URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
V LJUBLJANI dne 17. decembra 1953
Številka 43
VSEBINA:
141. Pravilnik o šolanju vajencev gostinske stroke in o ustanovitvi osrednjega sklada za strokovno vzgojo vajencev gostinske stroke
Odloki ljudskih odborov:
489.	Odlok o poklicni gasilski četi v mestu Ljubljani.
490.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v mestu Ljubljani.
491.	Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve v okraju Ljubljana okolica.
492.	Odlok o nadzorstvu nad obnovo sadovnjakov v okraju Ljubljana okolica.
493.	Odlok o uvedbi taks in prometnega davka v okraju Postojna.
494.	Odlok o dodatnem proračunu za leto 1953 v okraju Sežana.
495.	Odlok o določitvi pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo v okraju Šoštanj.
496.	Odlok o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v okraju Tolmin.
497.	Odlok o spremembah odloka o vpeljavi taks in prometnega davka v mestu Kamniku.
498.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v Novi Gorici.
499.	Odlok o razglasitvi 18. decembra za občinski praznik Škofje Loke.
500.	Odlok LO MO Tržič o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja na dražbi.
— Popravek.
141.
Na podlagi 26. in 28. člena uredbe o vajencih (Uradni list FLRJ, št. 39-478/52) in 89. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS
PRAVILNIK
o šolanju vajencev gostinske stroke in ustanovitvi osrednjega sklada za strokovno vzgojo vajencev gostinske stroke
1.	člen
Vajenci gostinske stroke se vzgajajo praviloma v gostinski šoli internatskega tipa in z delavnico za praktični pouk.
2.	člen
Vsa gostinska podjetja in obrati na območju Ljudske republike Slovenije morajo sorazmerno prispevati k vzdrževanju gostinske šole po tem pravilniku.
3.	člen
Gostinska podjetja in obrati morajo plačevati v osrednji sklad za strokovno vzgojo vajencev gostinske stroke prispevek; višino tega prispevka določi vsako leto državni sekretar za gospodarstvo LRS.
Za šolsko leto 1953/54 se določi prispevek za osrednji sklad za strokovno vzgojo vajencev gostinske stroke v višini 2 u/0o (dveh promile) od prometa gostinskih storitev.
Ta prispevek morajo podjetja oziroma obrati plačati najpozneje do 5. v mesecu za pretekli mčsec.
4.	člen
Neplačani prispevki se izterjajo po predpisih, ki veljajo za administrativno izvršbo.
5.	člen
Osrednji sklad za vzgojo vajencev gostinske stroke se ustanovi pri Gostinski zbornici LRS in se njegova sredstva lahko uporabijo izključno le za vzdrževanje gostinske šole ter za izboljšanje razmer za vzgojo kvalificiranih in visoko kvalificiranih gostinskih delavcev.
6.	člen
Gostinska šola in internat, v katerem stanujejo učenci gostinske šole, prejemata potrebne zneske po predračunu dohodkov in izdatkov kot dotacijo iz osrednjega sklada.
7.	člen
Vajenci, ki so v uku v gostinskih podjetjih in obratih ob uveljavitvi tega pravilnika, ostanejo v obratih, sredstva za njihovo vzdrževanje (nagrade vajencev) ter izpopolnjevanje v tečajih, ki jih priredi Gostinska zbornica LRS, pa se plačajo iz osrednjega sklada.
8.	člen
Prispevke, določene v 3. členu tega pravilnika, morajo gostinska podjetja in obrati plačevati od 1. oktobra 1953 dalje.
9.	člen
Nadzorstvo nad uporabo sredstev osrednj*ega sklada opravlja Državni sekretariat za gospodarstvo LRS.
St. 1/1-1870/1-53
Ljubljana, dne 4. novembra 1953.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
Odloki ljudskih odborov
489.
Na podlagi 1. odstavka 23., 1. odstavka 70. in 118. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin ter 1., 3. in 6. člena uredbe o nazivih in plačah gasilskih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 1-2/53) izdaja mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane po sklepu seje mestnega zbora dne 17. novembra 1955
ODLOK
o poklicni gasilski četi
1.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ustanovi se poklicna gasilska četa.
Četa se imenuje »Poklicna gasilska četa glavnega mesta Ljubljane«.
Četa je tehnična enota mestnega ljudskega odbora, vodi jo neposredno načelnik tajništva za notranje zadeve.
2.	člen
Četa ima tele naloge:
1.	gasi požare in pomaga reševati življenje ljudi in premoženje pri elementarnih in drugih nesrečah;
2.	nadzira izvrševanje protipožarnih predpisov;
3.	straži v gledališčih in na drugih krajih, kjer je to potrebno iz požarnih varnostnih ozirov;
4.	sodeluje s prostovoljnimi gasilskimi društvi in jim pomaga, zlasti pri njihovem strokovnem usposabljanju;
5.	prireja tečaje in poljudna predavanja z namenom, da spoznajo državljani pomen pravilnega izvajanja požarnih varnostnih ukrepov in gasilske službe.
3.	člen
Četo sestavljajo poklicni gasilci, ki so uslužbenci mestnega ljudskega odbora.
Člane poklicne gasilske čete namešča in razrešuje predsednik mestnega ljudskega odbora po predlogu tajništva za notranje zadeve.
Osebni in stvarni izdatki za vzdrževanje čete gredo v breme mestnega ljudskega odbora.
4.	člen
Za člana čete sme biti nameščen samo tisti, ki izpolnjuje pogoje iz 19. člena zakona o državnih uslužbencih LRS, je odslužil obvezni vojaški rok ih ni star nad 30 let.
• Kdor je prebil nad 5 let kot aktivni gasilec v industrijski gasilski enoti ali v enoti prostovoljnega gasilskega društva ali je za gasilsko službo sicer strokovno usposobljen, je lahko sprejet za člana čete, čeprav je star nad 30 let.
S posebnim zdravniškim pregledom se ugotovi, ali je kandidat telesno dobro razvit, duševno in telesno zdrav za opravljanje gasilske službe.
Poklicni gasilci so lahko samo moški.
5.	člen
Člani čete, ki niso oženjeni ali so vdovci brez otrok ali so razvezani pa brez otrok kak t tudi oženjeni, katerih družina ne živi v mestu Ljubljani, morajo stanovati v mestnem gasilskem domu. V tem
primeru imajo člani čete pravico do brezplačnega stanovanja, kurjave in razsvetljave.
Člani čete, ki ne stanujejo v mestnem gasilskem domu, morajo stanovati v bližini tega doma.
6.	člen
Član čete se sme premestiti na delo v drugo organizacijsko enoto le takrat, če postane zaradi bolezni ali poškodbe nesposoben za gasilsko službo ali če so tehtni razlogi, zaradi katerih ne more opravljati gasilske službe.
7.	člen
Člani čete imajo pravico do službene obleke in obutve. V službi morajo nositi službeno obleko in znake, ki označujejo njihov položaj v četi.
