Štev. m.
O Ljubljani, v sredo, dne 1. avgusta 1906.
Leto xxm
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 15'— za Četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 220
V upravništvu: za celo leto naprej K 20' —
za pol leta za četrt leta za en mesec
10-5-170
Za poSIlJ. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
13 h 11 „
za rftf ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod Čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona štev. 188.
Enaka in pluralltetna volilna pravica.
Konservativna glasila so pričela z vso odločnostjo pisati o pluralitetni volilni pravici. Čudno! Niso jih naučile dolgoletne izkušnje, da čas ne stoji, marveč koraka mirno svojo pot naprej. Kolo časa se vrti dalje in bo zmlelo tudi one, ki mu bodo poizkušali ustaviti pot. Ljudstvo se izobražuje. Niti kmet niti delavec ne zaostajata več v spoznanju časovnih potreb. Zato pa ostanejo tudi brezuspešni zadnji poizkusi in spletke liberalcev, ki so poslali v žerjavico po kostanj konservativce, da po pluralitetnem volilnem načinu onemogočijo, da bi zavel nov sveži duh v avstrijski zakono-dajalni zbornici in hočejo, da odločujejo i nadalje še privilegirani stanovi. Vodilno glasilo konservativnega veleposestva »Vaterland« je že izpočetka nasprotovalo vsaki demokratični misli, in ko vkljub vsem največjim naporom ni moglo zadržati reforme, pa jo izkuša še bolj pokvariti s tem, da vodi boj za pluralitetni način volitev. Škoda za list, ki je pod vodstvom sociologa Vogelsanga svoj čas krepko zastopal zahteve krščanskega ljudstva. Danes bi Vogclsang zastopal gotovo bolj demokratično stališče. »Vaterland« dela vodo za pluralitetni način volitev pri bodočem posvetovanju o S 5 volilne preosnove. List trdi, da Slovenci in Čehi niso več navdušeni privrženci enake volilne pravice. O slovenskih poslancih v »Slovanski zvezi« sc gotovo moti; nezadovoljnost izvira ravno iz neenakosti, s katero se je merilo raznim narodom. Ko bi bila nova volilna pravica res enaka, bi bili vsi Slovenci ž njo zadovoljni, razen liberalne triperesne deteljice. Koliko pa pomenja ta, ve že vsak političen otrok. List sodi, da so za enako volilno pravico le socialni demokratje in pa krščanski socialisti. O centru, Poljakih, o vsem velepo-sestvu in o velikem delu nemško naprednih in nemško narodnih poslancev pa sodi, da bodo nastopili za pluralitetni način volitev in sicer tako, da dobi pravico dveh glasov vsak, ki izvršuje samostojno obrt ali ima realno posestvo in ki ima večjo politično razsodnost po svoji službi ali pa inteligenci. A da dobe zase ludi krščanske socialce, so gospodje konservativci tako milostljivi, da nasvetujejo, naj uvedejo za Dunaj in za Nižje Avstrijsko kakor tudi za štajerska mesta, trge in industrialne
kraje enako volilno pravico, drugod pa pluralitetni način volitev. To je pa že največja samovoljnost, in če bi hoteli izpeljati to namero, bi se kruto užalili ljudski sloji, ki bi morali z vso silo pritisniti na tatove ljudskih pravic, da prekrižajo njihove naklepe.
Programni oklici aRademične mladine.
(Dopis iz krogov katol. narodnega dijaštva.)
Slovenska akademična mladina ima ideje, vzore, različne seveda, kakor ravno pojmuje samo sebe in svoje razmerje do treh faktorjev: vere, naroda in družbe.
Slovenska omladina se bistveno loči le v dva tabora, kakor sta v obče le dve glavni nasprotji med pozitivno vero in negacijo: tu liberalizem in radikalizem združen v nasprotju proti katolicizmu, tam zopet katoliško na-rodnjaštvo s svojim jasno in precizno izraženim programom. Nekaj prezanimivega so letošnji programni oklici slovenskih akademič-nih društev na abiturijente, in to posebno iz treh ozirov: prvič ako jih motrimo po vsebini, drugič po krajevnih skupinah in tretjič po njihovih barvah: strujah. V ta namen jc neobhodno treba, da ima čitateli pred seboj vse •)klicc tudi tako razporejene, kakor so se ravno sčasoma drug za drugim pojavljali, in tudi to je prevažen moment za kritika.
Oklici so namenjeni javnosti. Slovenski abiturijentje so vsako leto za akademično mladino nekako to, kar je političnim strankam ob raznih prilikah — publikum, volilci. Namenjeni so torej v prvi vrsti agitaciji. Sila agitacije pa nikakor ne zavisi v dolgovez-nosti in gostobesednosti, nego največ v krepko, jasno in striktno izraženih programih ter odločnem in odkritem nastopu!
Ce pregledamo vrsto letošnjih oklicev na abiturijente, moramo priznati, da jc v njih v celoti zastopano skoro vse, kar pričakujemo od programa mladih ljudi: v njih se zrcali otročja naivnost v zvezi z neumno nerodnostjo in onemoglostjo dunajske »Save«, na svoje delo, uspehe iu organizacijo ponosnega narodnega radikalizma, pa tja do preciznega in v nekem smislu malodane odbijajoče učin-kujočega, a odločnega oklica »Danice«. To jc 73 »Danico« iz gotovih notranjih vzrokov či-
sto korektno. Kdor le količkaj pozna mlade ljudi in njihova društva, bo pritrdil tej sodbi.
Tako tvorita oklica liberalne »Save« in katoliške »Danice« ne le po času, nego i po vsebini dva mejnika, in to bodisi v vodilnih idejah in — odkritosrčnosti. Med njunima oklicema je prostora onim drugih društev.
V programih imajo ideje svojo določeno konkretno obliko, a to mora oživljati duh, prevevati moč in žar ideje, tako da mora raz-vneti in si osvojiti tistega, kojemu jc prvotno namenjena, seveda ako je poslednji resnično brez predsodkov.
Moč, ideje! Liberalna ideja je vtelešena in vrhnje v programu »Save« iu je prototip liberalne stranke v domovini, ideja smrtnobol-nega, ki mu je že pripravljen grob! ideja organizirane moči, tesne združitve vrhnje v narodnih drštvih. In v »Danici«? Moč pomlajene katoliške zavesti med Slovenci.
Akademična društva imajo kot organizacije preminjajočega se življa, vsled svojih odhajajočih in prihajajočih članov — znak ne-stalnosti, izpreminljivosti, lahko tudi kal slabosti in razpada. Kakršni člani, taka društva, in tudi obratno, taka tudi zunanja in notranja moč, sila duševne ekspanzivnosti v društvu in izven njega.
Zato hoče akademična mladina krepke, trdne organizacije, organiziranega dela, da iz-■ r<ujc svojo nalogo in svoj namen. V medsebojni vzgoji hoče očistiti, okrepiti iu vtelesiti one ideje, ki jo prevevajo, in tako stopiti kot razviti možje v sredino dela, med narodom.
Vsaka organizacija vobče, vsako društvo zase ima svoj neposredni in posredni namen: prvj je izražen v programu in pravilih društva ter posvečen vzgoji, individualnosti članov, vzgoja pa obenem posredno služi višjemu namenu: socialni celoti, recimo narodu, kojega drobci so društveni člani. Narod pa ima zopet svoje naloge ter svoj ožji in širši in deloma tudi zadnji cilj iu namen, kakor ga ima gotovo tudi vsak posamnik.
Pojmovanje človekove osebnosti, njegovih dolžnosti do samega sebe in drugih in pojmovanje cclega svetovja, vse to tvori glede na končni cilj in namen in najprvotnejši vzrok vsega temeljno ozadje razlik.
Vsled tega i akademična društva ne morejo kar meni nič tebi nič ignorirati teh pre-
važnih vprašanj: nevtralnosti tu ne more biti in le dvoje ie mogoče: pro in contra.
Ta znak imajo tudi njihovi letošnji programni oklici, žal, da ne vsi s potrebno jasnostjo. Okrog tel dveh središč se zbira slovenska omladina. Oklici so torej v tem oziru najvažnejši dokumenti, ki včasih več povedo, nego jim je namenjeno. In najsi to ali ono društvo omenjenih vprašanj z daleka ne omeni ter izkuša obrniti pozornost čitatelja proč od njih, vendar tudi ta taktika dovolj jasno govori.
Vprašanje pa je tudi. ako je tako postopanje honetno, pošteno in odkrito vsaj napram tistemu delu javnosti, za katerega kažejo društva šc pred časom toliko skrbi napram abiturijentom, v kojih interesu je, da sc jim odkrito pove svoje stališče. Saj tvori ravno poznanje drug drugega temelj uspešnega dela, napredka.
Zdi se nam umestno, da si pobližje ogledamo prvi oklic po času, ki jc prezanimiv in preznačilen za gotovi del slovenskega dijaštva v dveh ozirih: prvič po svojem stilu in patosu, in drugič kot živa priča onemoglosti liberalnega dijaštva, vsaj kolikor se ga zbira okrog dunajske »Save«. Le nekaj cvetk v ta namen.
»Razgnala se je bila vest med dijaštvom in slovenskim ljudstvom, da sc društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju bliža svojemu koncu, da se je jelo potapljati na valovili življenja (sic!). pravili so ,da je ali da vsaj bo društvo nehalo biti društvo, da se bo razbilo, tako so pravili naši nasprotniki!«
Potem: »Prijeli smo zastavo svobode (!), ki so jo nam izročili naši predniki, tesno smo se jc oklenili in pogumno jo riesenio naprej. Skupni nazori, svobodomiselno naziranje nas jc združilo v neomahljivo falango in vsi poizkusi naših nasprotnikov so se razbili, vsa agitacija proti našemu društvu je ostala brezuspešna.«
»Poti. ki smo si jo začrtali, ne zapustimo in pozdravljamo z veseljem vse, kar bi utegnilo koristiti našemu narodu. Stavili smo si nalogo, spodbujati med svobodomiselnimi dijaki narodno zavest in veselje do dela (!). V društvu, ki združuje svobodomiselne slovenske akademike, naj bi se vzgojili možje, ki bodo ob svojem času stopili v prve bojne vrste proti tujčevim nasilstvom in rimskemu klerikalizmu!«
Zakaj? »Smrdljivi rimski duh«, namreč »vedoma drži naše nadarjeno ljudstvo v spo-
LI JtE K.
Bogatin.
Spisal Ivan Balo h.
Še sedaj ga imam pred očmi. Sedel je na nizkem naslonjaču, z glavo kimal semtertja in govoril nerazumljive besede . Nič ni bilo prijaznega, prikupl.iivega na njem. Drobne oči so gledale izpod temnega čela, obraz je bil širok, okrogel, neka bleda barva je pokrivala njegova lica. Cc bi človek videl samo obraz njegov, bi bil morda še dejal, da je to obraz človeka, kateremu sc dobro godi, kateremu ničesar nc manjka. Ali čc ga je človek pogledal od obraza doli po telesu njegovem, tedaj jc videl, da je onemogel, hrom, da sam sebi nič pomagati ne more in da vse mesto njega opravljajo njegovi služabniki.
Pa je bil bogat, silno bogat. Podedoval jc svojih stariših skupno s svojo sestro velikansko posestvo; a ker sc nista hotela in deloma tudi ne mogla ukvarjati s posli, prodala sta vse travnike, gozdove in njive, obdržala pa le grad / obširnim vrtom. Sicer to ni bil noben grad, kakršni so postavljeni na vrhu hribov, obdani z visokim zidovjem, ampak to je bila velika, prostorna, precej stara hiša, kateri so pa ljudje doma in v okolici le grad rekli. V
tem gradu torej, ki je imel zgoraj in spodaj obširne prostore, sta stanovala in gospodovala gospod in sestra njegova, imenovana gospodična, če tudi je bila že precej nad šestdesetimi leti in nekoliko starejša od svojega brata. Četudi pa sta v gradu sama stanovala brez drugih sorodnikov, pa vendar ni bilo v gradu tako brez življenja. Kajti grajska družina je bila zelo velika. Gospod sam je potreboval za svojo osebo nič manj kakor pet oseb: dva kočijaža. dvoje osebnih strežajev in enega dečka, ki je hodil vsaki dan po dvakrat na pošto ter donašal časopise. Ker je bila v gradu potrebna tudi kuharica in hišna in pa dekla, ki je opravljala živino, da so mleko doma imeli, zato je umevno, da je bilo v gradu vedno živahno življenje.
