad 300%). Primcrno so se povi- šale tudi place delavcem. Vsled tega so se morale povišati temu primerno J tudi cene izdelkom, kar naj se blagovoli upoštevati. 4& — Ustanove sklada Viteškega kralja Alcksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pri- padnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1940. za uboge onemog- le bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 50, 100 in 200 din. Prosilci naj vložijo pri Zborniei za trgo- vino, obrt in industrijo v Ljubljani do 15. novembra 1940 prošnje, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom ob- činskega urada in pristojnega združe- nja, da je prosilec svojčaa izvrševal sa- mostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obubožanja ne more več izvrševati, odnosno da je pro- članstvo na spominsko svečanost, ki bo I. novembra ob 11. dopoldne pred spo- menikom padlih tovarišev na dvorišču vojašnice kralja Petra. c L« ftimnazijske službe. Gdč. Tea Sparhaklova, tajnica I. drž. realne gim- nazije v Celju, je imenovana za su- plentko na drž. realni gimnaziji v Mla- denovcu. Diplomirani filozof g. Branko Prekoršek iz Celja je imenovan za su- plenta na drž. realni gimnaziji v Zaje- čarju. G. Evald Bračko, sin direktorja II. drž. realne gimnazije v Celju, je imenovan za suplenta na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. c Ljudsko vseueilLšče v Celju je po- vabilo kot prvega predavatelja v letoš- nji sezoni ministra v pokoju in bivšega člana Jugoslovenskega odbora v Lon- donu g. dr. Bogumila Vošnjaka, našega celjskega rojaka, ki nam je predaval o Jugoslovenskem odboru ob 25-letnici njegove ustanovitve. Predavanje je bi- lo v veliki dvorani Narodnega doma; bilo je zadovoljivo obiskano. Po krat- kih uvodnih besedah, posvečenih spo- minu na nacionalne borbe v predvoj- nem Celju, je začel predavatelj razvi- jati pred nami pestro sliko o nastanku, o delu in borbah, o težavah in uspehih Jugoslovenskega odbora. Predstavil nam je vse člane odbora in jih na krat- ko karakteriziral. Prav poučna je bila njegova razlaga znanega londonskega pakta. Obširno se je bavil z odnosi med N. T.: Nekai besed o naših „Besedah" (K akademiji Jadranske straže v Celju) Preden bodo še po naših plesnih dvo- ranah ob zvokili raiznih jazzov zadr- sale noge razne swinge in tange, iz- pregovorirno še nekaj besed o naših slo- vanskih »Besedah«. Pri nas najbolj znana je »Češka be- seda«. Po svetovni vojni je prešla tudi v naše plesne dvorane in marsikdo iz- med nas, ki smo sedaj že zapustili ta teren, jo je plesal z istim navduäenjem in temperamentom kot naši severni bratje in sestre v svojih pestrih nošah. Pozneje je zopet izginila iz plesnih pri- reditev, najbrže ker je naučitev zavzela preveč časa. Pač pa smo jo ravno v Ce- lju v zadnjih letih ponovno videli, saj je bila izvajana na raznih šolskih in sokol- skih prireditvah. Ta krasni pies je se- stavil plesni učitelj Karel Link v Pragi leta 1863. Ima četvero slik, ki so se- stavljene iz raznih čeških narodnih ple- sov po motivih narodnih pesmi, v kate- rih bije srce češkega naroda. Leta 1928. je sestavil F. Kamenaf »Slovaško besedo«, ki jo imenuje tudi »Slovaško kolo«. Sestavljena je na 21 narodni pesmi in so jo prvič izvajali na Slovanski besedi v bratislavskem so- kolskem domu 28. oktobra 1928 ob pro- slavi desetletnice republike. Žela je ve- lik uspeh. Pri nas je bila izvajana na »Festivalu slovanskih naroclniJi plesov 1. 1934. v Ljubljani po skupini Slovakov pod vodstvom dr. Jana Bulika, takrat- nega predsednika Slovaäke Matice v Jugoslaviji. Tudi tu je dosegla sijajon uspeh in osvojila simpatije gledalcev. Leto 1917. — viharno leto svetovne vojne pa je rojstno leto naše »Jugo8lo- vanskc besede«. Tarn doli v Istri je za- gledala luč sveta, v onih dneh, ko se je beseda Jugoslavia izgovarjala le še na skrivaj. Pa je v tistih težkih dneh zavalovilo v duši umetnika in globoka vera v vstajenje jugoslovanstva je na- šla izraz v mogočni skladbi. Jugoslo- vanska pesem, jugoslovanski pics, jugo- slovanska duša — vse to zaživi v vsej svoji lepoti, z vsem svojim temperamen- tom, z vso svojo globoko ljubeznijo v tej skladbi. Motivi najrazličnejših na- rodnih kol so prelivajo mojstrsko drug v drugega, prehajajo iz najveselejšega tempa v počasnejši, melanholični, pa zopet v razigran motiv polke. Vsa sklad- ba v najrazličnejših niansah predočuje bogato lepoto jugoslovanske narodne glasbe in plesa. Razlikuje se od svojih sester — Češke in Slovaške besede —, ker ni izpeljana kot salonski, družabni pies, temveč kot pies za odrske nastope. Profesor Šaša Šantel — umetnik slikar in komponist, je oče »Jugoslovanske besede«, ki jo upravičeno imenuje tudi »Baletno kolo«. Spremljala je svojega stvaritelja iz tužne Istre v belo Ljublja- no, kjer so pred dvema letoma dijaki- nje licejske gimnazije na neki svoji akademiji prvič izvajale ta pies, ki je osvojil vse gledalcc. V ljubeznivi naklo- njenosti je dal avtor svojo skladbo na razpolago tudi celjskim dijakinjam, ki nam jo bodo predvajale prihodnji teden na akademiji Jadranske straže v celj- fikem gledali32u. Važno je, da zobe temeljifo očistlmo ne samo zjuiraj, ampak tudi vsak večer, ' predno gremo spat. Chlorodont z o b n a p a s t a srbsko vlado in Jugoslovenskim odbo- rom ter z nastankom krfske deklara- cije. Prav zanimive so njegove remi- niscence na blagopokojnega kralja Ale- ksandra I. V svoje nad vse zanimivo predavanje je vpletel predavatelj mno- go svojih osebnih spominov iz čaaov vel ike in težke borbe naše emigraeije za svobodno in zedinjeno Jugoslavijo, Svoja izvajanja je zaključil z gorw'o željo, da bi naš narod v teh usodnih časih našel pot k složnemu delu, kar bo njemu in državi v splošno dobro. c Koncert v Marijini c^rkvi. Celjaka vojaška godba je priredila v nedeljo do- poldne v Marijini cerkvi dobro obiskan koncert v korist siromašnih otrok og- novnih šol. Godalni orkester je pod vodstvom kapelnika. g. Fabijanovica precizno, polno in z lepo dinamiko iz- vajal Händlov »Largo«, Mozartov »Ave verum«, Cezarja Francka ^Panis ange. licus« in Händlov »Arioso«, ob zaključ- ku j)ct dr. Antona Schwaba »Zdrava Marijo« s saksofonskim solom in lepim sopranskim solom gdč. Kirbiševe. V