Natančnejše predpise o kroju, barvi in sestavnih delih obleke, o njeni uporabi in o drugih znakih gasilske čete izda svet za notranje zadeve po predlogu načelnika tajništva za notranje zadeve.
8.	člen
V	četi so tile položaji: poveljnik čete, namestnik poveljnika čete, vodnik,
desetar.
Člane čete razvrsti na položaje predsednik mestnega ljudskega odbora po predlogu načelnika tajništva za notranje zadeve, upoštevajoč sposobnosti posameznega člana.
II.	DELOVNA MESTA
9.	člen
V	četi so tale delovna mesta:
a)	poveljnik čete,
b)	namestnik poveljnika čete,
c)	vodniki, č) desetarji,
d)	gasilci,
e)	telefonist,
f)	pisarniški uslužbenec,
g)	snažilka.
III.	NAZIVI IN RAZVRSTITEV V PLAČILNE RAZREDE
10.	člen
V četi so nazivi, ki se razvrstijo v tele plačilne razrede:
A
Gasilec ....... XVIII., XVII., XVI. in XV. plačilni
razred.
B
Višji gasilec......XVII., XVI., XV. in XIV. pla-
Čllui	7T,pH
Nižji gasilski tehnik.......XIII., XII. in XI. pla-
čilni razred.
C
Gasilski tehnik.......XV., XIV., XIII., XII. in XI.
plačilni razred.
Višji gasilski tehnik....... XI., X. in IX. plačilni
razred.
Za naziv gasilca se zahteva osnovna šolska izobrazba, za naziv višjega gasilca ali nižjega gasilskega tehnika nepopolna srednješolska ali njej enaka strokovna izobrazba, za naziv gasilskega tehnika in višjega gasilskega tehnika pa popolna srednješolska ali njej enaka strokovna izobrazba.
Za gasilca, ki opravlja delo pisarniškega uslužbenca, se zahteva usposobljenost za naziv pomožnega pisarniškega referenta po pravilniku o nazivih in plačah pisarniških uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 16/52).
Član čete, ki je na položaju poveljnika čete, se lahko razvrsti in napreduje v višji plačilni razred od IX., če ima ali si pridobi višjo strokovno izobrazbo.
11.	člen
Za člane čete so po trije periodični poviški v XV., XIV., XI. in IX. plačilnem razredu.
Periodični poviški znašajo mesečno:
v XV. plačilnem razredu 300 dinarjev, v XIV. plačilnem razredu 400 dinarjev, v XI. plačilnem razredu 500 dinarjev in v IX. plačilnem razredu 600 dinarjev.
Periodični poviški se dajejo po uradni dolžnosti po vsakih treh letih efektivne službe.
IV.	PRIPRAVNIŠKA DORA
12.	člen
Za nazive gasilca, višjega gasilca in gasilskega tehnika je pripravniška doba, ki traja 3 leta.
Pripravnik lahko dela strokovni izpit, ko dopolni dve leti pripravniške dobe.
Pripravnik se postavi v začetni plačilni razred naziva, za katerega se pripravlja. Ko napravi strokovni izpit in dopolni pripravniško dobo, se postavi v naziv, za katerega se je pripravljal, ter napreduje v prvi višji, razred tega naziva.
V.	NAPREDOVANJE
13.	člen
Gasilec napreduje lahko v naziv višjega gasilca, če ima najmanj 9 let službe kot gasilec, vštevši pripravniško dobo, in napravi strokovni izpit za višjega gasilca.
Višji gasilec napreduje lahko v naziv nižjega gasilskega tehnika, če ima najmanj 9 let službe kot višji gasilec, vštevši pripravniško dobo, in napravi strokovni izpit za nižjega gasilskega tehnika.
Nižji gasilski tehnik lahko napreduje v naziv gasilskega tehnika, če ima najmanj 9 let službe kot nižji gasilski tehnik in napravi strokovni izpit za gasilskega tehnika.
Gasilski tehnik napreduje lahko v naziv višjega gasilskega tehnika, če ima najmanj 9 let službe kot gasilski tehnik, vštevši pripravniško dobo, in napravi strokovni izpit za naziv višjega gasilskega tehnika.
Kdor napreduje po določbah prednjih odstavkov v višji naziv, se uvrsti v prvi višji plačilni razred tega naziva.
Pisarniški uslužbenec napreduje po predpisih pravilnika o nazivih in plačah pisarniških uslužbencev.
VI. DODATKI
14.	člen
Za položaje poveljnika čete, namestnika poveljnika čete in vodnika se določijo položajni dodatki v mesečnih zneskih:
a)	za poveljnika čete	1.000 do 1.500 din
b)	za namestnika poveljnika
čete	700 do 1.200 din
c)	za vodnike	500 do 800 din
Položajni dodatek se izplačuje mesečno vnaprej in pripada od prvega dne naslednjega meseca po prevzemu dolžnosti do konca meseca, v katerem je bil uslužbenec razrešen dolžnosti, s katero je združen položajni dodatek.
Višino položajnega dodatka določi na predlog načelnika tajništva za notranje zadeve predsednik mestnega ljudskega odbora.
15.	člen
Člani čete prejemajo posebni dodatek od 500 do 3000 dinarjev mesečno.
Višino tega dodatka določi predsednik mestnega ljudskega odbora po predlogu načelnika tajništva za notranje zadeve v mejah iz prednjega odstavka glede na nevarnost, s katero je združeno opravljanje službe, večje napore, nadurno in nočno delo, ki ga član čete opravlja.
VII. DELO
16.	člen
Služba v četi se opravlja v izmenah 24—24 ur ne glede na nedelje in praznike.
V izrednih primerih (velik požar, več požarov na različnih krajih, elementarna nesreča itd.) morajo člani čete biti na razpolago poveljniku ne glede na to, ali so v službi ali ne.
Član čete, ki želi v prostem času oditi iz službenega kraja, mora imeti za to dovoljenje pristojnega starešine. Svoj odhod mora prijaviti službujočemu starešini in navesti kraj, kamor odhaja, vrnitev v službeni kraj pa prijaviti.
17.	člen
Če v službenem času ni gasilske akcije, so člani čete zaposleni v delavnicah doma pri čiščenju ali popravljanju vozil, orodja in opreme ali pa se strokovno izobražujejo po učnem načrtu, ki ga določi načelnik tajništva za notranje zadeve.
Člani čete se ne smejo uporabljati za dela, ki niso v zvezi z gašenjem ali reševanjem in se tudi ne smejo zaposliti izven delavnic oziroma gasilskega doma.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Člani LM, ki so na dan uveljavitve tega odloka v gasilski službi, se prevedejo v nazive, ki jim gredo po predpisih tega odloka in uredbe o nazivih in plačah gasilskih uslužbencev.