Dnevni red gospodov jc bil skoro vedno isti. Izpretninjal sc je le po tem, kakšno je bilo vreme in kakšno zdravje gospodovo. Ko je stalo solnce žc visoko gori na obzorju, tedaj jc pozvonil gospod okoli devete ure in poklical svojega osebnega slugo. Ta sc je moral popolnoma privaditi gospodu, in kedarkoli sc jc pripetilo, da so sc menjali osebni strežaji gospodovi, tedaj ga jc vselej gospodična učila en mesec, kako mora gospoda streči, kakšne so njegove želje in potrebe, slabosti in sitnosti. Ko jc torej ura devet odbila, jc stopil na poziv v spalno sobo gospodovo osebni
strežaj ter prinesel blesketajoče sc črevlje za gospoda. Sicer se ti črevlji niso nikoli umazali, ker gospodu ni bilo treba hoditi po cesti in blatu, pa gospod so zahtevali, da so morali biti črevlji vsak dan nanovo snaženi. Ko jc strežaj gospoda oblekel popolnoma, tedaj mu jc dal v desnico močno, debelo palico, sam pa podprl gospoda z obema rokama in tako sta napravila par korakov do sosedne sobe: obednice. Tam je čakal že gospoda zajutrek in pa raznovrstni časopisi. Kadar je gospod zajutrkoval ali sploh obedoval, takrat je imel najrajši, da ga ni nikdo motil. Tisto čašico čaja je lahko sam izpil brez tuje pomoči, ker mu je levica vendar toliko služila, da je lahko počasi izpil vsako jutro čašičo Čaja. Opoldne in zvečer seveda ni bilo tako. Takrat so bile na vrsti druge jedi in stregla sta mu od ene strani njegova blaga sestra, od druge strani pa strežaj. Bilo jc treba posodo razpostaviti, kozarce naliti, jedila razrezati in vsega tega gospod ni mogel, ker mu desnica ni prav nič služila. Zjutraj jc bil pa vedno rad sam, da je nemoten čital časopise. Imel jih je naročenih celo vrsto.' tako, da jih jc mnogo ostalo nerazrezanih in neprečitanih, četudi jc včasih pri časopisih iu kuiigah sedel cele ure. Njegova knjižnica je bila zelo bogata. Kedarkoli je bral kritiko o kaki zanimivi knjigi, vselej jo jc naročil. Saj je bil bogat, silno
bogat! Zjutraj redoma ni šel na izprehod. Imel je dosti opravka s časopisi, da je hitro minilo dopoldne in prišla ura kosila, ki je bilo redoma vsaki dan ob pol eni. Sicer je imel v mlajših letili navado, da jc zjutraj pred kosilom vedno kaj malega zavžil, a hišni zdravnik jc preiskai srce in svetoval gospodu, naj zjutraj nikoli ničesar ne je, ker je nevarnost, da bi dobil srčno napako. Tega sc jc pa gospod silno bal. Le bolezni ne v hišo! Smrti pa celo ne! Cc jc zbolel kdo izmed družine, ni štedil stroškov za zdravnika; če je pa bolezn dalj časa trajala, jc pa na svoje stroške poslal bolnika v bolnišnico. Ko je pred par leti nenadoma umrla stara dekla Mana. ukazal jo je takoj prepeljati v mrtvašnico, vse prostore v gradu prekaditi, sam pa štirinajst dni ni zapustil svoje sobe Hišni zdravnik ga je redoma obiskoval vsak mesec in zelo skrbel za njegovo zdravje. Ker sc je bal za gospoda, predpisal mu jc natančno, kakšne jedi sme uživati iu kakšnih ne. Prepovedal mu jc mleko in močna vina. Zato so bili vselej v gradu v zadregi, kako bi gospodu postregli, ker so sc morali ravnati po zdravnikovih ukazih in je bila komaj vsaka deseta jed, ki je bila gospodu všeč. Pa bil je bogat, silno bogat!
Ko ie torej izpil svojo časico čaja, vzel jc v roke časopise in čital do obeda. Obcdo-
nah nevednosti!« In ker »je prav to vzrok, da slovensko ljudstvo ne more priti do izpozna-nja in raditega mu preti pogin, zato je ono edini slovanski narod, kateremu obstanek šc ni zagotovljen«, prav zato je pa poklicana ravno svobodomiselna akademična mladina okrog »Save«, da žrtvuje vse in »da razbije okove, da pripelje naše ljudstvo iz rimske megle v obljubljeno deželo!« Tableau!
Kdor hoče res pravega humorja, naj si kupi dotično junijevo številko »Slov. Naroda«, v katerem se nahaja celotna — kolobocija!
Nadaljno sodbo prepuščamo čitatelju samemu. opomnimo le to, da skoro ne bi mogli verjeti, da je ta patetični nestvor sestavil akadeinični odbor, ki naj reprezentuje najboljše društvene moči. Mogoče pa so gospodje kolegi hote samega sebe — ironizirali?! Nemogoče ni. ker sicer moramo priti do sklepa: sestavitelji oklica reprezentirajo vestnejše učence »Slov. Naroda«, nego pa — vseučilišča! In še to pripomnimo: stari liberalizem je na smrtni postelji, kajti taka inteligenca gotovo ne reši ne njega ne slovenskega naroda! £no pa je častno za »Savo«: ostala jc zvesta do zadnjih dihov — svojemu programu: »Boj klerikalizmu!«
Dalje se razlikujejo oklici po krajevnih skupinah: Dunaj, (iradec, Praga. Dunaj jc jasen v programu in mejnik med nazori, manj jasen je Gradec in najmanj odkrita je Praga. Tudi zelo zanimiv pojav za medsebojno razmerje tamošnjih društev. Oklici s tega drugega vidika več^ povedo, kot najdovršenejši slog sestavkov. Čemu samo opis mesta iu naštevanje ugodnosti? Ali ni v Pragi tudi neka radikalna »Adrija«? Po »Omladini« in »Slov. Narodu« sodeč »Ilirija« menda danes ni več nekdanja nar. radikalna »Ilirija«. Abiturijentje radovedno kličejo: »Ilirija« zdrami se in vstani in — povej!«
Nekoliko k tretji točki!
Liberalna struja je za nas bolnik zadnjih zdihljejcv, ker strogo upoštevajoč oklice »Triglava« v Gradcu in »Ilirije« v Pragi po vsebini in koncepciji, pridemo do zaključka, da so po smeri bližji nar. radikalizmu, kot pa umirajočemu liberalizmu.
Narodni radikalizem reprezentira, kot smo že omenili moč organiziranih sil; dasi njegova notranja moč gotovo ni tako silna, kakor sc kaže na zunaj, vendar pa je taka, da jo moramo sedaj upoštevati. Dosedanji razvoj je bil ta: najprej skupno okrilje v dunajski »Sloveniji« odgovarjajoč idejam tedanje dobe; nato pojav »Danice« z odločnim akcentu-iranjem katoliške ideje, kot paralelni pojav katoliške renesanse s I. katol. shodom, isto-tako »Zarje« v Gradcu po II. kat. shodu; za tem kmalu po izpremembi težišča političnih sil in temu sledečih neugodno vplivajočih razmer — pojav narodnega radikalizma in cepljenje prejšnjih liberalnih društev ter secesija med njimi, kakor je prevladoval liberalni ali radikalni element.
Narodni radikalizem je reakcija proti prodirajoči katoliški zavesti in le druga, popravljena in pomnožena izdaja — onemoglega liberalizma. To kažejo vsi znaki najnovejših dni, (revizija liberalnega programa in novi odbor liberalne stranke, proklainiranje narodno radikalnih organizacij za del liberalne organizacije itd. ) Polagoma se vrši proces in bo šel dalje tudi preko protestov narodno radikalne organizacije in konec je vedno lc v praksi in najsi teorija drugače uči.
Narodni radikalizem ima namreč v sebi kali, ki ob ugodnem trenotku vsklijo in pred nami se pojavi mladina z odločno socialno demokratičnim programom. Mogoče bodo šli nekateri konsekventnejši duhovi še dalje, kakor jih bo tirala sila temeljnih idej in pa razmere v domovini.
Tako se ravno v našem dijaštvu zrcali veleinteresantni proccs: prvotno skupna ideja narodne sloge — reprezentanca dunajska »Slovenija« in graški »Triglav«; nato začetek razkroja in pojav katoliško narodnega dija-štva v»Danici« in »Iliriji« z odločnim pov-darkom katoliške ideje na prvem mestu in nato zopetna delitev nasprotnega dijaštva: po-
jav narodnega radikalizma s karakterističnim povdarkom nacionalizma; manjka le še akcenti ranje tretjega danes najvažnejšega faktorja, namreč — socialne ideje. In tudi to tako gotovo pride, kakor verujemo v neo-doliivo silo ideje in razvoja v narodnem radikalizmu. Simptomi se žc kažejo in najbrž nismo tako daleč od tega pojava.
In katoliško narodno dijaštvo? Verujemo istotako v neodoljivo silo resnice in moč tesne organizacije. Prvo ima, izpoljnjuje naj se lc še tudi v tem zadnjem in bodočnost je njegova !
Toliko pred vsem abiturijentoni v premislek.
Dunaj, koncem julija 1906.
Štajerske novice.
š peželnozborska volitev za brežiški okraj. Za dopolnilno volitev v našem okraju je prijavil kandidaturo g. državni poslanec dr. Anton Korošec.
š Na tretji slovenski katoliški shod! Dne
19. t. m. je pododbor krščanske socialne zveze v Mariboru sklenil prirediti posebni vlak za udeležence katoliškega shoda iz Štajerske. — Vlak bo vozil v nedeljo zjutraj po noči iz Maribora in pride okolu 7. ure zjutraj v Ljubljano. V nedeljo sc udeležimo slovesnosti katoliškega shoda. V ponedeljek pa romamo k Mariji Pomagaj na Brezje. Po opravljeni pobožnosti odrinemo na Bled in zvečer se peljemo iz Bleda naravnost domu. Da bo mogoče poseben vlak prirediti, je potrebno okolu 500 udeležencev. Obračamo sc do čč. gg. duhovnikov in vseh blagorodnih Slovencev, da može in mladeniče vabijo k obilni udeležbi. Vsi zavedni in krščanski slovenski možje in mladeniči na katoliški shod. Voznina bo ista, kakor pri romarskem vlaku dne 30. julija t. 1. Naznanila sc bode pravočasno. Vplačati se mora gotovo do 16. avgusta t. 1. Vse oglase, nasvete, glede posebnega vlaka, in voznino sprejema župnik Martin Medved, pošta Laporje, Štajersko. Oglasi brez vposlane vozninc se ne upoštevajo.
š »Zaradi sloge«, tako tarna celjski Spin-dler v »Narodu«, so ga celjski prvaki odpustili od,uredništva »Domovine«, češ, hoteli so imeti s klerikalci mir, zato so postavili Spin-dlerja. ki je oče treh nepreskrbljenih otrok, na cesto. To je sicer res obžalovanja vredna okolnost, ali interesi konsorcija »Domovine« in celjskih vodij zahtevajo, da poje tisti, ki njih kruh je, njihovo pesem, ne pa da ruje proti njim. Zaradi ruvanja proti svojim lastnim šefom je bil Spindler odpuščen in je bila njegova dolžnost kot oče naprej misliti. Sploh jc pa moralična dolžnost onih, ki so Spindler-.ia podpirali, da mu oskrbe primerno pozicijo v življenju. Po tem bo Spindler svoje prave prijateje spoznal.