tej instrumentaciji je bila skladba izvajana aele drugikrat. Koncert je v vsakem pogledu odlično uspel. c Ljubljansko Narotlno gledališče je uprizorilo v sredo zvcčer v nabito pol- nem celjskem gledališču Gogoljevo sa- tirično komedijo »Revizor« v tehtni in učinkoviti režiji g. dr. Bratka Krefta. Ta krepka in vesela satira na življenje, koruptnost in lažno morab (malome-'- ščanstva v carski Rusiji v 19. stoletju, je v Celju, kjer je bila pred leti že upri- zorjena, spet doživela lep uspeh, h ka- teremu so poleg režije pripomogli pred- vsem gg. Cesar (mestni poglavar), Da- nes (Hlestäkov) in Kralj (sluga Osip) ter ge. Nablocka (poglavarjeva žena) in Levarjeva (poglavarjeva hčerka). Dobro karakterizirane like so podali tudi gg. Skrbinšek. Lipah, Drenovec, Peček, Sever, Novak in Bratina. Tii pa tam se je poznalo, da te igre v Ljublja- ni že nekaj časa niso upri2rorili. ObCin- stvt> se je dobro zabavalo in je gaste prisrčno aklamiral'o. c Maksinia Gorkoga dranto »Na dttti« bo uprizorilo mariborsko Narodno gl'e- dališče v sredo 6. novembra ob 20; V" celjskem gledaližču. Predstava je " za" abonma> Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. c Pr\i sneg. V nedeljo zvečer je za- čelo med dežjem snežiti. Snežilo je vso noč in še v ponedeljek in delno v torek. V Celju in celjski kotlini je zapadlo okrog 15 cm, na bližnjih hribih 20 cm, na Pohorju in Golteh okrog 30 cm, V Savinjskih planinah pa nad pol metra snega. Sneg je povzročil mnogo skode po vrtovih in na drevju. Narasla Lož- nica je v nedeljo zvečer podrla most pri Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju in močno poškodovala novo občinsko ce- sto. Sneg, ki je zapadel letos' izredho zgodaj, je v dolini delno že skopnel. c Celjska cinkarna je svojemu dielav- stvu spet povišala mexde. Ravnatelj- stvo celjske cinkarne je v soboto raz- pravljalo z zaupniki cinkarniškega de- lavstva o stalno naraščajoči draginji in potrebi povišanja mezd. Zaradi uvidev- nosti ravnateljstva je prišlo kmalu do sporazuma. Delavstvo bo dobilo 18» odstotno draginjsko doklado na nedav- no priznano 40-odstotno povišanje te- meljnih mezd. Obenem je bila dosežena povečana dobava premoga cinkarniSke- mu delavstvu in sicer za oženjene na 10 ton letno, za samce na 5 ton in za upokojence od 2.5 na 5 ton. Vodstvo cinkarne zasluži za svojo uvidevnost vse priznanje. Cinkarna je bila tudi prva, ki je povišala delavske mezde v svojem obratu. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 5. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. Stran 4. »NOVA DOB A« 1. XL 1940 Štev. 45. c Oeljski mestni svet bo imel redno sejo v petek 8. novembra ob 18.30. c Brezmesni dan je preložen ta te- den od petka 1. novembra na ponede- • ljek 4. novembra. c Mbulinske strelske tckme celjske aokolnke župe se bodo pričele v nede- ljo 3. novembra ob 8. zjutraj na stre- lišču v Pečovniku pri Celju. _____ nanovo otvorjeno turisf ovsfto gostilno na Svetini Vednofctopla in, mrzlajedila — izborna pijača — krasen razgled. Priporoča se^gostilničarka Angela Kraiun c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolicc se bo sestalo v četrtek 7. no- vembra ob 14. v Nabavljalni zadrugi v Celju. Predlagano je, da se naj sesta- nemo vedno ob 14. in samo vsake tri meseee, torej v vsakern letnem času en- krat. c Umrljlvost. V mesecu oktobru je umrlo v Celju 26 oseb in sicer 8 v me- stu in 18 v javni bolnici. c Žetev wmrtL V celjski bolnici so umrli: 25. oktobra 271etni kočarjev sin Anton Šneberger iz Nove vasi pri Bi- zeljskem in 23-letni delavec Franc De- žan iz Kladja pri Laškem, v soboto 62- letna žena varilca cinka Alojzija Pač- nikova iz Gaberja pri Celju, 41-letni delävec Franc Furlan s Sp. Hudinje in 67-letni dninar Alojz Fazarinc iz Arje vasi pri Petroveah, v torek pa 21-letni posestnikov sin Ivan Bohorč iz Presla- dola pri Blanci in dveletna rudarjeva hčerka Frančiška Kolarjeva iz Griž. N. p. v m.! c Gbusbena Matica v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor v četrtek 7. novembra ob 20. v prostorih glasbe- ne sole na Slomškovem trgu z obieaj- nim dnevnim redom. StaršL in člani vabljeni! Otroški voziček kolo all Slvulni stroj najhitreje in najbo- lje kupite, prodate ali zarnenjate v trgo- vini Josip UrSič, Celjc, Narodni dom. c Franeoski krožek v Celju je pokio- nil v počastitev spomina svojega dolgo- letnega zaslužnega, odbornika, pokoj- nega dr. Gvidona Serneca 200 din skla- du Marice Sernečeve pri Kolu jugosl. seater v Celju. c Iz sodne dvorane. Pred tričlanskim senatom okrožnega. aodiača v Celju sLa se zagovarjala v torek 28-leLni delavec Ladislav Planinc in 20-letni kovaski pomočnik Anton Smrekar, oba iz Veli- kega Obreža pri Dobovi v brežiškem srezu. Obtožena sta bila, da ata 17. avgusta pred. gostilno Jožese Vidmar- jeve v Kapelan pri Brežieah z nožem šestkrat zabodla Antona Tramp uša v prai in hrbet, njegovega forata Andreja Trampuša pa z nožem in palico poško- dovala po glavi in ostalem telesu. Po- škodbe Antona Trampuša so bile smrt- no nevarne. Obtoženca sta se zago- varjala s eilobranom, ker je bil Anton Trampuš najprej napadel Planinca, ki je bil prej v gostilni razgrajal in nad- legoval ljudi. Sodišče pa se ni moglo prepričati v silobranu. Planinc je bil obsojen na 1 leto, Smrekar pa na 1 leto in 2 meseca strogega zapora. — Neva- ren prijatelj tuje lastnine je 23-letni, v Rudnik pri Ljubljani pristojni Albin Jevšjak, delavec brez stalnega bivali- šča. V torek se je zagovarjal pred tri- članskim senatom okrožnega sodišča zaradi več zločinov. Dne 16. avgusta je ukradel Marti Zupančičevi na Lavi pri Celju 110 din go to vine, 21. avg. Karlu Ošlovniku na Ojstrici pri Dravogradu 908 din gotovine in 20 din vredno us- njato denarnico, 25. in 26. avgusta Jo- žici Govekovi v Kasazah pri Petrovcah 40 din vredne svilene hlačke, v drugi polovici meseca avgusta Jožetu Lahen- bergerju v Bukovem žlaku razne pred- mete v vrednosti 156 din in 28. avgusta Mariji Cokanovi v St. Jungerti pri Ce- lju žepno uro z verižico in srajco v skupni vrednosti 185 din. Dne 26. av- gusta popoldne se je splazil v Gotov- ljah pri Zalcu skozi okno v zaklenjeno stanovanje Marije Vaševe in hotel tarn izvršiti tatvino, a