Članu čete, ki je neposredno prevzet v službo mestnega ljudskega odbora, se priznajo prejemki po
10.	členu tega odloka, poleg tega pa mu pripada razlika med novo temeljno plačo in temeljno plačo, ki jo je imel kot član ljudske milice.
19.	člen
Svet za notranje zadeve mestnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda na podlagi tega odloka posebna pravila o notranji ureditvi in delu poklicne gasilske čete, pravilnik o službeni obleki, obutvi in oznakah v. poklicni gasilski četi, kakor tudi pravilnik o strokovnih izpitih iz 12, in 13. člena tega odloka.
20.	člen
491.
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Tajn št. 1574/53
Ljubljana, dne 17. novembra 1953.
Predsednik MLO: Dr. Heli Modic 1. r.
490.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 31. oktobra 1953 na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi s 24. točko odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14/85/53) sprejel
ODLOK
o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Ljubljana okolica
Na temelju 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o /olitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 51-102/52) izdaja mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane po sklepu XVII. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 4. decembra 1953
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 8., 24., 35., 46., 48. in 54. volilni enoti za volitve v mestni zbor mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane.
2.	člen
Ker so odborniki mestnega zbora za 8., 24., 35. in 46. volilno enoto Brezar Stana, Stadler Franc, dr. Be-nigar Jože in Škraba Rado uslužbenci organa za notranje zadeve, odbornik za 54. volilno enoto Vodopija Janko pa pomočnik okrožnega javnega tožilca v Ljubljani, ne morejo več biti odborniki mestnega ljudskega odbora in jim mandat po sklepu mestnega zbora preneha.
3.	člen
Ker se je odbornik mestnega zbora za 48. volilno enoto Klanjšek Jože zaradi premestitve iz Ljubljane odpovedal mandatu, mu je mandat po sklepu mestnega zbora prenehal.
4.	člen
Nadomestne volitve za 8., 24., 35., 46., 48. in 54. volilno enoto na območju mesta Ljubljane bodo v nedeljo dne 24. januarja 1954.
5.	člen
i.	člen
Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve:
a)	plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od imetja ali dohodka družinske skupnosti bolnika ne presega 150 din letno na družinskega člana;
b)	šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko indicirano preventivno zobno zdrav-1 jenje;
c)	bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnici, pa brezplačnost ni odrejena v predpisih višjih organov;
č) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano;
d)	bolniki za zdravljenje v bolnišnici, če se je šele naknadno ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, glede katere so bili napoteni v bolnico.
2.	člen
Osebam, ki imajo imetje ali dohodek, od katerega se plača davek, se določi delna oprostitev od plačevanja za zdravstvene storitve po tejle lestvici:
Bolnik plača od predpisane zdravstvene storitve
25%
50%
75%
Ce znaša davčiii predpis od imetja ali dohodka na družinskega člana letno
151 din do 300 din 301 din do 450 din 451 din do 600 din
Ce znaša davčni predpis od imetja ali dohodka na družinskega člana bolnika 601 din ali več, plača bolnik polni znesek za zdravstveno storitev.
Odlok o razpisu nadomestnih volitev z dne 4. XII. 1953, s katerim so bile nadomestne volitve razpisane v nedeljo dne 20. XII. 1953 se s tem razveljavlja.
6.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v 8., 24., 35., 46., 48., in 54. volilni enoti.
Tajn št. 2192/53
Ljubljana, dne 4. decembra 1953.
Predsednik MLO:
Dr. Heli Modic 1. r.
3.	člen
Ne glede na davčni predpis se popolnoma ali deloma oproščajo od plačevanja zdravstvenih storitev osebe, ki bi bile zaradi trenutnih slabih socialnih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogrožene, ako bi morale plačevati stroške za zdravstveno storitev v delnem ali polnem obsegu.
4.	člen
Prevoznih stroškov za prevoze z reševalnimi vozili so oproščeni popolnoma:
a)	bolniki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, kadar je zdravljenje v bolnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih;
b)	osebe, ki so navedene v točkah a) c), č) in d)
1.	člena tega odloka, toda le s pogojem, da je odredil prevoz pristojni zdravnik.
5.	člen
Kot zdravstvene storitve je po tem odloku razumeti tale zdravstvena opravila:
a)	zdravniška pomoč v ambulanti in na domu bolnika,
b)	zdravniška pomoč in oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in v vseh drugih zdravstvenih ustanovah,
c)	prejemanje zdravil in sanitetnega materiala,
č) izjemoma in po prosti presoji sveta za ljudsko ’
zdravstvo in socialno politiko OLO v vsakem posameznem primeru prejemanje ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdravljenje ter specialni zdravniški pregledi.
6.	člen
Olajšave in oprostitve po 1. in 2. členu tega odloka se priznavajo upravičencem le na podlagi posebnega potrdila o upravičenosti. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se lahko potrdilo predloži najkasneje 8 dni po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev.
7.	člen
Potrdilo o upravičenosti do popolne ali delne oprostitve od plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene okolnosti in razloge za oprostitev kakor tudi obseg oprostitve (t. j. ali gre za popolno ali delno oprostitev), izda:
a)	za osebe iz točke a) 1. člena in za osebe iz 2. člena tega odloka tajnik pristojnega občinskega ljudskega odbora;
b)	za vse druge osebe pristojni zdravnik.
Obrazec potrdila predpiše svet za ljudske zdravstvo in socialno politiko OLO.
8.	člen
Odločbo o popolni ali delni oprostitvi od plačevanja za opravljeno zdravstveno storitev po 3. členu tega odloka izda na predlog sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pristojnega občinskega ljudskega odbora svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO.
9.	člen
Proti odklonitvi zaprošenega posojila je dopustna pritožba na svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO po splošnih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po prejemu pismenega sporočila, da je prosi !ru prošnja odklonjena.
Proti odločbi po 8. členu tega odloka pritožba ni dopustna.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 13701/1-53
• Ljubljana, dne 31. oktobra 1953.
Predsednik OLO:
Miha Berčič 1. r.
492.
Da bi se sadovnjaki obnavljali v skladu z rajoni-zacijo in sadnim izborom, to je strokovno pravilno in gospodarsko napredno, je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zve*i z 8. členom temeljnega zakona o prekrških na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 31. oktobra 1953 sprejel
ODLOK
o nadzorstvu nad obnovo sadovnjakov na območju okraja Ljubljana okolica
1.	člen
Sadovnjaki vseh sektorjev lastništva se smejo na novo saditi in obnavljati le na podlagi poprej izdelanih načrtov, ki morajo biti skrbno pripravljeni ter strokovno in gospodarsko izdelani in ki jih potrdi svet za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica.
2.	člen
V ta namen se pri svetu za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica ustanovi posebna strokovna komisija za nadzorstvo nad obnovo sadovnjakov.
Naloga komisije je, da strokovno in gospodarsko pregleda in revidira zasaditvene in obnovitvene programe ter načrte in stavi primerne predloge svetu za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica.