š »Dajte nam pol Tavčarja.« S Štajerskega se nam piše: Ker se v poslednjih časih čita po časnikih o opombah, ki so sc delale ob koncu Strmškovcga govora »O učiteljevem delovanju izven šole« pri »Zvezinem« zborovanju v Šoštanju, naj mi bode dovoljeno, da o tem tudi jaz kot udeležnik izpregovorim par besed. G. Strmšek je namreč omenil tekom govora, da naj se učitelj preveč ne meša v politiko. zlasti pa naj ne bode v tem oziru v prvih vrstah. S to opombo (>a neki kranjski učitelj (dozdeva se mi, da g. Sega) ni bil zadovoljen, češ: učiteljeva dolžnost je, da se bavi intenzivno s politiko ter poučuje ljudstvo itd. G. Strmšek je na to odvrnil: »Na Štajerskem še tla za to niso ugodna, dajte nam p o 1 o -v ico Tavčarja, pa začnemo delovati kakor Kranjci«. In oglasil se je tovariš v ozadju pod galerijo, rekoč: »Kaj nam hoče polovica Tavčarja, ker je mož že cel za nič!« Tovariš-Kranjec ie imel bržkone prav, zakaj Tavčar izvestno to že tudi sam čuti, sicer bi se ne izjavil v privatnem pogovoru pred shodom za splošno in enako volilno pravico, da bode že drugo leto vse pustil. Štajerski libcralci so pa lahko »potroštani«. ker njim je vstal cel Tavčar v osebi Vekoslava Spindlerja.
š Iz Brežic sc (tam poroča, da so Nemci tudi tam 29. m. m. izzivali tako, kakor v Sevnici, da so pa enako s«vuiškitni neniškfltar-skiimi bratci odnesli pobite butice.
š Nemško izzivanje v Sevnici. Poroča se nam: Zadnjo nedeljo sta se vršili v Sevnici* dve šolski veselici. Otroci slovenske šole so se razveseljevali na Simončičcvem vrtu, otroci nemške šole pa v Šmarju, četrt ure od trga,. Še za dne se je razpustila mladina slovenske šole na dom, spremljana od učiteljstva in starišev. Skrbno se je pazilo, da ni bilo niti pri otrocih niti pri odraščenih nič izivajočega za drugorodce, četudi se Slovenci nahajajo na lastnih tleh. Slovenci so sc obnašali jako taktno, korektno in trezno. In ostalo bi bilo vse v najlepšem redu, da ne bi bili na perfiden in surov način izzivani od Nemcev in nemčurjev. Pa okoli 9. ure prihrula nemška svojat s šolsko mladino v slovenski trg Sevnico. Izzivali so že z lampijoni v nemških barvah, a še hujše s svojim tevtonskim kričanjem. »Dcutschen Heil und Sieg, \Vindischen den Strick«, s temi nesramnimi psovkami so dražili mirne sevni-ške Slovence. Morali bi pač imeti Slovenci polževo kri, da bi jim ne zavrela pri tem nesramnim izivanju nepoklicanih nemških gostov. Nekateri Slovenci, ki niso mogli perfidne nemške surovosti prenašati, planili so s palicami na psovače slovenskega naroda ter jih pošteno oklestili. Nemška svojat se je razpršila na vse strani, vedno še zmerjajoč Slovence. Slovenci so s svojim krepkim nastopom zabranili, da niso Nemci svojega izzivajo-čega sprevoda nadaljevali po celem trgu. — Scve. zdaj bo zopet vpitja po nemškem časopisju. Zopet nas bo ta narod poštenjakovičev slikal kot roparski, barbarski narod. Toda krivda ne zadene Slovencev, ampak edino le posurovele nemškutarje in Nemce naše. Res nesramno je hujskati šolsko mladino zoper lastni! svoj rod, kajti na nemški dvorazredriici je po zadnjem ljudskem štetju samo sedem nemških otrok, vsi ostali so Slovenci. In ti otroci so z odraščenimi vred psovali: slovenske Sevničane! Neodpustljivo jc bilo nadalje nemško početje, da izzivajo mirne Slovence na njih' lastni zemlji ravno v trenutku,, ko obhajajo svojo narodno veselico. Vsakdo ve; da človeka v takih trenutkih najbolj žali. vsako zaničevanje njegovega narodnega čuta. To ni bilo nemško slavlje, ampak premišljen, od nadučitelja Tomiča in nemških uradnikov in-sceniran napad na slovensko narodnost iz namena, da nas zopet črnijo po svojih listih.
š Mesto učitelja na slovenski ljudski šoli v Brežicah je razpisano; prošnje je treba nasloviti do 26. t. m. na okrajni šolski svet v Brežicah. Poživljamo slovenske učitelje, da se mnogoštevilno oglasijo; istotako opozarjamo merodajne faktorje, zlasti deželne poslance, da se pravočasno potegnejo zato, da se to velevažno mesto zasede tako, da bo zajamčena vzgoja otrok v slovenskem duhu.
š Imenovanje. Justični minister je imenoval č. g. Jakoba P i n k. kaplana v Žalcu, kuratom moške kaznilnice v Mariboru.
š Iz deželnega šolskega sveta. Defini-tivne so postale sledeče začasne gdč. učiteljice ozir. suplentkc: na mestni dekliški šoli v Celju Elizabeta .1 e s c n k o, na ljudski šoli pri Sv. Barbari v Halozah Ivana Toplak, v Gornji Kungoti .losipina S c h I a i p a c h. pri Sv. Antonu v Slov. Goricah Terezija S c h m i d 1 c c h n e r, v Spodnji Pulskavi Ana V e s t e r. Kot učiteljice ročnih del sta se nastavili gdč.: Ljudmila Falb na ljudski šoli v Virštajnu, Matilda V o d c n i k pri Sv. Križu pri Mariboru. Prestavljena je gpa. Ljudmila Božič iz Liboj v Zabukovje.
š Velikansko brento je napravil po naročilu neke hrvaške firme g. I. Stoger,. sodar v Gradcu. Brenta ne drži nič manj kot 150.000 litrov.
š Nesreča. .lože K r e b s, posestnik v Pi-voli pri Mariboru, je basal puško, pri tem se mu je pred časom vnel smodnik in mu je eksplozija raztrgala levo roko. Ponesrečenega so spravili v mariborsko bolnišnico.
š Iz Škal se nam proča z ozirom na včerajšnji brzojav v »Slov. Narodu«, glasom ka-
terega so zaprli g, škalskega kaplana R a* b u z a, da je uv res. Dotični gospod je osumljen hudodelstva1 posilnosti, če po pravici, ali ne, to bode pokazalo kazensko postopanje. Kot vestni časnikarji bomo o stvari: še poročali.
š Umrla je 30. t. ni. na Lavi prt Celju iena našega vrlega veleposestnika Mihaela škraber p. d. Farčnik, gospa Marija Škraber v starosti 33 let. Pogrešali jo bodo posebno ubožci. Svetila ji večna luč!
j Poizkušen umor in samomor v Gradcu, o katerem smo poročali včeraj, je imel nekoliko manj žalosten konec, kakor so se glasila prva poročila. Tudi vroče ljubezni polni Ne-žniah ni umrl vsled strelne rane, ampak se le siiirtno-nevarno ranil. Njegovi stari ljubi Ro-senbaum »e je stanje že nekoliko poboljšalo. Najbolj obžalovanja vredna je žena Nežina-hova, ki je morata v svoji veliki: revščini doživeti tako moževo nezvestobo in še toliko gorja z iijegovian poizkušenini samomorom.
š Kozje, 1. avgusta. Danes obhaja naš preljubljeni častni kanonik in bivši dekan vlč. gospod J. Bosina svojo biserno mašo ob mnogoštevilni asistenci in nebroju ljudstva. Bi-sernomašniku, ki je še čvrst na telesu in mla-deniškega duha, želimo še mnogo let!
' Koroške novice.
k Prestolonaslednik Franc Ferdinand se jc mudil dne 28. pr. m., pri Sv. Krvi na Zg. Koroškem in se vrnil mimo Gornjega Dravograda nazaj na svoje poletno stanovanje na Lollingu.
k Imenovan je kn.-škof. konzistorijalnim svetnikom č. g. Leopold K a t z, Jubilar in župnik v Lasnici, in kn.-šk. duhovnim svetnikom č. g. Jernej K r a i n e r, župnik v Glodnici.
k Na letovišču v Blatnič! je poleg škofa dr. J. Kahn-a in njegovega gosta, tržaškega škofa N a g e 1 - n a še 50 letoviščarjev.
k Gorela je dne 31. pr. m. Trepo-va opekama v velikovški okolici:
Po razpustu stuenne
rusbe Mar-dume.
Preosnova ruskega ministrstva..
Po »Novem Vremenu« se je posrečilo ruskemu ministru za zunanje stvari Ižvolskemu. da vstopijo člani zmernih naprednih strank v ministrstvo. Trgovinsko, justično, uaučtio. poljedelsko in ministrstvo državne kontrole poverijo nebirokratom. List sodi, da postane trgovinski minister Gučkov, poljedeljski Lvo\ Saratov, državno kontrolni grof Heydeu. Višji prokurator svetega sinoda ne bo več član ministrstva. »Allg. Ztg.« pa poroča iz Moskve, da se Stolypinu ni posrečilo pregovoriti šipova in Lvova, da vstopita v ministrstvo. Stolypin je bil voljan, da pritrdi stavljenim pogojem, a izjavil je, da ne izda uradnega komunikeja, češ, da bi tako odnehal nasproti revolucionarnemu gibanju. Stolypin je nato rekel: »Nočete držati z nami, držite toraj z revolucijo.« Knez Lvov je razburjen skočil s svojega sedeža in zakričal: »Nikdar ne prestopimo k revolucionarjem, a nikdar ne bomo tudi za sedanjo vlado. Po tem burnem razgovoru so končali pogajanja. Obe poročili si toraj nasprotujeta. Znano toraj še ni, ali se je Stolypinu posrečilo, da je sestavil mešano vlado ali ne.
O imenovanju Stolypina za ministrskega predsednika poročajo, da ga-»je poklical car k sebi, ko je podpisal ukaz, s katerim je razpustil dumo. Rekel mu je.:. Gorenjskim je truden; hočete li zavzeti njegovo mesto. Sto-lypm se je branil, češ, da je težaven položaj, da ni izkušen in nima sposobnosti za veliko nalogo. A car mu je le šc prigovarjal, češ. da ga hoče sam podpirati., Stolypin se je nato udal. Zdaj sodi Stolypin o položaju drugače, kakor je sodil pred enim tednom. Prepričal se je, da obstojita dve. vladi: ministrstvo iu pa gubernatorji, ki ne ubogajo ministrstva. Varšavski gubemator razpolaga s 300.000 vojaki, a kljub tej veliki moči ne more vzdržati
vala sta skupaj s sestro. Gospod jc zahteval, da se med obedom ni prav nič govorilo, da je lahko mirno povžil izbrano kosilo. Ni jedel veliko, ali kar je jedci, je moralo biti naj-izbornejše pripravljeno. Tudi pil ni veliko. Izpil je redoma le eno čašo starega vina. Jedel in pil bi rad več. aii zdravnik mu je prepovedal, da ne sme. Da pa ni bilo pri kosilu tako tiho, zato so skrbeli trije gospodovi psi. Ti so vedno pazljivo gledali pri obedu v gospodovo obličje. Gospod jc imel namreč največje veselje nad tem, da je svojim psom metal velike kose mesa, za katere so se trgali. Njegova sestra mu je stregla z največjo ljubeznijo in izpolnila vsako njegovo željo. Sicer so ljudje in tudi domači rekli, da je gospodična prava mučenica, pa bila je bogata, zelo ' bogata.
Po kosilu si je privoščil gospod navadno pol ure spanja. Sicer mu je tudi to zdravnik prepovedal, a v tem ga gospod nikakor ni hotel, pa včasih tudi ni mogel ubogati.