so ga zalotili in pri- jeli. Obsojen je bil na 1 leto in 8 me- seccv 3trogega zapora, po pre3tani kari ni pa ga bodo oddali za tri lei a v pri- silno delavnico. c Družbo tihotapcev saharina so raz- krili. Celjska policija je prišla na sled tihotapski družbi, ki je tihotapila ' in prodajala saharin. Policija je aretirala 23-letno delavko Matildo C. in 41-letno delavko Amalijo Z. s Sp. Hudinje pri Celju, ki sta bila v zvezi s tihotapsko družbo. V stanovanju obeh delavk so našli večjo količino saharina in ga za- plenili. Obe sta toili v zvezah z neka- terimi tihotapci na Hrvatskem. Pravi- ta, da nista imeli sredstev in sta se zaradi tega morali preživljati s tiho- tapstvom. Izročili so ju finančnemu oblastvu v nadaljnje postopanje. c Uradni pogon na divje svinje. V nedeljo 10. novembra, v primeru slabe- ga vrernena pa 17. novembra, bo urad- ni pogon na divje svinje v loviščih koz- janske in pilštanjske občine. Sestanek lovcev Ibo ob 7. zjutraj v Lesičnem pri Pilštanju. Za vodjo lova je določen trgovec Ivan Veršec iz Podčetrtka, za njegovega pomočnika pa gozdni čuvaj Franc Valant iz Pilštanja. Lovci so vabljeni, da se udeleže tega lova. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel na praznik Vseh svetni- kov zdravnik dr. Drago Mušič na Can- karjevi cesti, v nedeljo 3. novembra pa zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici. Gradnia modes- nega poslopia OUZD v Ceiiu V javnosti se je več let poudarjala potreba gradnje sodobnega uradnega poslopju ÜUZD v Celju in tudi naš list je o tem že ponovno pisal. Zamisel gradnje modernega poslopja OUZO v Celju datira že iz leta 1932., do reali- zacije pa je prišlo šele sedaj. Gradnja bi bila prej sicer mnogo cenejša, treba pa je bilo premagati krajevne težave ter urediti zadeve z mejaši in se prila- goditi regulacijskemu načrtu mesta Ce- lja. Prejšnji teden so bile odstranjene vse difirence z mejaši. Glede gradnje sta šla SUZOR in mestna občina celj- ska OUZD vseskozi na roke. Proračun za novo stay bo v Vodnikovi ulici znaša 2,750.000 din. Vsa dela, razen instalacij in centralne kurjave, je prevzela tvrd- ka Zidarski mojstri d, z o, z. v Ljub- ljani. Dela so v ponedeljek izročili tvrdki, ki je v sredo zacela graditi novo stav- bo. Najprej bodo pozidali prosto par- celo poleg sedanjega poslopja OUZD v Vodnikovi ulici. Ko bo ta stavba, ki bo predstavljala dobro polovico novega poslopja, dograjena, se bo v njo prese- lila ekspozitura OUZD, nato pa bodo staro poslopje podrli in pozidali podalj- Lek nove stavbe. Novo poslopje bo eno- nadstropno, v 10 letih pa mora OUZD zgraditi še drugo nadstropje. Vsi stropi bodo iz armiranega betona, okna bodo okvirjena z naravnim kamnom, fasada bo iz plemenitega gradiva in prav lič- na, Novo poslopje bo ustrezalo vsem j zahtevam moderne zdravniške službe in ureditve prostorov ter bo eno naj- ( modernejših ambulantnih poslopij v Sloveniji, ker bodo v njem izkoriščene vse dosedanje zadevne izkušnje. Prvi del stavbe mora jo zgraditi v 240, drugi del pa v nadaljnjih 150 delovnili dneh . Predvideno je podaljšanje Samo- stanske ulice ob novi stavbi do Vodni- kove ulice, tako da bo novo poslopje vogalno in bo imelo vhod iz Vodnikove ulice. Del pritličnih prostorov bo upo- rabljen v uradne svrhe, ostali pritlični in vsi prostori v prvem nadstropju pa za ambulance. Vseh ambulanc bo se- dem, vsaka bo imela po dva prostora, tako da bo mogoče opravljati obenem sedem ordinacij. V poslopju bosta dve ambulanci za interne bolezni, protitu- berkulozni dispanzei1, rentgenska am- bulanca, zobna ambulanca, ambulanca za bolezni oči, nosa, uses in grla ter re- zervna ambuianca. V poslopju bo tudi prostor za elektroterapijo, postaja za garjeve ter brezplačno higiensko kopa- lišče s tremi kadmi in štirimi prhämi. Poslopje bo urejeno z vsem modernim udobjem, imelo bo tudi centralno kur- javo, toplo vodo, plin itd. Urad nima sedaj niti toliko zdravnikov, kolikor bo v novem poslopju ordinacijskih možno- sti. Pacicntom bo omogočen lahek do- stop v ambulance. Pod stavbo bo za- klonišče za 50 oseb, ki ga bo mogoče po petrebi povečati, tako da bo v njern prostora za 100 oseb. Dnevno nadzor- stvo nad gradnjo ima inž. Brodnik. Če bo vreme količkaj ugodno, bodo prvi del stavbe še letos zgradili v surovem stanju. Ofoini zbor Pod porn eg a drustwa za uhoge ucence realne gimnaziie v Celiu Dne 25. oktobra je bil v gimnazijski zbornici redni občni zbor Podpornega društva za uboge učence realne gimna- zije v Celju. Predsednik g. direktor Mravljak je poudaril težki položaj dru- štva. Število učencev stalno narašča; zaradi splcšnih neugodnih razmer zmo- rejo starši vedno težje ob začetku šol- skega leta vse izdatke za otroke-dija- ke. Visoke cene knjig in zelo pogosto menjavanje učbenikov terjajo od star- šev vedno večje žrtve. Letos imata oba zavoda 1438 dijakov; med temi je več kot polovica takih, ki žive v tako sla- bih razmerah, da si brez tuje pomoči ne morejo nabaviti predpisanih šolskih knjig. Podporno društvo je lani za bo- žič darovalo najrevnejšim dijakom 26 parov čevljev in za 7455 din obleke in perila. Društvo podpira diiake obeh zavodcv. Tajnica prof. dr. ing. Marija Perpar- jeva je poročala, da je društvo letos iz- posodilo 2215 knjig 712 dijakom (lani 2060 knjig 616 dijakom). Novih knjig je kupilo 405 za 16.320 din. Izposoje- valnina je malenkostna: 2 din za staro in 4 din za novo knjigo. , Biagajnik g. prof. Kardinar je poro- čal, da so prispevale štiri občine, sedem denarnih zavodcv, razne korporacije in 200 dobrotnikov skupaj 19.626 din. Pri volitvah je bil izvoljen v celoti stari odbor s predsednikom direktor- jem I. realne gimnazije g. Mravljakom. Na novo sta bila v odbor izvoljena di- rektor II. realne gimnazije g. Bračko in ga. prof. Bežanova. Podporno društvo je bilo ustanovlje- no že leta 1890. Od 1. 