Strokovna komisija šteje pet članov, ki morajo biti sadjarski in kmetijski strokovnajki. Člani komisije so lahko uslužbenci OLO Ljubljana okolica ali tudi druge osebe.
3.	člen
Pri novi saditvi kakor tudi pri obnovi sadovnjakov se smejo saditi samo tiste sadne vrste, ki jih določi komisija za obnovo v posameznih proizvajalskih območjih.
4.	člen
Zasaditveni načrt mora obsegati vse elemente in detajle, ki so potrebni za pravilno obnovo oziroma novo zasaditev sadovnjakov.
Zasaditvenemu načrtu je treba priložiti:
a)	proračun obnove oziroma nove saditve,
b)	situacijsko skico zemljiški' parcel, ki so predmet obnove oziroma nove zasaditve.
Zasaditveni in obnovitveni programi in načrti marajo biti predloženi svetu za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica v potrditev najkasneje en mesec pred začetkom nameravanih zasaditvenih ali obnovitvenih del.
5.	člen
Izvršitev zasaditve oziroma obnove Sadovnjaka mora lastnik ali uživalec zemljišča sporočiti svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora; ta odredi, da komisija za obnovo izvedbo pregleda.
6.	člen
Ti predpisi ne veljajo:
a)	za neposredne ohišnice in vrtove;
b)	za ne s tanjene manjše nasade, pri katerih nt mogoča sodobna obdelava.
7.	člen
Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev:
a)	kdor začne z obnavljanjem in zasajevanjem sadovnjakov brez potrjenih zasaditvenih programov in načrtov;
b)	kdor zasaja drugačne sadne vrste, kakor jih je določila komisija za obnovo v posameznih proizva-jalskih območjih;
c)	kdor ne sporoči svetu za gospodarstvo OLO, da je dovršil obnovo oziroma zasaditev novega sadovnjaka.
Za upravni kazenski postopek in za izrekanje kazni je pristojen sodnik za prekrške OLO Ljubljana okolica.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 13561/1-53
Ljubljana, dne 31. oktobra 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
493.
Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko, predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) ter po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o uvedbi okrajnih taks in prometnega davka
I.	DEL: SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg taks in prometnega davka, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo v okraju Postojna še takse in prometni davek, ki so predpisani s tarifo v II. delu tega odloka.
2.	člen
Takse in prometni davek, ki se poberejo po določbah tega odloka, so proračunski dohodek okraja in občinskih proračunov. Uporabiti se smejo samo za komunalne gradnje (za vzdrževanje in zidanje stanovanjskih hiš, za zidanje zdravstvenih, prosvetnih in drugih zavodov in komunalnih objektov), za graditev cest, mostov in podobno.
Način uporabe do določen z okrajnim oziroma občinskim proračunom.
3.	člen
Od taks in prometnega davka, pobranih po določbah tega odloka, pripada okraju 41,20 %, občinam pa 58,80 %.
Delež teh dohodkov, ki se po prvem odstavku tega člena obstopi občinam, se razdeli na posamezne občine tako:
občini:	%	občini	%
Begunje	2,12	Knežak	4,77
Bloke	2,12	Loška dolina	2,63
Cerknica	2,12	Pivka	6,75
Dolane	1,46	Planina	1,06
Hruševje	1,26	Postojna	12,42
Ilirska Bistrica	7,94	Prem	8,87
Jablanica	2,90	Rakek	1,06
Jelšane	1,32	Skupaj	58,80
Takse se plačujejo v posebnih lokalnih taksnih znamkah. Ce stranka teh znamk (taksnih) ne more nabaviti, plača takso v gotovini, uslužbenec, ki takso pobere, pa mora nabaviti lokalne taksne znamke in jih uničiti na spisu.
Dokler taksne znamke ne bodo tiskane, se plačujejo takse v gotovini. Prometni davek se plačuje v gotovini.
#	5. člen
V primerih, ko je priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse oziroma prometni davek, ki so predpisani v tem odloku.
Takse in -prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji o tem vzajemnost (reciprociteta).
6.	člen
Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 68-485/46), uredbe o davku od prometa proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 24-267/47) in uredbe o tarifi prometnega davka (Uradni list FRLJ, št. 1-1/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabljajo tudi glede taks in prometnega davka, predpisanih s tem odlokom, kolikor ni v tem odloku drugače določeno.
7.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Za izvrševanje tega odloka skrbi načelnik oddelka za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
II.	DEL: TARIFA A. Takse
Tar. št. 1
Za vloge, ki se naslovijo na okrajni ali občinski ljudski odbor:	din
a)	za vsako vlogo, razen za pritožbe	20
b)	za vsako pritožbo	90
Tar. št. 2
Za vse odločbe, ki jih izda okrajni ali občinski ljudski odbor, razen za odločbe, ki spadajo pod ta'r. št. 5, 6, 7, 11, 13, 14 in 15	75
Tar. št. 3
Za vsa potrdila, ki jih izda okrajni ali občinski ljudski odbor:
a)	za potrdila, razen za živinske potne
liste	50
b)	potrdilo o lastnini in zdravju živine (živinski potni listi) in za prenos lastnine na kupca:
za drobnico, od glave	10
za vso drugo živino, od glave	50
Tar. št. 4
Za odhod uslužbencev okrajnega ali občinskega ljudskega odbora na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali neznatne vrednosti, in sicer s
a)	za pregled stavbišč	ali	prostora za	din
napravo	200
b)	za pregled vse zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje:
do 5 prostorov	100
od 6 do 20 prostorov	200
nad 20 prostorov	500
c)	za vsako pot uslužbencev izven uradnih prostorov na zahtevo zasebnikov,
ne glede na število uslužbencev	100
Tar. št. 5	\
Za odločbe, s katerimi se dajejo dovoljenja za gospodarske dejavnosti, se plača:
1.	za vsako trgovsko poslovalnico na
debelo	1.200
2.	za vsako trgovsko poslovalnico na
drobno	720
3.	za trgovanje brez stalnega	sedeža	720
4.	za agenturske, komisijske obrate in
trgovska zastopstva ter druge posredniške obrate	4.800
5.	za odpremniška (špediterska) podjetja 2.400
6.	za prevoznike z živalsko vprego in
ročne prevoznike	720
7.	za gradbene obrate	2.400
8.	za industrijske obrate	3.600
9.	za zasebne poslovalnice odvetnikov,
zdravnikov, inženirjev, živinozdravni-kov, geometrov, babic in podobnih prostih poklicev	480
10.	za proizvodnjo umetnih mineralnih
voda	4.800
11.	za gostinske obratovalnice:
a)	za restavracije, gostilne (ljudske
kuhinje), v katerih ne točijo alkoholnih pijač	4.800
b)	za restavracije s pijačami, kavarne, krčme, točilnice, kleti	12.000
c)	za hotele	2.400
d)	za penzione in prenočišča	1.200
e)	za bare	48.000
f)	za mlekarne in obrate, v katerih
točijo samo čaj in kavo	1.200
12.	za zavode za stavo	24.000
13.	za podjetja za prevoz potnikov*	in
blaga:
a)	avtobusna	1.200
b)	avtotaksije	600
c)	fiakerska	240
14.	za dimnikarje	600
15.	za podjetja za čiščenje:
a)	jam in kanalov	240
b)	za dezinfekcijo in dezinsekcijo	480
16.	za starinarnice	720
17.	za trgovine z orožjem, municijo, raz-
strelivom, kakor tudi za obrtne obrate, ki proizvajajo orožje, municijo ali razstrelivo	960
18.	za odpiranje, prenos ali dajanje v
najem lekarne ali drogerije	1.200
19.	za proizvodnjo farmacevtskih preparatov	4.800
20.	za prodajalce monopolskih predmetov
na drobno	240
21.	za proizvodnjo električne energije	480
22.	za opravljanje bančnih in menjalnih
poslov	7.200
23.	za zastavljalnice in zavode za javne
dražbe	7.200
24.	za informacijske pisarne	12.000
25.	za potniške, turistične, pomorske, rečne in izseljenske agencije	3.600
26.	za pisarne za posredovanje kupoprodaje nepremičnin	12.000
27.	za	kinematografe	2.400
28.	za	carinske posrednike	7.200
29.	za	opravljanje tovarniške proizvodnje 24.000
30.	za	izvrševanje obrti:
a)	s stalnim sedežem	2.400
b)	brez stalnega sedeža	900
Pripombe:
a)	Taksi pod točkami 3. in 30.b) morata biti plačani za vsako leto, v katerem želi upravičenec opravljati trgovino oziroma obrt.