Ko jc odbila ura tri, tedaj, če je bilo količkaj lepo vreme, se je peljal gospod na iz-preliod. Pred gradom je čakala krasna ekvi-paža vselej brez konj toliko časa, dokler žc gospod ni v vozu sedel. Bil je namreč silno nervozen in se vselej bal, da ne bi kak konj prehitro potegnil in tako lahko gospoda v nai-večjo nesrečo pripravil. Štiri osebe so mo-
rale biti vselej navzoče, da so spravili gospoda v voz in potem jc še le kočijaž pripel dva iskra konjiča. Kmetje so jih kar občudovali; saj ni čuda — so rekli — da sta taka, ker jesta samo žito. Ko je bil voz naprežen, usedla se je poleg njega njegova sestra, stre-žaj je prižgal gospodu fino trabuko — pa so se peljali v hitrem teku daleč od gradu. Kmetje na polju so se ponižno odkrivali grajskemu gospodu in ga blagrovali. da se mu tako dobro godi, sebe pa pomilovali, da morajo tako trdo delati, pa vkljub temu nič nimajo, on pa je tako bogat, tako silno bogat.
Izprehod je redoma trajal eno uro. V nobeni gostilni se niso ustavili. Sam itak ni smel piti, na svoje kočijaže je pa silno pazil, da so bili trezni; in če jc o komu zvedel, da je bil lc enkrat nezmeren, takoj jc izgubil službo, bil plačan in odslovljen. Gospod se jc silno bal. da sc nc bi mu na izprehodu kaj pripetilo. Ko so sc torej vrnili, so zopet najprej konje izpregli in potem je moralo zopet priti četvero oseb, da so gospodu pomagali iz voza doli iu potem v sobo. Nato jc sledila kratka južitia. Potem jc gospod vzel kako knjigo v roke in bral ali pa šel ven v vrt na verando ter tam s svojo sestro igral šah ali kaj druzega. To sc jc vršilo do osme ure. ko je bila večerja. Ko so nastopili dolgi zimski večeri in večkrat podnevi zaradi sla-
bega vremena ni bilo mogoče iti na izprehod, tedaj jc gospod povabil k scbii na večerjo svoje prijatelje in čestilcc, gospode uradnike in drugo gospodu. Ni jih marali veliko, dva, trije so mu zadostovali. Sam jc vedno večerjal preje, ker ni maral, da bi ga gledali; potem se je pa žc opravičil s kakim vzrokom, zakaj da ne jc. Svojim gostom je dobro postregel. Največje njegovo veselje je bilo, ako so sc gostje dobro zabavali, ako so pili, peli, njemu napivali, posebno pa. ako so čutili moč njegovih finih vin. To je bilo zanj življenje, da se jim jc šc drugi dan smejal. Sicer je imel tudi drugo zabavo, veliko glasbenih priprav, ki so same igrale najlepše komade, več gramofonov itd., ali večkrat si jc zaželel živahne družbe v ožjem krogu, ki ga je zabavala, ga častila in hvalila zaradi njegove gostoljubnosti iu njegovega bogastva.
Tako so tekli dnevi gospodu redoma naprej, Ta dnevni red izpremenil sc je popolnoma vsako leto le za en mesec, ko je šel gospod v toplice po zdravnikovem ukazu. Sicer ni gospod prav nič rad šel, ker so bile take sitnosti na železnici, ali zdravnik je dejal, da je to šc edina rešitev. In gospod mu jc bil pokoren. Vselej se je bal tega tre-notka, kedar je bilo treba odpotovati, nc toliko radi daljave, ampak radi ljudij, ki so ga opazovali. Zato si jc vselej nadel črna očala,
da ga ljudje niso v oči, gledali, ker tega ni maral. Vselej se je' pa tudi domača družina oddahnila, ker ni bilo v gradu nobenega dela. Vsi pa so blagrovali. gospoda, ki gredo lahko v toplice, ker imajo vsega dovolj, ker so tako silno bogati.
Bil je vroč dan meseca avgusta. Gospod so se srečno vrnili iz toplic in vsi prijatelji so gospodu čestitali, ker so kopeli tako izborno utrdile zdravje njegovo. Vesel tega poročila je povabil gospod na kosilo svoje običajne prijatelje. Ker je pa bilo v sobi tako soparno, sklenili so, da bodo obedovali zunaj v verandi. Iz sobe so peljali gospoda na umetnem stolu nekoliko po vrtu, potem pa je moral narediti tri stopnjice gori v verando, pri čemur sta mu pomagala njegova sestra in strežaj. Kosilo je bilo določeno na prvo uro popoldne. Da bi gospoda ne motili njegovi gostje, zato jc izvanredno tisti dan obedoval sam že ob poldvanajstih. Slučajno so tiste dni delavci popravljali streho pri grajskih hlevih in ko jc ura dvanajst odbila, so posedli zunaj vrta blizu verande na nekih tramovih ter pričakovali obeda. Priskakljali so otroci njihovi in prinesli vsak v svojem jerbaščku jedil za očeta. Gospod jih je gledal doli iz verande. Vzeli so iz jerbaščka črne posode, naredili križ in z leseno žlico iz posode zajemali. Hitro je šlo. V desetih minutah je bil
miru. Stolypin bo najbrže zahteval, naj odstopi varšavski generalni gubernator, a če se mu ugodi, ni popolnoma verjetno, ker ima varšavski gubemator med dvorjani vplivne zagovornike.
O svojih načrtih je izjavil Stoiypin, da namerava izročiti tri portfelje zastopnikom ljudstva. Vlada ne namerava biti reakcionarna. Razpuščena duma ni delovala uspešno, ker je napravila vlada napako in ni predložila dumi po vladi izdelanih zakonskih načrtov. Vlada bo pripravila za prihodnje du-mino zasedanje temeljite zakonske načrte, ki bodo obsegali vse upravne panoge. Na splošno stavko ne veruje, vlada je popolnoma pripravljena in hoče pokazati močno roko. Agrarno vprašanje hoče rešiti realno, ne liberalno in ne konservativno. O judovskem vprašanju ne upa veliko, a ker je velika večina ruskih judov nezadovoljna, je potrebno, da se izpremene zakoni glede judov.
Zaprti dumini člani.
»Novosti Dnja« poročajo, da so zaprli poslanca dume Harlamova in popa Pojarkova v njunili volilnih okrajih, kamor sta odpotovala, še predno so razpustili dumo. Pojarkova so zaprli zjutraj, ko so objavili ukaz o razpustu dume in ni bilo mogoče, da bi v oddaljeno vas že došlo poročilo o razpustu dume. Krajevne oblasti so morale biti obveščene o razpustu dume prej, ko so publicirajj. dotični carjev ukaz.
Upori v armadi.
V trdnjavi Sveaborg so se uprli ponoči 31. m. m. topničarji. Pehota se ni pridružila upornikom in je ostala zvesta. Streljalo se je s topovi . Mrtvih in ranjencev je 500. Velik del trdnjave so zasedli baje uporniki. Ranjence so vozili v čolnih iz trdnjave. Iz trdnjave se je čulo streljanje iz pušk, gromenje topov in kričanje. Častniške družine so bežale v mesto.
Tudi v Skacuzenu so sc včeraj zjutraj uprli vojaki. Častnike so uporniki vjeli in izvolili nove voditelje. Enega častnika so ubili, drugega ranili. Križanca »Jinn« straži vojašnice.
Tudi v 'Novgorodu so se uprli vojaki. Iz Moskve so hitro poslali nove čete v Novgo-rod, ki je baje v oblasti vstašev. Baje so pričeli uporniki pleniti bazarje.
Odesa.
Anarhist Schulmann .ie vrgel bombo v trgovino Blechtmannovo. Dve osebi sta bili ranjeni. Policija je razgnala 30. m. m. shod 800 stavkujočih delavcev. Zaprli so 200 delavcev, ki jih izženejo. Včeraj so zopet zaprli 80 delavcev.
Carjev grad Livadia gori?
»Matinu« poročajo, da gori carjev grad »Livadia«, kjer stanuje navadno jeseni carjeva rodbina. Potrjeno poročilo še ni. Pred nekaj dnevi se je mudil Trcpov sam na Krimu, kjer je odredil varnostne prjnrave za esensko bivanje carjeve rodbine na Krimu.
Vtihotapljeno orožje na Finsko.
Danska komisija ic preiskala dansko ladjo »Peter«, da doženc istinitost vesti o vtiho-tapljenju orožja na Finsko. »Peter« je res izkrcal 706 zabojev puški in streliva na finskih otokih. Moštvo je zaprlo kapitana in mu zagrozilo s smrtjo. Ko so izkrcali orožje, jc moštvo pobegnilo. Pripadalo ie brez dvojbe-ruski revolucijonarni stranki.
Kako so zapustili člani ruske gosudarstvennc dume Vyborg.
Vlak, s katerim so se odpeljali iz Vy-borga bivši člani dume, je bil strogo parlamentaren. Poslanci so bili razdeljeni po strankah v vozove. Ko je prevozil vlak pri Bilvostrovu rusko mejo, so pričeli metati bivši dumini člani vyborške oklice skozi okno, a dobili so jih orožniki, ki so hitro pobirali sklice in .iih oddali' s prihodnjim vlakom peter-burškim oblastim. Dumine člane so pa tudi nadzorovali v finske ribiče in prodaialce zelenjave preoblečeni ogleduhi.
"es obed končan. Potem so šli h grajskemu odnjaku in sc tam napili mrzle studenčnice. (i se je stekala iz gore. Otroci so veseli letali okoli, trgali cvetlice in se igrali, očetje njihovi pa so sedli skupaj, vsak s črnim kosom kruha v roki, ter sc med seboj pogovarjali.
Tedaj so prišli njegovi gostje, sc mu globoko priklonili in zasedli svoje prostore. To vam je bilo veselje! Kuhinja in klet sta dala, kar sta najboljšega mogla. Veseli so bili, izvrstne volje in tudi gospod je bil izvanredno razpoložen. Psi so letali okoli verande ter med seboj tekmovali, kdo bo dobil večje kose mesa, ki so leteli doli iz verande. Oospoda se je izborno zabavala in daleč iz verande sem sc jc slišal glasen smeli in šum . . .
Tam od grajskih hlevov sem pa so se čuli idarci kladiva. Delavci so streho pokrivali n pogledali večkrat doli v verando, kjer je >ilo danes izvanredno živahno.
»Oospoda vezujejo« — tako so rekli.
»O, kako sc mu dobro godi« — je vzklik-lil jeden.
»E, pa je le revež« — pristavil je drugi.
»Kaj to«, so vmes posegli hitro drugi, — ampak bogat je, silno bogat!«--
In pili in peli so v verandi naprej na dravje in srečo bogatina, od grajskih hlevov oli pa so odmevali težki udarci zdravili, repkih delavskih rok.
Kadeti v Terioki.
Kadeti so imeli strankino posvetovanje v Terioki dne 24. m. m. Navzoči so bili med drugimi tudi knez Dolgorukov, Hennen, Ce-rujajev in drugi. Sklenili so, da se stranka odpove revolucionarnim dejanjem, a da hoče izvesti vyborške sklepe. Stranka vzdržuje svoje politično stališče in ne odneha, kar je izjavila. Stranka vzdržuje tudi svoje v dumi stavljene predloge. Takoj se prične s pripravami za volitve. Drugo sejo so imeli kadeti v Muromcoveni letovišču. Sklenili so, da poročajo volilcem o zasedanju dume in da hočejo posvetiti vso pozornost vasi. V velikih mestih otvorijo osrednje pisarne in izdajo poljudne spise o načrtu in taktiki kadetov.
CESAR VILJEM SE SESTANE S CARJEM.
Meseca avgusta se zopet sestaneta nemški cesar Viljem in ruski car na visokem morju pri Bjorkdju. Viljem jc sam brzojavno povabil carja, naj ga obišče.
NA BALKANU.
Mohamedanski roparji so napadli na poti iz Skoplja v Bazojcvico pri Sjenici dvanajst pravoslavnih učencev, ki so se vračali v Cr-nogoro na počitnice. Dva učenca so ubili, enega ranili.