1919. dalje, to je v 20 povojnih letih, je izdalo za knji- ge in podpore dijakom nič manj kot 258.000 din. Ta štcvilka pove več nego vsa obširna poročila. Kolikim dijakom je društvo na ta način omogočilo štu- dij! Četrt milijona dinarjev je društvo nabralo takorekoč od osebe do osebe, četrt milijona so žrtvovali dobrotniki mladini. Tudi letos bo društvo te dni razpo- slalo prošnje svojim starim dobrotni- kom in onim, o katerih upa, da jim je dobrobit mladine pri srcu. Vsak naj- manjši dar je dobro došel. Posebno se obrača društvo na vse okoliške občine, od koder se vozi mnogo mladine, da tu- di one prispevajo vsaj majhen znesek; saj gre v dobro njihovim lastnim mla- dim občanom. Vsem, ki so društvu doslej pomagali, pa bodi na tem mestu izrečena iskrena sahvala. Iz obllnsfva Prvi veiernl savinjskl vfafr Mod potniškimi vlaki, ki so bili v po- nedeljek ukinjeni, je tudi savinjski vlak, ki je odhajal iz Celja ob 19.05. S tem vlakom se je zlasti v velikem številu vo- zila srednješolska mladina iz Celja na svoje domove. Sedaj se mora voziti mladina z drugim večernim vlakom, ki zaradi zamud potniškega vlaka iz Ljub- ljane in Zagreba odhaja v Savinjsko dolino s trajnimi velikimi zamudami. Mladina izgubi tako dragocen čas, mno- gi pa še morajo v sedanjem slabem vremenu s postaj daleč peš na svoje domove. V velikem interesu učeče se mladine je, da bi železniška uprava spet uvedla ukinjeni večerni vlak. S tem bo zölo ustregla mladini in tudi staršem. —P— Sokolstvo x Zbor druLŠtvenih in cetiüh prosve- ta-rjev celjske sokolske župe bo v ne- deljo 17. novembra. Vsakoletni zbori prosvetarjev so skupščine prosvetnih delavcev, na katerih se prouči položaj v društvih in v župi in na katerih se začrtavajo nove smernice za nadaljnje sokolsko delo. Zato je dolžnost vsakega prosvetarja, da se tega zbora gotovo udeleži. Polnoštevilno udeležbo na le- tošnjem zboru pričakuje ŽPO. x Poslovilni vecer sestri Mirki Grud- novi - Luznikovi. Sokolsko društvo Ce- lje-matica je priredilo v četrtek 24. ok- tobra v gornjih prostorih Narodnega doma svoji dolgoletni marljivi vadite- ljici, sestri Mirki Grudnovi - Luznikovi poslovilni večer. Udeležilo se ga je prav lepo število članstva, ki je s tem do- kazalo, da ve ceniti idealno sokolsko delo. Sestra Mirka je bila do leta 1936. devet let društvena načelnica, od leta 1930. je tudi načelnica celjske sokolske župe. V imenu društva kot prireditelja večera se je poslovil od sestre društveni starosta brat dr. Milko Hrašovec in v lepem govoru opisal zasluge, ki si jih je odhajajoča sestra pridobila za raz- voj ženskih oddelkov pri društvu. Bila. je pri svojih oddelkih zelo priljubljena in jo bodo težko pogrešali. V imcnu župe se je poslovil župni starosta brat Jože Smertnik, ki je opisal njcno delo v župi. V imenu članic je spregovorila poslovilne besede sestra Zofka Debela- kova. Vsem se je slavljenka iskreno zahvalila. Sestri Mirki želimo na nje- nem novem bivališču v Jagodini obilo sreče in zadovoljstva. Zdravo! x Poroka sokolskega para. Preteklo nedeljo sta se poročila v Celju br. Adolf Urhančič, uradnik celjske cinkarne in s. Anica Kodretova, uradnica tovarne »Elka«. Oba sta člana celjskega Soko- la-matice. Brat Urbančič je priznari sportnik in lahkoatletski referent celj- ske sokolske župe. Sokolskemu paru iskreno čestitamo! x Sokolsko društvo Celje-matica je preložilo tečaj za ritmične plese in na- rodna kola na nedelje. Prihodnja vaja bo v nedeljo 3. novembra ob 20. v telo- vadnici v. mestni narodni šoli. Brate in sestre vabimo k udeležbi. x Socialnemu skladu Matka Srnkla pri Sokolskem društvu Celju-matici je v spomin nt umrlega Antona Hajnška v Šmarjeti pri Celju daroval generalni konzul v p. g. dr. Anton Novačan 100 din, za kar se mu društvo iskreno za- hvaljuje. Il»oK Dve pokalnl tekml v Ceffu Na Olimpovem igrišču v Gaberju bo- sta v nedeljo 3. novembra dve tekmi za pokal Nogometne podzveze v Celju. Ob 13.20 se bo pričela tekma Atletiki:Ju- goslavija, ob 15. pa tekma SK Celje: SK Olimp. Nastop vseh štirih celjskih sportnih klubov bo gotovo nudil lep sportni užitek. * V tekmovanju za prvcnstvo hrvat- ske Hge so bili v nedeljo doseženi na- slednji rezultati: v Zagrebu Concordia: Split 5:0 (3:0) in Gradjanski:Slavija (Osijek) 1:0, v Subotici Bačka :2elezni- čar 2:2, v Sarajevu Sašk:Slavija (Va- raždin) 2:0 (1:0) in v Splitu Hajduk: Hašk 3:0 (2:0). V tekmovanju za pr- venstvo srbske lige pa je bilo takole: v Beogradu Jugoslavija (Beograd) :Jugo- slavija (Jabuka) 2:0 (1:0) in BSK: Slavija (Sarajevo) 5:3 (0:3). v Novem Sadu Vojvodina :ŽAK 2:2, v Borovu Bata:Jedinstvo 2:1 in v Skoplju Grad- janski :Bask 3:0. x Dovcto kolo za prvenstvo slovenske lige je dalo v nedeljo naslednje rezul- tate: v Celju Bratstvo:Olimp 2:1 (1:1), v Mariboru Železničar:Mars 0:0, v Ljubljani Ljubljana:Amater 7:2 (3:2) in v Kranju Kranj:Maribor 4:1 (1:0). Ljubljana je po zmagi nad trbovelj- skim Amaterjem prevzela z enakim številom točk, a boljšo razliko golov pr- vo mesto na tabeli pred Amaterjem in 2elezničarjem. * Celjska noftometna podzveza je uvedla akeijo, da bi izboljšala težki fi- nančni položaj svojega članstva. Odbor je zato sklenil razposlati raznim prido- bitnim krogom prošnje, da bi mu pri- skočili na pomoč in mu pomagali vsaj preko najnujnejših skrbi za nabavo sportnih potrebščin. Iz proänje posne- mamo med drugim: »V želji, da pod- premo v celjski nogometni podzvezi včlanjene klube, ki so po večini v tež- kem finančnem položaju, so obračamo do javnosti, da nas v tem stremljenju ' podpre in se blagohotno odzove naši prošnji za podporo in naklonjenost. Za- radi težkih finančnih prilik, v katerih se nah_ajajo klubi, je skoraj ogroženo redno in smotrno sportno udejstvova- j nje. Naše telesno - kulturno udejstvo- i vanje pa je prav v 1eh težkih Štev. 45. »NOVA DOB A« 1. XI. 1940 Stran 5. in reenih časih izredno koristno in po- trebno. Mladina se mora izživljati in zato je baš sport primerno sredstvo, ki jo odvrača od alabega in kvarnega. Apeliramo na vse, posebno na prido- bitne kroge, da nam priskočijo na po- moč. Mladina jim bo zato hvaležna in bo tudi znala ceniti njihovo naklonje- nost. Trdno smo prepričani, da ste pri- jatelj naše doraščajoče mladine in da ji želite, da bi bila zdrava In močna. Vsa zbrana sredstva bomo porabili edino za nabavo važnih sportnih potrebščin«. Salt Spotninskl turnir dr. Affifona Schwaba V torek zvečer je bilo odigrano zad- nje kolo 11. spominskega turnirja dr. Antona Schwaba, ki ga je prirejal Sa- hovski klub Gaberje. Turnir je bil vzor- no orgähiziran. Udeleževalo