Vse druge takse po tej tarifni številki se plačujejo enkrat za vselej.
b)	Takse po tej tarifni postavki morajo biti plačane tolikokrat, kolikor strok je obseženih v dovoljenju.
c)	Za dovoljenje za delo v pomožnem lokalu (podružnici, pomožni delavnici itd.) se plača ista taksa kot za glavno obratovalnico.
Tar. št. 6
Za potrjevanje pogodb in drugih listin se plača:	din
1.	za potrditev vseh listin:
za prvo polo	40
za vsako nadaljnjo polo	25
Pripomba I.
Če se potrjuje več izvodov iste listine, potem se za prvi izvod plača taksa iz te tar. št., za vsak nadaljnji izvod pa po 40 din od izvoda, ne glede na število strani.
Pripomba II.
Če se potrjuje samo podpis, se plača za potrditev vsakega podpisa ali pečata taksa 25
2.	za potrditev cenitve	250
3.	za potrditev vseh poslovnih knjig (tr- * govskih, bančnih in podobnih), od lista 250
Pripomba:
Te takse so oproščene knjige, ki jih vodijo zasebniki izključno le zaradi potrebe državne administracije (trošarinski dnevnik, knjige o prometnem davku, knjiga o prometu deviz in valut in podobno).
4.	za gotrditev načrta, kopiranega od državnih organov, če to prosijo zasebniki 500
5.	za potrditev pogodbe pri državnih organih:
a) na novo sklenjenih pogodb, katerih
vrednost znaša;
do	10.000	din	75
od	10.000	do	50.000	din	150
od	50.000	do	150.000	din	300
od	150.000	do	.250.000	din	500
preko 250.000 din	Vi %
din
Ce je vrednost neocenljiva	125
b)	za potrditev nadaljevalnih pogodb se plača 50% takse iz točke a) te • tar. številke.
c)	za potrditev pooblastila	45
Pripomba:
Ta taksa se ne plača za potrditev učne pogodbe po zakonu o vajencih.
6. za potrditev heliografskega načrta
(risbe) s platna, od m2	.	100
7.	za prepise uradnih listin ali dokazil, ki se opravljajo v državnih uradih:
a)	kadar jih prepišejo zasebniki, od
polovice pole izvirnika	10
b)	kadar jih prepišejo državni organi,
od polovice pole izvirnika	50
c)	kadar državni organi prepišejo listine ali dokazilo v tujem jeziku,
od pol pole izvirnika	100
Tar. št. 7
Za odločbe o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen okrajni sodnik za prekrške, se plača	250
Tar. št. 8
Za glasbo v gostinskih in podobnih javnih lokalih, če se ne pobira vstopnina, se plača:
a)	za glasbo, v trajanju do enega dne	200
b)	za glasbo, ki se izvaja ob določenih
dneh ali prilikah, vendar več kot enkrat na mesec, mesečno	500
Tar. št. 9
Za uporabo pločnika in drugih javnih površin v pridobitvene namene plačajo:
gostinski obrati, letno od m2	10
lastniki malih stojnic, dnevno	50
lastniki velikih stojnic, dnevno	200
lastniki stalnih stojnic, letno	2.000
kioski, letno	3.000
vrtiljaki, dnevno	100
čistilci čevljev, letno	1.000
Pločnik in drugi javni prostori morejo biti uporabljeni le po poprejšnji prijavi, ob kateri mora biti plačana tudi taksa. Ob prireditvah družbenih organizacij jim sme načelnik oddelka za gospodarstvo OLO dovoliti znižanje te takse za 10—80%.
Ttft. št. 10
Za reklame, ki jih zaradi materialnih koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na ograjah, na vozilih za javni promet ali v njih, izložbenih oknih in podobno, se plača taksa, ki znaša glede na ve-
likost reklame:
do Va m2	400
do 1 m2	•	800
do 4 m2	1.500
nad 4 m2	2.500
Tar. št. 11
Za registracijo motornih vozil se plača taksa, ki znaša na leto:
za vsak avtomobil, avtomobilski priklopnik, avtobus in trolejbus	2.000
za vsako motorno kolo s priklopnikom ali brez njega	1.000
Tar. št 12
Za ponudbe na ofertalnih licitacijah pri državnih uradih in zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah se plača taksa, ki znaša glede na vrednost dela, za katero se daje ponudba:
za vrednost do	20.000 din	500
za vrednost do	100.000 din	1.000
za vrednost do	500.000 din	2.000
za vrednost do 1,000.000 din		3.000
za vrednost nad	1,000.000 din poleg 3.000	
še 0.015% od	vrednosti.	
Pripomba: Takso mora plačati ponudnik najpozneje ob začetku dražbe.
Tar. št. 13
Za dovoljenje za kopanje peska, kamenja, zemlje in za žganje apna se plača taksa,
ki znaša:
za kopanje peska 500 za kopanje gramoza 400 za kopanje kamenja 200 za kopanje zemlje 500 za žganje apna 500
Ta taksa se plača za dovoljenje, katerega veljavnost traja mesec dni po izdaji. Za celoletno dovoljenje se plača taksa v šestkratnem znesku gornjih postavk.
lar. št 14
Za dovolitev podaljšanja obratovalnega časa v gostinskih obratih se plača za en večer 500
Taksni zavezanec je gostinski obrat, ki mora takso vplačati ob izdaji dovoljenja.