V	Drami je vrglo več Bolgarov bombo na hišo nekega Grka. Dne 23. m. 111. so pa napadli oboroženi Bolgari neko grško kavarno z bombami in so streljali na goste. Ubit je bil neki uradnik tobačne režije, neki Turk je bil težko in več oseb lahko ranjenih. Orožniki so zasledovali Bolgare, ki so pobegnili v neko ozko ulico. Vnel se je boj. Trije Bolgari so bili ubiti, dva orožnika lahko ranjena. Ubita sta pa bila še dva Orka in neka stara ženica. Celi dan so preiskavah hiše in zaprli veliko Bolgarov. Pri dveh Orkih so našli bombe v žepu. Tudi po vaseh v dramski okolici so napadali Bolgari Grke.
ANGLEŠKA GOSPOSKA ZBORNICA O AVSTRIJI.
V	razpravi o mornariških zadevah v angleški gosposki zbornici je naglašal Goschen, da je francosko-nemška kombinacija neverjetna. Cc bi nastala vojska med Angleži in Francozi, bi bila Nemčija s svojimi prijatelji neprilična nevtralna velevlast. Glede liaaške konference je pa izjavil, da stroškov za ob-oroženje ne provzroča ničemurnost, pa tudi ne slavohlepje. Avstro-Ogrska, s katere usodo je Angleška vedno zelo sočustvovala, vzdržuje armado, da brani svojo narodno eksistenco. Nemčija pa povečuje svoje brodovje le, da sc kot druge rastoče države razširja in da ima primerno i.<oč na morju. Oni se motijo, ki sodijo, da bi haaška konferenca zadržala načela cesarja Viljema glede povečanja nemške moči.
SPOR S SRBIJO.
V	včerajšnji seji srbske skupščine jc odgovarjal ministrski predsednik Pasič na interpelacijo narodnjakov glede carinskega spora z našo državo. Rekel je, da niso sklenili začasno trgovinske pogodbe le zaradi zahtev o nabavi novih srbskih topov. Pogajanja z Avstro-Ogr-sko o trgovinski pogodbi pa niso pretrgana, marveč Ic odgodena do jeseni. Pasič upa, da se Srbija glede trgovinske pogodbe sporazume 7 Avstro-Ogrsko, a čc se to upanje izjalovi, ne preostane Srbiji drugega, kakor da sprejme carinsko vojsko. (Pritrjevanje in ploskanje.)
Finančni minister Paču pravi, da je sodeloval pri sklepanju trgovinskih pogodb z Avstrijo vedno gospodarskim razmeram tuji element. Odkrito prizna, da je dala Avstro-Ogrska pri prvih trgovinskih pogodbah Srbiji več, kar jc dobila od Srbije. \ zdaj stavi zahteve, ki niso v nikakršni zvezi z gospodarskim značajem bodoče trgovinske pogodbe. — Napred-niak Marinkovič sodi, da jc sklenila leta 188) Avstro-Ogrska s Srbijo ugodno pogodbo, ker jc bila takrat Srbija močna. To je bilo tudi nierodajno, da ic sklenila Avstrija s Srbijo vojaško konvencijo. Finančni minister Paču pravi, da je po prvi trgovinski pogodbi Avstro-Ogrska razširila obmejni promet, dasi jc izvozila Srbija blaga v Avstrijo za 35, a Avstrija v Srbijo lc za 1 milijon. Po drugi trgovinski pogodbi so vzdržali obmejni promet, dasi ni imel nikakega pomena za avstro-ogr-ski izvoz. Minister navaja to le, da dokaže, da pri sklepanju trgovinskih pogodb niso me-rodajni le gospodarski razlogi. — Stari radi-kalec nadpop Cijurič naglaša, da ni bilo na Srbskem dvajset let notranjega miru zaradi vojaške konvencije. — Mladi radikalec Dras-kovič očita starini radikalcem, da so največ pripomogli k sedanjemu težavnemu stališču Srbije, ker so brezobzirno napadali Stojano-vičevo in Grujičevo ministrstvo. Dasi so povzročili vihar proti modusti vivendi, so žc en mesec potem, ko so nastopili vlado, morali šteti samo za podaljšenje trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko celih 26 milijonov za državna naročila. Mladi radikalci pa hočejo kljub temu podpirati sedanjo vlado v obrambi dostojnosti in neodvisnosti, ker niso v nevarnosti koristi kake stranke, marveč najbolj vitalne državne koristi. — Stari radikalec Jovanovič pravi, da narodnjaki nimajo nikakega povoda, da sc razburjajo. Niso postali drugačni, ko so zamenjali svoj politični okvir. — Narodnjak Gjorgjcvič zakliče: Kaj pomenja to? Pojasnite svoje besede! Ostali narodnjaki skočijo s svojih sedežev. Nastal jc velik škandal. Sejo so nato prekinili.
ZaMMe,.Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte,.Slovenca" na kolodvorih!
Dnevne novice.
+ Osebna vest. Državni poslanec dr. Šusteršič je odpotoval za nekaj tednov, da si poišče potrebnega počitka in razvedrila. Prenaporno delo zadnjega parlamentarnega zasedanja ga je docela izmučilo. Vendar je za trdno pričakovati, da se povrne do katoliškega shoda, za kojega je prevzel govor o »katolicizmu in klerikalizmu«.
+ Celovški sklep nam daje v svojih posledicah priložnost, da Korošcem razženemo marsikatere predsodke. Vemo, da bi devet desetin Korošcev jako rado prišlo na katoliški shod, ki so se ga večinoma zelo veselili in želeli stopiti v ožjo dotiko z vseslovensko organizacijo, a separatizem njihovih voditeljev, jim sedaj to brani v veliko škodo organizaciji koroških Slovencev. Iz »Naroda« posnemamo zopet nove argumente, s katerimi so uboge Korošce plašili, da nc smejo v Ljubljano. »Narod« pravi: »Župnik g. M. P e r č je v svojem govoru slikal postopanje kranjske klerikalne stranke, ko ie svoj čas snovala »katoliška dijaška društva«. Na dotičnem shodu so dijake kar zaprli v dvorano »Katoliškega delavskega rokodelskega doma« med štiri stene ter jim diktirali, kaj sc ima skleniti in podpisati. Svojega mnenja se jim ni dovolilo izraziti. — Mi poživljamo gospoda P e r č a, naj pove, ali je res tako govoril, in če je to govoril, kdo mu ie tega medveda natvezel! Kdaj je bilo to, koga so zaprli, kdo je diktiral? Take gorostasne laži vendar ne moremo molče prezreti, ampak zahtevati, da se da čast resnici! — G. prošt Gregor Einspieler je baje naredil »pravo senzacijo«, češ, da ua prvem katoliškem shodu ni mogel govoriti o koroških šolah. A. g. prošt je bi! tudi povabljen na katoliški shod in prosto mu je, da govori o koroških ljudskih šolah; g. proštu Einspielerju kličemo v spomin, da je ua prvem slovenskem katoliškem shodu poročevalec gosp. K r ž i č izrecno govoril: »Šola mora ostati na podlagi materinega jezika, kajti edino le na tej podlagi je mogoč uspešni šolski pouk.« O tem so govorili še razni govorniki in o koroškem šolstvu so izrecno govorili gg. Zlogar, zlasti pa g. župnik Muden iz Železne kaplje, g. Treiber in g. Gregor Finspielcr sam. Naj vzame vendar v roke poročilo in naj bere v njem svoj lastni govor! Resolucija sc glasi doslovno: 2. Prvi slovenski katoliški shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi ljudsko šolo in učiteljske pripravnice na edino pravo pedagogično-didaktično podlago materinega jezika, kakor to zahtevajo državno-os-novni in šolski zakoni, da je torej učni jezik na šolah Slovencem namenjen slovenski. Zato katoliški shod tudi zahteva, da se umaknejo temu nasprotni učni načrti za male šole, kakršni sc nahajajo posebno po slovenskem Koroškem. ter smatra vsako drugačno vredbo ljudskih šol kot nepostavno. Katoliški shod nadalje zahteva, naj visoka šolska oblastva v vseh deželah, kjer bivajo Slovenci, to je po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, iz pedagogiško - didaktičnih vzrokov skrbe tudi za slovenske manjšine tako. da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo katoliške javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Ce pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole, in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po maternem jeziku v skupine, ali V oddelke. Samo po sebi se razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeli učnih jezikov. Sploh pa naj sc šolski otroci v vsakem Številu če 'C lc mogoče v krščanskem nauku podučujcio v svojem materinem jeziku. — Zakaj ni g. Finspielcr tega povedal celovškim zborovavcem? Ali ni že prvi katoliški shod dovolj jasno in odločno izrazil slovenskega stališča glede koroških šol? — Kličemo g. Einspielerju v spomin resolucije drugega katoliškega shoda, ki pravi izrecno: 6. Drugi slovenski katoliški shod ponavlja zahtevo, naj postavi višja šolska uprava ljudsko šolo in učiteljske pripravnice na edino pravo pedagoško - didaktiško podlago materinega jezika, kakor to zahtevajo državni osnovni šolski zakoni. Zato mora biti učni jezik na vseh šolah, Slovencem namenjenih, slovenski. Ker se to doslej še ni izvršilo, zahteva katoliški shod, da se odstranijo ne-postavne razmere, ki vladajo zlasti pri šolstvu na Koroškem, pa tudi na Štajerskem in Primorskem. Potem se ponavljajo doslovno zahteve prvega katoliškega shoda. In tudi v načrtu rcsolucii za tretji katoliško shod. ki temelji na prejšnjih resolucijah, se ponavlja ta zahteva v še bolj konkretni obliki, ker se zahteva od politične organizacije, da skrbi, da sc izvedejo slovenske zahteve glede ljudskih šol. Ako je torej g. Einspielerju res na tem, da govori za slovensko koroško šolo, ima na tretjem katoliškem shodu dovoli prilike za to. in bi gotovo koroški stvari več koristil, nego s svojim
nastopom v Celovcu proti onim, ki se potegujejo za koroške Slovence. Ali ne razvidite, celovški zborovalci, da so Vas zapeljali? Na podlagi takih informacij ste storili svoj sklep, ki sloni na ničnih argumentih. Videli boste, da zborovalci katoliškega shoda bolje umejo koristi slovenskega naroda in koroških Slovencev, nego oni, ki so Vas zapeljali.
—	Novi predpisi za ženitve častnikov. V
vojnem ministrstvu izdelujejo že več časa nove predpise o ženitvi častnikov. Predelane predpise so vposlali zdaj ministrstvu, da veljajo v vseh delili armade enaka glavna načela. Kavcije nameravajo znižati in sicer bi znašale kavcije za subalterne častnike 40.000, za stotnike 30.000 in za majorje 20.000 kron, v mornarici pa nekoliko več. Višjim šaržam ne predpisujejo kavcij. Nove predpise objavijo najbrže šele prihodnje leto.
—	Izlet na Črno Prst v Bohinju. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, dne 5. avgusta t. I. izlet na Črno Prst v Bohinju (lfcM5 111). Ta gora nudi obiskovalcem krasen razgled in ima tako mnogovrstno floro-, da se lahko imenuje pravi planinski' vrt. Na planini pod Liscem stoji Orožnova koča »Slov. planinskega društva«. Izletniki se odpeljejo iz Ljubljane v soboto dne 4. t. m. ob 4. uri po-poludne ali pa ob 10. uri zvečer in pridejo v Bohinjsko Bistrico ob 8. uri zvečer v soboto ozir. ob 2.17 zjutraj v nedeljo, od koder je potem odhod k Orožnovi koči in na vrh Črne Prsti. Odbor »Slov. planinskega društva« vabi svoje člane, kakor tudi sploh vse prijatelje planinstva, da se udeleže izleta v obilnem številu. Ker je v koči malo prostora za prenočevanje, je umestno, da izletniki, ki pridejo v soboto v Bohinjsko Bistrico, tam prenoče. — Osrednji odbor »Slov. planin, društva«.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Starem trgu pri Ložu priredi v nedeljo, dne 5. avgusta t. I. veselico v prid pogorelcem v Starem trgu. Z ozirom na dobrodelni namen sprejema prostovoljne darove za loterijo, katere čisti dobiček se razdeli med pogorelce, društveni tajnik gospod Ferdo NVigele, od onih dobrotnikov, kateri bi bili zadržani veselice se udeležiti. Vsak najmanjši dar, bodisi v blagu ali v denarju, se bode z največjo hvaležnostjo sprejel. — Odbor.