se ga je 18 igralcev. Posamezni rezultati zad- njega kola so naslednji: Mirnik : Fajs 0:1, F. Schneider : Ahtik 1:0, J. Schnei- der : Hajsinger 1:0, Domanjko : Golja 0:1, F. Gsörgö : Medved 1:0, Verčkov- nik:Rajšek 1:0, E. Csörgö : Pukmaj- ster 1:0, Slimšek : Habenšus 0:1, Esih rRegner Orl. Prvo mesto si je priboril tudi letos Josip Schneider s 1514 točke izmed 17 dosegljivih, drugo in tretje mesto si delita Mirko Fajs in Franc Csörgö s 15 točkami, eetrti je Golja s 13, peti Verč- kovnik z 12 K, šesti Mirnik z 11%, sed- mi in osmi E. Csörgö in Habenšus z 11, deveti Slimšek z 9, deseti in enajsti Esih in Regner z 8, dvanajsti Domajn- ko s 7, trinajsti F. Schneider s 614, štirinajsti Hajsinger s 4, petnajsti Med- ved s 3, šestnajsti Rajšek z 2, sedem- najsti Ahtik z 1, osemnajsti Pukmaj- ster z 0 točkami. Prvih devet igralcev prejme lepe nagrade. Proslava petletnice Šahovskega klu- ba Gaberja bo v nedeljo 3. novembra. Proslava se bo pričela ob 13.30 z brzim turnirjem. Po turnirju bo slavnostna seja, na kateri bo razdelitev nagrad spominskega turnirja dr. A. Schwaba. Vabljeni so vsi člani kluba, da se ude- ležijo proslave. Šahovska tekinu brivci : Gaberje 3 in pol : 2 ill pol. V nedeljo je bila v Celju šahovska tekma med celjskimi brivci in Sahovskim klubom Gaberjem. Tekmo, ki so jo igrali na šestih deskah, so briv- ci odločili s 3 in pol:2 in pol v svojo ko- rist. Posamezni rezultati so naslednji: (prvi so brivci, drugi Gabrčani): Mi- sura : Mirnik 1:0, J. Schneider : F. Csörgö 1:0, Lampi : Golja remis, Voz- lič : E. Csörgö 0:1, Kompan : Esih 0:1, F. Schneider : Slimšek 1:0. Zanimivi tekmi je prisostvovalo mnogo gledalcev. Iz naših kraiev Laško Kako je z novo cesfo profi Št. lenartut Laško, 31. oktobra. Danes hočemo pokazati javnosti dej- ptva, kako je sploh prišlo do gradnje oeste proti Št. Lenartu, ker smo dobili podatke iz onih vrst, ki so bile že od po- cetka soudeležene. 2e pred vojno so hotela oblastva preložiti to cesto. Osyo- jili so načrt Tevče-Leskovea-Št. Lenart, a zaradi izbruha vojne ni bil izveden. Trasa bi bila šla po svetlem terenu brez gozdovja, čez ravnice brez močvirja in vodovja, imela bi mnogo manj vzpetin od sedanje trasc, ker ni teren nikjer plazovit, bila bi skoraj za polovico kraj- ša od sedanje trase in potreben bi bil samo en most. TVorila bi del važne zve- ze Svetje-Št. Rupert-Št. Jurij, ki je že itak koncesionirana pot, ki jo cestni od- bor že vzdržuje in jo bo po dovršitvi se- danje trase še moral vzdrževati. Merje- nja za prvo traso so trajala samo dva dni, na sedanji pa kar več tednov. "Cu- dimo se, da je nekdanja uprava dala prednost prvi trasi, današnja pa ne. Kako je z drugo traso? Ta vodi veči- noma skozi gozdove, bo vedno vlažna, pozimi zaledenela, ima mnogo več vzpe- tin nego prva, je za polovico daljša, mnogo dražja tudi pri bodočem vzdrže- vanju, teren je na več mestih silno pla- zovit. Proti sedanji trasi je bilo zbra- ' nih nad 200 podpisov, vsa občina Jur- klošter z županom in podžupanom vred, vsa vas Stopce z laškim županom, pod- župan občine Št. Lenarta (razen župana seveda), gasilska četa in Olepševalno društvo v Laškem in še mnogi drugi podpisi. Petčlanska deputacija je izne- sla pritožbe na pristojnem mestu, kjer so ji odvrnili, da podpisi nič ne veljajo, ampak samo tehnika. Deželak in bano- vinski inženjer sta izjavila, da se ju podpisi nič ne tičejo, ker je to njuna stvar. Tako se je letos v aprilu pričela grad- nja druge trase. Dela financira sreski cestni odbor, traso pa je določila ban- ska uprava, ki je tudi poslala inženjer- ja. Dela bi moralo biti gotovo že do 15. oktobra, po izjavah očividcev pa ne bo dovršeno niti do 15. decembra. Na sva- rila glede plazov so gospodje trdili, da se bojijo kamenja, ne pa plazov. Sedaj pa so s traso zašli baš v plazovje, o ce- nter se lahko vsakdo sam prepriča. Tam, kjer seka trasa Cverlov gozd, je potegnil plaz v dolžini 25 m in širini 4 m proti novi trasi in polzi še dalje. Tu bo treba zgraditi okrog 300 m dolgo obzid- je. Sedaj je prišlo do razpok že celo na stari cesti, ki je nad novo traso. Pri po- sestniku p. d. Videnšku utegne priti do katastrofe. Vse posestvo je itak na pla- zovitem terenu, trasa pa gre tik pod njim. Ze pred leti je plaz tu odnesel travnik, vodnjak in gnojišče, hiev pa so komaj še zavarovali s piloti. Na tern mestu se dela še niso pričela, plaz pa bo ogražal cesto v doližni 30 do 40 m in je nevarnost, da bo odneslo vse posestvo na traso. To potrjujejo kmetje sami. Prelcžitev ceste v zadnjem delu, to je od zadnjega ovinka do Površja je po sploani sodbi popolnoma nepotrebna in pomeni le razmetavanje ljudskega de- narja, saj bodo za to delo vrgli proč ne- kaj stotisoč dinarjcv. Glavni namen te preložitve je pač izpeljava nove ceste do posestnika L. Stara cesta se dviga tam kvečjemu za 15 stopinj in vse se zgraža nad takim gospodarstvom. Sedaj imajo gospodje priliko, da po- vedo, kjer je plazovit teren in katera trasa je boljša. Zakaj bo narod plače- val večje izdatke in zakaj ni sam odlo- čal ? Pri tej gradnji žal ni šlo za gospo- darski princip, temveč za povsem druge okolnosti. Pri posestniku Ulagi so že pred 5 meseci zgradili tik pod hlevom okrog 18 m dolgo in nad 3 m visoko ob- zidje, ki ga še do danes niso zavarovali z ograjo, da so ljudje in živina v stalni nevarnosti, a se gospodje za to nič ne zmenijo. Mimogrede omenjamo, da se združi nova trasa s staro cesto pri hiši ge. Marije Šoprove, sestre cestnega na- čelnika, kjer je gostilna. Tudi za od- škodnine se bodo morali kmetje še pre- cej boriti; kolikor bodo prejeli, pa bo bore malo. Je pač tako, da imajo dru- ga vprašanja prednost pred gospodar- skimi. Pri volitvah pa vidimo, da kme- tje romajo na volišča na povelje. Pri ljudeh današnjega vodstva ne more biti drugače. Skoda je le, da kmetje spo- znavajo vse to šele danes. 1 Na tisto tiho domovanje___ Spet bomo romali na tisto tiho domovanje, kjer mrtvi spijo večno spanje. Pokopa- lišča so spremenjena v vrtove pestrih barv. Nad grobovi leži zasnežena jesen, polna resnobe. Ljudje trumoma posečajo gomile. Niih spomini so po- svečeni pokojnim. Vonj krizantem, go- reče svečice in trudna resnost otožnih cipres nas spominjajo na poslednji dih življenja. Veličastna je priroda v vseh življenjih. Umirajo le bitja drugo za drugim in žrtvujejo življenja za življe- nja. Smrt vseh bitij je logičen zaklju- ček prirodnega razvoja. Koliko milijo- nov naših prednikov že krije hladna ru- ša! Prastar je pregovor: »Oni so se ro- dili, trpeli in umirali...