Tar. št. 15
Za dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač se plača	500
Tar. št. 16
Za vsak biljard, za vsak paket igralskih, kart, za balinišča, kegljišča in podobne igre, ki so v gostinskem obratu na razpolago gostom, razen za šah, se plača letno 1.000 din.
Taksni zavezanec je gostinski obrat, ki mora vplačati takse najpozneje v mesecu dni po nabavi oziroma po začetku poslovnega leta.
B. Prometni davek'
Tar. št. 1
Od potrošnje alkoholnih pijač pri gostinskih podjetjih in obratih se plača 3% od prodajne cene.
Tar. št. 2
Od vstopnic za kinematografske predstave, za fizknlturne in druge prireditve, h katerim je dovoljen vstop proti vstopnini, za veselice, za vrtiljake, cirkuške predstave, modne revije, artistične nastope in podobno se plača 5% od cene za vstopnico.
Pripomba: Od kulturno umetniških prireditev se ta davek ne plača.
Tar. št. 3
Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača 10% od stopenj, ki jih predpisuje uredba o tarifi prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 1/53),
Tar. št. 4
Za klanje živine	se	plača:	din
za drobnico, od	glave	50
za drugo živino,	od	glave	100
Pripomba: Davčni zavezanec je tisti, ki izvrši zakol proti plačilu v denarju ali naravi. Plačilna obveza nastane s trenutkom, ko prejme plačilo. Ta davek se ne plačuje za klanje prašičev in drobnice za domačo porabo.
Tar. št. 5
Od svetlobne neonske reklame se plača letno	500
Pripomba: Davčni zavezanec je koristnik reklame, ki mora tako reklamo priglasiti in plačati zanjo davek v 15 dneh po tem, ko začne uporabljati to svetlobno reklamo.
Tar. št. 6
Od reklam v kinematografih se plača 5% od cene za objavo.
Tar. št. 7
Od oglasov v dnevnem tisku in periodičnih publikacijah se plača 2 % od cene za objavo.
Tar. št. 8
Od loterij in drugih iger na srečo se plača 10 % izdanih srečk oziroma plačanih vložkov, vendar s to omejitvijo, da davek skupno z odstotkom, ki se predpiše prireditelju po uredbi o loterijah v korist proračuna, ne sme znašati več kot 25%. Ta davek se plačuje tudi za tiste igre na srečo, ki jih dovoli zvezni ali republiški finančni organ.
Davčni zavezanec je prireditelj. Davčna obveza nastane ob koncu prodaje srečk in je davek plačljiv v 24 urah po koncu prodaje.
Tar. št. 9
Od garancijskih pisem, ki jih izdajajo banke, da se zavaruje izpolnitev določenih obveznosti, se plačuje 0,2% zneska, za katerega je dana garancija.
Tar. št. 10
Od najemnin za hiše ali dele hiš (stanovanja, poslovne prostore in drugo) in zakupnin za druge nepremičnine in pravice se plača prometni davek v odstotku, katerega višina je enaka stopnji prometnega davka po tarifi prometnega davka.
Št. 3482-7/38
Postojna, dne 22. septembra 1953.
Predsednik OLO: Miro Jelerčič 1. r.
494.
Na podlagi 25. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z 28. in 32. členom zakona o proračunih (Uradni list- FLRJ, št. 58-570/51) je okrajni ljudski odbor Sežana na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o dodatnem okrajnem proračunu za leto 1953
1.	člen
Dodatni okrajni proračun za leto 1953 s posebnimi prilogami obsega:
dohodke v znesku	4,780.000 din
izdatke v znesku	4,780.000 din.
Ta dodatni proračun se vključi v redni okrajni proračun za leto 1953 kot njegov sestavni del.
2. člen
V dohodkih po prvem členu so zapopadeni tudi dohodki okrajnih taks in prometnega davka po odloku o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka, št. 1-2176/17-53 z dne 8. avgusta 1953. Po določbi 3. člena tega odloka se dodeli 40% predvidenega dohodka iz tega naslova kot prispevek posameznim občinam, in sicer:
Od prometnega davka Od okrajnih taks
Občini	v odstotkih	v odstotkih
1. Crni kal	1,40	1,55
2. Divača	5,20	3,79
3. Dutovlje	3,40	3,73
4. Gradišče	1,40	2,31
5. Herpelje	4,40	3,28
6. Komen	3,40	3,24
7. Materija	2,00	2,78
8. Podgorje	1,00	1,46
9. Podgrad	4,40	3,21
10. Senožeče	2,20	2,73
11. Sežana	8,80	6,71
12. Štanjel	1,40	3,00
13. Vreme	1,00 3. člen	2,21
Prenose (virmane) dovoljuje med proračunskimi deli, razdelki, partijami in pozicijami odredbodajalec po 32. in 35. členu zakona o proračunih. O prenosu (virmanu) odloča odredbodajalec s posebno odločbo.
4.	člen
Uslužbenci računovodstva so za svoje delo odgovorni odredbodajalcu.
5.	člen
Ta odlok velja takoj.
Št. 1-3582/7-1953
Sežana, dne 18. novembra 1953.
Predsednik OLO:
Danilo Petrinja 1. r.
495.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 7. in 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59-693/52 in štev. 29-233/55) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na seji obeh zborov dne 20. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o določitvi pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo na območju okraja
Šoštanj
1.	člen
Uslužbencem in delavcem okrajnega ljudskega odbora Šoštanj in njegovih zavodov ter uslužbencem in delavcem občinskih ljudskih odborov in ljudskih odborov mestnih občin in njihovih zavodov se lahko določi povračilo stroškov za službena potovanja oziroma terensko delo v mejah okraja Šoštanj v obliki mesečnega pavšala.
2.	člen
Povračilo stroškov v obliki mesečnega pavšala pripada za opravljanje takih služb na terenu, ki se
stalno ponavljajo in ki terjajo povprečno na mesec najmanj 10 dni zunanjega dela.
3.	člen
Povračilo stroškov v obliki mesečnega pavšala pripada ob pogojih iz 1. in 2. člena tega odloka zlasti za opravljanje tehle služb na terenu:
1.	za inšpekcijsko in kontrolno službo,
2.	za službo s področja kmetijstva, gozdarstva in veterine,
3.	za službo izterjave davkov,
4.	za geodetsko službo,
5.	za službo s področja socialnega varstva, zdravstva in skrbništva ter
6.	za šofersko službo.
4.	člen
Pavšalno mesečno povračilo stroškov za službena potovanja oziroma terenska dela po tem odloku ne sme presegati 75 % od višine dnevnic, določenih za službena potovanja v mejah okraja Šoštanj.
5.	člen
Odločbe o priznanju mesečnega pavšalnega povračila stroškov za službena potovanja uslužbencem in delavcem izdaja starešina, pristojen za nastavitev.
f.
6.	člen
Pavšalno povračilo stroškov se plačuje za nazaj.
Uslužbenci, ki prejemajo pavšalno povračilo stroškov, morajo mesečno za nazaj predložiti opis uradnih potovanj in del, ki so jih opravili.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 5297/1-53
Šoštanj, dne 20. novembra 1953.
Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r.
496.
Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi z 2. členom uredbe o kmetijskih gospodarskih šolah (Uradni list LRS, št. 17/51) ter po predlogu sveta za prosveto in kulturo in sveta za gospodarstvo OLO Tolmin je okrajni ljudski odbor v Tolminu na skupni seji obeh zborov dne 14. XI. 1933 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol 1. člen
Da dobi kmečka mladina širšo, splošno in strokovno izobrazbo, se ustanovijo dvoletne kmetijske gospodarske šole v občinah: Bovec s sedežem v Bovcu, Kobarid s sedežem v Kobaridu, Tolmin s sedežem v Tolminu, Most na Soči s sedežem v Mostu na Soči, Cerkno s sedežem v Cerknem, Spod. Idrija s sedežem v Spod. Idriji, Grahovo s sedežem v Grahovem in v vaseh: Drežnica s sedežem v Drežnici, Pečine s sedežem v Pečinah, Bukovo s sedežem na Bukovem.
Šolski okoliš vsake ustanovljene kmetijske gospodarske šole bo določil svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru Tolmin.
2.	člen
Kmetijska gospodarska šola se ustanovi, če se priglasi za vpis najmanj 25 učencev. V šolo se lahko vpiše kmečka moška in ženska mladina, ki je končala osemletno obvezno šolanje.
3.	člen
Pouk v dvoletnih kmetijskih gospodarskih šolah je od 16. novembra do 16. marca naslednjega leta, dvakrat tedensko po pet ur, po predmetniku, ki ga bo predpisal svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru s sodelovanjem sveta za gospodarstvo pri OLO v Tolminu.
4.	člen
Voditelje šole in predavatelje gospodarskih kmetijskih šol bo imenoval okrajni ljudski odbor na predlog sveta za prosveto in kulturo pri OLO Tolmin.
5.	člen
Stroški za ustanovitev in vzdrževanje ter prejemki učnega osebja gredo v breme okrajnega ljudskega odbora Tolmin.
6.	člen
Pedagoško vodstvo in nadzorstvo nad poukom splošnih predmetov bo opravljal svet za prosveto in kulturo, nadzorstvo nad poukom strokovnih predmetov pa svet za gospodarstvo.
7.	člen
Odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-1783/9/1953
Tolmin, dne 14. novembra 1953.
Predsednik OLO: Franc Skok 1. r.
497.
Na podlagi 14. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/53) in 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) in po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je ljudski odbor mestne občine Kamnik na svoji seji dne 2. XI. 1953 sprejel
ODLOK
o spremembah odloka o vpeljavi taks in prometnega davka mestne občine
1. člen
Taksna tarifa v odloku o vpeljavi taks in prometnega davka mestne občine (Uradni list LRS, št. 56/53) pod tarifno številko 1 in 2 se spremeni tako, da se glasi:
din
1.	a) za vloge, ki se naslovijo na ljudski
odbor mestne občine, razen za pritožbe, se plača	20
b) za pritožbe, naslovljene na ljudski
odbor mestne občine, se plača	90
2.	Za vsako odločbo, ki jo izda ljudski odbor mestne občine, razen za odločbe pod
tar. št. 5 tega odloka, se plača	75
2. člen
Ta odlok velja od 2. novembra 1953.
St. PO 1256/6-53
Kamnik, dne 2. novembra 1953.
Predsednik LO MO: Alfred Janko 1. r.
498.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremem-bab in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) in 5. točke 120. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Gorica na 10. skupni seji odbornikov okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 20. novembra 1953 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v 35. volilni enoti OLO Gorica, ki je na območju mestne občine Nova Gorica
1.	člen
Ker je odborniku 55. volilne enote okraja Gorica Kr e tiču Slavku prenehal mandat po 5. točki 120. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, se razpisujejo v tej volilni enoti nadomestne volitve.
2.	člen
Nadomestne volitve bodo v nedeljo dne 17, januarja 1954.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS< in v volilni enoti št. 55 okraja Gorica.
Odlok začne veljati z dnem objave.
St. 5647/1-53
Nova Gorica, dne 20. novembra 1953.
Predsednik OLO:
Mirko Remec 1. r.
499.
Z ustanovnim sestankom OF 22. julija 1941 v Škofji Loki so bili podani temelji za ljudsko vstajo tega kraja. Prve organizirane skupine domačinov so v ilegali pripravljale teren za oborožen upor. Nemškemu okupatorju pa organizirane akcije zavednih ljudi niso bile povsem neznanč; začel je z nasiljem nad prebivalstvom in množile so se aretacije političnih delavcev in prvoborcev za OF. Vse večje oku- -patorjevo nasilstvo pa je rodilo pri domačinih odpor, kar je spontano privedlo do oboroženih spopadov in s tem so bili podani pogoji za ljudsko vstajo. V Škofji Loki se je formirala prva partizanska enota, ko je v decembrskih dneh 1941 odšlo s terena LO MO Škofja Loka v partizane nad 20 prvoborcev, ki so se že 18. decembra 1941 v Poljanskem in Cankarjevem bataljonu vključili v borbe proti okupatorjem in jim že takrat prizadeli občutne izgube. Prva večja vojaška akcija na tem terenu je bila tako znamenje ljudske vstaje in vse silnejšega oboroženega upora Škofje Loke proti nacističnim osvajalcem.
Zato je ljudski odbor mestne občine Škofja Loka na predlog mestnega odbora Zveze borcev Škofja Loka in na podlagi 1. odstavka 23. člena ter 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih
občin (Uradni list LRS, št. 19/90-52) na redni seji 19. junija 1953 izdal
ODLOK
o razglasitvi 18. decembra za občinski praznik mestne občine Škofja Loka
1.	člen
18. december se razglaša za občinski praznik mestne občine Škofja Loka
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 1847/1-53
Škofja Loka, dne 29. oktobra 1953.
Predsednik LO MO: Ivan Brodar 1. r.
500.
Na podlagi drugega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) in 3. člena uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53) je ljudski odbor mestne občine Tržič na seji dne 4. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja na dražbi
1
Eno- in dvostanovanjske hiše iz sklada splošnega ljudskega premoženja se na.območju ljudskega odbora mestne občine Tržič lahko prodajajo na podlagi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja ter na podlagi predpisov tega odloka.
2	v
Javne dražbe za prodajo teh hiš razpisuje in vodi po pooblastilu ljudskega odbora mestne občine Tržič posebna komisija, sestavljena iz treh občinskih odbornikov ter dveh strokovnjakov gradbene stroke. Enega izmed odbornikov imenuje ljudski odbor mestne občine za predsednika komisije.
3
Razpis dražbe se objavi v časopisih, na razglasnih deskah ter po zvočnikih.
4
Oglas o razpisu dražbe mora obsegati:
a)	kraj in čas začetka javne dražbe,
b)	kratek opis zgradb, ki se prodajajo, z natančnim opisom lege in navedbo zemljiškoknjižnih podatkov,
c)	izklicno ceno,
č) višino kavcije, ki se mora položiti pred dražbo,
d)	način in pogoje plačila kupnine.
Oglas mora biti objavljen vsaj 30 dni pred dražbo po 3. členu te odločbe. Najemnikom hiš, ki se prodajajo, se razpis dražbe pismeno sporoči.
5
Kupec mora pred začetkom dražbe položiti 15% izklicne cene kot kavcijo.
Predsednik komisije vodi dražbo in pozove ponudnike, naj predložijo ponudbe, šele potem, ko pre-
teče pol ure od časa, določenega za začetek dražbe. Dražba se nadaljuje, dokler se podajajo večje ponudbe. Ce to zahteva eden ali več ponudnikov, sme predsednik komisije dovoliti kratek čas za premislek.
Dražba se konča, če tudi po drugem pozivu v petih minutah nihče ne ponudi več. Na to mora predsednik komisije navzoče izrečno opozoriti.
Pred koncem dražbe mora predsednik še enkrat razločno naznaniti poslednjo ponudbo, nato pa skleniti dražbo.
6
Predsednik komisije pojasni po končani dražbi navzočim, da je mogoče oporekati dražbi in njenemu postopku. O vloženih oporekih odloča ljudski odbor mestne občine Tržič in izda dokončno odločbo o tem, ali se sprejme najvišji ponudek za stavbo oziroma ali se odkloni in razpiše ponovna dražba.
7
Ce na prvi javni dražbi ni ponudnikov za izklicno ceno, je čez mesec dni ponovna dražba. Če tudi na ponovni dražbi ni ponudnikov za izklicno ceno, sme ljudski odbor mestne občine Tržič skleniti, da se stavba proda izven dražbenega postopka za ceno, ki je največ za četrtino nižja od izklicne cene.
8
Kupec mora položiti četrtino kupnine v 15 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe. Preostali del kupnine mora položiti v gotovini v dveh enakih obrokih v dveh mesecih po podpisu kupoprodajne pogodbe. Gotovina, položena za varščino, se sme uporabiti za dopolnitev poslednjega obroka kupnine, če je izpolnil kupec vse druge' obveznosti iz dražbenih pogojev. Pristojbine, ki se morajo morebiti plačati za prenos nepremičnine, se ne vračunajo v kupnino. Vse stroške, ki nastanejo v zvezi s kupoprodajno pogodbo in prenosom nepremičnine, plača kupec.
9
Ce kupec o pravem času in redno ne poravna kupnine, se razpiše ponovna dražba nepremičnine ob kupčevih stroških in na njegovo nevarnost. Ponovna dražba se izvrši po določbah, ki veljajo za prvo dražbo. Ponovna dražba se ne izvrši, če položi kupec pred začetkom ponovne dražbe celotni ostanek kupnine z obrestmi in vsemi stroški vred. Če se doseže na ponovni dražbi cena, ki je nižja od cene, dosežene na prejšnji dražbi, je kupec, ki se je zamudil s plačilom kupnine, odgovoren z varščino, položenimi obroki kupnine in drugim svojim premoženjem za nastalo razliko, za stroške ponovne dražbe kakor tudi sicer za vso škodo, povzročeno z njegovo zamudo. Zamudni kupec nima pravice do zneska, za katerega presega kupnina, dosežena na ponovni dražbi, kupnino, doseženo na prejšnji dražbi.
10
Tisti, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju bodisi v sestavu narodnoosvobodilne vojske ali pa z organiziranim aktivnim delom počenši od leta 1941, 1942 ali 1943, družinski člani borcev, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju, vojaški vojni invalidi
in izseljenci povratniki lahko kupijo stanovanjsko hišo po določbah uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št. 51/1953) tudi na obroke. Odplačilni rok in višina obrokov z »šemi podrobnostmi se določi s kupoprodajno pogodboj ki jo mora potrditi ljudski odbor mestne občine Tržič na seji.
11
Najemnik hiše, ki se prodaja, mora zahtevo po 5. členu zvezne uredbe (Uradni list FLRJ, št. 17-101/53) o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja podati v osmih dneh po dražbenem postopku oziroma prodaji hiše izven dražbenega postopka.
12
Ljudski odbor mestne občine Tržič mora na seji skleniti kupoprodajne pogodbe za hiše iz sklada splošnega ljudskega premoženja, ki so bile prodane na javni dražbi ali izven dražbenega postopka. Sele ko podpišejo kupoprodajno pogodbo zakoniti zastopniki ljudskega odbora mestne občine Tržič, preide kupljena stanovanjska hiša v kupčevo last.
13
Denarna sredstva, ki se dobijo z odprodajo hiš, se položijo na poseben račun v Narodni banki v sklad za nove zgradbe in vzdrževanje stanovanjskih objektov na območju ljudskega odbora mestne občine
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 86-1451/23
Tržič, dne 16. septembra 1953.
Predsednik LOMO: Lovro Cerar 1. r.
POPRAVEK
V poročilih o izidu volitev ljudskih poslancev za Republiški zbor in Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 42-138/53 in št. 42-159/ 53) so pri tehnični pripravi za tisk izpadli nekateri rezultati, ki jih je treba vstaviti, in se v celoti pravilno glasijo:
na strani 614, v okraju Črnomelj, pri volilni enoti 13 in izvoljenem kandidatu Šušteršiču Antonu:
volilnih Glasovalo	Za kandidata	Neveljavnih
upravi- skupaj	prvega drugega tretjega glasovnic
čcncev	;________________	____________________
7.346	5.818	5.448
370
na strani 622, v okraju Celje okolica, pri volilni enoti 5 in izvoljenem kandidatu Grosmanu Štefanu pa:
Članov volilnega telesa sku- gU' paj val©
Za kandidata
Skupaj prve- dru- tret- četr-glasov ga gega jega lega
Neve-
ljavnih
gla-
sovnic
42	39	9.243	6.636	2.607
Uredništvo
Izdaja »Uradni ust LRS. — Direktor In odgovorni urednik: dr Rastko M - ir.•	>"ia »Toneta Tomšiča« — val
v Ljubljani — Naročnina; letno 1W din - Posamezna številka: fl din do 8 stidi. --1- »daljnje 4 strani 4 din več, po ooštl 8 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica Ua, poštni predal 338 — Telefon uprave 23-578 -
^	Čekovni račun: 601-»T«-157