—	V Rogatec-Slatino jc dospel v kopališče g. Ivan baron Appel, upokojeni general, z družino, podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice, velctržec g. Fr. K o 11 m a n n, Edvardo Beschi, nadzornik trdnjavskega topništva, z obiteljo.
—	Promet na novi železniški progi. Iz Bohinjske Bistrice se nam poroča: Od ponedeljka do nedelje, t. J, od dne otvoritve 19. do 29, julija je na bistriškem kolodvoru izstopilo 1400 ljudi. V nedeljo se jih je pripeljalo 600; jedcu vlak sam 500. Toraj velikansk osobni promet! Največ letovičarjev je iz Trsta in Gorice. Vse hiti k jezeru in izviru Savice. Jedili se vozijo. drugi hite peš, tako da je pot iz Bistrice do Savice vedno obljudena. Zopet druge opaziš z gorskimi čevlji in sploh z gorsko opravo oblečene, liribolazci so. —- Večerni vlaki so navadno napolnjeni s samimi turisti in turi-stkinjami. Planinske cvetlice, lepe planinke, rododendron itd. kar zakrivajo pokrivala njihova. Precej se je tujcev že nastanilo po Bohinju. Ob jezeru jc vse prenapolnjeno; isto-tako na Bistrici. Zal, da tujci še ne najdejo povsod onih udobnosti, kakor jih dobe drugod Tudi v tem oziru sc čim dalje več stori. Marsikateri posestnik boljše hiše ježe naročil lično sobno opravo za letovičarje.
—	«Gorica» piše o prometu na novi železnici: Osebni promet na bohinjski železnici je bil v nedeljo naravnost velikansk. Vsi vlaki, imajoči nenavadno dolgo vrsto vozov, so bili prenapolnjeni. Posebno mnogo izletnikov se je odpeljalo proti Jesenicam, ki so pa na raznih krajih med Gorico in Jesenicami izstopili. Največ jih jc izstopilo pri Sv. Luciji in v Kanalu. Pa tudi v Gorico sc je pripeljalo iz Trsta prav veliko število izletnikov. Nenavadno veliko izletnikov pa se ic pripeljalo na Kras z zabavnim vlakom, ki vozi med Trstom in Štanjelom, kakor tudi z drugimi vlaki. Na večer okolu8. ure, ko sc jc imel vrniti zabavni vlak iz Štanjela v Trst, videli smo na štanjelski postaji zbranih kakih 500 tržaških izletnikov, ki so sc odpeljali v Trst deloma z zabavnim vlakom. deloma pa tudi z onim, ki prihaja ob ti uri iz Gorice v Štanjel. Pa tudi na postajah Opčina, Repcntabor in Dutovljc je izstopilo ta dan vse poino izletnikov. Iz Trsta se je odpeljalo ta dan po novi železnici v razne kraje 3264 oseb, iz Gorice pa 1500. Seveda niso bili izletniki posebno zadovoljni s postrežbo, kar ic pa popolnoma naravno, ker niso bili krč-marji, posebno po kraških vaseh, prav nič pripravljeni na ta izvanredni mnogoštevilni obisk, in je sploh po naših vaseh jako slabo preskrbljeno s prostornimi gostilnami. Izletnikom, katerih je prišlo nad 250 v Štanjel, jc lega tega kralji neizrečeno dopadala, in če tudi niso bili tam tako postrežem, kakor so želeli, tolažili so se s tem, da so prebili nekaj ur na čistem in hladnem zraku.
Velika solnčna pega se je pojavila predvčerajšnjim na soincu. Videti jo je bilo mogoče s prostim očesem, brez teleskopiškega pripomočka, skozi okajeno steklo. Pega je precej daleč južno od ekvatorja ter na vzhodni polovici solnca. Prosto oko kaže še drugo večjo skupino peg (kot penunibro) severno od ekvatorja, tudi precej oddaljeno od njega, na zahodni polovici.
Razstava vajeniških del na Bledu se jc radi nepričakovanih ovir preložila od 5. avgusta na 12. avgusta t. I.
—	Direktna zveza med Trstom in Dunajem na bohinjski železnici. Ravnateljstvo državne železnice naznanja, da bode upcljalo na bohinjski žclcznici razun že obstoječe zveze med Prago in Trstom ter Monakovem in
Trstom direktno zvezo med Dunajem in Trstom, skozi Amstetten, Beljak, Trbiž, Jesenice in Gorico. V ta namen bode priklopijen brzo-vlaku št. 1 in 2 voz I. in II. razreda. Vlak bode odhajal z Dunaja ob 9. uri popoludne ter do-speval v Trst ob 1. uri 20 minut. Iz Trsta pa bode odhajal vlak ob 3. uri 5 min. pop. ter do-speval na Dunaj ob 7. uri 50 min. zjutraj.
—	Razpisano je mesto paznika v moški kaznilnici v Gradiški, združeno s plačo IV. razreda.
Grmekova afera. Včeraj 31. julija je bilo zaslišanih pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani petnajst prič, ki so slišale Grmeka iu njegovo ženo hujskati ob času rabuke v Sori dne 30. oktobra. Med njimi je tudi majhen šolarček, ki je naveden za pričo, da je Grmek rekel na cesti šolskim učencem: »Pojdite v šolo in na kapelana pljuvajte.« Glede tega dogodka bo nadzornik Zupančič izvedel lahko popolno resnico, ako bo hotel, ker je v Sori med šolarji splošno znano, katere učenke so v resnici pljuvale. Ni bil pa še danes zaslišan učenec Franc Novinc, ki je slišal Grmeka na cesti otrokom naročevati, naj ne nesejo svoje torbe mesto v šolo k Starmanu, t. j. v gostilno. Sploh se oglaša zoper Grmeka vedno več prič.
—	Zakonski mož užigalec. Alojzij Lasič iz Vrtojbe, star 58 let, prišel je v soboto v stanovanje svoje žene, od katere živi ločen, in ki stanuje na Gradu št. 13, ter zahteval od nje denarja, katerega pa mu ni hotela in tudi ni mogla dati, ker si mora z lastnimi rokami služiti živeža. Zaradi tega je pograbil Lasič za petrolejko, zlil petrolej na posteljo ter jo za-žgal. Klicanju na pomoč uboge žene prihiteli so sosedje, katerim se je posrečilo pogasiti ogenj, ki je napravil škode 50 kron. Ko so ga privedli na policijo, se je hotel Lasič na vse mogočne načine izgovarjati, kar mu pa ni pomagalo. Dali so ga pod ključ.
—	S tira sta poskočila med postajama bohinjske železnice Podbrdo in Hudajužna v nedeljo okolu 3. ure popoludne dva voza tovornega vlaka, in ie imel vlak zaradi tega 3. ure in pol zamude. Vsled tega pa so imeli zamude tudi drugi osebni vlaki.
—	Državni poštni avtomobil na Krasu. Kakor smo culi. namerava poštna uprava vpeljati tudi na goriškem Krasu poštno avtoino-bilno vožnjo. Ti avtomobili naj bi vozili med Štanjelom in Dutovljami, med Štanjelom, Komnom in Nabrežino in, ako smo prav razumeli, tudi med Štanjelom, Komnom, Kostanjevico in Biljami. Poštna uprava se je te dni v tem pogledu že obrnila do prizadetih občin, do katerih stavi glede vzdrževanja cest razne pogoje.
—	Umrl je ,31. julija po kratki bolezni v Radovljici posestnik Franc M e r š o 1 j, brat g. župnika Meršolja. — Bil je mirnega in blagega značaja. N. v m. p.!
V Ribnici se priredi v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. popoldne ob 4. uri velika ljudska veselica na Strelišču, v korist družbe sv. Cirila in Metoda. V šotorih se bode prodajalo vse potrebno po navadnih cenah. Vrši se streljanje na dobitke, igrata dve godbi. Pride tudi fotograf, kateri bode izdeloval slike po 40 vin. v pol uri. Zvečer umetalni ognji, rakete, bombe itd.
Dr. Fran Potočnjak je postal odvetnik v Zagrebu.
Postajališče Boštanj je otvorjeno na dolenjski železnici.
Strela. V Ihanu je udarila dne 28. julija t. I. pop. ob 4. uri strela v dvovrstni kozolec župana Karla Sojer.ia, ki je do tal pogorel z vsem, kar je bilo na njem. Sosedom se je posrečilo rešiti ostala gospodarska poslopja, za katera je bila največja nevarnost, da se vnamejo, ker stoje tik kozolca. Gasiti so morali samo s škafi, ker vas še sedaj ne premore brizgalne. Ko je bilo nevarnosti že konec, jc prišla brizgalna iz Dola, ki je udu-šila še tleče tramove.
Neznanega utopljenca so našli v ponedeljek dne 30. julija zjutraj v Savi pri Zagorju. Na sebi je imel samo čevlje, srajco in hlače z narobe obrnjenimi praznimi žepi. Utopljenec je precej močne postave v starosti krog 30 let. Ranjen ni drugje, kakor na glavi nekoliko. Nihče ne ve, kdo je, odkod je ih kako je prišel v Savo. V Zagorju nikogar ne pogrešamo. Najbrž ga je Sava prinesla od kod drugod. Pokopali so ga 31 julija na zagorskem pokopališču.
Ljubljanske novice.
Liberalna stranka pripravlja za jutri zvečer ob 8. uri shod v »Mestnem domu« po S 2. Bomo videli, ako bodo sklicatelji izpolnili vse zahteve, ki jih zahteva § 2 zboro-valnega zakona.
lj Legar v zavodu salezijancev na Rakovniku. Bakteriologična preiskava vode iz vodnjakov na Rakovniku je dognala, da je voda vseh vodnjakov prav sumljiva, osobito se je v vodi dvoriščnega vodnjaka našel bacil legarja. Vse že početkom epidemije podane zdravstvene odredbe se strogo izvršujejo in po mestnem fizikatu nadzorujejo. Vodnjaki so vsi uradno zaprti in se dovaža voda iz mestnega vodovoda. Tudi delavci pri zgradbi svetišča so pod zdravstvenim nadzorstvom, ker so do 14. julija tudi dobivali vodo iz zavodnih vodnjakov in ie mogoče, da se tudi med njimi pojavijo slučaji obolenja. Večina začetnih slučajev je že v popolnem okrevanju, vendar jc obolelo v zadnjem tednu še nekaj gojencev in štiri osebe uslužbenih na Rakovniku. Od začetka epidemije do danes jc obolelo v zavodu 36 oseb, od teh je umrl v soboto 16letni uslužbenec Ivan Mahne. Ker sc jc zabraniia vsaka nadaljna uporaba vode, ker jo je smatrati kot edini vzrok legarja in ker sc tudi vse druge varnostne naredbe strogo izvršujejo, upati je, da ta hišna epidemija kmalu preneha. Ker je
vsako občevanje z Lavodom strogo zabra-njeno, se tudi ni treba bati, da se legar zanese v mesto. Po preteku epidemije treba bo na Rakovnik upeljati mestni vodovod, kar bode najboljše varstvo proti legarju, ki je po Ljubljani popolnoma izginil, odkar imamo izvrstno vodo iz mestnega vodovoda.
Ij K gradbi otroškega zavetišča. Iz gospodov predsednik dvorni svetnik grof Rudolf C h o r i n s k y, deželne vlade svetnik dr. Fran Z u p a n c in glavni tajnik dr. Demeter vitez B 1 e i \v e i s - T r s t e n i š k i obstoječa delegacija kranjske podružnice avstr. pomožnega društva za b oi n e na pljučih ogledala si je v zadnjih dneh več posestev in stavbišč, ki so podružnici v svrho ustanovitve otroškega zavetišča na ponudbo. Ogledov se je blagovoljno udeležil gosp. c. kr. stavbni svetnik Fran Pavlin kot tehnični izvedenec, za kar mu bodi izrečena srčna zahvala. Delegacija si je ogledala Conžkov gradič pod Rožnikom, posestvo zidarskega mojstra J. Hlebša pod Golovcem, dve nekdaj Zde-šarjevi hiši na Poljanskem nasipu, dalje stavbene parccle Auer.ievili dedičev na Friškovcu, A. Dečmana ob Flizabetni cesti in Souvanovih dedičev na Prulah. Komisija prišla je po resnih preudarkih do zaključka, da ne more priporočati nakupa jednega že obstoječih posestev. Ta izkazala so se deloma kot prevelika, deloma kot nepraktična v razdelitvi prostorov in torej kot predraga v adaptaciji, deloma so prišli v poštev drugi oziri, kakor težavna dobava vode itd. Pač pa se je komisija prepričala, da bi bilo najugodnejše, če tudi morda ne najcenejše, pridobiti primeren stavbeni prostor in na novo zgraditi zavetišče. Akoravno je jedna ogledanih stavbenih parcel povsem ugajala, sklenila ie komisija vendar, ogledati si še druge prostore, osobito take, ki bi imeli žc kaj vrta ali saj drevja. Vsled tega popra-šala je podružnica na razne strani ter tudi rada sprejema nadaljne ponudbe in nasvete.
lj Štajerski Slovenci v Ljubljani. Danes ob četrt na 11. uro sc je pripeljalo z Bleda in Otoč v Ljubljano 1700 štajerskih slovenskih romarjev in romaric. V ccrkvi Srca Jezusovega so imeli sv. mašo, potem so si pa ogledali Ljubljano. Ob pol 2. uri popoldne so se z dvema posebnima vlakoma odpeljali na Štajersko.
lj Novo mašo pel je v cerkvi Marijinega Oznanenja g. Holaček, bivši oficijal južne železnice. Maše udeležilo sc je mnogo njegovih nekdanjih kolegov, katerim ostane v trajnem spominu vsled njegove obče znane kolcgijal-nosti. Spoštovan in ljubljen je bil od vseh, od najnižjega uslužbenca istotako, ko tod urad-ništva. Popoldan imel je novomašnik v cerkvi v Spodnji Šiški litanijc. Cerkev bila je natlačena vernikov. Postavili so sc mu tudi slavoloki z napisi, na prvem, ki stoji pri Keršičevi gostilni, kjer je bila tudi pojedina, sta sledeča napisa:
»Kot mož si dozorelih že nazorov Zapustil svetni strup in hrup in up Današnji dan pa z najsvetejših! dejstvom Bogu oprostil svojih si obljub.« na drugi strani: »Ker sam okusil si vihar življenja. Sam videl njega si nemir, prepir. Zato lahko pač, kakor nihče drugi Zemljanom delil bodeš dušni mir.« na tretjem slavoloku pri cerkvi se pa nahaja sledeči napis:
»Ostavil si železno cesto, Izbral si cerkev za nevesto, Razlagal pred si vozni red, V nebo zdaj kazal nam boš sled.«
ij Nedeljski počitek pri vojakih. »Slovenec« je svoječasno poročal, da je novi' poveljnik c. in kr. dopolnilno-okrajnega poveljstva št. 17 v Ljubljani, g. major Tischina ukazal vojakom, ki službujejo v podrejenih mu pisarnah, da morajo tudi ob nedeljah in praznikih opravljati pisarniška dela, kakor ob delavnikih. »Slovenec« jc z onim člankom dosegel to, da je major Tischina začetkom julija t .1. izdal pismeno povelje, s katerim se gg. predstojnika obeh vojaških pisarn 17. pešpolka opozarjata na določila in predpise, tičoče se nedeljskega počitka . To povelje sta čitala in podpisala g. stotnik Braun pri kadru in g. poročnik Vošn.iak pri dopolnilno-okraj-nem poveljstvu, a moštvo mora še danes kakor pred izdanim poveljem vsako nedeljo in praznik tičati v pisarni, dasiravno baš sedaj ni tako nujnega dela, da bi vsled popolnega nedeljskega počitka zaostali pisarniški posli. Človeku se zdi, da ta dva gospoda ravno tako ignorirata ukaze svojega poveljnika, kakor je le ta svoječasno vojne predpise. Gosp. major Tischina se je izrazil o tozadevnem »Slovenčevem« članku: »Mir macht das gar nichts, wenn mich dic Blatter verreissen; im Gegenteil: ich will nicht einmal, dass man mich loben wiirde.« Če ne bo takoj reda, bomo stvar izročili poslancem »Slovenske Ljudske Stranke«, da na krepak način preskrbe v tej notici imenovanim gospodom, kako morajo upoštevati predpise. Mladi g. Vošnjak naj si ne domišljuje, da je on vojni minister za Ljubljano, ki bi po svoje gospodaril!
Ij Ustreliti se ie hotel sinoči 61 letni knjigovez Josip Novak, stanujoč na Poljanski cesti. Ljudje so slišali iz njegovega stanovanja štiri strele in takoj obvestili reševalno društvo in policijo. Prišcdši na lice mesta, so naši vrata zaklenjena in so jih morali s silo odpreti. Novaka, ki je bil precej vinjen, so spravili na magistrat, da sc je prespal. Povedal je, da sc jc hotel usmrtiti, ker nima dela, a sc mu je vselej roka tako tresla, da je krogla sfrčala mimo glave. Novak je preje spisal pismo, v katerm se poslavlja od Poljan z besedami: »Bog te obvari skopi svet«!
Ij The Royal Vio. Z današnjim dnem prinaša Royal Vio popolnoma nove slike, med drugimi tudi drugo serijo rusko japonske vojske. Slavno občinstvo se opozarja na to, kajti do sedaj pokazane slike se v Ljubljani ne bodo več kazale.
Ij Zlato žensko uro je našla gdč. Fani Vodišek.
Ij Bataljon 17. pešpolka je danes odpotoval v Celovec, odkoder pojde s polkom 20. t. m. na vaje.
lj Umrli so: Marta Radoš, zlatarjeva hči; Ivan Mahne, strežnik, 17 let; Marija Susteršič, delavka, 31 let; Meta Lustik, strežnica, 16 let in Jurij Čamer, krovec, 63 let.
I Povozil je v soboto popoldne na Starem trgu hlapec Franc Jasenc 881etno mestno ubogo Marijo Hočevarjevo. Povoženka, ki je gluha in ni čula voza, se je na desni roki znatno poškodovala.
Ij Huda pijanka in delomržna beračica je 61letna Ivana Borštnarjeva iz Ljubljane. Pri strankah se laže, da mora preživljati nedo-letne otroke, katerih pa sploh nima, in tako izkorišča milosrčnost prebivalstva. Kadar sc to posreči, gre takoj v gostilno ali žganjarijo in se ga tako navleče, da potem na ulici obleži . Včeraj je prišla Borštnarjeva v neko gostilno na Karlovskein nasipu, kjer je1 pričela tarnati, da ima doma otročiče, ki prosijo kruha, a ona ga jim nc more dati, ker ga nima. To je nekega prostaka 27. pešpolka tako ganilo, da je segel v žep in Borštnarjevi dal 2 K. Beračica jo je hitro odkurila iz gostilne in se ga je potem takoj nekje navlekla, da je Pod trančo obležala, kjer jo je našel policijski stražnik in jo pustil prepeljati na vozičku v špehkamro.
Razne stvari.
Nesreče v gorah. Graški vseučiliščnik Gross, ki je padel na Hochsteinu pri nabiranju planink, je umrl na poškodbah dne 30. t. m. — Na Passeiru je padel meranski postrešček Stieler 80 m globoko in se jc takoj ubil. V Bernskih Alpah je ponesrečil neki 21 letni delavec, ki je padel pri trganju planink 50 m globoko, na Stockhornkette je ponesrečil tudi pri trganju planink neki planinski de'avcc iu na Gallenstocku je padel 800 m globoko narednik St. Gotthardske trdnjave, ki je korakal brez vodnika s tremi tovariši po gorah.
Operni pevec Prochaska jc oddan dunajskemu deželnemu sodišču. Dne 30. t. m. ga je zaslišal preiskovalni sodnik dr. Schaupp. Prochaska sc je posvetoval s svojim zagovornikom dr. Herzberg-Frankelnom. Preiskovalni sodnik mu je dovolil, da sme pisati svoji nevesti.
Štiri tisoč delavcev so izključili od dela v predilnicah v Bjelec Beli in okolici.
Nesreča v Courrieresu. Državno pravd-ništvo jc ustavilo kazensko postopanje proti državnim inženerjem zaradi courrierske nesreče, češ, da jih zaradi požara v jami ne zadene nobena krivda. Iz courrierskih rudnikov so dozdaj spravili na površje 1064 mrličev, 91 jih še spravijo tekom 14 dni.
Telefonska In brzojavna poročila.
OGRSKA MINISTRA PRI VLADARJU.
I š 1, 1. avgusta. Ministra Wekerle in An-drassy sta bila danes tu pri cesarju v avdi-jenci ter sta bila povabljena tudi k dineju.
DEFRAVDANT NA BEGU.
Maros Vasarhely, L avgusta. Železniški blagajnik Arpad Geraj je pobegnil z 40.000 K državnega denarja.
RUSIJA.
Peterburg, 1. avgusta. Bivši član dume Herzenstein je bil danes, ko se je sprehajal z ženo in hčerjo ob morju, ustreljen. Napadalec je nanj dvakrat ustrelil in potem pobegnil. Herzensteinova hčerka je ranjena.
Peterburg, 1. avgusta. Suša je oblegana, 21 topov jo bombardira, mesto je vse v plamenu.
Pariz, I. avgusta. Ekspresni vlak, ki se je včeraj zvečer odpeljal Iz Pariza je v Belgiji v bližini Bussiere skočil s tira. Kurjač je mrtev. Mašinist je nevarno ranjen. Govori se, da so ruski revolucionarji ondi razdrli železniški tir, da bi izvršili atentat proti na smrt obsojenemu velikemu ruskemu knezu Vladimiru, ki se je pa slučajno odpeljal z drugim vlakom. Širijo se pa tudi vesti, da je bil izvršen napad z namenom oropati vlak, ki je vozil velike svote zlata.
se je vrnil
in ordinira od 8. do 9. ure dop. in od 2. do 3. ure pop.
1708 1-1
S 3	Čil api-•.no|a	Stanje bu«-metrm ▼ mm	T«mp«-r»tur» po Caltlja	VotroTi	tUb«	ih Ck
31	9. »več.	737 6	223	sl. svzh.	jasno	00
	7. fjutr.	7394	175	al. jvzh.	9	
	2. pop.	738 6	30 1	sl. jug	B	
Službo
cerkvenika in organista
razpisuje iupni urad Selca nad Škofjo Loko.	1709 3-1
Nastop takoj. Plača po dogovoru.
Met«orologi6no poročilo.
Višina n, morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Sradnta včeralftni« teran. 22 norm. 19-7*.
k*
K*
Zahvala.
V prebridki žalosti, ki nas je zadela ob smrti našega predobrega brata, svaka, premilega strica, velečastitega gospoda
Vinka Gršak-a
župnika na Vranskem
izrekamo tem potom za preobilne dokaze sočutja in spremstva k večnemu počitku predragega rajnkega gospoda veleč. g. stol. župniku v pok. Filipu Bohincu za preganljiv nagovor, veleč, gosp. čast. kanoniku Ant. Hajšeku za kondukt, veleč. gg. dekanom j. Hri-berniku, J. Lemplu in Fr. Dovniku,' domačima gg. kaplanoma za požrtvovalni trud ob smrtni postelji rajnkega, veleč. gg. župnikom iz ljubljanske škofije in vsem čč. gg. duhovnikom, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba, velecenjeuim gg c. kr. uradnikom, učiteljem, županom) Marijini družbi mladenčev in deklet ter drugemu občinstvu od blizu in daleč, naj-iokrenejšo zahvalo
Bog plačaj!
Preblagega rajnkega gospoda priporočamo v blag spomin in pobožno molitev!	1707 l—1
Vransko, 30. julija 1906.
Žalujoči obitelji Škof in Hodnik.
K*
K*
M hotel Union.
The M Vio
Vsak dan od 8^4 do 11. ure predstava.
Od srede I. do ne« delje dne 5. avgusta
popolnoma nov spored,
med drugim 1710 1-1
II. serija iz rusko« japoske vojne.
Profesor dr.Alfred pl.Valenta"^'
je odpotoval
do 10. septembra 1906.
1703 2-1
V večjem trgu na najlepšem prostoru se A	t a k o j ali po dogovoru
dobro vpeljana večja
mešana trgovine)
z jako lepimi prostori in prometom.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca„-	i;oo l
Izdajatelj In odgovorni arednik: Dr. Iiaaclj Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljabl|»nl.
Priloga 174. fttev. »Slovenca" dnč I. avgusta 1906
Borzna po
,Kr«ditna banka1 v
ročila.
LJubljani.
l)rndnl kuril dunajake bori« 31 julija 190«.
Zaloibenl papirji.	U«.*r	iilmjta
\'l, majeva renta......	99 55	99-75
»rebrna renta..... 1 •/. »VBtrijHka kronsk* lenta	99 »0	99-76
	99 60	9980
!•/, , i lata renta . . .	11785	11805
!•/, ogrska kronska , . .	94 80	95--
. »lata , . . .	11305	113 25
!•/, posojilo dežele Kranjske .	9920	100-20
(V/, posojila mosta Spljot . .	100*50	101-50
IV/. . . , ZaJer • • LV/. boun -herc. žel. pos. 1902 . 1'/, Ceftka dež. banka k. o. . .	99-70	100 70
	10035	101-35
	99 50	10010
I'/. . ■ • IV/. "Bt. pisma gal. d. hip. b. . P/,'). pe*t. kom. k. o. « 10•/. pr. L V/, iast. pisma Innorst. hr.	9960	100-30
	100 10	10110
	104-75	106-75
	100 —	10010
P/.'/. . . ogr. cen. dež. hr. IV/. . n . hip-banke. !»///, obl. ogr. lokalnih tel. d. dr. I1///, obl. češke ind. banke . . !•/, prlor. Trst-Porei lok. .	100 —	100-25
	100-—	100-40
	100-—	101-—
	100-50	101-50
	9990	
!•/. prlor. dol. žel......	99-50	—
VI, , juž. žel. kup. »/.'/, •	320 —	322 —
i1///, avstr. pos. » žel. p. o.	100-40	101 40
BreSka.		
Srečke od 1. 1860'/, • . •	220 —	227 --
, 1864 ......	279-—	281"—
, tlrake.......	154-60	156 60
tem. kreditne I. emisije	286 -	293 -
, . . u. ,	287 —	295 —
, ogr. hip. banke . . .	257 —	267 -
„ srbske i frs. 100— .	97 —	103-25
, turške .......	163 40	164 40
Basilika »rečke . . .	22 25	24-26
Kreditne . ...	462 —	473-60
Inomoške . . . .	78-—	84 —
Krakovske * ...	87 —	92—
ljubljansko , . .	56 -	61 50
Avstr. rud. krila , ...	48-90	50 90
Ogr. , , , • • •	29-36	31 35
Rudolfove ,	58 —	63 -
Salcburške ,	73--	80'-
Dunajsko kom. , . • •	S11- —	522 —
D «ID!.•		
Južne želeinico.......	166 25	167 25
Državne železnice......	6'/2 50	673 50
Avstr. ogrske bančne delnice	1721)-	1735 -
Avstr. kreditne banke . .	667 25	668 26
Ogrske , .....	H07-	808--
Ziviiostunske . - •	242- —	243- -
Premogokop v Moatu (Brili)	707 -	713 —
Alpinske montan......	674- -	675- -
Praške žel. indr. družbe . . .	2732 -	2742 —
Kima-Murinyl.......	670-	671 —
Trbovljake premog, družb« . .	26S-	272 -
Avstr. orožne tovr. družb« . .	680 --	676 —
Češke sladkorne družbe . . .	136 -	137 -
Valut«.		
C. kr. cekin.......	11-54	11-38
30 franki........	19-10	19*13
20 marke.........	23-46	23-64
Sevoicign«........	23-95	24-02
Marke..........	117*276	117-4:5
Laški bankovci......	96 50	90-70
Kublji..........	aro 26	251 25
Dolarji..........	4 84	5—
EaloliSka Tiskarna		
fflf
priporoča raznovrstne
S3T vizitnice
po nizki ccni.
OPEKMtM
se odda za več let v najem z vso pripravo, ali se pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za žgalnico (Ringofcn). Kdor jo želi vzeti v najem, oziroma kupili, naj se zglasi do 1 septembra pri Antonu Potokar-ju, posestniku v Račjem Selu, poŠta Trebnje.	1589 10 -6

Alma bar. Veczay
v Gradcu izjavlja; zel6 g učinkujoče in izbornega g okusa je ll 5 2
2371
železnato vino
G. Plccolija, dvornega založnika g
Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, c
Dunajska cesta.	S
ti
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja <j naročila točno izvršujejo.
Naznanilo!
Usojam si svojim častitim prejšnjim naročnikom in slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem z današnjim dnevom zopet otvoril svojo
zalogo piva
v Metelkovih ulicah št. 19.
Prodajalo se bode: ulcžanec, marčno in dvojno marčno pito v sodčkih po i/8, 1/4 in 1/2 hektolitra, kakor tudi marčno in dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic. Za častila naročila se priporoča
Julij Stare,
"01 10 1	posestnik v letu 1818 ustanovljene
pivovarne v Mengšu.
Zarezane strešnike 22S22;
vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje
1297 14
Rudolf or0szy 9 LJubljana, i Zaloga v Domžalah pri F. Pečniku.
IIIIIIIIIIIIIIMIIIflllllllUlMIlll......................................................III

V
6f.


A
V"

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
idanje rafiev am
00000 (gro6nic) 00000
na novem centralnem pokopališču
i
ijvrfi najcencjje stavitelj novega po^o .alijča po oblastveno odobrenih določilih 1671 2 ja jgradbo pokopališča. Natančneje sc poizve v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trum/er-Ja, mestni stavitelj Pred SK°fij° Št. 3 v Ljubljani.

©
čit
Htj
samo, ampak tudi skusiti se mora
Steckenpferd lilijno mlečnato milo "^ar
Bergmann & Co., Draždane in Dečin ob Latii prej lkrgmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : Jos. Mayer	1452 30—3
Drogueriji : A Kane in Victor Schiffrer. Parfum.: 0. Fettih-Frankheim.
Prodaja na debelo in drobno.
lUei
o
X C
(t s.
e o
m n N
e u u
o
n 3
N D) m
O 3
■J N 3 K O
* 1 r 11 e %
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-4 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kla-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.

Učenca
za trgovino z mešanim blagom,
kateri ima primerno šolsko izobrazbo, sprejme .aKoj yMop Skep,
trgovec, Ig pr.. Ljubljani.
»r
.•0(. 104—50

Leopold Tratnik
LJubljana, Sv, Petra cesta 27 jv;
priporoča visokočastiti du-
sT?a : ?

" : i! P hovščini in cer-	j
'■}. { kvenim predstoj-
■H ■'.>*■
predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod.' Ako kaj potrebujete aH nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite ; mi pisati in takoj poi-Ijem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. sveti I
In klpar.klh del.	„	, ,
/T\ UM i
& , ■ Vič * r pi
Stara gostilna
v Ljubljani se takoj odda. — Več pove A. Jungkunz, Dol pri Ljubljani.	1682 3-3
0
t/J a»
cs
<1> C/J C«
C3 *t3
a_>
a»
*1T3
0
fBT Proda se
radi odpotovanja skoraj popolnoma nova
W&T oprava
2 spalnih sob, salona in lepa okusno izdelana kreder > Poizve se v liradeckega predmestju ! -3. — Istotam je oddati
lepo

no¥aaje
s hlevom in prostori".' * kojih se že nad 35 let izvršuje zeljarski in drugih deželnih pridelkov obrt. 1684 3—3
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učilišče m vzsoievniišče za dcklice. 12 5
Temeljit pouk no učnem načrtu za osein-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — lliša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
F. P, Vidic & Komp. LJubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne
..Koroški mode)"
inmmiij
lose 30-20	(StrangfalKiegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola.
Kr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. *£B	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Ar Sprejmejo se zastopniki.
DELNIŠKA DRUŽBA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI
■	TRG v Ljubljani, telet. št. 163.=
■zborno pivo v sodcih in sfeklenicah.
priporoča svoje
949 27 se dob(i |e pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
LOKALI
primerni za prodajalne ali pisarne
dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.	U99 15
Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. PIRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
| c= Leloolžčnrjem in slavnemu občinstvu =3
I^^^^CEr—" naznanja podpisani, da je prevzel
f) občeznano gostilno na Seiu pri Žerovnici
Y	v lastno režijo.
j Točijo se raznovrstna pristna vina in Kozlerjevo marč-^ no pivo. Topla in mrzla jedila so vedno na razpolago.
Za oddati sta tudi še dve sobi.
990 50 36
J>
H ^^ Za oblin
bllnl obisk se priporoča
1606 2-2
Esidij mil,mm
trgovec.
K €» JL* 2
Podpisano naznanja, da je začelo
»Vinarsko in gospodarsko društvo« v Komnu
svoje redno delovanje. - Otvorilo je v znanih „Švarovih" prostorih o-0stilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.	°	P e
Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste nizke cene in točno postrežbo.	1	'
Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteliem v množinah nad 50 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
Načelstvo: »Vinarskega in gospodarskega društva«
1021 5~<	v Komnu, 17. julija ig06.
Kadi zapoznele sezone se dobo najlinejAe izvršene volnene	16^9 8
Tennis-obleke po
12 gl.
NajtlnejSa in največja izbera kofekcije za gospode in dame po čudovito nizkih cenah.
flngeško skladišče oblek
*"Berantovi« ,
Ljubljana, Mestni trg 5.
1672 3
Jlrbiteltf
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseli vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Rastlinski liker rastlinska sreti
JELEN

najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata
prebavo, krepita želodec 111 z njim vsled teh svojih odličnih lastnosti
iii^ii
^mmmmmm r-mmmmmi
m
■M®mm mmm\ mmm \m&m
Kv/.
te vrste.
celo človeško najboljša izdelka
Anton Jelenec
V Idriji, i mete I j rastlin ske destilacije
wmmmmmmmm&
wmmmmmM*m
1X91 186
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
*	u- "cijsU kapital 12.TO.M0-. Rezervni zaklad K HM*-, p.d,«*i.. . s p t
Podruinioa v CELOVCU.
Knpqja in prodaja rm vrat« rent, aastavnlh pisem, prHoritet komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut novSv In devli.
Promtia Izdaj« k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,100.000 -. RezerTni zaklad K
Zamenjava Ia ek.komptuje	Daje predujme na vrednoatne papirje,
uireban« vrednostne papirje In vnovfiuj« Zavaruj« areAk« proti kurzal fapala kupone.	Izgubi.
Vlnkulujo In devlnkulujo vojaško ženltnlnske kavcijo.
Kakompt to toka... ...I.. T«	Bonnft
Podruinioa v SPLJETII,
Denarna vloge aprej«ma
v tekočem računu ali na vložno knjiiice proti ugodnim obreHtim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga.
Promet ■ čeki In nakaznicami.