« Razvoj živ- Ijenja zahteva preobrazbo in izpopolni- tev k lepše.mu. boljšemu. Koliko smrt- nikov je gojilo v srcih najlepše ideale, ki pa so ostali zgolj brezupni ideali! Da- nes se odpirajo na vseh kontinentih ti- sočeri grobovi v objemu strašnih orožij. Vprašujemo: »Zakaj?« Nihče ne da pra- ga odgovora. Le to vemo, da smo smrt- niki in da spemo k smrti. Ob resnih gro- Lepe tlskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in zcpne koledarje, diplomc, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi /iVfcZiiNA 1 liJliAKJMAlastna knjigoveznica CELJE, STROSSMAYERJEVA UL. 1 bovih neizprosno hrepenimo po miru. Oni pod rušo so našli pokoj, a v težkem boju se trudimo mi. Milijoni streme za osveto, iščoč resnice in pravice. Smrt jim bo dala enakost pravice pod rušo, kjer ni laži in hinavstva. Zgodovina člo- veškega rodu je stara že nekaj tisoč let in vendar je človek človeku še vedno volk. Kljub vsej kulturi nam groze stra- hotna orožja in vendar hrepenimo po novih kulturnih dobrinah. Ali bo obraz človeške družbe čez 1000 let kaj boljši, popolnejši? S temi mislimi bomo stali letos ob grobovih. Vse je minljivo, dol- gotrajni pa so spomini: lepi in neveseli. Milijoni grobov so že osameli, o milijo- nih že ni več sledu. Glas otožnih zvonov je neizpeta pesem naših skrivnostnih grobov. Memento homo, memento mori! 1 Sokolsko gledalLšče v Laškem. Na- raščajski odsek uprizori v nedeljo 3. t. m. ob 20. v Sokolskem domu burko v treh dejanjih »Gospod senator«. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pride v nedeljo v Sokolski dom. 1 Poroka. V nedeljo 27. oktobra sta se poročila v Celju g. Karel Horjak, rudniški nameščenec pri rudniku TPD v Hudi jami, in gdč. Stana Burdijanova, poštna uradnica v Ptuju. Mlademu pa- ru želimo obilo sreče! 1 Kibiške vesti. Razdelitev vod v ri- barske okraje bo tudi celjskim in laškim ribičem prinesla spremembe. Doslej je imelo Ribarsko društvo v Celju v zaku- pu revire od Tremerja do Rimskih to- plic od g. dr. Roša. Ta pa je imel v za- kupu ribarske pravice od Rimskih toplic d,o Zidanega mosta. Od Novega leta dalje bo g. dr. Roš obdržal za sebe svoj revir, Ribarsko društvo pa bo imelo re- vir od Rimskih toplic do Zidanega mo- sta, ki ga je kupilo od jurkloštrske gra- ščine. Neprijetno bo to za one ribiče, ki bodo hoteli loviti v raznih revirih, ker bodo morali na dve strani plačevati karte. Preteklo nedeljo je g. Jože Jerše s preprostim orodjem ujel v Savinji krasnega sulca. Sulec je prav prišel lov- ski družbi pri Purgu. 1 V počastitov spomina pokojnega ho- telirja g. Franca Henkeja so še darovali Uniji za zaščito dece, »Blagemu srcu« in Rdečemu križu v Laškem: rod- bina Gcrkmanova in major v p. g. Fabi- jan Hellebrandt po 100 din ter rodbine dr. Čedejeva, Derganova in Obalova po 50 din. Iskrena hvala! 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 2. nov. ob 20.30 in v nedeljo 3. novem- bra ob 16.30 in 20.30 zanimivi film »Ro- binson Crusoe«. Predigra. Oof p^j Hra&Eniku o Pritožba zaHadi uvedbe vodarine. Posestniku na Dolu so prejeli od obči- ne Hrastnika-Dola plačilne naloge, s katerimi je občina predpisala za mese- ce junij, julij in avgust mesečno voda- rino po 5 din od vsake v zgradbah in- štalirane pipe. Prizadeti posestniki so vložili na sreskem načelstvu v Laškem pritožbo, v kateri so pojasnili razloge pritožbe. Vodovod je zgradila še sa- mostojna občina Dol 1. 1926. Lastniki onih parcel, koder je napeljan vodo- vod, so dali občini brezplačno na raz- polago zemljišče za jarek za vodovodne cevi zato, da so smeli brezplačno in brez vsakega nadaljnjega občinskega dovoljenja inštalirati vodovod v svoje zgradbe. Omeniti je tudi treba, da je omcnjeni postopek občine zgrešen, ker je v bivši dolski občini več vodovodov in imajo nekateri posestniki v hišah vodovod, pa ni občina nobenemu pred- pisala vodarine. o Poštne razmere. V zadnji številki je pomotoma izšel članek »Poštne raz- mere« v rubriki Hrastnik. Iziti bi bil moral v rubriki »Dol pri Hrastniku«, kar so naši čitatelji itak razvideli iz vsebine članka. Žalec ž Šolski kuhuiji v Žalcu je daroval neimcnovani 100 din. Iskrena hvala! V današnjih težkih časih bi bili posnemo- valci zelo zaželjeni. Revni otroci prosijo! ž ZvoČni kino Žalec. V četrtek 31. oktobra in petek 1. novembra: »Mada- me Bovary«, Izredno lep film po zna- nem romanu Gustava Flauberta. V glavni vlogi slovita Pola Negri. — V soboto 2. in nedeljo 3. novembra ve- lefilm: »Pustolovščine Marka Pola na Kitajskem«. V glavnih vlogah Gary Cooper in Sigrid Gurie. Pofzefa po Smrtonosen strel. Znani gostilni- čar in mesar na Polzeli, 34-letni Alojz Cimperman je v nedeljo zvečer v svoji gostilni s samokresom ustrelil svojega mesarskega pomočnika, 36-letnega An- tona Bratca. Krogla je zadela Bratca naravnost v sree. Bratec je na mestu izdihnil. V zvezi s to nesrečo se širijo razne govorice. Preiskava bo dognala, kako je prišlo do tragičnega dogodka. Cimpermana so braslovški orožniki are- tirali in izročili okrožnemu sodišču v Celju. Cimperman trdi, da nikakor ni imel namena Bratca ustreliti. Braslovie b Sokolsko društvo v Braslovčah je imelo v nedeljo 27. oktobra redni letni občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Kot zastopnik župe se je udeležil občnega zbora brat dr. Milko Hrašovec iz Celja. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bil izvoljen po večini stari odbor s starosto br. Jožetom Omladičem na čelu. Dramski odsek društva pripravlja na- rodno igro s petjem v štirih dejanjih »Legijonarji«. Ce ne bo nepredvidenih zaprck, bo igra uprizorjena 17. no- vembra. b Kaj bo shmeljem? je predmetraz- govorov braslovških hmeljarjev. Od tedna do tedna obetajo kupci in zadru- ga, da bodo začeli kupovati. Sicer so skoraj že vsi hmeljski kupci razen za- druge nekaj malega kupovali, toda s takimi nakupi hmelja več let ne poku- pijo. Hmeljarji so že obupani, trgovci, obrtniki, denarni zavodi in drugi zaman čakajo na povračilo danih kreditov. Vsa Savinjska dolina je v zastoju, ker je vse povezano s hmeljem. Pristojni čini- telji bodo morali nekaj ukreniti, da se odvrne beda od doline. Poleg žalostnih stvari se pa zgodi v našem kraju vča- sih tudi kaj veselega. Zadnje case se uporno širijo vesti, da bo vozil ladjo, polno hmelja, v Ameriko neki znan go- spod s svojimi prijatelji in da si je že nekaj ogledoval ob morju. Če se mu to posreči bomo upravičcno rekli, da dela na pravi gospodarski podlagi. Sloveni Grade* s Sportni klub §Iovenj Gradec ostane. V naših dnevnikih se je pojavilo že več člankov o krizi v vrstah SK Slo- venjega Gradca. Zaradi krize je bil potreben izreden obeni zbor kluba, ki je bil v ponedeljek zvečer v Golobovi re- stavraciji v Slovenjem Gradcu. Pred- sednik g. Ferdo Cerne je v svojem po- ročilu in grajal nerazumevanje sportne javnosti za delo kluba. Slovenjegradča- ni niso smatrali za potrebno, da se ude- leže občnega zbora, ki je bil sklican z namenom, da razcisti razmere v klubu in odloči o nadaljnjem obstoju kluba. Predsednik je orisal razmere od zadnje- ga občnega zbora. Najprej je imel klub težave z igriščem. Dobil je lepo igrišče, nastala pa je kriza v klubu. Nekateri odborniki in elani so odstopili in pre- stopili v drug klub ter pričeli borbo pro- ti klubu, kar je vredno obsodbe. Klub ni mogel nastopiti na prvenstvenih tek- Stran 6. »NOVA DOBA« 1. XI. 1940 Štev. 45. mah. Zato je bil kaznovan z globami, ki jih pa vsled slabih gmotnih razmer ni mogel plačati. Podzveza v Mariboru je videla prekrške pri SK Slovenjem Gradcu, drugi klubi pa lahko nemoteno nastopajo na javnih tekmah z igralci SK Slovenjega Gradca in zato niso klicani na odgovor. Kriza je prikipela do vrhunca, ko je podal ostavko dose- danji tajnik kluba g. Drago Bradač. Na seji odbora je bilo sklenjeno, da se naj na izrednem občnem zboru razčisti po- ložaj kluba. Predsednik je prosil vse, ki so pokazali zanimanje za klub, da podajo svoje mnenje, ali naj klub osta- ne ali naj se razpusti. Zaradi mišljcnja večine, da se naj klub ne razide, temveč da naj skuša vse delo poživiti, je bil izvoljen nov odbor. Predsednik je ostal še nadalje g. Ferdo Cerne, tajnik Janez Grabec, gospodar g. Albin Škrubej, bla- gajnik g. Vekoslav Vyborny. Vodstvo kluba ne bo ustanavljalo odnosno -ob- navljalo nobene sekcije, temveč je dolž- nost članstva samega, da dvigne sek- cijo na noge, to pa zato, ker bi se lahko ponovil primer, da bi koga silili k delu in bi potem ne hotel delati. Predsednik se je ob zaključku zahvalil vsem navzo- čim za udeležbo in jih prosil, da sporo- čijo sportnikorn, da je novi odbor ved- no pripravljen prepustiti svoja mesta sposobnejšim in delavnejšim ljudem. s Nov ftTob. V slovenjegraški bolnici je umrl 66-letni dninar Jožef Kresnik iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu. Kresnik se je že dalje časa bavil s pre- važanjem apna. Septembra meseca je pri prevažanju apna v Suhem dolu pri Slovenjem Gradcu med vožnjo po klan- cu navzdol padel pod voz in mu je kolo zdrobilo desno nogo. V bolnici so mu morali nogo odrezati. Bolnik je dobil pljučnico, kateri je 24. oktobra zjutraj podlegel. Podsreda p Obsodba Avftusta Sotoška u Pod- srede. Pred tričlanskim senatom okrož- nega sodišča v Celju se je zagovarjal 16. oktobra 32-letni, v Podsredo pri- stojni delavec brez stalnega bivališča Avgust Sotošek zaradi vlomov in ta- tvin, ki jih je izvršil meseca junija in julija letos v Celju. Sodišče je obsodi- lo Sotoška, ki je nevaren prijatelj tuje lastnine, na šest let robije in trajno iz- gubo častnih pravic. Ta nepridiprav je rojen na Križah št. 46 v občini Pod- sredi. Njegovi starši so Janez in Ma- rija. Avgust Sotošek, 37-letni trgov- ski pomočnik, tudi iz Podsrede št. 58, sin Janeza in Ane, je v poletnem času odslužil orožne vaje, pa je pošten in neoporeeen mož. Prosimo čitatelje, da teh soimenjakov ne zamenjajo. Zverinski umor pri Zrecah Zanlmiva razprava na okroznem sodišču v Celju Celje, 31. oktobra. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 30-letni posestnik Franc Gosak s Pla- nine pri Zrečah zaradi umora. Franc Gosak je bil obtožen, da je le- tos 7. avgusta na Planini pri Zrečah z udarci z ostro sekiro po glavi usmrtil svojo mačeho, 52-letno Julijano Gosa- kovo po zrelem prcudarku in iz koristo- ljubja, da bi postal neomejen gospodar in hasnovalec njenega posestva in se re- šil težkih vsakoletnih dajatev, zlasti le- sa in drv. Dne 7. avgusta dopoldne je prišla Ljudmila Merčnikova v hišo, v kateri sta stanovala Julijana Gosakova in njen mož Ignac, oče Franca Gosaka. Merčni- kova je hotela kupiti mlado prase. Ker ni našla nikogar v hiši, je pogledala v klet. Tarn se ji je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala Julijana Gosakova vsa v krvi. Nesrečnica je hropela, iz razbite lobanje pa je vrela kri. Blizu nje je le- žala okrvavljena sekira, s katero jo je bil napadalec udaril dvakrat ali trikrat po glavi. Gosakova je kmalu izdihnila, ne da bi se bila zavedla. Napadena je ibila, ko je v kleti umivala zelje. Zločinec je v stanovanju premetal dve postelji, prebrskal dve omari ter odnesel Ignacu Gosaku suknjo, hlače, klobuk in nahrbt- nik, poleg tega pa si še prisvojil otroš- ki nabiralnik z okrog 80 din gotovine. Denar umorjene Julijane Gosakove v znesku 1.250 din so našli pozneje delno v njeni postelji, delno pa na podstrešju. Umora so kmalu osumili Franca Go- saka in ga 11. avgusta aretirali. Franc Gosak zanika zločin in navaja, da si je bil s svojo mačeho vedno dober in da zato ni imel nobenega povoda za nje- no usmrtitev. zlasti ker mu je letos 25. aprila izročila svoje lepo posestvo v last, čeprav si je pridržala dosmrtno gospodarstvo in hasnovanje. Tudi mu ni bila na poti, ker je živela stalno pri svojem xnozu Ignacu Gosaku, ki je oče Franca Gosaka. Tudi oče mu je z notar- sko pogodbo z dne 19. aprila t. 1. iz- ročil svoje posestvo v polno last in si izgovoril dosmrten preužitek. Franc Gosak se je kakih 14 dni pred nasilno smrtjo svoje mačehe skregal z mačeho, ker si je neupravičeno prilastila 15 prascev, katere sta povrgli dve svinji, ki ju je Franc Gosak z omenjeno po- godbo prevzel od svojega očeta. Mačeha je prodala 12 prascev po 100 din in si izkupiček v znesku 1.200 din pridržala zase, trije prasci pa so še ostali doma. Obdolženčeva mati Frančiška Gosako- va je umrla že pred 15 leti. Njegov oče se je 1. 1933. poročil z vdovo Julijano Koprivnikovo, Franc Gosak pa dva me- seca prej z Angelo Kušarjevo, s katero ima sedaj že pet otrok. Oče je obdržal ob svoji drugi poroki svoje posestvo, njegova druga žena pa svoje posestvo, na katerem je od svoje poroke stanoval tudi Franc Gosak. Franc Gosak pravi, da je njegovo mačeho morda umoril neki Lubej, ki je bil pobegnil iz kaznilnice in se skrival pri svojem bratu, kjer so ga v skriva- lišču na kozolcu zajeli orožniki. Lubej se ni hotel vdati, temveč je zažgal ko- zolec in tudi gam v njem zgorel. Ker se je Lubej preživljal s tatvinami je po ob- dolženčevem mnenju najbrž prišel ob ugodni priliki na dom Julijane Gosako- ve ter Gosakovo umoril in ukradel ome- njene predmete. Franc Gosak je odšel na dan umora zgodaj zjutraj s Francetom Kušarjem, Jakobom Petričem in svojim hlapcem v gozd podirat drevje za Julijano Gosa- kovo, ki je imela po pogodbi pravico dobiti iz svojega gozda poleg drv vsako leto še 10 kubičnih metrov lesa v plo- hih. Ta les je moral Franc Gosak sam zvoziti na žago. Obdolženec je delal že od jutra v gozdu. Njegova mačeha je bila umorjena okrog 10. dopoldne. Pred tern časom je poslal Franc Gosak svo- jega 10-letnega sina Alojza k Julijani Gosakovi na dom po slatinsko steklenico jabolčnika za delavce v gozdu. Sin je prinesel jabolčnik potem na očetov dom. Franc Gosak je poslal sina s kosom kruha k staremu očeto na pašo, sam pa je zanesel kruh in jabolčnik v gozd de- lavcem. Franc Gosak se je kmalu od- stranil in je odšel v svoj mlin, ki je blizu gozda, v katerem so podirali drev- je. Iz mlina je prinesel vrečo koruzne moke in jo nesel mimo delavcev, ki so delali v gozdu, na svoj dom. Obtožnica navaja, da je Franc Gosak zaradi bliži- ne doma Julijane Gosakove lahko izvr- šil umor v pol ali tričetrt ure. Julijana Gosakova je nekaj dni pred FRANJO DQLZAN-^^^^- CELJE STRELOVQDE______ ZAHTEVAJTE PONUDBE Zq ^resijo 4 Vam naredi solidno ,n po konknrenčni ecni, (N PRORAČUNE! Telefon 245 ravno tako iivriuje tudi vsb popraii'a svojo smrtjo dejala Janezu Višnerju in ob drugih prilikah tudi Regini Višner- jevi in Amaliji Pristovnikovi, da se z mladim Gosakom ne razume več, da se z njim večkrat prepira, da je bil mladi Gosak prej z njo vedno dober, a se je docela spremenil, odkar mu je izročila svoje posestvo. Tudi Franc Gosak se je nepovoljno izrasil o svoji mačehi in je nekaj dni pred umorom izjavil Janezu Višnerju, da bo mačehi precepil glavo, če bo z njegovim očetom tudi tako gr- do ravnala, kakor s svojim prvim mo- žem. Razprava je bila ob 12.30 preložena na četrtek 14. novembra ob 8. zjutraj zaradi sodnega ogleda na kraju umora in zaslišanja treh nuvih prič. Hvaležnost naroda Turška vlada je sklenila zgraditi na hribu, kjer stoji ankarski observatorij, mavzolej na cast pokojnemu prvemu predsedniku turške republike Kemalu Ataturku. Krsta z bälzamiranim tru- plom Kemala Ataturka je še vedno v Narcdnem muzeju. Turški narod želi na ta način izraziti globoko hvaležnost temu možu, ki mu je uspelo, da je ne- kako v dveh desetletjih izvlekel Turčijo iz njene orientalske zaspanosti in jo dvignil na nivo modernih zapadnih držav. Izvršil je mnogo ukrepov na vseh področjih v korist države in nje- nega prebivalstva. S svojo odločno in- tervencijo je odstranil ncdostatke vseh vrst. Zgradili so sole in bolnice in prvi- krat v zgodovini te države so posvetili potrebno pozornost higienskim razme- ram. Uvedli so odločno borbo proti bo- leznim, ki so stoletja razsajale po Tur- čiji. Kemal Ataturk je uvedel dobro organizirano propagando v korist jav- ne higiene. Tako je na primer odredil, da se upo- rabljajo priporočila za borbo proti ma- lariji, ki jih je izdala komisija Društva narodov za malarijo: za zaščito je tre- ba jemati v sezoni mrzlic dnevno 0.40 grama kinina, za zdravljenje v pravem smislu pa je treba jemati dnevno 1 do 1.30 grama kinina 5 do 7 dni. Omenje- na knrnisija za malarijo poudarja v svojem leta 1938. objavljenem poročilu na strani 129. dejstvo, da neškodljivost kinina omogoča, da z njim ravna tudi podrejeno osebje brez stalnega zdrav- niškega nadzorstva. Takšno stalno nad- zorstvo pa je potrebno pri uporabi sin- tetičnih sredstev. Ni bilo treba dolgo čakati, da so se pojavili rezultati takšnega dela: iz pro- padajoče države je Kemal Ataturk u- stvaril mlad narod, poln življenja, ki častno drži svoje mesto med evropskimi in azijskimi narodi. Ali je torej čudno, da želi turški na- rod postaviti spomenik v cast tega mo- ža, kateremu toliko dolguje, da bi vc- dcli tudi potomci, kaj je storil za svojo državo ? Ankarski mavzolej bo predstavljal način izražanja hvaležnosti, ki jo ves turški narod čuti do svojega bivšega predsednika Kemala Ataturka. Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga ur zfafa srebrnine opSIfca itd. Celie Gfavnj Izkušcn optik na razpolago! VERITAS Generalno Zcstopstvo in skladišče Anton Bremec Celi & Iščejo se zastopniki Kadar izpraznjujete Vaše podstrešie, se spomnite, da najbolje vnovčite vse stare predmete pri tvrdki Josip Uršič, Cel/e, Narodni dom Kupujem ' staro žclezo, kovinc, krojaške odrezke, cunje, CrepinJG po n a j v i S j i ceni V. G/umac, Cefje. Krekova ccsta. Hisat se pro do na Cesti na grad St. 60. Vpraša se pri g. Reicherju. Dvosobno stanovanje s kopalnico, na Krekovi cesti 11 a v Celju, SG odda s 1. deccmbrom 1940. Vprašati v upravi »Nove dobe«. Mizni štedilnik in staro sobno peč prodam. Ključav- ničar Miloš Künar, Cclje, Gregorči- ulica 4. Učenec iz boljše hi5e, stanujoč v Celju, se iščc za večje avtomehanično podjetjp. Po- nudbe na upravo lista pod >Takoj«. ČASOPISNI BK PAPIR m r o d et J o uprava „Nove dobe"! Celiska posoülnica d. d. Celie (Narodni dom) Telefon 22 • PoštnS ček. račun 10.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11» Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posle n a j kul a n t n e j e Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju